MOSTOVI 2/1991/XXVI 49
slovensko-angleškim slovarjem, ne zadovoljuje
pa potreb današnjega slovenskega uporabnika
angleškega jezika. Zdaj, ko Slovenija "vstopa v
Evropo", se bodo slovenski leksikografi morali
še krepko potruditi in si pridobiti precej dodat¬
nega znanja in slovaropisnih veščin, da bodo
dosegli raven slovarskih izdelkov kake moderne
evropske leksikografske hiše, kakršna je na
primer Robert-Collins.
OBJAVLJENO V MANAGERJU
Strokovni sodelavec, ne prevajalec
MANAGER, št. 6/91
"Prišla sem v Iskro kot prevajalka in sem
imela to srečo, da so me že v začetku 'porinili'
naravnost v komercialo in me niso osamili kot
golega prevajalca, kar se žal v naših podjetjih
prepogosto dogaja. To poznam iz lastnih
izkušenj. Vem, kako ravnajo s prevajalci v
našem gospodarstvu. S tem delamo sebi
največjo škodo, ker samo prevajalec, ki ga
gospodarstvo sprejme kot enakovrednega
sodelavca pri oblikovanju zunanjetrgovinskih
poslov, da ne rečem pri oblikovanju zunanje¬
trgovinske pogodbe, pogodbe o sodelovanju in
medsebojnih stikih, samo tak prevajalec lahko
res da od sebe vse svoje znanje, ker pozna
problematiko."
Lidija Šega, ki je bila letos izvoljena za pred¬
sednico Društva znanstvenih in tehniških
prevajalcev Slovenije (DZTPS), govori hitro,
razločno, samozavestno - a ne napadalno - in
brez obotavljanja, kot govori človek, ki je prišel
do določenih ugotovitev in sklepov, potem ko
so dolgoletne izkušnje in vsakdanje delo
potrdili, kar je bilo morda na začetku le zamisel,
domneva ali prizadevanje.
PREČRTANI "PREVAJALEC"
Pogovarjala sva se o vlogi prevajalca in
tolmača v gospodarstvu, v podjetjih in na drugih
tehniških in znanstvenih področjih, še posebej o
vlogi prevajalca pri sklepanju poslovnih
pogodb. Leta 1988 je Lidija Sega na simpoziju
delegatov hrvaške in slovenske zveze
znanstvenih in tehniških prevajalcev v Portorožu
zbudila veliko pozornost s svojim referatom na
to temo. Njen referat obsega kakih petnajst
strani z nekaj diagrami, vendar pomeni korak
naprej v slovenski prevajalski misli in praksi in
se ujema z najboljšimi in najuspešnejšimi
izkušnjami ustvarjalnega prevajalstva v razvitih
državah.
50 MOSTOVI 2/1991/XXVI
V referatu v Portorožu, ki je bil objavljen tudi v
glasilu DZTPS Mostovi, je ob praktičnem
primeru strnila osnovne misli o tem, kako naj se
prevajalec vključuje v poslovne dejavnosti in
kakšna naj bo njegova vloga.
"Trdim, da so prevajalci najbolj zadovoljni
tam, kjer so motivirani z vsebino dela in pravim
vrednotenjem vloge, kjer so neposredno
vključeni v delovni proces, kjer vedo, zakaj in za
koga prevajajo in kako njihovo delo pomaga pri
doseganju skupnih ciljev delovne organizacije."
Taka je filozofija Lidije Šega. "Večni problem,
kako oceniti prevajalsko delo (po straneh ali po
urah prevajanja), bi se moral vsebinsko
spremeniti. Prevajalsko delo bi morali vrednotiti
kot ustvarjalno delo, kot sodelovanje pri projek¬
tu, pa naj gre pri tem za prevajanje tehnične
dokumentacije za izvoz, za uvajanje novega
proizvodnega programa ali pa za navezovanje
poslovnih stikov, prenos tehnologije ali kar koli
že..."
Sedanja predsednica DZTPS je to misel iz¬
razila tudi z diagramom, ki nazorno kaže, kaj vse
mora biti prevajalec. Značilno je, da je na
diagramu beseda "prevajalec" prečrtana.
Po končani klasični gimnaziji in študiju ger¬
manistike na filozofski fakulteti v Ljubljani (pod
"A" je diplomirala iz angleščine, pod "B" iz
nemščine) je Lidija poučevala tuje jezike v Met¬
liki in Novem mestu, hkrati pa je tudi prevajala.
Prevajanje ji je v krvi, to je delala že v študijskih
letih. Ze leta 1969 je postala sodni tolmač (izpit
je opravila pri dr. Goliasu in Knezu, ki sta danes
že častitljivi imeni v spominu starejših prevajal¬
cev) in potem še članica društva. Pred dobrimi
dvajsetimi leti se je zaposiila v Iskri, kjer je njen
pravi prevajalski talent prišel do veljave.
"Če prevajaš ’iz vsebine', če poznaš vsebino
posla, lahko res kaj narediš. Za svoj življenjski
cilj sem si zastavila prav tovrstno prevajanje, tak
odnos do prevajanja in do prevajalskega po¬
klica," pravi Lidija, ki mi je pripovedovala tudi o
Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev
Slovenije.
"Društvo," je povedala Lidija Šega, "ki danes
šteje skoraj 600 članov, je resnično strokovna in
neprofitna organizacija. To dejstvo je po njenem
mnenju pomembno tudi za naročnike
prevodov. "Saj danes vsi znajo prevajati, vsi
znajo organizirati prevode. Mi se s tem nismo
nikoli postavljali, ker smo stanovska or¬
ganizacija."
Delo društva je organizirano v dveh smereh.
Po eni "strani je društvo organizacija, ki deli
članom prevode, "saj prevajamo v 22 jezikov".
Za vseh 600 članov so urejene kartoteke po
jezikih, tako da je za vsakega člana zapisano,
kateri je njegov materni jezik. To je pomembno,
ker je veliko članov društva tujcev, ki so pri nas
študirali ali živijo pri nas.
"Zato lahko prevajamo veliko strok," je dejala
Lidija Šega in pripomnila: "Mislimo, da je osnova
dobrega prevajanja v tem, da vsakdo prevaja v
svoj materni jezik. Res je, da se ukvarjamo zlasti
s pisnim prevajanjem ker deluje tudi društvo
konsekutivnih prevajalcev in simultanih
tolmačev, vendar je veliko njihovih članov naših
članov, konsekutivo 'pa se gremo tudi’ v našem
društvu, ker se jezika naučiš samo v stiku z
živim jezikom in mi se še vedno vsi učimo."
Društvo organizira tudi strokovne seminarje
za prevajalce po jezikovnih sekcijah. Dokaj živo
tečejo angleški seminarji, na katerih sodeluje
Alan Duff, ki se ukvarja s problematiko prevaja¬
nja iz slovanskih jezikov v angleščino. Na
nemškem seminarju je sodeloval avtor nemško-
slovenskega pravnega besednjaka Apovnik.
Tudi seminar italijanskega jezika je uspešen.
Na koncu pogovora je Lidija Šega opozorila
na problem, ki se ga dobro zavedajo vsi
prevajalci: na nove pojme, za katere še nismo
"iznašli" zadovoljivih prevodov. "Za razdružitev,"
je dejala, "uporabljajo v Avstriji že izraz
loslosung.
“Ja," sem pripomnil, "po angleško bi bilo po
mojem še najbolje separation."
"Kaj pa lastninjenje?" je vprašala moja
sobesednica. "Kaj boste rekli reconstruction of
ovvnership ali kaj?"
In na to res nisem imel kaj reči. Vsaj za zdaj še
ne.
Božidar Pahor