ataiiB mnarje¥i
uanasnja siev. izme na snrm siranen.
5. štev. _Radgona, dne 31. januarja 1920._II. leto.
Murska Straža
Glasilo obmejnih Slovenc®wm
Urmtaištvo in epravnlšfvo v Radgoni, Murska ulica štev. 184. — Telafenska Štev. 31.
—... i ■■■■. Rokopisi s® ne vračajo. =cMnxir.=
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnina vred za vse leto 13 K, za pol lata 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
RKS

Inserati: Ena petstolpna petltvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Poštenje pa delo.
Tihotapstvo in verižništvo je vedno cvelo ob mejah — tudi v naših krajih se še marsikateri dedec rad pobaha, kako je hodil na Hrvaško in na Ogrsko po tobak. Tistikrat je to bila odpustljiva slabost kmečkih korenjakov, ki so kaj uživali v tem, če so mogli financatje ugnati v kozji rog in z bremenom cenega tobaka uiti čez mejo. Martina Krpana, dobrega znanca naše šolske dece, je sam cesar zalotil pri vtihotapijanju soli. Takrat je to bila idila, dandanašnji pa se je tihotapstvo razvilo v ljudsko zlo, ki nam škoduje gospodarsko in nravno. Tihotapci in verižniki so postali prava, pravcata mternacijcnaln, kmalu bodo menda tudi organizirani, in če pride do stavke?
Doli ob italijanski meji tihotapijo in verižijo z blagom. Italija ima več manufakture in drugih sličnih potrebščin nego je premoremo mi — in tihotapci pravijo, da so patrijoti, če nam blago spravljajo čez mejo. Še večji patrijoti pa so menda kupčevale!, ki skrbe, da to blago ne strohni v kakih skrivnih skladiščih. Pri 'nas na severni meji se tihotapi večinoma z živili. Naš nemški sesed — deloma tudi madžarski — je slab, ubog in izstradan. V. Avstriji več kot'polo vica otrok umrje vsied nezadostne hrane; državniki so na potu za kruhom in boljšim denarjem —- o praznikih je na mizi konjsko meso in ovseni kruh. Pri nas so mamice usmiljenih src, pa ker nam ravno ne prede trda za vsakdanji kruh, se lahko seveda kaj »malega« odstopi, zakaj tako ne plačuje nihče kakor plačujejo tihotapci. Obmejni tihotapci črpajo svoje »zaloge« iz notranjosti, ali da se posiužimo vojaškega izraza, iz etape, in tja se zopet steka več močnih tokov iz zaledja. Vse hoče drago prodajati in vsi hočejo dobro zaslužiti. Živila, ki se vtihotapljajo čez mejo, obremene sicer žepe nemških to: varišev, ampak pri nas je posledica, da rastejo cene. To se dogaja vsak dan in vsak dan gredo tisoči preko meje. V Avstriji se vrši proces obratno; tam živila prehajajo iz deseterih rok v eno in te prištejejo zadnjih ioo% k ceni. Kdo zamere kupiti kilogram masti po 120— 150K? Dunajski delavec, uradnik, nastavljenec ne, če bi tudi prišla do njegovih rok. Nabavi si lahko zgolj bogataš, ki razsipni e s denarjem. Bogataš živi, a delavec njegova deca hira, gineva od gladu.
Tihotapstvo in verižništvo je narodna sramota, ker je nepošteno in prepovedano; je g^eh na ljudstvu, ker navija cene in dviga draginjo; je poguba, ker množi brezdelje, pohajkovanje in večkrat vodi k zločinom. Tihotapci in verižniki vsakomur izmed nas kradejo iz žepa, zapravljajo našo čast in še vedno časte boga vojne. Delajmo rajši na to, da bo država sama dobavila in nam oddajala najpotrebnejše inozemsko blago in sama odpravljala odvišna živila onim, ki stradajo. Postopače poženimo na delo. Dovolj ga je na naših poljih, tovarnah in rudo-kopih Nikomur ne bo treba stradati, ampak dela naj. Le tako bomo prišli polagoma na pot, ki pelje k trajnemu izboljšanju naših razmer.
Me pohabimo!
Med vojno se je prt nas mnogo razpravljalo o najvažnejših nalogah po sklepu miru. Več nalog nam je postavila vojna in njene raznotere posledice, druge pa smo imeli v pasivi našega narodnega življenja že zdavnaj in jih je vojna le upravičila, dokazala, vtisnila jim pečat nujnosti. Tako smo govorili na pr, o.splošnem izboljšanju javnega življenja, o boju proti alkoholizmu, su-šici in spolnim boleznim, o uvedbi raznih soci-jalnih reform, o organizaciji javne dobrodelnosti itd. Brez dvorna so vsa ta vprašanja velikega pomena za naš bodoči razvoj, izogniti se jim ne bomo mogli, zakaj v bilanci narodnega življenja so to številke, katere lahko prištejemo ali odštejemo, ne moremo pa jih izpustiti.
Boi proti pijančevanju smatramo za prvo nalogo, katere se bomc- morali lotiti je ena najtežjih in podlaga vsem ostalim. Lansko leto se je vršil v Ljubljani velik tabor »Svetevojske«, k' je pokazal, da se ljudje različnih naziranj in smotrov stikajo v gotovih točkah, in prva med njimi je protialkoholno gibanje. Na taboru se je sklenilo, da se Sveta vojska reorganizira in prične 2 velikopoteznim delovanjem. Žal da je ostalo večjidel samo pri sklepih. »Sveta vojska« ni našla dovolj podpore v javnosti in tudi naJe politične stranke niso dale protialkoholni misli onega mesta ki ji po pravici pripada, In vendar imamo ravno tu toliko kričečih dolgov napram sebi' in naši bodočnosti, da je protialkoholna akcija merilo naše zrelosti in moralne dorastlosii. Zlasti Slovenija zavzema na tern polju važno mesto, ker ima najmanjše število analfabetov. Res je sicer, da se je pri nas že mnogo pisalo o alkoholizmu, njega škodljivem vplivu na zdravje, nravnost, duh in energijo; res je, da bi velik del naše inteligence zavestno prikimal, če bi kdo stavil vprašanje o alkoholu kot največjem škodljivcu našega naroda — ampak vse to je suha teorija, ki nam noče preiti v meso in kri. Vse čaka, kaj bo storila vlada. To pa je napaka, zakaj vlade so redkokdaj zdravile moralne bolezni kakor je pijanstvo in če so jih zdravile, tedaj so delale kakor jezdeci, katerim so drugi vkrotili konje in dali vajeti v roke.
Čudno je to: ysi spoznavamo, da v alkolizrriu tiči velikansko narodno zlo in vendar imamo prezirljiv smehljaj za one, ki se spravljajo na mejdan s tem zmajem. To je usodna nedc-sled nost, prav kakor je nedoslednost, če se misli, da je boj naperjen proti vinogradnikom, krčmarjem itd. če se ti ljudje hočejo poistovetiti z pijanci, tedaj so res nasprotnem taboru. Popolna abstinenca je za nas ideal, treznost pa brezbogojna dolžnost. Interesi vinogradnika in poštenih krčmarjev niso niti najmanje ogroženi; ti bodo k večjemu morali opustiti oziroma spremeniti ksko reč, ki,je v zvezi s pijančevanjem: vinogradniki bodo morali gojiti žlahtnejše trte za izvoz grozdja in dr., krčmarji pa posvečati več skrbi kuhinji itd.
Prva skrb nam mora, biti, da si vzgojimo generacijo, ki ne k . gledala na to vprašanje s
stoterimi predre' .... kakor gleda današnje po kolenje Začeti v r -ha pri mladini. Že malo dece moramo	' \ da je pijanstvo zoprna
stvar in če je iik todika pouka dobra, bvrao videli, da je to ena najbolj živih predstav
I otroške duše. Ta prvotni vtis morajo po izstopu i iz šole gojiti vsa izobraževalna društva in telovadna društva (Sokoli, Orli), ki morajo strniti v svojih vrstah brezpogojno samo trezne ljudi. Treba bo ne le protialkoholnih odsekov marveč vzgledov in čim več vzgledov. Mimogrede omenimo, da je prva dolžnost izobraževalnih in telovadnih društev, da se pri svojih prireditvah kolikor le mogoče izogibajo gostilne, kjer se točijo alkoholne pijače. •
Me pozabimo, da imamo to vprašanje še vedno pred seboj. Ako ne odpravimo pijanče-j vanja, ne bomo mogli našemu naraščaju vcepiti | zdrave spolne etike, naš boj proti sušici bo j jalov, spcijalne reforme brezsmiselne in vse naše ! narodno življenje bo pogreznjeno v tistem močvirju, kjer.se nahaja sedaj. In če bomo šli še giobočje? Hlc Rhodus, hic salta!	B. B.
Politični pregled.
jadransko vprašanje. Zadnji dnevi so razočarali tudi ono peščico optimistov pri nas, ki so se nadejali, da bo antanta vsaj skromno mero pravičnosti razrešila naš spor z Italijani. Mi sami smo odstopili od načela narodne samoodločbe in politične pravičnosti ter predložili «naše zahteve s tako popustljivostjo da bi ne treba!! francoskih in angleških diplomatov zvati za svoje »strice«, če bi bil ta predlog sprejet. Toda dobili smo — ultimatum. Tekom štirih dni se mora naša država odločiti, ali spreme angleško-italijanske predloge sli pa prepusti Italiji, da uveljavi londonsko pogodbo iz leta 1915. Kako izgledajo ti predlogi smo poročali že zadnjič, o londonski pogodbi pa je znano, da priznava Italijanom vse tisto ozemlje, katero so po prevratu zasedle njihove čete. Na ta način bi izgubili precejšen del Dalmacije, del Kranjske, vso Istro, Primorsko in Goriško. Če se pa odločmio za antantin predlog, žrtvujemo Reko, Primorsko, Goriško, ohranimo pa del Kranjskega, Dalmacije, nekatere otoke ter železniško progo Logatec-Reka. Odločitev je zelo težka. Predlagana meja je tudi v vojaškem oziru za nas brezupna, ker omogoča Italiji, da na en mah zasede celo Slovenijo, ne da bi mogli mi pripraviti uspešno obrambo. Kakor pravijo zadnja poročila, je naša vlada zaprosila za podaljšanje roka za odgovor na ultimatom. Ko pišemo te vrstice, še n! znano, kako je padla odločitev. Pričakovati je, da bo vlada odklonila antaritine zahteve. Politične posledice si lahko mislimo. Ampak imeli bomo zavest, da smo žrtva im-perijalistične ropaželjnosti in če pravičnost vendarle zmaguje, bo zmagala tudi naša stvar. Po ysej državi se vrše zborovanja, kjer prebivalstvo ogorčeno odklanja strašno nasilje antantnih mogotcev nad našim narodom.
Madžarska mirovna pogodba. Madžarska delegacija je odpotovala iz Pariza in dospela v Bu ' mpešto. Samoumevno je, da so visokorodni grofje, ki tvorijo po večini to delegacijo, \ led trdih mirovnih pogojev hudo potrti i«. ponižani. Navzlic temu «- upajo, da bo vrhovni s ep proučil njthovr uspripombe in v zadnjem trenutku omilil . mirovne, po je. Medtem so. se v Parizu zedinili Runuu ", Cehi in Jugoslovani, da bodo skupno m. .topili p
%
šefu madžarske mirovne delegacije grofu Ap- ; ponyu, ako bi se ta vrnil z novimi zahtevami j v Pariz. Zanimivo je, da so Madžari pripeljali j s seboj cel štab raznih politikov in zastopnikov j »neodrešenih krajev«, hoteč napeti vse moči za ; vzpostavitev stare Ogrske Toda vsi ti modrijani j so se morali žalostnih obrazov vrniti nazaj v j Arpadovo deželo, zakaj v Parizu ni bilo nobe- j nega dela za njih. Na vsak način imajo Madžari j hudo smolo, ker ne morejo oprati zamorca, da j bi postal bel.
Evropa in Rusija. Trije ruski generali Kolčak, Denjikin in Judenič, vsi pristaši starega carističnega režima, so si prizadevali, da z močno ofenzivo strmoglavijo boljševizem, To se jim ni posrečilo. Danes imamo od njihovih armad sauo še ostanke, boljseyizem pa stoji trdneje kot kedaj popiej. Za temi generali je stal zapadno-evropski kapitalizem, ki je dolga desetletja izsesaval veliko, nerodno se obračajočo Rusijo, pa pomješčikov knut in vzpostavitev stare gospodarske in socijalne bede. Zato je ruski narod odklonil poskuse Kolčaka in tovarišev, ne da bi stem priznal edinozveličavno vlado Lenina. Če je ta docnneva pravilna, tedaj se je ruski narod povzpel v resnici visoko in ga mali slovanski narodi najlažje razumemo, Zadnje dni pa je brzojav objavil službeno vest, da je Lloyd George izdelal osnovo za sporazum z boljševiško Rusijo. Anglija in sovjetska, Rusija ste v pogajanjih, Ta dogodek je velepomemben vkljub temu, da z druge strani prihajajo poročila, da Anglija mobilizira proti milijonski rdeči armadi, ki namerava zasesti Kavkaz ter si na ta način od- j preti pot v zahodnoazijske dežele in doli v Indijo. To je seveda za Anglijo, ki politično in gospodarsko obvlada skoraj vso Azijo, življen-skega pomena. Z druge strani pa je veievažao za Anglijo kakor za ostalo Evropo, da se čimbolj pospeši obnovitev trgovskih odnošajev mod ] Rusijo in drugimi državami. V tem oziru je vrhovni zavezniški svet že storil potrebne korake. V svoji seji dne i6. t. m, je sklenil, da obnovi izvestne trgovske ednošaja z ruskim narodom ter dopušča izmenjavo blaga na podlagi vzajemnosti med ruskim narodom in zavezniškimi ter nevtralnimi deželami. Posredovale pa bodo ruske kooperativne organizacije, bi so danes največja ruska organizacija. V Rusijo se bode uvažalo tekstilno blago, zdravila in poljedelski stroji v zameno za žito, la», les in nafto, katerih predmetov ima Rusija v izobilju. Boljševiška vlada še sicer ni podala nobene odločne izjave, vendar se pričakuje z gotovostjo, da bo sprejela to ponudbo kapitalistične Evrope, ker bo s tem silno ojačala svoje stališče na znotraj in na zunaj. Utrditev boljševikov vzbuja pa povsod mnogo strah«; Poljska je odredila splošno mobilizacijo, ker se boji, da bodo spomladi vpadli na Poljsko. Angleške priprave smo že omenili. Tako vidimo zopet, da brez Rusije ni in ne bo miru v Evropi. Rusko vprašanje bo moralo biti rešeno. Tudi mi Jugosloyani moramo mu posvečati posebno pozornost, zakaj zapadnoevropski »zavezniki« so nam nastavili nož na vrat in obdani smo od samih sovražnikov. Naša edina pomoč in zaščita lahko postane velika demoktratična Rusija, pa aaj ima to ali eno obliko.
Reodrešena domovina.
Koroški plebiscit Zagrebški »Domovini« poročajo z demarkacijske črte, da se bo vršil koroški plebiscit bržkone šele meseca maja. Gotovo je, da bo v coni A, ki je zasedena od naših čet, izpadel ugodno za nas, pa bomo dobili najlepši in najbogatejši del Koroške. Pa tudi v coni B, ki je pod nemško upravo, se opaža močno gibanje v prilog nam. To je posledica bede, ki vlada v Avstriji, katera ne le da se ne more dvigniti, marveč vedno bolj propada. Ljudstvo v avstrijski (B) coni uvideva, da je v Jugoslaviji vsega v izobilju, dočira ono mora stradati in trpeti na pomanjkanju najpotrebnejšega. Zlasti v Celovcu je razpoloženje za Jugoslavijo zelo ugodno, zakaj Celovec je — če ostane Avstriji — gospodarsko izgubljen, ker je odrezan od svojega naravnega zaledja, ©d jagoslov. dela Koroške. Zanimivo je, "da so v Celpvcu vsi c: rtni in trgovski krogi ter delavstva za Jugo davijo. Prvi zato »ker jim je z»ano, da bodo imeli v Jugoslaviji vse pogoje
za napredek, dočim je ta v Avstriji nemogoč, j delavstvo pa zlasti zaradi živil. Eni in drugi tudi vsled tega, ker »videvajo, da se Jugoslavija stabilizira in urejuje, kar spričuje zlasti dviganje vrednosti jugoslovanske krone dela v Celovcu največjo agitacijo za nas« .. ..V Celovcu se nahaja medzavezniška vojna misija. Angleži pogosto prihajajo k nam, pa tudi preko naše črte in se dobro'razumemo z njimi. Italijani ne pridejo nikdar ... ’Dopisnik opozarja še enkrat, da ie Celovec brez nas izgubljen ker leži za streljaj daleč od naše meje, njegov vodovod in električna centrala sta v naših rokah, pa tudi odrezati bi bil od svojega naravnega ozadja. Vsled tega se v Celovcu močno agitira za Jugoslavijo.
Goriški in primorski Slovenci. »Goriška Straža« piše: »Bilo je nujno potrebno, da smo se združili. Kdor bi hotel hoditi v teh resnih časih svoja pota, naj se poda rajši za demarkacijsko črto! Mi moramo biti kakor en mož, kakor ena roka, ki vihti orožje nad tistimi, ki bi hoteli našemu narodu škoditi v pravični stvari, v narodnem in kulturnem oziru. Pozivamo vse, zlasti inteligente, ki so našega mišljenja in ki se morda nahajajo še v begunstvu, naj pretržejo »dopust« in naj sc podajo na svoje mesto. Jugoslavija, naj pošlje naše može domov. To je naša resna zahteva! Ugleden Italijan, ki spoznava krivičnosti, ki se gode Slovencem in ga to kot oraikanca boli, je rekel piscu teh vrstic: »Slovenci, organizirajte se!« Dobil ie odgovor: »Naši organizacija je izvedena. Mi smo pri pravljenj!«
Tedenske novice.
Ponovno opozarjamo na Planinski ples, ki se vrši vkljub protiagitaciji v nedeljo dne i. februarja 1920 v vseh prostorih nekdanje kazine v Mariboru. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina v predprodaji za člane i 2 K, za nečlane 20 K, pri večerni blagajni na dan plesa za člane 15 K, za nečlane 25 K. Posebna vabila se se razpošiljajo. Vsaki «Van prinesi izkazn eo za leto 1920 s seboj, da te legitimira. Gorski, oziroma podkovani čevlji zabranjent.
Jz uredništva. Današnja številka »Murske Straže« je 'zadnja, katero je uredil dosedanji urednik B Borko.
Naša deželna vlada. Listi poročajo, ¿a bo prihodnji teden imenovana deželna vlada za Slovenijo. Dosegel sc je s p era z um med Jugo* slov. demokratsko in j ugasi o v. socij.-demokratsko stranko. Dosedanji predsednik dr. Žerjav najbrž odstopi in je verjetno, da pride na njegovo mesto minister dr. Kramer.
Preosnova kabineta? »Obzer« prinaša vest, da je vlada, potom predsednika Nar, predstavništva Draže Pavloviča padala izjavo, da je pripravljena za pogajanja glede sestave nrajširje koalicijske vlade.
Sporazum z rudarji v Trbovljah. Ker
je vlada zažugala z najstrožjim nastopam proti politično nahujskanim rudarjem v Trbovljah in je že dala zapreti jame. »o delavci prosili, da se premogovnik zopet odpre ia obljabili, da takoj začno z normalnim delom. Delavstvo je sprejelo vse vladne pogoje ter se vrnilo na delo,
Komisija za uredbo meje. h graških listov povzamamo, da bo prihodnje dni imemova« zastopnik Avstrije v komisiji za uredbo meje po § 29 senžermenske mirovne pogodbe. Vlada tvega med dvema kompetentnima: nekim Štajercem, za katerega so prosile obmejne občine (: dr, Kamnikar?) in,nekim dvornim svetnikom, ki je svoječasno delovni pri namestništvu v Trstu in obvlada mnogo jezikov. — Kaj pa pri nas ?
Zadružni tečaj priredi v Maribora zadružna zveza. Vršil se bo v časa od 23, febnaaria do 1, marca t. I. v dvsrani Delavskega društva, Flosserg. 4. Na sporedu so predavanja. o zadružništvu si osfevaftju zadrug o sesiavi bilance itd., vmss pa praktičen pouk o paslovaaju ia knjigovodstvu ¿.esojiiaic, gospodarskih zadrug in dr. Pouk se vrši vsak dan ©d S, d# 12. ure | dopoldne i» od 2. do 6. ure popoldan. Udoic-| Senci naj s« javijo do 31. t. m. aa naslov:
| zadružna zveze v Mirih, ».m, Šiletjeva ulica 1© j ter naj itazaau ¿e, ?.A ce m naj priskrbi stanovanje.
Osebna vest. Gospod Ivaa Malgaj, postaje-aačelnik, je imenovan nadrevidentom. čestitamo t Kaj je novega po svetu. Vlaki v Nemški
Avstriji od 26. t. m. naprej zopet vozije. — Nemškega cesarja Viljema bo Nizozemska morala izročiti Angliji ter bo zaslišan in sojen v Londonu. — V Italiji se širi železničarska stavka. Vlada je proglasila v velikih mestih obsedna stanje, ker sicer ni stavkam ne kraja ne konca
—	Italijani so podpisali 11 milijard narodnega posojila. Koliko bi se podpisalo pri nas? — Na Japonskem se zelo širi španska bolezen. V glavnem mestu Tokiju je obolelo 200 000 oseb. Vsak dan umre približno 1700 ljudi. Vlada je odredila, naj ljudje nosijo maske proti plinu, da se obvarujejo bolezni. Pač žalostna maškarada.
—	Palestino obnavljajo Angleži. Mmistr. predsednik L’oyd George je te dni odpotoval tj e, da se prepriča o vspostaviivenih delih. —- Tudi na Turškem imajo miaisersko krizo. V tem oziru so se izenačili s vsemi evropskimi državi. — Avstrija pričakuje ' izdaten kredit od Amerike. Senatu se je predlagalo, naj dovoli kredit v višini 70 milijonov dolarjev. Odločitev še ni padla — Nemci in Čehi so se povodom zadnjega Raaaerjevega obiska v Pragi sporazumeli v raznih gospodarskih in političnih vprašanjih. V slučaju vojne med Čehoslovaško in Midžarsko se sme vojni materijal iz Avstrije pošiljati samo na Češko. Če bo potrebno, bodo čehoslovaške čete zasedle nemško zapadno Ogrsko. — Daleč doli v Afriki so se spoprijele francoske čete in Arabci Zmagali so baje Arabci. — Tudi Angleži imajo križ z Indijci. Na indijski meji se je vršil oster spopad; angleške izgube iznašajo 380 mož — V Budimpešti, na Tirolskem in drugje se je že pojavila »nona«, t. j bolezen, podobna španski, ki začenja 2 pospanoatjo ia konča večinoma s smrtjo. Bog varuj, da še napade naše kraje. — V Budimpešti so nekemu trgovcu zaplenili 20 vagonov ruskega čaja v vrednosti 30 milijonov kron, dalje čokolade za 20 milijonov kron. Vse to še poteka izza mirnega časa.
Enotne cene za živino v Sloveniji
Vlada je poslala vsem okrajnim glavarstvom navodila, po katerih naj se določijo v celi Sloveniji po možnosti enotne cene za živila, posebno za klavno živino. Navajamo nekaj teh cen: za vole l. vrste 10 K za kg žive teže; za vol«
II.	vrste 9 K z-a kg žive teže; za vole IH. vrste 8 K za kg žive teže. Za krave L vrste 8 K za feg Žive teže; za krave II. vrste 7 K za kg žive teže; za krave III. vrste 6 K za kg žive teže. Za bike i« telice I vrste 9 K za kg žive teže, :'a U. vrste 8 K za kg žive teže, za 111. veste 7 K za kg žive teže.
Vsem pripadnikom bivšega topniškega potka štev. 7, pozneje štev. 128 v Ljubljani odnosno v Celovcu, Danajskem Novemmestu in nazadnje v Maribora se objavlja, da so se vse civilne obleke oddale v skladišča pekovske okrožne komande v Mariboru, kjer jih dobe oni, ki jih Se niso sprejeli. Isiotja so se oddale tudi civilne ©bičke topniškega polka štey. 3 pozneje štev. loé v Maribor«. Vsem vali do m prvega krdela, ki so že prosili ali nameravajo prositi za podpore, ki bi jim pripadale po pravilih sklada za vdov« in sirote in za kojega se je zbiralo v polku samem, se naznanja tudi. da je bil ta sklad naložen prt Kranjski hranilnici v Ljubljani, ki ga je predala v sodno shrambo toliko časa, da se določi, kdo je upravičen ta • sklad dvigniti oziroma upravljati. Prošenj za podpore itd. ni vlagati na Topniško poveljstvo . v Mariboru ali kako drugo tuk. krdelo, ker se iste ne bodo mogle vp^števati. (Dravska hav-bična divizija v likvidaciji, Maribor.)
Pošta v Prekmurju. S 1. februarjem 192© se -zopet otvori poštni urad Turnišče za celokupni promet. Zvezo bo imel 00 peski posti Beltince —• Dobrovnik, katero opravlja poš&ni sluga urada Beltinci po sledečih prometnih časih. Odhod iz Beltince ob 8 — prihod v Turnišče ob 10 — odhod iz Turmsča ob - 11 — in prihod v» Dobrovnik: *b 12 — uri. Odhod iz Dobrovnika ob 14 — prihod v Turnišče ob 15, prihod v Beltince ob 17.15 — uri. Ob ponie-fjkih, sredah, petkih in sobotah gre sluga d* Dobrovnika, ob torkih in četrtkih pa san») d« 1 r.riifta.
Vinogradnikom. Državno vinarsko nadzorni št vo v Mannom nas prosi priobčiti. s.edeče
Vsem vinogradnikom, ki so naročili trte pri drž trtnih nasadih na štajerskem, oziroma naravnost pri nadzorništvu do konca predpisanega roka (31. decembra 1919) se naznanja, da presegajo naročila na cepljenke in ključe 2—3 krat razpoložljivo množino trt. (Le nekaj tisoč necepljenih korenjakov II. izbire še je na razpolago). Posamezni naročniki imajo tedaj računati s tem, da se jim bo dodelilo le polovica do ene tretjine naročenih trt. Tozadevno nakaznice se bo razpošiljalo tekom meseca svečana 1.1. ker so toraj zaloge trt izčrpane, se obenem vsem drugim zanimaneem naznanja, da se novih naročil, ki . fee vedno dohajajo, ne more več upoštevati!
Nemška Stranka pri nas. Nemci in neozdravljivi nemškutarji so osnovali posebno nemško stranko, ki bo prevzela politično likvidacijo nemštva v naši državi Glasilo te stranke, ki ima na zunaj gospodarsko krinko, postane ! celjski list »Cillier Zeiturtg«. List bo izhajal dvakrat na teden. Kako mu je že zrasel greben, dokazuje neka notica, kjer pravi, da pri Špiiju teče kulturna meja. Nemški nadutosti pač ni zdravila.
Domača vinska trgovina, »a katero
opozarjamo še enkrat, je tvrdka Oset & Cajnko v Slovenjgradeu. Ima v zalogi izborna vina raznih pridelkov, od ljutomeržana do banatskih in dalmatinskih vin. Priporočamo!
Za sprejem ujetnikov iz Italije, kateri se bodo vrnili v domovino, se delajo velike priprave. Ujetnike bodo sprejeli dostojno in častno.
Ker se vsled naglega odhoda v Maribor ne morem posloviti od vseh znancev v Radgoni in okolici, jim kličem tem potom: Srečno, in na svidenje še kedaj v življenju 1	B. Borko, urednik.
Domače vesti.
Ljutomer. Slov. pevsko d ra Sivo v Ljutomeru vabi oa zabavni večer, ki se vrši v nedeljo 8. februarja v dvorani g. M. štermana. Spored : A. D. Jenko, Molitev (moški zbor); Schvab, Vasovalec (taei. zbor); Hajdrih, Sirota, (m«ški zbor z alt-solo ga Drofeniki; Vilhar, Medjimurski zvuei (meš. zbor); Hadoveraik, Naša zvezda (moški zbor z bariton solo g. Dijak); Schivab, »še eaa« (koncertno kolo za meš. zbor); Mokranjac, Srbske narodne (meš. zbor). B. Mali mož iz derete dežele. Stotnik ia njegov slog« (burka v 1 dej.). V posredovalnici (burka v 1 dej.) C. Šaljivi srečelov, začetek ob 19. uri (zih. zvečer), čisti dobiček je namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda tar za dijaške kuhinje.
Ljutamer. Mesarijo pok. Aleks. Vaupotiča je prevzel mesar g. Iv. Kikec, zaveden Slovenec. — V trgu in «količi razsaja zopet španska „influenca, ki je že zahtevala več žrtev. —- Obrtnišk« in trgovsko društvo si je izvolilo za predsednika g. Jožefa Veiaarja, za podpredsednika pa trgovca g. P. Herzoga. — Dirkalsko društvo v Ljutomera vabi na redei občni zbor, ki *e vrši v aedeljo dne t. februarja ob 9. uri r meščanski šoli v Ljutomeru. Na daevaem reda je: L Pozdrav načelnika. 2. Poročil*: a) tajnikove; b) blagajnikovo.
3.	Pregled ia odobritev racueov. 4. Določite glede dirkališča. 5. Slučajnost.
Kdo bega naše Ijudetve? Pišejo nam: Pe Ijate- j merskem in gornjeradgoaskem okraju se klatijo razni j krivonosi prekmurski kupčevalo) s kožami, kakor neki Heitner Herman iz Murske Sobote ia drugi njega vredni j sopletnenjeki, ki porabljajo te kupčije tudi v te, da ] begajo in hnjskaje naše ljudstvo proti naši državi, zlasti ] Srbi so jim tra v peti. širili so in širijo med ljudstvom { lažnjive vesti e »uspelem« madžarskem vpadu v naše i Prekmurje ia da Prekmurje zopet pripade Madžarski, 1 Jugoslaviji pa so dnevi šteti itd. Opozarjamo naše ljudi j »a te Židove — madžarone, katerim bi bilo treba za- ]
braniti prehod v Prlekijo. Kar pokupijo kož, spravljajo jih v deželo svojih bivših pokroviteljev — na Madžarsko. Najboljše bi sploh bilo, da se jih z dihurjevimi kožami vred požene v »orszag«, kamor jih toliko vleče srce.
Zlobne laži. Ljubljanski dopisat urad poroča: List »Deutsche Qrenzwacht« od 1. januarja 1920 je poročal ped naslovom »Jugoslovanske roparske tolpe v radgonski okolici« o raznih slučajih tatvine ia ropa. Naše oblasti so uvele © teni temeljito preiskavo, ki je pokazala, da so slučaji omenjeni v Članku tega lista neresnični ter jim je namen edinole biatenje posadke ter hujskanje proti naši državi. Dokazalo se je, da so bile tatvine v radgonski okolici od julija pa do decembra leta 19 i 9 izvršene brez izjeme od podanikov Nemške Avstrije, od koder prihajajo razni ljudje v Jugoslavijo. Naše obmejne straže so večkrat iz usmiljenja pustile stradajoče iz Avstrije v Jugoslavijo, da si tam nabirajo živil ia baš ti so zagrešili precej tatvin. Johann Petro-witscb, ki ga omenja »Deutsche Greazwacht<, je sam priznal, da te lagal, ko Je trdil, da so mu bili od naše posadke izbiti štirje zobje in ukraden denar. Petrovitsch je sploh znan kot razuzdan pijanec. Radgonsko prebivalstvo je prepričano, da se pošiljajo v našo državo iz Avstrije nahujskani ljudje, ki naj bi širiti nezadovoljstvo ter agitirali med prebivalstvom proti državi. — iz tega poročila lahko povzamemo, s kako umazanimi sredstvi se bore obmejni Nemci proti svojim sosedom. Dosegli seveda ne bodo ničesar. Laž ima vedao kratke noge in »Deutsche Grenzvvacht« se niti več ne sramuje, če se ji očita iaž in podlost, saj se tudi bandit ne sramuje svojega revolverja. Jasno je, da je s takim sosedom nemogoče dobro razmerje!
Kmetijska podružnisa sv. Peter — Negova ima občni zbor dne 2. februarja ob 9. uri predpoldne v po-sojilničnib prostorih v Gornji Radgoni. Na sporedu je poročilo o delovanju podružnice, tajniško ia blagajniško poročilo, pregled računov ter sprejem novih udov ia slučajnosti. K maogobrojni udeležbi vabi — odbor.
V posnemanje! Iz Ljutomera srno prejeli: Na poroki g. Stajnko v Mokotnjaku se je nabralo pri licitaciji »iukeca in medvedje klobase« 134 K. K temu zneska je g. Veselič dodal še 10 K. Denar je izročil g. Gabrijelčič ženski podružnici družb* sv. Cirila in metoda v Ljutomeru.
Radgona. Tukajšnji »Sokol« nas prosi objaviti nastopno notico. Telovadno društvo »Sokol« v Radgoni obvešča vse člana (članice) tukajšnjega društva, da se vrši letos meseca juaija v Pragi 7. vsesokolski zlet. »Češka obse sokolska« aas vabi, da se udeležimo t»ga zleta ter hoče, da skupno pokažemo v zlati slovanski Pragi svojo moč ter plodove svojega dela. Ta vse-sokolski zlat se bo vršil r velikanskem obsega, zato ga tudi ral ne smemo zamuditi. Vsakdo, ki se namerava udeležiti tega zleta, se mora najkasneje do 15. marca t. I. javiti pri društvenem tajništvu. Pripomni še so, da kdor ni član sokolskega društva najkasneje do 1. februarja t. 1„ nima pravice do ugodnosti, katere bodo imeli na tem zletu člaai sokolskih draštev. Zdravo! — Odbor.
Ge ruja Radgena. Zadnjič smo poročali, da ore-Uovska nemškutar*}« ped vodstvom očeta Bračka zopet dviga svojo kačjo glavo. Stem pa smo napravili hudo krivico nekemu pravicoljubnemu moža iz Spodnjega grisa, ker smo namreč posabiil omeniti njegovo zaslužno ime. To krivico seveda lojalno popravljamo. Ime mu je Lipič, mizar na Spodnjem grisa, sicer tudi »Bdelmana«. Mož je zadajo nedeljo v neki slovenski gostilni javno izjavil, da Je on prvi naročil »Štajerca«, eč* Bračko pa so za nji» samo bleknili »mu« in gn šele potem naročili. Seveda, če gre za tak* prvenstvo, sedaj že razumemo, zakaj Lipič po gostilnah zabavlja čez naš list. Vsakemu svoje, UpiČu pa zvonec!
Kapela. Tukaj se vrši v nedeljo, dne L februarja po večernici v šoli orlovski sestanek. Na sestaaku govorijo tuji govorniki. Mladina ia stariši so vabljeni, da se udeležijo sestanka v obilnem število.
Boljšo bodočnost prinese samo delo. Sejajte, da boste Želi!
Razne vesti.
Nenavadna nesreča. Pri Kopenhag-enu na Danskom se je pripetila nenavadna toda strašna železniška nesreča, ena najbolj presenetljivih, kar se jih je še kdaj pripetilo. Neki materi je padlo skozi okno malo dete in to je povzročilo smrt okrog tridesetim ljudem, a mnogo je ostalo ranjenih. Neka danska delavska, obitelj se je peljala z vlakom in mati je sedeta z oUokom v naročju pri odprtem oknu. Naenkrat se dete iztrga iz rok in pade iz vlaka. Nekdo od potnikov je potegnil za komunikacijsko vrv, zavore so ustavile vlak in došii sprevodnik je reke! materi, da naj izstopi in gre z njim do mesta, kjer je padlo dete iz veza. Strojevodja je polagoma vozil nazaj in končno so našli otroka skoraj nepoškodovanega ob progi. Nenadoma pa se prikaže brzovlak. Strojevodja ga je opazil šeie, ko je bilo prepozno. 12. obeh vlakov je v trenutku nastala velika podrtija. Mati in dete sta bili rešeni, toda oče in ostalih pet otrok je bilo zmečkanih do smrtj. Brzoviak je s polno silo drobil vozove počasi vozečega vlaka in se konča» sam prevrnil preko visokega nasipa. Pod nasipom se je parni kotel razpočil in nekolike* oseb se je naravnost skuhalo v pari.
Knjijjjevnosf.
„Naša država“, spisal dr. Karel Capuder, Cirilova knjižnica, 1. zvezek. Maribor, 1919, Cirilova tiskarna. Cena z poštnino 420 K, brez poštnine 3-50 K- Strani 12®. — Cirilova tiskarna pričenja izdajati knjižnico, kjer se bodo obravnavali predmeti iz našega zemljepisja, zgodovine, narodopisja ter duševnega in kulturnega življenja sploh. Podjetje je nastalo iz resnične in aktu-eis« potrebe. Vsak zvezek bo tako urejen, da bo iahk® služil kot informacijsko sredstvo, a tudi priročna knjiga, namenjen bo širšemu, nekoliko zavednejŠemn in iz-obraženejšemu občinstvu, a bo prišel prav tudi inteli-gentu ter imel trajno vrednost. Prvi zvezek obravnava zemljepis naš« države, torej predmet, ki je v sedanjih dneh vsakemu potreben, a o katerem nimamo še nobenega dragega spisa. Dr. K- Capuder je znan strokovnjak in pisatelj in njegovo ime jamči, da je delo soiidao ia temeljito. Cena je presenetljivo nizka — po zaslugi tiskarne in pisatelj», ki ne iščejo pri rodoljubnem delu nobenega dobičke.
Ste preveč ohiutljpvi za mrzli zrak ? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tv. obtožujejo bolečine hi utrjujejo telo masaže $ Peller-ievlm pravim Elza-fluidOm! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijaiai steklenici 27 K,
Potreboval! bi odvajaješa, želodec okrepšujofe sredstva ? Postežite se le Petierjevib pravih Elza- krogijic, 6 škatijic 12 K. Omet in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Fetler, štuhica denja, Elza trg. štev. 264 Hrvatska.	P
Zavarovalnica „Croatia*. Radi zelo razširjenega poslovanja v Sloveniji, odločila je Croatta, zavarovalna zadruga v Zagrebu, da za Slovenijo ustanovi v Ljubljani lastno podružnico, vsled česar se dosedanje glavno zastopstvo y Ljubljani sprotnem v podružnico- Ravnateljem podružnice imenovan je g. Stanko Jesenko, dosedanji glavni zastopnik „Croatia“ v Ljubljani. Priporočamo najtopleje vsakemu imenovani zavod, ki sprejema zavarovanja za požar, vlom, nezgode in življenje pod najmodernejšimi pogoji. Svoji k svojim.
Dolg potovalni kožah se
proda, popolnem» nov in ner*Mje», napravljen iz predvojnega blaga., za ceno 2200 kron. Prodaj*!»» naslov s» izv» pri upravnisivn »Morske Straže*.
Oprevnik (šifer)
obemem ekonora samec, 25 lot star, v vseh kmetijskih »Lokah izvežb*u, išče pripravne službe. Zvežban v Vinogr*d-niitvu. Ponudb» na Bvana Leraačič, Csflstinsl btv. 34. Posta : Sv. Anion v Slev. gor.
Posredovalnica vseh služb
pesreduj# zanesljiv» naeSke ia žensk» služinčad, sobarice za privatne biSe, betel«, natakaric» za go»tiine, b o», dekle itd., ter s« pripereea
Rozalij« Rnsoher v Ljut«mei>u. 18—s
y najem iščem tr jo vino z me-
Saaim blagem z staUžarot vred. kakor tudi stan e vanj e in kuhinjo, mi prometnem kraju, najraje v bližini Ljutomera ati Ptuja, »ventuetao tudi kje v Prekmurju. G«ajen» depisa prosim pod na upravnist.ve »Murske
•Striže“.
Garje,
srabečico, kraste, lišaje unifei pri človeku «ast proti jarjam., Brez venja in ne ¡sake perila. 1 lonček za eno oseb» s poštnino 8 K pri Itkarni Trnkoczy, Ljubija«»«.____
ffiiši - Podgane
p« vagonih in v vsaki množini razprodaja Farsi* Sert, Marihnr, K*r*ška ulica 21.
stenice — ščurki
in v*a celozea »or a poginiti uk e porabite moja najbolje preizkušena in roletno hvaljena sredstva kot: proti polj «k im rali:'» K 7 —, za psigane is miii K 7’—-, r.a šžark« K I-—, pesebso aefcaa tinfetsn > stenice K 7'—, asi-Čsvale« maijer, p.aiek *a sli r skiek: ia parila, prati tar a vij srni, proti aie» pri perut nisi K S' prašek prati «rž«*®» K C*—, mazilo preti aie» pri Ijsdsfe K 4*—, »azile za uši pri živini K 4--, tinktur« prati mrčesu ua eadj* fa zelesjadt (aničar^i-c,«v razili») E S-—- foSilja p» Izvzetja Zavel za ekspert
M. JfiBtaf, Zagrni *?v mMujstouiica-l
Zamenja ali kupi se črn« ovčja koža obdelana z belo obdelano, v približni velikosti 6š—70 cm. Ponudbe na upravništvo „Murske Straže“.
Apno
sc debi de« 3. februarja 192* n n kslo-dvor« v Križevcih. Portiafid, **x ment, in lat« s» sedaj v zklopj. Vekaaiav Bratina, trgovec v Krik^veih prt Ljotsmeru.
Prazne, dobro ohranjene karbidne zaboje, kupuje
Ivan Kovačič trgovec* v Radgoni.
Žgniffte Ponudba«
Posestni««, 36 let. stara, imajoča. 3 orale posestva, z dvema otrokom*, želi at «ožiti z moteta dobrega znaiaja, »tarosti 32—40 let, z nekolikim premoženjem. Resno ponudbe s sliko na naslov: Muriju Stajnke, Murski Zasadi šiv, i, peita Slatina Radenci.
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe ekspertna trgoiina Ed. Suppanz, Pristsv», Slovela.
Stran 4.
„Murska S>traža‘s, dnn 3 \. januarja 1920,
TK
posojilnica v oordji MDGonnts«:
Uv>n»*llilA ulnn A sprejema od vsakega ia njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila O* Ililllliu ¥¡000 b kapitalu* Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da
^ bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
na osebni‘kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujtije tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih deuaruih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačar ;tf posojil dela Posojilnica biezplačno, stranka
plača le koleke.
- so vsak pondeljek, torek, četrtek in pe: S uradnih dnevih se sprejema iti izplačuje
se dajajo, ' o&nie sprejemajo la vsi drugi
izvršujejo vsoss delavnik od S. do 12, ■> .
od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa prida m ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob
so v joi Lisi, O’vrha cesta, štev. H, tik koiod* ra.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovc/v.J urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Seirdksch v Radg*ai.
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po &. °j0 čistili, ter vloge na tekoči račun po dogovoru.
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji.
prostori v občinski biši v I. nadstropju.
PODRUŽNICA murska sobota
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega.
Inkaao faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. —- Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Brez posebnega obvestila.
Dr. Vilko Rfaitrer naznanja v globoki žalosti v imenu svojem, svoje žene Tončke in brata Janko ta vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je njih nad vse dobra, plemenita mati zlatega srca, oziroma tašča, gospa
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, ffiursfeo polje in Slov. gorice r, z. z o. z.
ima v zalegi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usuje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke.
Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati »n prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: ir Gci*nji Hadgoni. Podružnice:	Cankova n Kffuraka Sobota.
Dolnja Lendava :: Križevci pri Ljutomeru
po j. Pfeifep
po dolgem mučnem bolehanju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes dopoldne ob četrt na 10. uri v 79 letu svoje starosti mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb preblage rajnke bo v četrtek, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznis cerkvah.
Ha Daka pri Urškam, dne 19. januarja 1920.
Jugoslovansko inženirsko podjetje
družba z o. z.
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje Ljubljana, Sodna ulica štev. 2 itfiaribor, Viktringhofova ulica štev. 34
Brzojavni naslovi: JIP— Ljubljana, JJP — Maribor.
Oddelek I.
Projekti,-.proračuni. Nas veto vanj e in za,stop. Presoja in stavbno nadzorstvo,.
Oddelek II.
Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija.
Oddelek III.
Beton, žeiozobeton. Železna konstrukcija.
Oddelek IV.
Želesnice, ceste, predori, mostovi.
Oddelek V.
Industrijska in gospodarska poslopja.
Oddelek V9.
Komercijalpo razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin.
Hočete dobro in ceno kupiti? najzanesljiveiša ura je
Suttnerjeva ura!
ta, lili ■! lili	IMBMBUagMg II	ireutji«
Niklasta, jeklena, srebrna ali zlata, vsaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove in potrebščine, kakor nože, priprave za britje, Škarje, denarnice,	šihičn jake,
diamante za rezanje 3tekla, vse dobro in ceno najdete v ceniku od
H, SUTTHER, Ljubljana, st. 978,