Zala Maček
razvoj slovenske fotografske terminologije na primeru slovarja nemško-slovenska fotografska terminologija lea novaka
Trideseta leta dvajsetega stoletja v zgodovini slovenske fotografije pomenijo posebno poglavje. Poleg razcveta fotografske ustvarjalnosti so se na tem področju z velikim zamahom takrat izoblikovali tudi promocijska dejavnost, publicistika, založništvo, pojavljali so se fotografski tečaji, dobili pa smo tudi zametke zgodovinsko-znanstvene fotografske misli. V tem duhu je bil v začetku desetletja, leta 1931, ustanovljen prvi fotografski ^dub po prvi svetovni vojni Fotoklub Ljubljana, leto kasneje pa smo dobili tudi prvo slovensko fotografsko revijo Fotoamater, ki jo je urejal in v njej objavljal Leo Novak.1
Geodet in fotografski strokovnjak Leo Novak se je rodil 20. 12. 1894 in umrl 14. 2. 1959 v Ljubljani. Študiral je gradbeništvo in leta 1918 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Gradcu. Po prvi zaposlitvi v dunajskem gradbenem podjetju Redlich & Berger, kjer je delal kot traser železniške proge med Logatcem, Črnim Vrhom in Ajdovščino, je od leta 1919 poučeval na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Med letoma 1920 in 1949 je predaval geodezijo na Tehniški fakulteti v Ljubljani, v letih 1929-1935 pa tudi fotografijo in fotogrametrijo na kulturno-geodetskem oddelku. Leta 1949 je postal redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, kjer je prevzel katedro za nižjo geodezijo.2
S področja tehnike in mehanike je leta 1921 napisal in izdal učbenik Tehnična mehanika I-II, leta 1929 knjigo Merstvo in praktična geometrija, leta 1950 je izšla Tehnična mehanika za strojne tehnike, leta 1957 pa Praktična geodezija.^ Na področju fotografije je bil No-
1	Primož Lampic, Kratek pregled zgodovine slovenske zgodovine fotografije od začetkov do l. 1984, Fotoantika, XXI/21, 2002, pp. 6-7.
2	S. v. Novak, Leo, Slovenski biografski leksikon, V, Ljubljana 1933, p. 208; Florijan Vodopivec, s. v. Novak, Leo, Enciklopedija Slovenije, VIII, Ljubljana 1994, pp. 19-20.
3	Ibid., p. 20.
vak med letoma 1933 in 1935 dejaven kot urednik revije Fotoamater, namenjene ljubiteljskim fotografom, v kateri je tudi objavljal prispevke, ki so se ukvarjali s tehničnimi vprašanji in bili vsakokrat podprti z bogatim fizikalnim znanjem.4 Leta 1949 je v Zagrebu in Beogradu pri založbi Narodna tehnika izšla knjiga Osnovi fotografske tehnike.^ Delo je z vidika zgodovine slovenske fotografije pomembno predvsem zato, ker se je avtor v uvodnem delu posvetil tudi zgodovinskemu razvoju fotografije in fotografske optike, ki predstavlja prvi takšen natančnejši opis pri nas.6 V njem je Novak predstavil pionirje najzgodnejšega razvoja fotografije, od Leonarda da Vincija, ki naj bi okrog leta 1500 prvi opisal pojav camere obscure, preko Johannna Heinricha Schulzeja, ki je odkril vpliv svetlobnih žarkov na srebrove soli, prispevkov Nicephora Niepca in Louisa Mandeja Daguerra, WiUiama Foxa Talbota, do Slovenca Janeza Puharja.7
Dve leti po ustanovitvi mesečnika Fotoamater, leta 1934, je v založništvu te revije v Ljubljani Leo Novak izdal delo Nemško-slovenska fotografska terminologija, ki v obliki slovarja izčrpno združuje izrazoslovje s področja fotografske tehnike, optike in kemije ter je edino tovrstno delo v slovenskem prostoru. Podatke o okoliščinah nastanka dela in vzrokih zanj lahko preberemo v Predgovoru k izdaji iz leta 1934. Po avtorjevih besedah je bil namen dela zbir najpogostejših in najpomembnejših strokovnih pojmov s področja fotografije. Ti naj bi v zadovoljivi meri služili potrebam slovenskega fotografskega izrazoslovja predvsem pri objavljanju prispevkov s fotografsko tematiko v reviji Fotoamater, za katero je Novak pisal tudi sam.8 Uprava revije je bila hkrati zaslužna
4	Leo Novak, Globinska ostrina in uporaba zaslonke, Fotoamater. Mesečnik za foto in kino umetnost, I/1-3, 11/1-6, 1932/33, pp. 7-13, 27-32, 47-53; id., Relativnost osvetlitve pri povečavah, ibid., 11/10, 12, 1933, pp. 222-225, 268-271; id., Barvna fotografija z Agfacolor-filmom, ibid., 111/1, 1934, pp. 7-11; iD., Resolvenčna zmožnost fotografskih emulzij, ibid., HI/5-8, 1934, pp. 108-110, 136-142, 156-158, 180-184; iD., Namesto Scheinerja - DIN, ibid., HI/9-10, 1934, pp. 197-200, 222-223; id., Negativski material in njegove lastnosti, ibid., IV/3, 1935, pp. 54-56; Karakteristike „Perutz" plošč, ibid., IV/4-5, 1935, pp. 77-87, 99-105.
5	Besedilo je iz slovenščine prevedla Ana Horovic. Avtor risb je K. Eger.
6	Sicer je v prvih povojnih letih v Sloveniji izšlo precejšnje število del o fotografiji kot tehniški spretnosti, ki so se posvečala tudi zgodovini fotografije. Poleg Novaka so dela izdali še Karlo KocjANČIČ, Pot v fotografijo, Ljubljana 1948; Fran Hlupic, Fotografija, Ljubljana 1951; Marin Bajd, Fotoamater, Ljubljana 1961 (LampiČ 2002, cit. n. 1, p. 8).
7	Leo Novak , Osnovi fotografske tehnike, Beograd 1949, pp. 9-17.
8	Leo Novak, Nemško-slovenska fotografska terminologija, Ljubljana 1934, p. I.
1. Leo Novak, Nemško-slovenska fotografska terminologija, Ljubljana 1934 (naslovnica)
2. Leo Novak, Osnovi fotografske tehnike, Beograd 1949 (naslovnica)
3. Reklamni oglas ob izzidu Nemško-slovenske fotografske terminologije v prvi številki tretjega letnika revije Fotoamater, III/1, 1934
tudi za založništvo Novakovega dela. V prvi številki tretjega letnika leta 1934 je bil tako na notranji strani platnice natisnjen re^damni oglas, ki je bralce obveščal o izidu dela in o ceni, ki je za naročnike Fotoamaterja ob predplačilu znašala osem dinarjev, v redni prodaji pa deset.
Slovar je izšel v obliki manjšega zvezka in zajema po abecednem vrstnem redu urejene izraze na osemintridesetih straneh. Pri iskanju in sestavljanju slovenskih ustreznic že uveljavljeni terminologiji na nemškem govornem območju je avtor po lastnih besedah stremel „za čim pristnejšo domačo obliko in tvornostjo", predvsem pri izrazih, pri katerih se internacionalizirane tujke še niso toliko uveljavile, da bi njihovo nadomeščanje z avtohtonimi izrazi povzročalo težave pri razumevanju. Pri tvorjenju besed se je poleg dostopne strokovne literature v slovenskem jeziku9 v največji meri navezoval na besedišče Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika iz let 1894-1895, ki mu je sledil tudi s pomočjo prenesenega pomena besed, medtem ko se je novih skovank izogibal.10 Ob tem je treba dodati, da Novak resnično ni posegal po oblikovanju novih, bolj slovenskih izrazov na silo, ampak je nemške izraze večinoma prevedel s tistimi, ki so bili v uporabi že prej. O tem se lahko prepričamo prav v prispevkih različnih avtorjev v prvih dveh letnikih revije Fotoa-mater, ki sta izšla pred Nemško-slovensko fotografsko terminologijo. V njih najdemo številne izraze, ki so zapisani tudi v Novakovem slovarju.11 V člankih je zanimiv jasno opazen vpliv nemške terminologije, saj so ob
9	Kot jezikovni vir je Novak imenoval zgolj Pleteršnikov slovar, avtorjev ali naslovov druge literature, ki jo je „izčrpal skoro vso", pa ni navedel (ibid.).
10	Ibid.
11	Najdemo lahko na primer izraze, kot so temnica, slika, naviti film, obod kamere, meh, leča, zaklop, zaslonka, objektiv, svetlobna moč, lomljenje svetlobe, zbiralna (konveksna leča), razpršilna (konkavna) leča (cf. Franjo Slč, Beseda mladim amaterjem, Fotoamater. Mesečnik za foto in kino umetnost, I/3, 1932, pp. 2-4, 25-26, 46-47), mali format, povečevati, negativ, ostrina, zrnatost, splošna občutljivost, razvijalec, kemikalije (cf. Rudolf Mušič, Drobnozrnčasti izenačevalni razvijalec, Fotoamater. Mesečnik za foto in kdno umetnost, I/1, 1932, pp. 4-6), snimka, posnetek, rumenica (cf. Janko Skerlep , Kratki dnevi, dolgi večeri, Fotoamater. Mesečnik za foto in kdno umetnost, I/3, 1932, pp. 42-43), čas osvetlitve, razsvetljava, razpršena svetloba, reflektor, svetločuten (cf. Drago Mattanovich, Razsvetljava, Fotoamater. Mesečnik za foto in kino umetnost, 11/1, 1933, pp. 3-6), goriščnica, pokrajinski posnetek, teleobjektiv (cf. Joža Herfort, Lovci s kamero, Fotoamater. Mesečnik za foto in kino umetnost, 11/5, 1933, pp. 97-101), izpirati, fiksirati, razvijati (cf. Karl PuPPIS, Nekaj misli o izpiranju in fotografiji, Fotoamater. Mesečnik za foto in kino umetnost, II/5, 1933, pp. 101-102) in mnoge druge.
mnogih slovenskih terminih avtorji v o^depaju navedli tudi nemške.12 Dejstvo, da je Novak pogosto ohranil prevode, ki so jih v svojih zapisih že prej uporabljali drugi avtorji in so bili do takrat že dodobra uveljavljeni v zavesti piscev in bralcev, je gotovo vplivalo tudi na to, da se je mnogo prevodov, zbranih v slovarju, ohranilo vse do danes.
V s^depnem delu Predgovora je avtor izrazil upanje, da se je z delom približal idealni slovenski fotografski terminologiji, katere uspešnost in uporabnost naj bi ocenili po^dicna jezikoslovna in laična javnost. K temu je dodal prepričanje, da delo predstavlja zgolj prvi, osnovni poskus oziroma podlago za popolnejšo in bolj dovršeno fotografsko terminologijo v prihodnjih letih.13 Na koncu se je za pomoč pri nastajanju slovarja zahvalil jezikoslovcu in šolskemu svetniku Antonu Bartelu za pregled in lektoriranje, kemiku V. Premruju za pomoč pri iskanju izrazov s področja kemijske terminologije in očetu Fr. Novaku za tehnično pomoč pri sestavi slovarja.14
Slovar zajema dva tisoč tristo dvaintrideset gesel vseh črk nemške abecede, razen črk X in Y, skupno štiriindvajset črk.15 Pri številčno najobsežneje zastopani skupini samostalnikov za odebeljeno natisnjenim slovarskim geslom stoji označba slovničnega spola, medtem ko drugih slovničnih opredelitev, na primer množinske končnice, ni. Za geslom sledi slovenska prevodna ustreznica, ki je ponekod ena sama, v večini primerov pa je avtor navedel tudi več sopomenk. Vsebinsko lahko slovarska gesla v grobem razdelimo v tri skupine. V prvo sodijo splošnej-ši izrazi, ki so bili za poimenovanje postopkov in drugih elementov v fotografijo preneseni iz vsakdanje rabe ali pa iz terminološko že uvelja-
12	Finozrncasti film (Feinkornfilm), finozrncasti razvijalec (Feinkorn-Entwickler) (Mu-šlč 1932, cit. n. 11, p. 5), zarisanje (Verzeichnung), žariščna razlika (Fokusdifferenz) (Sic 1932, cit. n. 11, p. 25).
13	Iz zapisa ni popolnoma jasno, ali napoved kasnejših izdaj služi zgolj kot nekakšno opravičilo za morebitne napake in nedoslednosti ali pa je Novak v prihodnosti res načrtoval še kakšno dopolnjeno izdajo. Vsekakor Nemško-slovenska fotografska terminologija ostaja edini poizkus tovrstnega zbira fotografskega izrazoslovja. V kasnejših desetletjih so se opredelitve fotografskih pojmov pojavljale zgolj v okviru posameznih del in fotografskih priročnikov, tudi na primer v obliki „slovarčka" pomembnejših pojmov. Cf. e. g. Drago KocjANČIČ, Fotografirajmo, snemajmo, Ljubljana 1980, pp. 251-278.
14	Novak 1934, cit. n. 8, p. I.
15	Črka A: 190 gesel; B: 196; C: 50; D: 95; E: 125; F: 159; G: 101; H: 75; I: 16; J: 11; K: 200; L: 95; M: 71; N: 69; O: 41; P: 147; Q: 13; R: 112; S: 241; T: 81; U: 63; V: 82; W: 49; Z: 50.
vljenih poimenovanj v likovni umetnosti. Eno takih je na primer samostalnik Abbildung, upodoba, upodobljenje, upodabljanje, upodobitev,^^ s katerim poimenujemo fotografsko upodobitev nekega motiva, vendar izraz seveda označuje tudi vse druge risarske, slikarske ali kiparske upodobitve. V drugo skupino sodijo gesla s področja kemije in fizike oziroma optike. Označujejo različne kemijske spojine, ki se uporabljajo v fotografskih postopkih, na primer Chlorammonium, amonijski klorid, salmiak.^'7 ter fizikalno-optične zakonitosti, ki nastopajo v ozadju nastanka fotografij, zgradbi fotografskega aparata itd., na primer Brennweite, gorišcnica, gorišcna razdalja, fokalna razdalja.^^ V tretjo skupino sodijo besede, ki so najožje vezane na področje fotografije in označujejo sestavne dele fotografskega aparata, tehnično in drugo fotografsko opremo, ki se uporablja pri fotografiranju in razvijanju fotografskega filma ter izdelovanju in obdelavi fotografij, na primer Blitzlicht, bliskovno svetilo, bliskovno svetivo, bliskovna luč, bliskovna svetloba.^'9
Prevajanja in zbiranja slovenskih ustreznic nemški terminologiji se je Novak loteval na tri načine. Po eni strani so mu bili na voljo izrazi, ki so se pod vplivom nemščine, pa tudi drugih evropskih jezikov v slovenščini uveljavili že prej in jih je lahko prevzel neposredno iz Pleteršnikovega slovarja. Eden takih je na primer že izraz fotografija, ki je v slovenski jezik prišel iz sodobnih evropskih jezikov, angleščine, francoščine in nemščine, ter ga najdemo že pri Pleteršniku.20 Mnogo teh besed se je v slovenskem fotografskem izrazoslovju v nespremenjeni obliki ohranilo vse do danes in jih zasledimo tako v vsakdanjem govoru kot tudi v fotografskih priročnikih in literaturi.21
Pri večini drugih izrazov je moral Novak prevodne ustreznice tako ali drugače oblikovati sam. Ponekod je ohranil tujke, na primer besedo
16	Novak 1934, cit. n. 8, p. 1.
17	Ibid., p. 7.t
18	Ibid., p. 6.
19	Ibid., p. 5.
20	Ibid., p. 25. Ma^cs Pletersnik, Slovensko-nemški slovar I, II, Ljubljana 2006, I, p. 201. Za etimologijo cf. Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana 1997, p. 130.
21	V Pleteršnikovem slovarju lahko najdemo še nekatere druge izraze, ki se do danes uporabljajo v fotografskem izrazoslovju, na primer Dunkelkammer, temnica (Pleter-Šnik 2006, cit. n. 20, II, p. 654), (Luft)blase, zračni mehurček (ibid., I, p. 562), entwickeln (Entwickeln/Entwicklung), razviti (razvijanje) (ibid., II, p. 406), (aus)waschen, prati/izpirati (ibid., II, p. 210), umkehren, obrniti/obračati (ibid., I, p. 734), vergrössern (Vergrössern/Vergrösserung), povečati, povečevati, povečavati (ibid., II, p. 192) itd.
fokus kot prevod nemške Fokus, ki izhaja iz latinskega poimenovanja za ognjišče in označuje fizikalni pojav zbiranja žarkov. Tujki je sicer dodal tudi slovensko različico gorišce, ki je dobesedni prevod nemške Brennpunkt2^ in se danes uporablja pogosteje kot tujka.23 Pri večini drugih izrazov gre enako kot pri besedi gorišce za dobesedne prevode nemških besed ali pa za avtohtono, slovensko različico, pri čemer si je Novak prav tako pomagal s Pleteršnikovim slovarjem. Iz nemškega poimenovanja izhajajo na primer prevoda besede Brennweite z gorišcna oziroma fokalna razdalja, pa tudi značilna slovenska tvorba gorišcni-ki je poleg izrazov gorišcna in žariščna razdalja v rabi do danes.
ca
24
25
Besedo Fokussdifferenz je dobesedno prevedel s fokusovo diferenco,2^ dobesednemu prevodu Fokustiefe v fokusovo globino'2'7 pa je dodal še bolj slovensko izpeljanko globinska ostrina, ki se uporablja do danes.28 Za dejanje uporabe fotografskega aparata je na eni strani Novak kot prevod nemške besede aufnehmen predlagal že uveljavljeni, iz samostalnika fotografija izpeljani glagol fotografirati. Po drugi strani je zapisal še sopomenke snimati, snemati, sneti, posneti.2'9 Enake izraze so sicer uporabljali že pisci pred izidom Novakovega slovarja, a so zanimivi zato, ker dobro kažejo na izreden vpliv nemške fotografske terminologije na slovensko. Beseda snemati in druge oblike namreč
22	Brennpunkt: brennen (goreti) + Punkt (točka, pika) (Božidar Debenjak (et al.), Nem-ško-slovenski in slovensko-nemški slovar, Ljubljana 2003 (elektronska izdaja)). Za etimologijo besede fokus: Snoj 1997, cit. n. 20, p. 129.
23	Novak 1934, cit. n. 8, p. 6 (Brennpunkt), p. 13 (Fokus).
24	Ibid, p. 6. Sestavljanje terminov iz dveh besed v samostalnike ženskega spola po analogiji dodajanja končnice -ica in -ost ali samostalnike moškega spola s končnico -ik je pri Novaku pogosto, na primer: Gelbfilter, rumeni filter, rumenica (NoVAK 1934, cit. n. 8, p. 14), Entwicklungskraft, razvijalnost, razvojnost (ibid., p. 10).
25	KocjANčič 1980, cit. n. 13, p. 258.
26	Novak 1934, cit. n. 8, p. 13.
27	Loc. cit.
28	Kit van Tulleken (prevod Oskar Dolenc in Marko Aljančič), Velika knjiga o fotografiji, Ljubljana 1979, p. 58. Izraz najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki poleg njega dovoljuje tudi izraz ostrinska globina (Slovar slovenskega knjižnega jezika [SSKJ], Ljubljana 2000, elektronska izdaja). Prav tako Kocjančič podobno poleg izraza globinska ostrina navaja besedno zvezo ostrina v globino (KocjANČIČ 1980, cit. n. 13, p. 258). Bajd piše o težavah z izrazom globinska ostrina. Tako ji pravijo fiziki, ko imajo v mislih razpršeni krogec v goriščni ravnini, medtem ko je sam vpeljal izraz globina ostrine, ker se v fotografiji meri z metrom kot višina ali dolžina (Marin Bajd, Klasična kamera. Vodnik po fotografiji, Ljubljana 1999, p. 13).
29	Novak 1934, cit. n. 8, p. 3.
prvotno pomenijo „delati, da kaj ni več obešeno na	in tako z
upodabljanjem predmetov s pomočjo svetlobe na svetlocutne snovi, s fotografijo, nimajo dosti skupnega. V slovenščino so bili izrazi preneseni prav iz nemščine, iz istopomenske besede aufnehmen, in so se začeli uporabljati kot tehnični izrazi, ki pomenijo „prenašati sliko ali zvok na filmski ali magnetni trak".31 Pri tem sta izraza snimati in sneti danes popolnoma iz rabe. Pri prvem gre za zastarelo obliko besede snemati, ki je v slovenščino pred drugo svetovno vojno verjetno prišla pod vplivi srbohrvaščine,32 z drugim pa označujemo dejavnost, s katero naredimo, da kaj ni več obešeno.33 Nasprotno se izraz snemati v strokovni literaturi pojavlja vse do danes,34 v vsakdanji, pogovorni rabi pa je pogostejši izraz fotografirati, pa tudi slikati, medtem ko besedo snemati navadno uporabljamo v povezavi s filmskim in televizijskim snemanjem.
Podobno je z različnimi izrazi za fotografski aparat, ki so bili v rabi že pred nastankom Novakovega slovarja. Besede kamera, filmska ali snimalna kamera, kamera za film in filmski aparat so dobesedni prevodi, ki so jih nemščina in tudi drugi jeziki prevzeli iz latinščine.35 V vsakdanji, pogovorni rabi danes po navadi govorimo o fotoaparatu ali fotografskem aparatu.^^ Obe različici navaja tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, za izraza kamera ali fotografska kamera pa pravi, da
30	SSKJ, cit. n. 28.
31	„Kot tehnični izraz uporaba sloven. snemati v pomenu 'prenašati sliko ali zvok na filmski ali magnetni trak' in sorodnega sloni na nem. aufnehmen 'snemati', prvotno le 'sprejemati, pobirati, jemati' (Aufnahme 'posnetek'), kar je sestavljeno iz nem. auf 'gor, na' in nehmen 'vzeti', podobno, kot je sloven. sneti iz pslovan. *sbneti sestavljeno iz pslovan. *sbn- 'skupaj, do konca, od zgoraj navzdol' in *(j)eti 'vzeti'" (SNOJ 1997, cit. n. 20, p. 588).
32	Cf. besedo snimek: zastar. posnetek: original so nadomestili s snimkom / ogledovati snimke s potovanj fotografije, slike (SSKJ, cit. n. 28).
33	Ibid.
34	Kocjančič v priročniku Fotografirajmo, snemajmo na primer izraz snemati uporablja tako za filmsko kakor tudi za fotografsko snemanje (KocjANČiČ 1980, cit. n. 13). Besedo so uporabili tudi prevajalca Velike knjige o fotografiji Oskar Dolenc in Marko Aljančič (Tulleken 1979, cit. n. 28), Marin Bajd v knjigi Klasična kamera (Bajd 1999, cit. n. 28) in drugi.
35	Novak 1934, cit. n. 8, p. 2 (Aufnahmekamera), p. 7 (Camera), p. 18 (Kamera), p. 12 (Filmkamera). Za etimologijo besede kamera cf. Snoj 1997, cit. n. 20, p. 212.
36	V elektronskem Korpusu slovenskega jezika Gigafida ima beseda fotoaparat 39.763 konkordanc, beseda fotografski aparat pa 1.940 (http://demo.gigafida.net/) (8. 5. 2011).
se v tem kontekstu uporabljata redko.37 Povsem drugačno sliko kaže uporaba v fotografski literaturi, kjer avtorji skoraj iz^djučno uporabljajo izraz (fotografska) kamera, čeprav dovoljujejo tudi besedo fotografski aparat.^38 Marin Bajd celo zapiše: „Tako ji [kameri]pravijo strokovnjaki in izobraženi fotoamaterji, drugi pa površno „fotoaparat"."^'9
Iz nemščine so bila prevzeta tudi poimenovanja raznoterih oblik in vrst fotografskega aparata, ki so nastajale od njegovega izuma v devetnajstem stoletju. Verjetno zaradi že prej uveljavljene rabe je Novak v večini primerov v prevodih ohranil tujke, na primer Panoramakamera, panoramna kamera, panoramska kamera.'4^ Pri nekaterih izrazih pa je dodal tudi lastne predloge besed, ki so bile izpeljane iz slovenskih poimenovanj, na primer kovcegasta kamera^4 za Magazinkamera/Kastenkamera, tokasta kamera za Etuikamera,^^ poročevalska kamera za Reporterkamera itd.43 Nekatera poimenovanja so do danes ostala enaka, na primer panoramska kamera, nekatera pa so se spremenila ali dobila druge različice. Iz besedne zveze mehovna kamera kot dobesednega prevoda nemške besede Balgkamera^^ je na primer nastala kamera na meh ali pa kar mehovka,^^ enako je iz boks kamere kot prevoda nemške besede Boxkamera*^ nastala izpeljanka boksovka (boxovka).*^ Novako-
37	SSKJ, cit. n. 28. Da z izrazom kamera navadno označujemo filmsko ali televizijsko kamero, kaže tudi Korpus slovenskega jezika Gigafida, saj ima beseda fotografska kamera le 269 konkordanc (http://demo.gigafida.net/) (8. 5. 2011).
38	„Spoznavanje kamere (S samostojno besedo „kamera" v knjigi označujemo vsak aparat za snemanje slike, torej fotografsko, filmsko ali kakršnokoli drugačno kamero!) je le na oko tehnična snov. Gre za to, da je fotografski aparat ali filmska kamera vaše optično orodje" (KocjANČIČ 1980, cit. n. 13, p. 29).
39	Bajd 1999, cit. n. 28, p. 5.
40	Novak 1934, cit. n. 8, p. 25.
41	Beseda kovčeg je starinski zapis besede kovček. Prevod besede kovčegasta kamera iz nemške Kastenkamera (Kasten: zaboj, skrinja, omara, škatla; Debenjak 2003, cit. n. 22) oziroma Magazinkamera (Magazin: skladišče, danes pa tudi drugi pomeni (loc. cit.)) izhaja iz oblike tovrstnega fotografskega aparata, ki je videti kot kovček.
42	Novak 1934, cit. n. 8, p. 11.
43	Ibid., p. 28.
44	Ibid., p. 4.
45	KocjANČIČ 1980, cit. n. 13, p. 263.
S tem izrazom označujemo vse vrste kamer na meh, med katere sodita tudi potovalna kamera in sklopna kamera. Sklopna kamera je vsaka kamera, ki jo s pomočjo posebnega mehanizma (meh) lahko sklopimo za lažje prenašanje (Oskar DoLENC, Sklopne kamere, Fotoantika, IX/9-10, 1987, pp. 14-15).
46	Novak 1934, cit. n. 8, p. 6.
47	Tulleken 1979, cit. n. 28, p. 19.
va izraza kovčegasta in magazinska kamera sta se izgubila, poleg izraza ateljejska kamera kot prevoda nemškega Atelierkamera,^^ ki je danes sicer vsaj Razumljiv, pa se bolj uporablja izraz studijska kamera.*'9 Kljub razumljivosti Novakovega prevoda maloslikovna kamera/mala kamera za besedo Kleinbildkamera,^^ ki ga najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in delu literature,51 je danes v splošni rabi izraz 35-milimetrska kamera (fotoaparat).52 Prevod besede Geheimkamera s tajna kamera53 je danes zastarel, pa tudi nerazumljiv, saj bi ga zlahka zamenjali za t. i. skrito kamero.^* Majhne fotoaparate, ki so ji v osemdesetih letih devetnajstega stoletja v različnih oblikah izdelovali v Evropi in Ameriki tako, da so bili maskirani ali pa jih je bilo mogoče skriti pod obleko in so bili namenjeni policijskim detektivom ter „neopaznemu" fotografiranju, pa sicer imenujemo detektivske kamere.^^
V Novakovem terminološkem slovarju so posebno zanimive tiste besede, pri katerih ne gre za dobesedne prevode nemških, temveč se je avtor lotil oblikovanja lastne, slovenske različice. Med takšne sodi na primer prevod besede Schnappschuss. V prvi različici prevoda, fotografski strel, je Novak v drugem delu besede (Schuss, strel) sledil nemškemu izrazu, iz prevoda pa je izločil prvi del sestavljanke (schnappen, hlastati, zagrabiti) in ga nadomestil s pridevnikom fotografski. V drugih dveh prevodih je izbral pridevnik ugrabljen (ugrabljena snimka, ugrabljeni posnetek), ki z nemškim schnappen pomensko nima nič skupnega, a dobro izraža lastnosti posnetka.56 Z besedo Schnappschuss je namreč
48	Novak 1934, cit. n. 8, p. 2.
49	Izraz atelje je vezan bolj na delavnico umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev, pod besedo studio pa razumemo prostor, v katerem snemajo igralce, nastopajoče ipd. (SSKJ, cit. n. 28).
50	Novak 1934, cit. n. 8, p. 19.
51	Gert Koshofer , Heinz Wedewardt (prevod Marko Aljančič), ABC fotografije, Ljubljana 1990, p. 17.
52	Vsaj do pojava digitalne fotografije je bil za poimenovanje 35-milimetrskih fotoaparatov in 35-milimetrskega filma v splošni rabi tudi izraz lajka (Leica), ki je sicer ime nemške tovarne, ki je prva izdelala takšen fotoaparat. S poimenovanjem lajka so torej mišljene vse male kamere, z njim pa so povezani tudi izrazi film lajka, format lajka (cf. SSKJ, cit. n. 28; Snoj 1997, cit. n. 20, p. 291; Baid 1999, cit. n. 28, p. 14).
53	Novak 1934, cit. n. 8, p. 14.
54	Beseda tajen je prevzeta iz drugih slovanskih jezikov. V sodobnem slovenskem jeziku je v uporabi beseda skriven (Snoj 1997, cit. n. 20, p. 652).
55	Tulleken 1979, cit. n. 28, pp. 74-75.
56	Novak 1934, cit. n. 8, p. 30.
mišljena fotografija, ki je nastala spontano, v hipu in je ujela, „ugrabila" trenutno dogajanje. Lastni, nedobesedni prevod je Novak izbral tudi pri besedi Kameragehause, kamerni obod, obod kamere.^^ Prevod je sicer ustrezen, a je zanimiv, saj je bil Novaku na voljo dobesedni prevod samostalnika Gehäuse s samostalnikom ohišje, ki ga navaja tudi Pleteršnik.58 Prevoda se v sodobnem izrazoslovju ne uporabljata več. Za nemško besedno Schnappschuss je danes v uporabi besedna zveza trenutni posnetek, v vsakdanjem govoru pa tudi angleška beseda snapshot, ki je pomensko sicer enaka nemški.59 Besedno zvezo kamerni obod, obod kamere pa je nadomestilo poimenovanje ohišje kamere.^^
Pri nekaterih lastnih prevodih je Novak podobno kot pri prevodih ugrabljena snimka/ugrabljeni posnetek ali pa kovčegasta kamera upošteval vizualne značilnosti nekega predmeta, pojava ali sestavnega dela fotoaparata in ne le besede v nemščini. Prevodu luknjasti objektiv, objektiv na luknjico nemške besede Lochobjektiv je na primer dodal besedo svetlobnica, ki se vsebinsko dobro povezuje s takšnim objektivom.61 Enako je s prevodom senčilo, senčnica pri besedah Gegenlichtblende, Sonnenblende, protisvetlobno, protilučno zaslonilo, solnčno zaslonilo ...62, saj gre pri objektivskem nastavku, ki preprečuje stransko vpadanje svetlobe na lečo, dejansko za nekakšen senčnik.63 Beseda Spitze sicer pomeni konico, a je Novak izraz Spitzlicht prevedel s temensko lučjo/svetlino,^^ saj gre za luč, ki po navadi pada z vrha, na teme. Pri portretni fotografiji se uporablja kot efektna luč za poudarjanje obrisa glave, da se objekt „odlepi" od ozadja.65 Nekateri od teh izrazov, kot je senčilo, so se ohranili vse do danes.66 Od prevodov besede Lochobjektiv se je ohranil zgolj objektiv z luknjo, medtem ko Novakova sicer inova-
57	Ibid., p. 18.
58	PLETERŠNIK 2006, cit. n. 20, II, p. 801.
59	Oskar Dolenc k besedi snapshot, ki jo uporablja, dodaja opisne prevode, kot sta
hitri, situacijski posnetek ali življenjski, trenutni posnetek (TuLLEKEN 1979, cit. n. 28,
pp. 76-77).
Ibid., p. 43.
61	Svetlobnica v arhitekturi sicer označuje zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na
vrhu kupole ali strehe (kupola s svetlobnico) (SSKJ, cit. n. 28).
62	Novak 1934, cit. n. 8, p. 14 (Gegenlichtblende), p. 31 (Sonnenblende).
63	Senčnik: priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo (SSKJ, cit. n. 28).
64	Novak 1934, cit. n. 8, p. 31.
65	Ibid.
66	KocjANčič 1980, cit. n. 13, p. 271.
tivna tvorba objektiv s svetlobnico ni v rabi,67 namesto izraza temenska luč pa se uporablja besedna zveza vršna luč.68
Beseda Aufnahme, ki jo je Novak, kot rečeno, prevedel s snimka, posnetek, snimek, posnemek, nastopa v nemščini kot drugi del mnogih sestavljank, ki označujejo bodisi lastnosti bodisi tip fotografije, in se pogosto nanaša na najpogostejše neposredno prepoznavne motive.69 Na tak način je nemške sestavljanke prevedel tudi Novak. Večinoma se je loteval dobesednih prevodov, tako da je tvoril besedno zvezo, sestavljeno iz samostalnika snimka, posnetek, posnemek in vrstnega, la-stnostnega ali svojilnega pridevnika, ki samostalnik natančneje določa. Tako so nastali dobesedni prevodi, kot so na primer Nachtaufnahme, nočna snimka, nočni posnetek.'^^ Pri nekaterih besedah je Novak dodal tudi druge prevodne različice. Dobesednemu prevodu nemške besede Mondlichtaufnahme, Mondscheinaufnahme z besedno zvezo snimka/ posnetek ob lunini svetlobi/luninem svitu je na primer dodal tudi različico snimka/posnetek ob mesečini^^ itd. V nekaterih besednih zvezah so se tako sestavljene tvorjenke ohranile do danes, poleg že omenjenih še na primer barvni posnetek, poizkusni posnetek, rentgenski posnetek, širokokotni posnetek, skupinski posnetek itd. Pri nekaterih pa takšen način tvorjenja predstavlja težavo. V primeru prevoda besede Kinderaufnahme z otroška snimka/otroškiposnetek''^ je pomen dvoumen. Čeprav je s tovrstnim poimenovanjem mišljen posnetek, ki prikazuje otroka, bi lahko besedno zvezo samostalnika in pridevnika razumeli tudi kot fotografijo, ki jo je naredil otrok. V takšnih primerih zato danes uporabljamo besedno zvezo, sestavljeno iz besede posnetek (fotografija) in samostalnika v rodilniku, ki v vlogi prilastka ta posnetek označuje. Namesto
67	Podobno je Novak prevedel tudi besedo Lochkamera, luknjasta kamera, kamera na luknjico, kamera s svetlobnico (NoVAK 1934, cit. n. 8, p. 21). Tudi od teh prevodov se je do danes ohranil zgolj izraz kamera z luknjo, takšni preprosti kameri pa pogosto pravimo kar camera obscura (cf. KocjANČiČ 1980, cit. n. 13, p. 233).
68	Ibid., p. 276.
69	Besedo posnetek lahko v vseh primerih nadomešča tudi beseda fotografija ali pa beseda slika kot prevod nemške Bild, ki poleg najobičajnejšega pomena likovne, navadno umetniške upodobitve nečesa z barvami lahko označuje tudi fotografski posnetek (SSKJ, cit. n. 28).
70	Novak 1934, cit. n. 8, p. 23.
71	Ibid., p. 23.
72	Ibid., p. 18.
Novakovega prevoda otroški posnetek tako danes uporabljamo besedno zvezo posnetek otrok, namesto domačega/domnega posnetka posnetek doma, namesto osebnega posnetka posnetek oseb, namesto živalskega posnetka pa posnetek živali.
Večina izrazoslovja, ki ga najdemo v Novakovem slovarju, je v veljavi še danes ali pa so prevodi sodobni rabi vsaj podobni. Vseeno najdemo tudi nekaj takšnih, ki so danes popolnoma nerazumljivi ali pa so celo napačni. Nemško besedo Satzobjektiv, Objektivsatz, s katero so mišljeni objektivi, ki imajo lečo na obeh straneh zaslonke, je Novak na primer prevedel s stavkovni objektiv, objektivski stavek, objektivov stavek, objektivni stavek.^^ Kot tehnični izraz beseda stavek sicer lahko pomeni tudi več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti, na primer stavek ^dadiv, šablon, navojnih vijakov ipd.,74 a je bolj ustaljen njen slovnični pomen. Veliko ustreznejši bi bil izraz sestavljeni objektiv, ki ga je Novak uporabil tudi v kasnejšem delu Osnovi fotografske tehnike, v katerem je pisal o dveh različnih vrstah objektivov.75
Med danes najbolj nerazumljive prevode pa sodi izraz prepahlja-ti, premahati, premaljati, ki je dobesedni prevod nemškega izraza abfächeln, abwedeln''^ in pomeni postopek, nasproten dosvetljevanju, s katerim skrajšamo čas osvetlitve na določenih predelih fotografije.77 V literaturi se danes pojavljajo izrazi, kot je zadrževanje (prekrivanje).,7^ v vsakdanji rabi pa je zaradi uporabe digitalnih temnic oziroma računalniških programov za obdelavo fotografij v angleščini vse pogostejši tudi angleški izraz burn (burn tool), nasprotno od dodge (dodge tool). Napačen je tudi Novakov prevod besede Messbild/Messbildaufnahme v fotogram, fotogramska snimka/fotogramski posnetek.^'9 Z besedo
73	Novak 1934, cit. n. 8, p. 24 (Objektivsatz), p. 29 (Satzobjektiv).
74	SSKJ, cit. n. 28.
75	Objektive je razdelil na preproste objektive, pri katerih je leča postavljena na eno stran zaslonke, skoraj vedno za njo (monokel ali pokrajinska leča (akromat)), in na sestavljene objektive, pri katerih je leča na obeh straneh zaslonke (periskop, aplanat, Petzvalov objektiv, anastigmati) (NoVAK 1949, cit. n. 7, p. 328).
76	Novak 1934, cit. n. 8, p. 1.
77	Nemški izraz abwedeln/abfächeln (wedeln/fächeln: pahljati, mahati; Debenjak 2003, cit. n. 22) izhaja iz načina postopka dosvetljevanja. Fotograf je nad delom fotografije, ki ga je želel posvetliti, držal košček črnega kartona v neprestanem hitrem gibanju, mahanju levo in desno, s čimer je preprečil ostre robove.
78	KocjANčič 1980, cit. n. 13, p. 276; Koshofer - Wedewardt 1990, cit. n. 51, p. 205.
79	Novak 1934, cit. n. 8, p. 22.
Messbild je namreč mišljena fotografija, ki v okviru fotogrametrije nastane z namenom zbiranja podatkov o fizičnih objektih na Zemlji.80 Pod besedo fotogram nasprotno razumemo način izdelave fotografije s pomočjo osvetljevanja svetločutnih snovi, fotografskega papirja, brez uporabe fotografskega aparata.81
Inženir Leo Novak je na področju fotografske misli in ukvarjanja s fotografsko tehnologijo oral slovensko ledino. Njegov terminološki slovar je v našem prostoru edinstveno in pomembno delo, ki združuje vso bistveno fotografsko terminologijo in hkrati kaže na njen izvor oziroma na njeno zgodovinsko odvisnost od nemškega fotografskega izrazoslovja. Čeprav omemb slovarja v kasnejši literaturi in fotografskih priročnikih ni zaslediti, pa je njegov vpliv viden v prevodih večine izrazoslovja, ki je do danes ostalo enako.
Viri ilustracij: arhiv avtorice (sl. 1-3).
80	Pomen besede Messbild izhaja iz glagola messen: meriti, izmeriti (Debenjak 2003, cit. n. 22).
81	Beseda fotogram verjetno izhaja prav iz nemške Fotogramm, najdemo pa jo tudi v drugih evropskih jezikih (ang. photogram, fr. photogramme).
UDK 77.01
izvirni znanstveni članek - original scientific paper
Entwicklung slowenischer Terminologie der fotografie am Beispiel des Wörterbuches
DEUTSCH-SLOWENISCHE TERMINOLOGIE DER FOTOGRAFIE VON LEO NOVAK
Zusammenfassung
Die dreißiger Jahre des zwanzigsten Jahrhunderts waren die Blütezeit der slowenischen Fotografie, nicht nur im Bereich des fotografischen Schaffens, sondern auch aus der Sicht des historisch-wissenschaftlichen Auseinandersetzens mit der Fotografie. Unter anderem erschien 1932 in Ljubljana die erste, der Amateurfotografie gewidmete Zeitschrift Fotoamateur, die von Leo Novak redigiert wurde. Außerdem erschien 1949 in Zagreb Novaks Handbuch Grundlagen der Fototechnik. Für die Entwic^klung der slowenischen Fotografie ist die Einleitung dieses Werkes von besonderer Bedeutung, da sie auf slowenischem Boden die erste Beschäftigung mit der Geschichte der Fotografie und der fotografischen Optik darstellt.
1934, zwei Jahren nach der Begründung von Fotoamateur, wurde im Verlag dieser Zeitschrift auch Novaks Wörterbuch Deutsch-slowenische Terminologie der Fotografie herausgegeben. Das Wörterbuch bleibt bis heute der einzige Versuch, die Fachausdrücke aus den Bereichen der fotografischen Technik, Optik und Chemie in einem Werk zusammenzufassen.
Beim Übersetzen der deutschen Ausdrücke ins Slowenische bemühte sich Novak nach eigenen Worten um eine reine slowenische Sprachform, besonders bei den Ausdrücken, deren Verwendung noch nicht durch internationalisierte Fremdwörter ersetzt wurde. Dabei nahm er vor allem Bezug auf das 1894-1895 erschienene Deutsch-slowenische Wörterbuch von Maks Pleteršnik, das ihm als Grundlage sowohl für wortwörtliche Übersetzungen, als auch für Übersetzungen im übertragenen Sinne diente.
Novaks slowenische Übersetzungen deutscher Ausdrücke können in drei Gruppen geteilt werden. In die erste Gruppen passen diejenige Ausdrücke, die sich unter dem Einfluss der deutschen Sprache schon längst vor der Erscheinung von Novaks Terminologie im Slowenischen etablierten und die bereits im Wörterbuch von Pleteršnik zu finden sind, wie etwa das Wort Fotografie. Bei allen anderen Ausdrücken handelt es sich um Übersetzungen, die von Novak erst formuliert werden mussten. Bei manchen Ausdrücken, beispielsweise beim Wort Fokus, wurden die internationalisierten Fremdwörter beibehalten. Bei allen anderen handelt es sich entweder um eine wortwörtliche Übersetzung der deutschen Ausdrücke oder um eine ursprünglich slowenische Variante. Die Übersetzungen der Ausdrücke wie Brennweite, Brennpunkt
oder aufnehmen, die direkt aus dem Deutschen übernommen wurden, weisen einen eindeutigen Einfluss deutscher Terminologie auf die slowenische auf. Zu den frei erfundenen, nicht wortwörtlichen Übersetzungen zählen beispielsweise die Übersetzungen von Ausdrücken wie Schnappschuss oder Kameragehause.
Trotz einiger veralteten und stellenweise sogar falschen Übersetzungen,
Ö	o	..	o '
behielten sich die meisten von Novak vorgeschlagenen Übersetzungen in der slowenischen fotografischen Terminologie bis heute, was bestimmt eine große Bedeutung und einen großen Einfluss des Wörterbuches aufzeigt.
o	o	o
Abbildungen:
1.	Leo Novak, Nemško-slovenska fotografska terminologija [Deutsch-slowenische Terminologie der Fotografie], Ljubljana 1934 (Titelseite)
2.	Leo Novak, Osnovi fotografske tehnike [Grundlagen der Fototechnik], Beograd 1949 (Titelseite)
3.	Werbung für die Nemško-slovenska fotografska terminologija [Deutsch-slowenische Terminologie der Fotografie] in der ersten Ausgabe des dritten Jahrgangs der Zeitschrift Fotoamater, III/1, 1934