otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(PHIoga Vrteu.) Štev. 6.               Ljubljana. dnt 1. junija 1895.           III. tečaj.
Blagi dobrotnik.
(ResmCna dogodba.)
HH glavnem mestu L. je bivala pred nekoliko leti po-i|yP božna družina. Bogata ni bila ravno, a tudi ubožnim je nisi mogel prištevati. Oče je imel lepo obrt, ki mu je donašala precejšen dobiček, in mati je bila pridna in varčna gospodinia.
Prišle pa so razne nezgode in bolezni, s katerimi pogostoma obiskuje dobri Bos* svoje verne, da jih \adi v kreposti. Pokukalo je uliošfrvo najprvo skozi okno, a prišlo je tudi pri vratih v hišo, in uboga družina je živela v veliki bedi. Zaclnji košček kruha je ležal na mizi in oče ga je razdelil med svoje štiri otroke s solz-nimi očmi ter z globokim vzdihom pogledal proBeč-e v nebo. On siim in mati že ves dan nista imela grižljeja v ustih.
Vrhu tega je bil zimski čas, mraz je silno pri-tiskal; huda burja je brila in trohice drv ni bilo v hiši. Otroci so posedali po posteljah zavijajoč se v odeje, da bi si ogreli otrple ude. Zaslužka nobenega, kajti oie je prebolel ravnokar večtedensko bolezen.
•           .6
82
Kar se odpro duri in v sobo stopi hišna gospo-dinja, stara ženica, ki je bila radi svoje trdosrdnosti daleč na okoli znana. Pripelje s seboj eodnijske sluge, kateri imajo nalogo, iz sobe odnesti postelje, omare, stole, obleko, da, še celo orodje, s katerim je oče otro-kom kruh služil, dokler je bil še pri zdravju, in to radi zaostale stanarine tridesetih goldinarjev.
Starejša hčerka Lavoalava pade na kolena ter prosi usmiljenja, a trdosrčnka pokaže s prstom k vratom in zakriči: »Vun se poberite, jaz dajem stanovanje le go-tovim plačnikom.«
Mati vzame vsa preplašena dojenčka v naročje; oče prime manjša dva za roki in napotijo sc k sosedu, da bi prenočili v hlevu. Lavoslava, tresoča se po vsem telesu, izgubi se izmed njih. Prišedši v hlev, zapazijo starisi, da je ni vcd pri njih in z žalostjo povprašujejo drug drazega, kje da bi bila.
Lavoslava, pogumno desetletno dekletce, Bteče po ulici, ne vedoč, kam in po kaj; le toliko ji je bilo v glavi, da ljubi Bog je ne zapusti! Koncem ulice se ustavi pred hišo, kojo spozna za župniade. Nekoliko časa premišljuje — potem se ohrabri. vstopi. potrka in skoraj nezavestna pade pred gospoda župnika, kateri bo jo prav radi imeli, ker je bila vedno prav pridna učenka.
Ko se oddahne uboga deklica, pove ihted, kaj se je pripetilo njenim ubogim starišem. Gospod župnik jo potolažijo ter ji vele, naj se vrne k starišem, katerim gotovo pride pomoČ od Boga, ker ve, da so pridni, po-šteni in pobožni.
Lavoslava se vrne potolažena k svojim starišem. Vesela povt\ kje je bila, in da upa, da jim gospod župnik pomagajo — a komaj konča pripovedovati — stal je že župnikov hlapec pred hlevom ter naznanil ubogim stari&em, da je neusmiljena gospodinja pla-Lana, da imajo v nasprotni hiši novo stanovanje in vse potrebno za mesec dnij. »Vaše refii vam ponesem jaz v novo stanovanje, ako hočete«, ponudi se hlapec.
Vsi 8e napotijo v novo stanovanje. Prišedši tja, najdejo gospoda župnika v pogovoru z novim gospo-darjem. Ginjeni oče molče poljubi gospoda župuika do-
83                                    "^*
brotljivo roko in jo porosi z gorkimi solzami hvalež-nosti; otroci tekajo okoli gospoda poljubljajoč jim milo-darne roke, ne vedoč, kako bi se jim dovolj zabvalili. Mati pa poklekne z otrocičem v naročju sredi sobe in glasno hvali Boga ter prosi nebeSkega blagoslova red-kemu človekoljubu. angelju v človeški podobi.
Gospod župnik so bili globoko ginjeni ter so za-trjevali, da največja zemska sreča bi jih ne mogla toliko razveseliti, nego to dejanje krščanske Ijubezni; rekli so: Kako resničen je pregovor: »Bolje dati, ko jemati!« Tolažili so še uboge stariše in jitn naročali, naj tudi v bodoče izrejujejo avoje otroke v Wko trdnem zaupanju do Boga, kakoršno je danes razvila Lavoalava, in Bog jih gotovo nikdar ne zapusti.
Tako je tudi bilo. Otroei so dorasli vsi v strahu Božjem in danes je vsakateri izmed njih v visokočisla-ncm stanu in možno jim je pomagati nesrečnemu bliž-njiku. To pa prav radi delajo v obilni meri prvo radi Boga, v drugo pa tudi zato, ker 80 sami skušali bedo, torej  vedo, kako hudo je uboštvo.
Leopoldina Kersnik - Rottova.