<
>
h
<A
Q
D
1
-I
V)
«
•J
O
V tujini
je človeku od vsega najljubša domovina.
Arabski
pregovor
naš tednik
Številka 12 Letnik 53
Cena 15,- šil. 1,09 evra e 150,-SIT
23. marca 2001
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Le dobro šolan kmet lahko v današnjem času uspešno gospodari.
Franc Valeško, kmečki svetovalec
Ogorčen protest SAZU proti manipulaciji KAB
='	.	■-= Stran 3
Skupno kosilo z Drnovškom in Schüsslom. Prejšnji petek, 16. marca, je predsednik slovenske vlade Drnovšek (v slovenski delegaciji je sodelovala tudi državna sekretarka Tovornik) obiskal avstrijskega kanclerja Schüssla. Pogovori so potekali v nadvse prijateljskem vzdušju. Izraz tega je bilo mdr. povabilo, ki sta ga na skupno kosilo prejela predsednika NSKS in ZSO Bernard Sadovnik in dr. Marjan Sturm.
POLITIKA
Bernard Sadovnik ocenjuje bilanco svojega enoletnega predsedovanja NSKS pozitivno.
Stran 2
IZ NAŠIH OBČIN
Minister Böhmdorfer je
uvidel potrebo po ohranitvi okrajnih dvojezičnih sodišč na južnem Koroškem.
Stran 7
KULTURA
Šentjanžani so minulo soboto uživali ob zvokih tamburic, ubranega moškega petja in razstave.
Stran 9
ŠPORT
Kapetan SAK Lojze Sad-jak zavzema stališče k zaskrbljujočemu položaju članske ekipe.
Stran 15
2
Politika
RAVNATELJI______________
Uredba v nasprotju z narodnostnim konsenzom
Ko se je na pobudo deželnega glavarja Haiderja razpravljalo o zakonu o objektivizaciji, niso bili pripravljeni upoštevati določila, da morajo biti ravnatelji dvojezičnih šol dvojezično kvalificirani. Tedaj se je reklo, da naj bi se to vprašanje uredilo v okviru šolske komisije oz. novelizacije manjšin-skošolskega zakona.
Deželni zbor je oktobra 2000 sklenili zakon o objektivizaciji, šolska komisija pa se je prejšnji me-, sec dokopala do konsen-zualne rešitve. Vprašanje ravnateljev je ostalo slej ko prej odprto in naj bi bilo predmet prihodnjih sej šolske komisije.
Pretekli ponedeljek, 19. marca, pa je koroška deželna vlada sklenila z glasovi FPÖ in ÖVP tudi odredbo k zakonu o objektivizaciji, ki za ravnatelje dvojezičnih šol ne zahteva dvojezične kvalifikacije. Predsednika NSKS in ZSO Sadovnik in Sturm menita, da sklep nasprotuje narodnostnemu konsenzu, in sta napovedala, da bosta NSKS in ZSO takoj vložila pri vrhovnem sodišču pritožbo, ko bo po odredbi imenovan prvi enojezični ravnatelj.
-Kuj-
Eno leto Sadovnikovega predsedovanja NSKS
Bernard Sadovnik ocenjuje bilanco svojega enoletnega predsedovanja pozitivno. Prav tako poudarja, da je „kot predsednik NSKS izpostavljen stalnemu pritisku starega vodstva”.
„Pred enim letom sem bil izvoljen za predsednika NSKS z dvotretjinsko večino. To poudarjam, ker predstavlja izid moje izvolitve za predsednika pomemben temelj politike, za katero sem se odločil. To je politika dialoga. Prva moja maksi-ma je: voditi z vsemi na Dunaju, v Ljubljani in Bruslju konstruktivne pogovore, kar je rodilo že sadove. Kljub pozitivni bilanci pa je mnogo zaskrbljujočih pojavov v narodni skupnosti. Te ovire je treba premagati. Obstaja tudi opozicijsko razmišljanje. Veseli me, da se formira opozicija, ker k živeti demokraciji spadata pozicija in opozicija. Vendar naj se tisti, ki so za opozicijo, k njej tudi priznajo. Oportunizem je gotovo napačna pot.”
S temi besedami je predsednik NSKS Bernard Sadovnik odprl pogovor, ki ga je imel preteklo sredo, 21. marca, z zastopniki medijev. Poudaril je tudi, da je „kot predsednik NSKS izpostavljen stalnemu pritisku starega vodstva, ki pričakuje, da v enem letu dosežemo vse to, česar se prej ni doseglo.” Bilanco svojega predsedovanja po enem letu je ocenil pozitivno in pri tem izpostavil: sprejetje ustavnega določila; ohranitev 19. člena; preprečitev zmanjšanja manjšinskega proračuna; punktacijo zvez-
Pozitivna bilanca predsednika NSKS Bernarda Sadovnika
ne vlade, po kateri bo ORF v svojem programskem nalogu upošteval tudi narodne skupnosti in se bo omogočilo sodelovanje med ORF in manjšinskim radijskim družbam; pripravljenost vlade za pogajanje o finančni rešitvi za tiskane medije; obljubo klubskega predsednika Khola, da bo vlada še letos junija sklepala o osnutku novelizacije zakona o narodnih skupnosti, pri tem pa pritegnila k sodelovanju tudi narodne skupnosti; t.i. Abstimmungsspende, „glede katere upam, da jo bo deželna vlada porazdelila tako, kakor je to soglasno predlagal KOKS".
V zadevi šolskega vprašanja je
poudaril, da se je bal, da se bo „glede 4. stopnje odločalo na politični in ne na strokovni ravni,” vprašanje raw nateljev pa da je še odprto in se bo o njem razpravljalo v šolski komisiji.
Med odprtimi vprašanji je
izpostavil vprašanje uradnega jezika in topografije, hkrati pa poudaril, da je kancler Schüssel pripravljen uresničiti tudi tozadevne odločitve ustavnega sodišča. Glede sklada za vrtce je poudaril, da so uradniki izdelali konkreten predlog. V uresničitvi sklada za otroške vrtce in v ustanovitvi medijske družbe vključno skupnega časopisa vidi Sadovnik tudi absolutni prioriteti za delo v prihodnjem času. „Politična odločitev glede medijske družbe mora pasti še do letošnjega poletja," tako predsednik NSKS.
Zelo je Sadovnik razočaran nad „domovinskimi združenji, ki se pri pogovorih za okroglo mizo priznavajo k dialogu, v občinah pa skrbijo za napeto vzdušje."
Toliko bolj pa je predsednik NSKS zadovoljen, kar zadeva sodelovanje med NSKS in ZSO. „V ožjem KOKS so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Deloma je vzdušje v KOKS bolje kakor v lastnih gremijih,” tako predsednik NSKS v pogovoru z zastopniki medijev.
Janko Kulmesch
BESEDA PREDSEDNIKA NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV
Dragi bralci, drage bralke!
V teh dneh se je Narodni svet koroških Slovencev preselil v nove prostore. Ta ukrep v okviru sanacijskega programa je bi! možen, ker nam je uspelo pridobiti nove prostore za skoraj polovično ceno od prejšnje. Polovična zaradi tega, ker nas je lastnik prostorov želel na ta način podpreti pri reševanju finančnih problemov Narodnega sveta. Preden smo novo pogodbo podpisali, sem to situacijo obrazložil tudi direktorju Mohorjeve družbe dr. Antonu Korenu s ponudbo, da NSKS ne bo zapustil Mohorjeve, če le-ta ponudi
isto ceno, kot lastnik novih prostorov. Direktor Mohorjeve z ozirom na najemniške pogodbe z drugimi najemniki ni mogel ustreči naši želji, je pa sam ugotovil, da bi tudi on takoj sprejel tako ugodno ponudbo v primeru, da bi jo dobil. V takšnem vzajemnem vzdušju je NSKS potem tudi odpovedal prostore v hiši Mohorjeve družbe.
Seveda bo NSKS še naprej podpirat dejavnosti Mohorjeve družbe, ki so prav gotovo v korist in krepitev slovenske narodne skupnosti. Najem novih prostorov je bi! storjen izključno iz ekonomskih razlogov. Navsezadnje pa uspeh organizacije ni odvisen od
prostorov, ampak od zagnanosti vseh, ki želimo ohraniti in krepiti našo narodno skupnost.
V teh dneh se tudi zaključuje prvo leto mojega predsedovanja. Prav gotovo je pot dialoga z jasnimi cilji pripomogla k razreševanju nekaj odprtih vprašanj, seveda pa kljub temu ni bito možno, da bi razrešili kar takoj vse. Prepričan sem, da ni alternative do politike dialoga in pogovora z vsemi odgovornimi ne glede na strankarsko pripadnost. Če me tu in tam kdo sili v gotove ideološke bližine, je to prav brez vsake osnove. Dejstvo pač je, da je za manjšino pristojen deželni glavar in to
pogojuje nešteto pogovorov in pogajanj prav z njim.
Nevoščljivost, zahrbtnost, oportunizem, egoizem in nepoštenost prav gotovo niso pravilni temelji za uspešno delovanje v prid narodne skupnosti, toda žalostno je, da se kljub temu stalno srečujem s takimi pojavi. Če se zdaj formira opozicija proti politični poti predsednika in predsedstva je to normalen pojav v demokraciji, vese! bom, če bo to tudi normalen pojav za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Cilj pa mora za vse nas ostati isti: preživetje in dobrobit narodne skupnosti.
Vaš Bernard Sadovnik
3
Politika
Dialektološka karta „Geodetskega zavoda Slovenije", pri kateri gre za prikaz slovenskih narečij.
schCisseudrnovšek
Sklepi ustavnega sodišča in finance
Obisk predsednika slovenske vlade Drnovška pri zveznem kanclerju Schiisslu je bil v zelo sproščenem vzdušju. Slovenska stran je dobila zagotovilo, da bo Avstrija v interesu strateškega partnerstva vsestransko podpirala njen čimprejšnji vstop v EU, predsednik Drnovšek pa je obljubil, da bodo na slovenskih sodiščih pospešili pravne postopke v zvezi z avnojskimi dekreti oz. vračanjem nemškega premoženja v predvojni Jugoslaviji. Vprašanje nemško-govorečih, ki jih je Slovenija pripravljena priznati kot neavtohtono etnično skupino, bodo rešili v okviru kulturnega sporazuma, ki naj bi se podpisal v bližnji prihodnosti.
Na tapeti je bilo tudi vprašanje koroških Slovencev. V slovenski delegaciji je sodelovala za zamejske Slovence pristojna državna sekretarka Magdalena Tovornik. V bistvu so prišli do naslednjih dogovorov: Avstrija bo uresničila sklepe ustavnega sodišča, prav tako pa poskrbela za to, da se bo med Slovenijo in Avstrijo izravnalo razmerje podpor za slovensko manjšino (trenutno je slovenski delež dvakrat večji kakor avstrijski). -Kuj-
Ogorčen protest SAZU proti manipulaciji KAB
Abwehrkämpferbund zlorablja znanstvene podatke kot „dokaz”, da si hoče Slovenija lastiti Koroško.
I V'ämtner Abwehrkämpfer-1^ bund (KAB) je februarja I V2001 izdal glasilo „Unsere Kärntner Heimat. Eine Information des Kärntner Abwehrkämpferbundes”. Na zadnji strani objavlja nepopisani članek z naslovom: „Slowenisches Territorium!” V podnaslovu pa piše: „Der Anspruch auf Kärnten wird aufs Neue erhoben.”
V članku ponavljajo staro zgodbo o prastrahu oz. opozarjajo, da s pristopom Slovenije k EU grozi „geschlossenes slowenisches Territorium" („strnjeno slovensko ozemlje”). Kot „dokaz” te „nevarnosti" objavljajo karto (zemljevid) s komentarjem, v katerem prepričujejo bralce, daje na njej izbrisana meja.
Ta pamflet spet enkrat dokazuje, kako t.i. domovinska združenja manipulirajo koroško javnost.
Še posebej ogorčen je zato direktor Znanstvenoraziskovalnega centra v evropskem znanstvenem svetu ugledne Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) izr. prof. dr. Oto Luthar. V javnem protestnem pismu opozarja, da gre pri ponatisu dela karte slovenskih narečij v izdaji Geodetskega zavoda Slovenije za jasno zlorabo znanstvenih podatkov. Direktor dr. Luthar poudarja:
Karta je rezultat znanstvenoraziskovalnega dela priznanih dialektologov akademikov Tineta Logarja in Jakoba Riglerja. Avtorji članka (v glasilu KAB - op. J. K.) ne zapišejo, da je to dialektološka karta, pač pa jo proglasijo za dokaz slovenskih pretenzij za „zaključevanje slovenskega ozemlja”. Razen tega v komentarju prepričujejo bralce, da je na
karti meja na Karavankah izbrisana, kar ne ustreza dejstvom. Avtorji članka očitno računajo s tem, da številni bralci niti ne vedo, da na južnem Koroškem živi slovenska manjšina, ki je v Avstriji ustavno priznana in katere narečja so fragmentarno ohranjena na veliko večjem prostoru kot je njena sedanja sklenjena naselitev.
Založniki omenjenega glasila so obšli tudi dejstvo, da je karta avtorsko zaščitena in da ponatis ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja.
Priča smo zlorabi znanstvenih podatkov in zavajanju prebivalcev, ki ni v prid sožitju med etničnimi skupinami in kulturami v regiji in ne strpnemu regionalnemu povezovanju. Ali to pomeni, da v Evropi ne bo več zaželeno objavljanje znanstvenih spoznanj o
razprostranjenosti kulturnih pojavov, kamor spadajo tudi etnološki in lingvistični atlasi mnogih evropskih narodov? Menimo, da mora biti preučevanje kulture in narečij domena svobodne znanstvene obravnave, ne glede na državne meje. Protestiramo proti zlorabi našega dela v dnevno politične namene.
Protestno pismo SAZU so prejeli mediji ter znanstvene ustanove v Sloveniji in Avstriji. Vodja SNI Urban Jarnik mag. Martina Piko NAŠEMU TEDNIKU: „Želim si, da bi se čim več ustanov pridružilo protestu SAZU. Z naše strani bomo na vsak način reagirali in dalo pobudo za protest skupno s Slovenskim znanstvenim inštitutom, osrednjimi organizacijami in koroško slovenskimi mediji .	Janko Kulmesch
4
Razno
SEMINAR_______________________
Ko Vas obišče davčni inšpektor
V petek, 30. marca,
ob 19. uri v Domu prosvete v Tinjah
Prej ko slej pride tudi v Vaše podjetje davčni inšpektor. Informirajte se v tem seminarju, kaj Vas pričakuje med davčno inšpekcijo in kako se lahko nanjo najbolje pripravite.
Pri tem seminarju imate redko možnost, da spoznate, kako postopa finančna uprava in kako Vam lahko pri tem pomaga davčni svetovalec. Slišali boste argumente obeh strani. Dva priznana strokovnjaka Vam bosta prikazala, kaj je treba pri davčni inšpekciji upoštevati in kako boste kot podjetnik dosegli najboljši rezultat.
Finančno upravo zastopa:
DR. MARIAN WAKOUNIG, vodja velikega inšpekcijskega oddelka na finančnem uradu Dunaj, dolgoletni lektor na WIFI terv izobraževalnem centru avstrijske finančne uprave, priznan avtor strokovnih knjig in člankov o davčnem pravu
Davčno svetovalno stran zastopa:
MAG. HERMANN KLOKAR, davčni svetovalec, priznan predavatelj o davčnem pravu, ki se vsak dan srečuje z davčnimi inšpekcijami.
Pri tem seminarju boste slišali predvsem naslednje:
•	Kaj zanima davčnega inšpektorja predvsem'v praksi?
•	Kakšne pravice in dolžnosti imate kot podjetnik?
•	Kaj storiti, če pridete v konflikt z inšpektorjem?
•	Kakšen pomen ima davek na dodano vrednost pri inšpekcijah?
•	Davčna inšpekcija in kazenski postopek
•	Aktualnosti iz davčnega prava
Na seminarju boste dobili tudi obširno gradivo, ki vsebuje povzetek referatov. Ta dokumentacija Vam bo služila kot osnova za diskusijo in naslednjo davčno kontrolo.
Predavanje bo zaradi strokovne terminologije v nemščini, razprava pa dvojezična.
Finančni prispevek: za člane SGZ ATS 600,- (za nečlane: ATS 400,-)
Prijave na SGZ, tel. 0463/ 508802 (faks: 0463/508802-4) Prireditelj: Slovenska gospodarska zveza (SGZ)
Soprireditelj:	Posojilnica-Bank,
Zveza Bank
Državni predsednik Kučan (6. z desne) v družbi libuških matjaževcev. 2. z leve: avstrijski veleposlanik v Ljubljani dr. Mayerhofer-Grünbühel; 8. z leve: predsednik KKL mag. Arah.
Pri srcu jim je Koroška na obeh straneh meje
Klub Korošcev v Ljubljani pod vodstvom dinamičnega predsednika mag. Janka Araha si prizadeva za čim večjo uveljavitev koroške regije doma v Sloveniji in zunaj njenih meja.
■ flub je prostovoljno zdru-ženje Korošcev in Ijubitel-I \yei/ Koroške. V njem se združujejo Korošci tudi z namenom, da strnejo svoje moči za napredek Koroške in hkrati prispevajo svoj delež k ohranjanju slovenskega življa na avstrijskem Koroškem.
Tako piše v pravilih Kluba Korošcev v Ljubljani (KKL), ki je bil ustanovljen leta 1993. Pravzaprav se je začelo že leta 1952, ko so se pripadniki prvih treh generacij gimnazije Ravne na Koroškem odločili za ustanovitev Kluba koroških študentov. Ta je nekaj časa deloval tudi pod imenom Klub koroških študentov - akademikov in se lahko ponašal s Koroškim akademskim pevskim zborom pod vodstvom Luke Kramolca. Njegovo delo je nadaljeval tudi mnogim našim pevcem in ljubiteljem slovenskih pesmi znani Koroški akademski oktet pod vodstvom Cirila Krpača, svaka slovenskega državnega predsednika Milana Kučana.
Pobudnik in gonilna sila pri ustanavljanju KKL od leta 1988 dalje je bil njegov prvi predsednik Stane Virtič. Pod njegovim vodstvom so se začeli redno shajati vsak prvi četrtek v mesecu, kjer so še danes na sporedu razprave o zanimivih temah. Nadalje so začeli z letnim Koroškim plesom v hotelu Slon, ki je postal medtem ena najuspešnejših družabnih prireditev v slovenski
Matjaževe! so predsedniku Kučanu in njegovi ženi Štefki zapeli pristno koroško pesem.
prestolnici. Prirejajo izlete, predvsem pa tudi radi finančno pomagajo posameznim kulturnim skupinam iz koroške regije. Skratka: pri njihovem delujih vodi ljubezen do Koroške, povezanost z domačimi kraji in prizadevanje za čim večjo uveljavitev koroške regije doma v Sloveniji in zunaj njenih meja.
Leta 1996 je prevzel vodstvo KKL Slovenjgradčan mag. Janko Arah. Kot prvi v tedanji Jugoslaviji je leta 1989 ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo oz. jamstvom z mešanim kapitalom. Ko je prevzel KKL, je klub doživel pravo renesanso in zelo dinamično uresničuje svoje programske cilje.
Trenutno šteje KKL okoli 360 članov. Njegovih prireditev se zelo rada udeležujeta tudi predsednik Republike Slovenije Mi-
lan Kučan in njegova žena Štefka, nadalje predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk,' šef slovenske policije Marko Pogorelec iz Raven ter drugi prominentni Korošci v politiki, kulturi in gospodarstvu. Ne utrjujejo pa samo medsebojnih koroških vezi v Ljubljani. Zelo so veseli, če lahko pozdravijo v svoji sredi tudi Slovence z avstrijske Koroške. Srčna zadeva jim je krepitev koroške in slovenske zavesti na obeh straneh meje. Poleg tega je KKL včlanjen v Klub koroških Slovencev v Ljubljani.
Kakor v preteklih letih, je KKL povabil tudi na letošnji Koroški ples v hotelu Slon pevsko skupino iz vrst naše narodne skupnosti. Tokrat je osrednjo prireditev KKL lahko sooblikoval MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč pod vodstvom Hanesa Košutnika. Prav tako se je udeležila prireditve večja skupina SGZ s predsednikom dr. Matevžem Grilcem na čelu.
Številni obiskovalci so petje matjaževcev navdušeno sprejeli. Še posebej všeč so bili njihovi glasovi Štefki Kučan, ki sama izhaja iz pevsko nadvse nadarjene družine. Državni predsednik Milan Kučan pa se jim je za nastop osebno zahvalil, enako avstrijski veleposlanik v Ljubljani dr. Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel, ki je - poleg drugih diplomatskih predstavnikov - prav tako z veseljem sledil vabilu Korošcev v Ljubljani.
Janko Kulmesch
5
Kmetijstvo/šolstvo
Podpore Evropske unije so danes deloma že glavni zaslužek
Občinski kmetijski svetovalec Franc Valeško opaža trend, da vedno več manjših kmetov opušča kmetovanje, vedno pomembneje za kmete pa je izobraževanje.
Pri svetovanju (na sliki Franc Valeško) je treba biti zelo natančen in poznati celotni ustroj podpor. Le tako je mogoče dobiti maksimum podpor.
15. maja poteče rok za vložitev prošenj za kmečke podpore EU (Mehrfachanträge). Po občinah kmetom pri izpolnjevanju pomagajo takoimenovani občinski svetovalci. V dvojezičnih občinah so to pogosto dvojezični kmetje, ki so se za to na tečajih strokovno usposobili. Med njimi so na primer Franc Valeško (Pliberk), Hubert Kordež (Globasnica), Marija Čer-tov (Sele), Milan Mochar (Škoci-jan /Železna Kapla) ali Miha Za-blatnik (Bilčovs).
Od letos naprej pri svetovanju smejo tudi uradno uporabljati slovenščino, kar je bilo prej - formalno gledano - prepovedano. Diskusijo o tem je sprožil pliberški svetovalec Franc Valeško, ki velja za strokovnjaka na svojem področju.
Z njim smo se pogovarjali o letošnjih prošnjah.
Kakšne so letos novosti za kmete, na kaj naj pri izpolnjevanju posebej pazijo?
VALEŠKO: Tudi letos je dosti novega, poudariti pa moram, da je položaj od kmeta do kmeta različen in da je treba vsakemu specifično svetovati. Splošni trend v
Podjuni gre trenutno občutno k alternativnim poljščinam ter tudi h koruzi. Kot rečeno, to ne velja za vse kmetij. Svetovalci lahko svetujemo, odločati pa mora potem spet kmet seveda sam.
Kmetje tožijo, da je birokracija vedno večja in da imajo z obrazci vedno več dela.
VALEŠKO: Predpisi EU to zahte-
vajo, svetovalci in Kmetijska zbornica na to nimamo vpliva. Mi lahko samo pomagamo. Predvsem pa si lahko kmetje pomagajo sami, če vzamejo zadevo resno. Vsem bi priporočal, da se držijo rokov, predvsem tudi svetovalnega termina, na katerega naj prinesejo kmetje vso potrebno gradivo. Če so se lani okoliščine spre-
menile, npr. da je kmet najel nova zemljišča, je treba gradivo imeti pripravljeno. Isto velja za vse druge dokumente. Če gradivo ni popolno ali celo nepravilno, lahko pride do precejšnjih zakasnitev. Zato še enkrat pozivam kmete, naj ta formalizem jemljejo dosti resno, saj so podpore na številnih kmetijah že glavni zaslužek.
Od letos naprej je AMA zaostrila kontrole, tako da morajo biti kmetje še bolj natančni.
AH za male kmete celotna birokracija ne pomeni že preveč napora?
VALEŠKO: Tako je. Opažam, da je vsako leto približno 5 % manj vlog, predvsem manjši kmetje in polkmetje opuščajo kmetovanje in zemljišča dajo v najem. Ta trend se bo gotovo v prihodnjih letih nadaljeval. Vsi, ki želijo ostati kmetje, morajo povečati površino in produkcijo, na drugi strani pa se morajo šolati. Le dobro šolan kmet bo lahko tudi dobro gospodaril v današnjem času. Računalniki bodo na kmetijah kmalu gotovo že standard, kdor ne bo šel s časom, bo gotovo dobil težave.
Silvo Kumer
Dan jezikov na Pedagoški akademiji v Celovcu
Preteklo sredo, 21. marca, je bil na Pedagoški akademiji v Celovcu Dan jezikov. Po dopoldanskih jezikovnih delavnicah je bila popoldne na sporedu slavnost, ki so se je udeležili številni gostje iz Slovenije.
V evropskem letu jezikov 2001 je tudi celovška Pedagoška akademija organizirala primerno prireditev: Dan jezikov. Dopoldne so študentje sodelovali v številnih delavnicah, kjer so se na kratko približali angleščini, francoščini, španščini, italijanščini in seveda tudi slovenščini. Dr. Milena Blažič je vabila v delavnico Kreativnega pisanja, ljudskošolska učiteljica Sabina Sandrieser je posredovala učenje jezikov z gibanjem, dr. Rado Pišot pa je predstavil trijezični pouk telovadbe. Slednji je te dni gostujoči profesor na akademiji, ki že nekaj let tesno sodeluje z ljubljansko Pedagoško fakulteto. Tri tedne pa se na Koroškem mudi 12 ljubljanskih študentov, ki
se bodo seznanjali s Koroško in z obiski spoznavali avstrijsko šolsko življenje.
Na slavnosti je ravnatelj PA dr. Josef Mieden pozdravil številne častne goste, med njimi državno sekretarko Viljano Lukas ter predstojnike ljubljanske in mariborske univerze. Svojo povezanost pa je ljubljanska partnerska fakulteta pokazala tudi z obiskom 30 učiteljev in številnih študentov. Ravnatelj Mieden je v pozdravu nakazal prihodnost učitelja, ki bo moral otrokom posredovati dva do tri jezike, zato PA svoja težišča usmerja na jezike. Pri tem je poudaril pomen jezikov regij in označil slovenščino kot drugi jezik na akademiji. Na PA se trenutno
izobražuje približno 100 slovenskih študentov (za dvojezične in druge učitelje). Tudi državna sekretarka Viljana Lukas (Minsitrst-vo za šolstvo) je v svojem govoru poudarila učenje jezikov, prikazala odnos Slovenije do jezikov in podčrtala „da se tudi sami zavedamo, da bo Evropa prihodnosti, tako kot je bila tudi Evropa preteklosti, Evropa jezikovne in kulturne raznolikosti“. V govoru je še posebej omenila „da jeziki, znanje tujih jezikov ter še posebej občutljiv odnos do manjšinskih jezikov t.i. manj razširjenih jezikov, pa jezikov sosedov, predstavljajo osnovne cilje“. Deželni šolski nadzornik dr. Teodor Domej je v predavanju dvo- in večjezičnost ime-
noval kot obogatitev za posameznega človeka, pri tem pa izpostavil tudi enakovrednost vseh jezikov, s tem tudi, daje bolje govoriti o manj in bolj razširjenih jezikih kot pa o velikih in manjših. Navedel je, da mora potekati učenje jezikov, predvsem pri učenju jezikov sosedov, obojestransko.
Obsežen program so olepšali 4b razred LS na PA, LŠ Loče s slovenskimi pesmimi in italijanskimi recitali, Lutkovna skupina, ki jo vodi profesor Majaron, s kratkim prizorom Prešernove Od železne ceste in Grimmovo pravljico Štirje muzikanti, ter zbor PF, ki se je predstavil s svojim ubranim petjem slovenskih ljudskih pesmi. Dan jezikov je zaključila Otroška gledališka skupina KPD Sele z igro Hiša tete Barbare, ki je očarala publiko.	„
TO SOBOTO
Vogrjani kartajo
Vogrče. Tradicionalno nagradno kartanje DSG Vogrče bo to soboto, 24. marca, od 19. ure naprej pri Florijanu. Na tej tradicionalni prireditvi sodelujejo tako ženske kot moški. Ob koncu se bosta pomerila najboljša ženska in najboljši moški.
Vogrški kvartopirci se bodo pomerili to soboto pri Florijanu.
POLETI
Odprli bodo zahomški Dom
Zahomec. Kulturni dom, v katerem imajo svoje prostore tudi zahomški skakalci ter gasilsko društvo, bodo slavnostno odprli meseca julija. Dom so Zahomčani financirali med drugim s podporami za pospeševanje slovenske narodne skupnosti z urada zveznega kanclerja na Dunaju.
V ŽUPNIŠČU
Ramšak predava v Železni Kapli
Železna Kapla. V ponedeljek, 26. marca, bo dr. Ivan Ramšak predaval v župnišču na temo „Vpliv hrane na bolezni civilizacije“. Predavanje . se bo pričelo ob 19. uri.
Se bodo Šmihelčani končno
odločili za lokacijo mrtvašnice
V torek, 27. marca, bo bistriški občinski svet sklepal o lokaciji mrtvašnice v Šmihelu. Kaže, da se bo večina odločila za predlog župnika.
Šmihel. Že leta v Šmihelu razpravljajo o tem, kje naj sezidajo mrtvašnico. Eno najboljših variant, kjer je današnje mizarstvo Butej, je občina zamudila, ker se frakcije niso mogle zediniti. Tako so potem ostale v razpravi v bistvu še lokacija pri cerkvi pri Kulturnem domu, lokacija za župniščem, ter trenutno najbolj aktualna lokacija pri župnišču, tam kjer je svojčas bil otroški vrtec.
Arhitekt mag. Josef Klingbacher je na povabilo občine pred dvema letoma pripravil za to lokacijo idejni načrt, ki ga podpirajo župnik, farni svet, župan, ter - kakor zaenkrat kaže - tudi večina občinskih odbornikov.
Proti lokaciji mrtvašnice pred župniščem je direktor Franz Mlinar, ki bi bil s „Šercerjevo kmetijo“ neposredni sosed nove mrtvašni-
ce. Mlinar se je v zadnjih mesecih vehementno branil proti mrtvašnici in bi rad omenjeno zemljišče med župniščem in Šercerjevo kmetijo sam kupil. Tozadevno je dal občini Bistrica tudi kupno ponudbo. Mlinar se je tudi javno angažiral proti lokaciji mrtvašnice na tem zemljišču in je svoje argumente v javnem pismu razposlal vsem gospodinjstvom.
Župnik Franček Kramberger je skušal z direktorjem Mlinarjem najti konsenzualno rešitev in mu je ponudil del farnega zemljišča, ki ga bi Mlinar lahko koristil kot dovoz do svojih bungalovom pri kmetiji. Varianto je Mlinar označil kot zanimivo, do nadaljnjih resnejših dogovorov pa ni prišlo.
Lani avgusta je občinsko pred-stojništvo zaprosilo faro, naj občini prepusti 6 do 7 metrov široko
zemljišče farnega vrta za gradnjo mrtvašnice. Župan Janko Pajank še danes podpira svojo tedanjo odločitev, prav tako član predstoj-ništva Andrej Wakounig. Prihodnji torek bo o tem glasoval celotni občinski svet.
Za primer, da za to varianto ne bi našla večine, se bi projekt šmi-helske mrtvašnice ponovno zavlekel za leto ali celo več. V teh okoliščinah je pritisk na občinske odbornike gotovo velik, saj se mnogi gotovo ne bodo želeli javno zameriti direktorju Mlinarju, na drugi strani pa je zadnji čas, da določijo lokacijo za šmihelsko mrtvašnico, tako da občanom ne bo treba tudi v prihodnjih letih svoje rajne naparati v sosednji občini Pliberk.
Silvo Kumer
Šmihelski župnik Franček Kramberger je predlagal najbolj primerni prostor za zidavo mrtvašnice v Šmihelu (na sliki levo pri transformatorju KELAG) in upa, da bodo njegovemu predlogu prihodnji torek sledili občinski možje. Foto: Kumer
Okrevanje in dopust za kmečke otroke
Kmečka zavarovalnica nudi kmečkim otrokom tudi letos okrevanja.
Socialna zavarovalnica za kmete tudi letos nudi kmečkim otrokom dopust in okrevanje. Od 9. do 29. julija lahko otroci gredo pod zdravniškim nadzorstvom na dopust v Platzendorf na Štajersko. Težišče okrevanja je posvečeno hujšanju in pravilni prehrani.
Od 30. julija do 20. avgusta pa lahko gredo kmečki otroci na dopust v Lignano v Italijo. To okrevanje je nemenjeno v prvi vrsti
otrokom, ki imajo alergična obolenja dihalnih organov, bronhitis ali kronična obolenja kože.
Upravičeni so otroci, katerih starši so zavarovani pri Socialni zavarovalnici kmetov. Starši morajo za okrevanje sami prispevati del, višina pa je odvisna od dohodka kmetije. Obrazce za prijave lahko dobite na okrajnih poslovalnicah Kmetijske zbornice ter pri Socialni zavarovalnici za kmete v
Celovcu, kjer dajejo tudi podrobne informacije.
Odrasli, ki so predebeli in bi radi hujšali, lahko to delajo pod strokovnim vodstvom na gradu na Hrastovici pri Celovcu. Tečaj bo v petek, 30., in v soboto, 31. marca 2001. Vodi ga strokovnjakinja dr. Brigitte Trattler.
Prijave so mogoče po telefonu (0463/42310), tečaj pa stane 1.550,- šilingov.
PREMIERA
Radišani vabijo
Tinje. Jutri zvečer, v soboto, 24. marca, se bo v Kulturnem domu predstavila gledališka skupina SPD Radiše s premiero „Niti tat ne more v miru krasti" v režiji predsednika kulturnega društva Nužija Wieserja. Komedijo bodo ponovili v nedeljo, 25. marca. SPD Radiše in zagnani gledališčniki vas jutri ob 19.30 prisrčno vabijo na premiero.
Predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik (levo) in pliberški okrajni sodnik dr. Franz Boschitz (desno) sta bila na Dunaju pri ministru Dietru Böhmdorferju (sredina), kije najavil, da bo prišel osebno v Pliberk.
Minister Böhmdorfer je uvidel potrebo po obstoju sodišč
Protesti so zalegli. Minister Böhmdorfer ima razumevanje za obstoj okrajnih dvojezičnih sodišč, ki jih bo kmalu osebno obiskal.
Pretekli ponedeljek, 19. marca, sta predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik in predstojnik okrajnega sodišča v Pliberku dr. Franz Boschitz na Dunaju obiskala ministra za pravosodje dr. Die-terja Böhmdorferja. Dr. Franz Boschitz je ministru predal 2.300 podpisov za obstoj okrajnega sodišča v Pliberku. Sadovnik in Boschitz sta ministru obrazložila pomen okrajnih sodišč Pliberk, Železna Kapla in Borovlje za dvojezično ozemlje.
Pliberško sodišče je na primer pristojno za občine Pliberk, Suha, Bistrica in Globasnica, v celoti za 10.000 prebivalcev. Letno obravnavajo na sodišču v Pliberku 900 civilnih zadev, 1.300 izvršb, 1.500 vpisov v zemljiško knjigo, 110 zapuščin, 60 kazenskih zadev ter nad 200 overitev. K temu še pride relativno visoko število brezplačne pravne pomoči.
Posebno sta Sadovnik in Boschitz poudarila dvojezični značaj sodišča in dejstvo, da bi z zaprtjem sodišč v Pliberku, Železni Kapli in v Borovljah izgubila slovenska narodna skupnost del
svojih osnovnih pravic, ki so zajamčene v avstrijski državni pogodbi.
Minister Dieter Böhmdorfer je koroška gosta seznanil s tem, da bo že kmalu prišel na Koroško, kjer bo osebno obiskal omenjena okrajna sodišča. Böhmdorfer pa je zaenkrat predlagal kratek odmor v tej razpravi, da bo tako mogoče čim bolj trezno analizirati možnosti, kako obdržati okrajna dvojezična sodišča.
OBČINSKA SEJA
Letni obračun z velikim minusom
Žitara vas. Občinski svet bo na svoji zadnji seji pred volitvami župana, danes v petek, 23. aprila, ob 19. uri razpravljal o obračunu za leto 2000. Obračun izkazuje primanjkljaj in je zaradi tega nekajkrat zasedal kontrolni odbor. Vladajoča SPÖ je zdaj pod precejšnjim pritiskom.
Predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik je obisk označil kot prvi pozitivni korak za ohranitev sodišč. Podobno je pogovor ocenil tudi predstojnik okrajnega sodišča Pliberk dr. Franz Boschitz, ki je osebno prepričan, da se bo minister Böhmdorfer po obisku na Koroškem opredelil za obstoj vseh treh sodišč.
Odločitev v tej zadevi naj bi padla še pred poletjem.
Silvo Kumer
152 MILIJONOV
Jeseni začetek kanalizacije
Galicija. Na minuli občinski seji je občinski svet sklenil začetek gradnje občinske kanalizacije. Stroški za to znašajo nad 152 mio. šilingov. Dela naj bi zaključili do konca leta 2005. Sklep o gradnji kanalizacije je podprl tudi mandatar Enotne liste Milan Blažej.
26. MARCA
V ponedeljek je spet jormak v Pliberku
Pliberk. V sredo, 26. marca, je spet na sporedu tradicionalni postni jormak na Glavnem trgu v Pliberku. Postni trg šteje s trgom za tri kralje (8. januarja), Medardo-vim jormakom (11. junija) in Leonardivem jormaku k štirim velikim jormakom v Pliberku.
Lani je prišlo na postni jormak 25 razstavljalcev. Ponudba sega od obleke in živih piščancev, pa tja do meda.
LETOS POLETI
Zidovje samostana obnavljajo
Dobrla vas. Že leta obnavlja občina dobrolski samostan, v katerem sta med drugim občinski urad in občinski otroški vrtec. Letos bodo obnovili tudi zidovje. Ker je celotni samostan pod spomeniškim varstvom, se mora občina natančno držati predpisov urada za spomeniško varstvo. Preden strokovnjaki ne bodo raziskali temeljev, tudi ni mogoče oceniti stroškov. Na vsak način pa občina v proračunu 2001 za sanacijo zidu predvideva vsaj 500.000 šilingov.
DO MAJA
Podjunske šole sodelujejo z univerzo
Pliberk. Na iniciativo dr. Herte Maurer-Lausegger sodelujejo ljudske šole v spodnji Podjuni ter glavna šola Pliberk z Inštitutom za slavistiko na celovški univerzi. Vsaka šola je dobila svojo raziskovalno projektno nalogo. Tako npr. raziskujejo učenci v Božjem grobu pliberška letna časa („pred - in po jormaku“), globaški učenci čebelarstvo na Peci, pliberška glavna šola zgodovino žganja apna na Bistrici, učenci v Žvabeku pa ajdo. Rezultate bo dr. Herta Maurer-Lausegger predstavila 11. maja na glavni šoli v Pliberku.
„Adria-Wien-Pipeline“ je že mesece v občini Bilčovs, kjer imajo občani počasi že dovolj, polja so razorana, ceste umazane, kmalu pa bodo prišli že prvi turisti.	Foto: Kumer
„Pipeline“: gradnja moti življenje v občini Bilčovs
Obnova plinovoda skozi občino Bilčovs se zavlačuje in moti življenje v občini. Koordinacija med občino in „Pipeline“ je vrhu tega pomanjkljiva.
OBČINSKA UPRAVA
Tretji uradnik na uradu v Selah
Sele. Po upokojitvi Marice Čebul je občina Sele svoje delovno mesto javno razpisala. Prednost naj bi imeli občani iz Sel. Na razpis so se javili trije kandidati, ki so sodelovali na t.i. objektivizaciji, ki jo je izvedlo podjetje Hill. Občinski svet se je nato na osnovi rezultatov objektivizacije soglasno odločil za Egona Was-snerja, sina selskega župana. Sklep je bil sprejet soglasno, ker so se občinski možje prej domenili, da bodo spoštovali rezultat objektivizacije.
Selški občinski urad pa bo tudi v prihodnje brez pravega šefa, kot ga poznamo v drugih občinah.!rije nameščenci Doroteja Užnik, Mici Mak in Egon Wassner vodijo vsak svoje delovno področje.
ČEZMEJNO
Projekt Interreg s kulturniki
Sele. Občina Sele pripravlja čezmejni projekt Interreg, ki ga bo financirala Evropska unija. Partnerici občine Sele sta občini Tržič in Škofja Loka v Sloveniji. Pogajanja za Sele vodijo občinski kulturni odbor (vodja Heribert Kulmesch), odbor za varstvo okolja (vodja Hanzi Oraže) ter predsednik Gospodarskega centra Nanti Olip. Naslednja koordinacijska seja bo na spreodu 5. aprila.
OGLAS
Filii Stahl
Za okrepitev našega tima
iščemo
nastavljencaZ-ko
za trgovinske poklice za naš izvozni oddelek (Slovenija, Hrvaška). Službo lahko nastopite takoj.
Zahteve: znanje tujih jezikov (slovenščina in angleščina v pisni in ustni obliki), dobro računalniško znanje, opravljena vojaška služba Prošnje naslovite na: "Filli"-Stahlgroßhandels.gmbH., Schrödingerstraße 5, 9020 Klagenfurt-Celovec, tel. 0463/37970-3951 (g. Jernej)
Bilčovs. Lani jeseni so tudi v občini Bilčovs pričeli z obnovo plinovoda, ki vodi z Dunaja na Jadransko morje. „Pipeline“ gre tudi skozi občino Bilčovs, in sicer skozi Velinjo vas, Moščenico, Kajza-ze, Bilčovs in Brančo vas.
Ko so lani jeseni pričeli kopati jarke po polju, so Bilčovščani pravzaprav računali s tem, da bodo projekt zaključili najkasneje februarja. Toda težave so večje, kot so pričakovali, podjetje, ki polaga cevi je še vedno v občini. Celotni promet se odvija po javnih cestah in zelo moti prebivalce. Podžupan Hanzi Ogris (SPÖ) je mnenja, da bi bil zadnji čas, da zaključijo projekt. Ogris: „Ceste so umazane, gradbeni stroji motijo promet, vrhu tega je turistična sezona pred vrati“.
Pomanjkljivosti. Med občino Bilčovs in podjetjem „Trans-Aus-tria Gasleitung“ očitno ni koordinacije. Tega mnenja je odbornica Enotne liste Ingrid Zablatnik. Že kmalu se bo namreč pričela tudi gradnja bilčovške občinske kanalizacije in se bo praktično križala s plinovodom. Zablatnik: „Ker se občina ni dogovorila s „Trans-Austria Gasleitung“, bomo morali
s kanalizacijo globoko pod plinovod, kar bo stalo veliko denarja. To pa bodo spet morali plačati bilčovški občani s pristojbinami.“ Poslovodstvo „Trans-Austria Gas-
leitung“, je dejalo, da se od občine v tej zadevi doslej nihče ni oglasil; ko bo projekt zaključen, pa ničesar ne bodo mogli več upoštevati.
Silvo Kumer
Pri župnišču (desno) bodo zidali nov bilčovški gasilski dom.
Še letos nov dom za bilčovške gasilce
Leta so se bilčovški gasilci trudili za gradnjo novega gasilskega doma, zdaj so uspeli. Še letos jeseni bodo pri župnišču začeli z zidavo novega poslopja, ki bo v celoti stalo približno 6 milijonov šilingov. Več kot milijon bodo prispevali gasilci sami, ostalo pa občina in dežela Koroška. Projekt so podprle vse bilčovške občinske frakcije. Si-Ku
Kultura
ŠENTJANŽ
Zvoki tamburic, ubrano moško petje in razstava
Dekliška tamburaška skupina „Tamika” iz Železne Kaple in „Oktet Suha” skupno nastopila v k&k centru v Šentjanžu.
Tamburašinje in pevci so navdušili z venčkom dalmatinskih in koroških narodnih pesmi.	Sliki: Štukelj
Katarina Sticker pred ženskim aktom
■■T^amburice so privlačen glasbeni instrument, ki s trzan-
I jem strun proizvajajo iz majhnega telesa tenke, svetle in prijetne zvoke. Na južnem Koroškem goji igranje na tamburice nekaj skupin, najmlajša med njimi pa je skupina „Tamika”, ki jo sestavlja osem deklet.
V okviru SRD „Zarja" je že pred 2. svetovno vojno delovala tamburaška skupina pod vodstvom Franca Pasterka-Lenarta. Pod vodstvom Francija Vavtija je bila leta 1960 ustanovljena fantovska tamburaška skupina, ki pa je žal spet kmalu razpadla. Druga poživitev tamburašenja je bila uspešnejša (1976). Na pobudo Štefke Vavti in Bredice Sadolšek se je zbralo okrog 30 učencev. Zaradi velikega zanimanja je moralo društvo nakupiti nove instrumente. S tamburaško skupino so tedaj delali Mirko Janežič, Oto Wutte, Pepca Stane, Muhran Azarjan in Hanzi Gabriel. Tudi ta skupina je leta 1986 ukinila delovanje. Tatjani Sadolšek pa je leta 1995 uspelo motivirati dekleta in uspelo ji je ustanoviti orkester „Tamika”. Polna optimizma in zagnanosti so se srečevala na rednih vajah, vadile in izpopolnjevale so se po lastnih močeh. Kmalu so se dekleta predstavile javnosti. Z rednimi vajami in s strokovno pomočjo Hanzija Gabriela, ki je po rodu Šentjanščan ter živi in dela na Dunaju, je skupina pridobila na kvaliteti in lani posnela prvo zgoščenko. Koncert „Tamike” je obsegal domačo in mednarodno glasbeno literaturo („Triglav”, „Hoj Moskva”, „II tuo sorriso nella Hotte”, „Can't help falling in love” idr.). Pester kulturni večerje obogatil eden najbolj kakovostnih zborov „Oktet Suha”, ki je prejel že nekaj nagrad in uspešno ab-solviral turnejo po Avstraliji. Višek koncerta pa je bil skupni nastop z venčkom dalmatinskih in koroških narodnih pesmi v priredbi Hanzija Gabriela, ki je dirigiral obe skupini z velikim občutkom, elanom in pregledom.
Veselje do teles-nost. v
k&k centru se prvič javnosti predstavlja s ciklom risb in figur avto-didaktka Katarina Sticker.
Ljubezen do risanja spremlja Katarino Sticker že dolgo. Kot učiteljica posreduje učencem razne risarske tehnike, pred nekaj leti pa se je intenzivneje začela ukvarjati s slikanjem in modeliranjem gline. Obiskovala je tečaje in se izpopolnjevala pri Kurtu Cervenki, Jožetu Ciuhi, llanni Sa-dounig in Christofu Šubiku. Telo kot non-plus-ultra človeške bitno-sti dosega prav danes viške v ta-koimenovanem telesnem kultu. Telo v svoji tridimenzionalnosti dobiva nov obraz v digitalni vir-
tualnosti. Umetnica je ostala zvesta klasičnemu pojmu telesnosti in ga oblikuje po lastnem okusu in predstavah. Telesa in akte skicira spontano, s temno barvo (ogljem) in predmetno, opaziti pa je tudi mogoče prehod v abstraktno upodabljanje. Razstavljene keramične figure (skupine) zrcalijo njeno duševno in čustveno razpoloženje. Umetniška dela so tudi izraz njenega veselja do življenja in do lastne telesnosti. Z risanjem in modeliranjem gline odkriva nove plasti svoje lastne osebnosti. Katarina Sticker preprosto slika iz mentalne in notranje življenjske potrebe.
M. Š.
V	evropskem letu jezikov
tudi Krščanska kulturna zveza prireja jezikovne tečaje: v Piranu, Portorožu in Novem mestu.
EVROPSKO LETO JEZIKOV
Preizkušena ponudba KKZ
Jezikovne počitnice v Novem mestu
Tudi letos Krščanska kulturna zveza organizira poletne Jezikovne počitnice v Novem mestu za otroke od 10. do T6. leta. Letos bodo potekale od 1. do 14. julija. Udeleženci Jezikovnih počitnic bivajo pri slovenskih družinah v Novem mestu in okolici in se z dopoldanskim jezikovnim tečajem v osnovni šoli Grm tako rekoč ves dan soočajo s slovenskim jezikom. Poleg jezikovne ponudbe pripravljajo za otroke tudi krajše izlete v okolico, enodnevno kopanje na morju, športni in glasbeni spremljevalni program idr. Rok prijave je 30. april, za dodatne informacije pa je na voljo organizator Franc Tomažič: 0463/516342-15.
Jezikovni tečaji na slovenski obali
V	sodelovanju s Klubom tre popoli organizira Krščanska kulturna zveza jezikovne tečaje: Prvi tečaj slovenščine bo od 28. aprila do 1. maja 2001 v Piranu. V štirih dneh se bodo lahko udeleženci v dopoldanskih urah intenzivno ukvarjali z jezikom, popoldnevi pa so na razpolago za spoznavanje slovenske obale.
Že tradicionalni poletni jezikovni tečaj slovenščine, italijanščine in nemščine pa bo letos potekal od nedelje, 19., do sobote, 25. avgusta 2001 v Portorožu. Udeleženci se bodo prav tako dopoldne v majhnih skupinah učili jezika. Poleg jezikovnih tečajev bo organiziran tudi tečaj slikanja za spremljevalce tečajnikov. Informacije lahko dobite na Krščanski kulturni zvezi.
Prav danes, 23. marca, obhaja rojstni dan Ferdinand Woschitz iz Dolnje vasi pri Šmarjeti v Rožu. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo prijatelji, znanci in EL Smarjeta.
Prihodnji ponedeljek, 26. marca, bo slavil 50-letnico življenja Walter Rakuschek iz Sel. Selškemu trgovcu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje.
Na Dunaju slavi 65-letnico Franc Feinig. Slavljencu ob pol-okrogli obletnici prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožetu Kertu - po domače Krtu iz Kono-vec, Idi Schließer z Bistrice nad Pliberkom, Leu Granigu iz Celovca, Marku Trampuschu iz Doba, Richardu Potočniku iz Grabelj pri Pliberku, Mariji Dumpelnik iz Štebna pri Globasnici in Mariji Šranc iz Nonče vasi. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in jim kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
V sredo, 21. marca, je v Tucah na Radišah praznoval rojstni dan Milan Hribernig. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SJK.
Naslednje voščilo je namenjeno Ani Dersula iz Celovca, ki je slavila 60-letnico življenja. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta.
Prav tako 60-letnico je slavil Jože Karicel s Polene pri Šent-iipšu. Tudi njemu od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta!
75. list življenjske knjige je prelistala Marija Ogris, po domače Pavlnova Mici iz Podna. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov ter znancev in prijateljev Pavlnove družine se pridružuje uredništvo NT.
Včeraj je slavila 20. pomlad Angelika Igerc iz .Male vasi pri Globasnici. Čestitamo in želimo vse najboljše!
Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Dini Sitter, Pepci Stornik, Fini Amruš in Jo-zeju Stickru. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Ob rojstvu sinov se veselita Harald Kuchler in Stanko Polzer, profesorja na Slovenski gimnaziji. Srečnima očetoma in materama od srca čestitamo, mladima zemljanoma pa želimo vso srečo za življenje.
Na Vrhu, po domače pri Pelkovi
ČESTITAMO
hiši, praznuje 40. pomlad Florian Malle. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki.
Včeraj je v Škocijanu praznoval rojstni dan Franc Starz. Občinskemu odborniku GL Škocijan iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi naprej. Čestitkam se pridružuje EL.
Minuli ponedeljek, 19. marca, je prelistala 70. list življenjske knjige Lucija Wertjanc iz Škocijana. Šla-vljenki za lepo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Podjuna.
Dvojni praznik obhaja Jože j Pečnik, po domače Ravnjak s Komlja. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in EL Pliberk se pridružuje uredništvo NT.
Prav danes slavi 30. pomlad Marko Zwitter iz Peggaua pri Gradcu. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
Pred kratkim je slavila 60-letnico Jereka Gregorič iz Male vasi pri Globasnici. Slavljenki ob lepem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači.
V	Beli pri Železni Kapli slavi dvojni praznik Pepi Novak, njegova žena Gabriela pa rojstni dan. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje.
Rojstni dan je slavila tudi Magda Sukalija iz Borovelj. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki.
V	Selah na Šajdi je praznovala osebni praznik Pepca Čertov. Čestitamo in želimo vse najboljše!
V	Šentpetru pri Šentjakobu je včeraj praznovbal rojstni dan Joži Sticker. Občinskemu odborniku SGS Šentjakob iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi naprej. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta SJK in EL.
V	Selah sta obhajala osebni praznik Pepca Roblek, po domače Pušelčeva in Joži Oraže z Borovnice. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje.
Naslednje voščilo je namenjeno Joziju Ottowitzu z Rut pri Podgor-jah, ki je slavil osebni praznik. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači in prijatelji.
60-letnico življenja je v Borovljah praznovala Marica Lausegger. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in osebnega zadovoljstva.
Jutri, 24. marca, bo praznoval rojstni dan Georg Hafner iz Šmar-jete v Rožu. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se'pridružujejo prijatelji in znanci.
V Grpičah pri Bekštanju bo praznoval rojstni dan Rudi Pichler, za kar mu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje SJK.
Naslednje voščilo je namenjeno Jozeju Davidu iz Vogrč, ki je slavil 40. pomlad. Od srca čestitamo in želimo obilo sreče, uspeha in zadovoljstva tudi v prihodnje..
Minulo nedeljo, 18. marca, je slavil 45-letnico Pepej Čapelnik iz Libuč. Prisrčno čestitamo in vse najboljše!
Prihodnjo nedeljo bo praznoval rojstni dan Valentin Božič iz Podreja pri Globasnici. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ljudmili Ersehen iz Lovank, Johanu Wutteju iz Slovenj nad Globasnico, Rudolfu Grillitzu iz Lovank, Ani Kežar iz Horc in Anamariji Polzer iz Šentprimoža. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Fi-do iz Horc, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in jim kličejo na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF.
ČESTITKI TEDNA
Slavljenka z večno mladim srcem
l /domači skupnosti, naj bo \ / to fara Sveče, SPD Koč-V na ali Volilna skupnost Bistrica v Rožu, je od rane mladosti močno zakoreninjena. Sodeluje tudi pri cerkvenem zboru, prav tako pa je znana kot nadvse družabna in gostoljubna ženska. Zelo ji je pri srcu družina, za katero je morala po zgodnji smrti soproga Jozija čisto sama prevzeti skrb in odgovornost.
Gabi Partl z Mač pri Svečah pa ni samo prisotna in dejavna v ožjem domačem okolju. Kot učiteljica je tesno povezana s kolegicami in kolegi iz vseh predelov dvojezičnega ozemlja in je zastopala njihove interese nekaj let tudi kot članica predsedstva NSKS. Z osrednjo narodnostno politiko je še vedno povezana kot nadomestna članica zbora narodnih predstavnikov NSKS. Seveda pa je tudi zvesta bralka
NAŠEGA TEDNIKA, ki mu hkrati pomaga s koristnimi informacijami, zlasti še, ko nas v uredništvu redno opozarja, da ne smemo pozabiti čestitati domačinom iz bistriške občine za njihove osebne jubileje.
Preteklo sredo, 21. marca, je Gabi Partl obhajala 50. življenjski jubilej, za kar ji veljajo naše najprisrčnejše čestitke. Želimo čim več osebnega zadovoljstva in sreče. Predvsem pa tudi, da bi naprej uresničevala to, kar je že doslej zelo dobro obvladala: sprejemati izzive veselo in optimistično, se počutiti mladega v prvi vrsti v srcu in manj po letih, nikoli ne pozabiti, da je življenje kratko in zato toliko bolj dragoceno.
Bog Te živi in na zdravje!
—Kuj—
PS:	Čestitkam NAŠEGA
TEDNIKA se pridružujeta NSKS in SPD Kočna.
ilsll
Gabi Partl z Mač
Rož - Podjuna - Žila
11
Hodiše
Pobratiti se hočejo tudi z občino Sempeter-Vrtojba
Tradicionalni Jožefov koncert hodiškega SPD Zvezda je bil letos v znamenju štirih narodnih skupnosti: slovenske, nemške, italijanske in hrvaške.
Svoj „krst” je ime! dvojezični Mešani pevski zbor „Seental Keutschach/ Hodiše pod vodstvom Pepa Čimžarja.	Foto: Boštjančič
razmik sv. Jožefa je „uradni” praznik SRD Zvezda, tradi-I cionalni (trijezični) Jožefov koncert pod geslom „Pesem združuje” pa je v znamenju alp-sko-jadranskega zbliževanja. Od tetos naprej ga naj ne bi bi več oblikovale skupine iz Koroške, Slovenije in Italije, temveč hočejo društveniki vsako leto povabiti še kako drugo narodno manjšino. Predsednik SRD Zvezda Tone Miksche NAŠEMU TEDNIKU: „S tem hočemo posredovati javnosti Potrebno solidarnost med narodnimi manjšinami.” Na letošnji koncert (pretekla sobota, 17. marca, v hodiški ljudski šoli) so prireditelji Povabili gradiščanske Hrvate -tamburaški ansambel EHO, ki je zelo navdušil občinstvo.
Seveda pa so bili deležni zaslužnega priznanja tudi ostali nastopajoči. Še posebej velja to za znani instrumentalistki Nino Popotnik (violina) in Natašo Sienč-Hik (klavir). Sploh prvič pa je nastopil dvojezični Mešani pevski zbor/Gemischter Chor „Seental Keutschach/Hodiše” pod vodst-
vom Pepa Čimžarja. Šteje 15 članov, v glavnem takih, ki so potomci slovenskih družin, vendar sami sploh ne ali pa zelo malo znajo slovensko. Prav tako so bili povabljeni Kleingruppe Kärntner Doppelsextett, sekstet Fantje na vasi (Rače) in hodiška Volkstanzgruppe.
Posebne pozornosti je bil deležen MePZ Ciril Silič iz občine Šempeter-Vrtojbe pri Novi Gorici. S to slovensko občino se hočejo namreč Hodišani pobratiti in
postati tako prava alpsko-ja-dranska občina. Že nekaj let so pobrateni z občino Medeja pri Stari Gorici, ki jo je na Jožefovem koncertu zastopala skupina Poli-fonico s Koprivnega pri Gorici.
Alpsko-jadransko zbliževanje med Hodišani in občani iz Šem-petra-Vrtojba ter Medeje pa naj se ne bi omejevalo samo na Jožefove koncerte (letošnji je bil že trinajst): v letošnjem juniju naj bi se otroci iz omenjenih občin pomerili tudi na posebni olimpiadi.
Obirsko: Odlični Jamnikovi smučarji
Manuela, Andreas in Christopher Karničar so lahko zelo ponosni na svoje smučarske uspehe v zimski sezoni 2000/2001.
■■^ima se nagiba h koncu. Športni klubi in društva v raznih disciplinah zaključujejo zadnja tekmovanja v zimski sezoni 2000/2001. Pa tudi športniki sami skušajo vsak zase osebno oceniti svoje minulo delo, uspešne uvrstitve in morebitne Pomanjkljivosti, istočasno pa že kujejo nove načrte za prihodnjo sezono.
Tako se godi tudi trem Jamnikovim smučarjem na Obirskem. Brata Karničar Andreas (10 let) in Christopher (7) ter sestra Manuela (9) so že dve leti člani športnega društva „SC Petzen” v Šmihelu pri Pliberku. Rednim treningom skozi vso leto sledijo nato od decembra do marca tekmovanja na znanih koroških smučiščih, kot so to Innerkrems, Osojščica (Gerlitze), Mo-
Christopher, Manuela in Andreas Karničar (z leve). Foto: Marta Polanšek
krine (Nassfeld), Golica (Koralpe) idr. Tekmujejo v slalomu ter veleslalomu in tako zbirajo točke za koroški pokal. Letos je bil to „Kärntner MARKER Kinder Cup 2001”. Ponosni so na lepe pokale in medajle, ki jih imajo doma
shranjene v čisto novi omari. Točno vedo, katera spada komu, na kateri tekmi in za katero uvrstitev je bil kdo nagrajen. Bleščeči pokal je pred kratkim Andreas prinesel s tekmovanja na Peci, kjer je postal v skupini otroci II šolski prvak okraja Velikovec, njegova sestra Manuela pa je pri deklicah II zasedla tretje mesto.
Ata Fridi in mama Tili Karničar, oba izvrstna in navdušena smučarja, ne štejeta kilometrov, ki jih družina prevozi v letu. Veselje in navdušenje sta znala na nevsiljiv način posredovati vsem trem otrokom. Če pa potem deželni trener Kurt Schober potrdi še izredno nadarjenost, se lahko pripravimo, da bomo o Jamnikovih smučarjih gotovo še slišali in brali...
Marta Polanšek
Izidor Stern t
ŽELEZNA KAPLA
Izidorju Sternu v slovo
Izhajal je iz Plesnikarjeve družine v Kortah, kjer se je rodil 9. aprila 1936. Do 19. življenjskega leta je delal na domači kmetiji, nato eno leto pri Pristovniku v Kortah kot šofer, potem pa spet doma kot šofer in gozdni delavec. Leta 1966 se je zaposlil pri podjetju AEG, od leta 1971 dalje pa pri KELAG. Tam je ostal do svoje predčasne upokojitve leta 1994. Prisililo ga je k temu šibko zdravje, ki se je v poznejših letih stopnjevalo tako hudo, da je moral leta 1998 poiskati pomoč in postrežbo pri Karitas v Železni Kapli. Žadnji dve njegovi življenjski leti je bil popolnoma hrom in privezan na voziček.
Gospodar živlljenja je Izidorja Šterna odrešil zemeljskega trpljenja v četrtek, 1. marca, in ga odpoklical tja, kjer ni duševne bridkosti in telesnih bolečin.
Izidor Stern je bil po naravi vesel človek in je ljubil domačo cerkveno ter narodno kulturo. Nekaj časa je pel pri kapelški Zarji ter obirskem in kapelškem cerkvenem zboru. Še prav posebej pa je bil lovec z dušo in telesom. Kot takšen je sodeloval tudi pri kapelškem lovskem zboru kot pevec in blagajnik, dokler mu ni leta 1998 kruta bolezen onemogočila njegov najljubši konjiček.
Sedaj uživa zadnji zemeljski počitek na domačem pokopališču v Železni Kapli. Pogrebna svečanost je bila v nedeljo, 4. marca. Vodil jo je župnik Poldej Zunder, pevsko pa sta jo olepšala domači lovski in cerkveni zbor.
Vsem žalujočim velja naše iskreno sožalje. Pokojnega bomo ohranili v lepem spominu.
-Kuj-
RADIO/TV, PRIREDITVE
T A	PETEK, 23. marca 18.00 - 18.30 Utrip kulture
T	SOBOTA, 24. marca 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
E D E	NEDELJA, 25. marca 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena
N	PONED., 26. marca 18.00 - 18.30 Kratki stik
V	TOREK, 27. marca 18.00-18.30 Otroški spored
0	SREDA, 28. marca 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored
R F	ČETRTEK, 29. marca 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila
NEDELJA,
25. marca 2001 13.30
PONEDELJEK, 26. marca 2001
ORF 2, 4.05______________
TV SLOVENIJA 116.00
Predvidoma z naslednjo vsebino:
•	„Dan jezikov” v Evropskem letu jezikov - odsev pomena, ki ga na Pedagoški akademiji v Celovcu pripisujejo jeziku sosedov.
•	Kreativno slikanje - od nestrokovnjaka do mojstra fotografije z Ladom Jakšo.
•	Živeti z glino - Rezi Kolter iz Bilčovsa izdeluje umetniške predmete iz gline.
•	Nov center znanosti in kulture Republike Slovenije na Dunaju.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at
RADIO AGORA
Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99
Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do
02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in'100,9 (Železna Kapla).
PETEK, 23. marca	News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Context XXI
10.00	Kalejdoskop/News Flash 11.00 BBC News 23.00 Zrcalo kultura (pon) 24.00 Forum (pon) 01.00
11.06	Tedenski' obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na da- Glasba-jazz/world našnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura: Narod, TOREK, 27. marca
identiteta, spol/Maria Jurič Pahor 18.00 Otroški ko- io.oO Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor tiček 18.15 Govorim - govoriš (pon.) 18.45 Poročila n.oo BBC News 11.06 Govorim - govoriš 12.00
19.00	Proud to be Loud 20.00 BBC News 20.06 The Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00
Teen Beat Attack/ DJ Une 22.00 Rdeči boogie/ glas- v pogovoru: Mojca Drvar Murko, novinarka Dela beni magazin 23.00 Ta mera (pon 24.00 Soundtrack 18.oo Otroški kotiček 18.30 Na dan z besedo 18.45 tedna: Gladiator 01.00 Glasba-jazz/world	Poročila 19.00 Schülerlnnenradio: BMZ Spittal 20.00
SOBOTA, 24. marcaa	BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba 22.00
10.00	Forum 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Uterama kavama (pon.) 23.00 Vešča/Nachtfalter Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 00.30 Glasba-jazz/world
Svet je vas: Subsistenz 18.00 Glasba 18.45 Poročila SREDA, 28. marca
19.00	V pogovoru (pon.)-da capo 20.00 BBC News 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC
20.06	Yugo-Rock 23.00 Izven zakona: Pete Seeger News 11.06 Uteratura je dogodivščina 11.15 Voz lati-
24.00	Glasba-jazz/world	na 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan
NEDELJA, 25. marca	13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški kotiček 18.15 Go-
10.00	Evropa v enem tednu 11.00 Literama kavama vorim - govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Izven za-
12.00	Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan kona 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/Hip Hop 12.30 Spezial: Europa von unten 18.00 Rdeči Boogie 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 Spezial (pon.): Euro-(pon.) 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses/ pavon unten 01.00Glasba-jazz/world
glasbeni magacin 21.00 The Rest of the Day 22.00 ČETRTEK, 29. marca
For Those About to Rock 24.00 Club Karate (pon.) iq.oo Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor
01.00 Glasba	11.00 BBC News 11.06 Govorim - govoriš 12.00
PONEDELJEK, 26. marca	Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00
10.00	Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 Ta mera ženski magazin 18.00 Otroški količek 18.30 BBC News 11.06 Zdrava ura: dr. Frank Inzko 12.00 Na dan z besedo 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Otroški ko- Club Karate 22.00 Svet je vas (pon.) Subsistenz tiček 18.45 Poročila 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC 23.00 Glasba
A. 0 Pokličite nas - poslušamo vas! 11^ Tel: 0463-59 53 53 • E« Fax: 0463 59 53 53 99 I	e-mail: radio@korotan. at
KOR©!
Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce!
Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan!
Od pon, do oetka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža,
14.30	- 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 -16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan
Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja
15.30	-18.00 Čestitamo in pozdravljamo
I
f
t
r
I
/
V
I
(
I
f
l
I
h
C
\
\
;Petek, 23. marca
CELOVEC
Srečanje za starše in otroke
Meditativni ples v družini
(s pesmijo in plesom slavimo Gospoda)
Kraj: v Tischletjevi dvorani Čas: od 16. do 18. ure Vabita: Referat za družino KA, Pastoralni center sv, Cirila in Metoda
ŽELEZNA KAPLA
Gledališka predstava
Rekviziter
Gostuje: „Moje gledališče” iz Ljubljane
Igra: Bogomir Veras Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD Zarja
REBRCA
Srečanje birmanskih skupin Kraj: v Mladinskem centru Čas: od petka, 23. marca, od 16. ure, do sobote, 24. marca, do 17. ure Vodi: team KM
ŠENTJANŽ Kreativno fotografiranje Kraj: v k&k centru Čas: ob 18. uri
Uvod in pogovor z umetnikom Ladom Jakšo
BELJAK
Nacionalsocialistična Avstrija na zatožni klopi Kraj: v Parkhotelu Čas: ob 19. uri Predavajo: dr. Alfred Eiste, mag. Michael Ko-schat, mag. Hanzi Filipič Vabi: društvo „Erinnern”
Sobota, 24. marca
VOGRČE Nagradno kartanje Kraj: pri Florijanu
Čas: ob 19. uri Vabi: DSG Vogrče
RADIŠE
Premiera gledališke predstave
„Niti tat ne more v miru krasti” Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Nastopa: gledališka skupina SPD Radiše Vabi: SPD Radiše
ŠENTJANŽ Kreativno fotografiranje Kraj: v k&k centru Čas: ob 9. uri
Praktične vaje z umetnikom Ladom Jakšo
PLIBERK
Komedija „Štirje letni časi”
Gostuje: Gledališka skupina Prevalje-Mežica-KD Prevalje Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30
Vabi: SPD Edinost Pliberk
ŽITARA VAS
„Besuchszeit” (Felix Mitterer) Gostuje: Ensemble „Spielraum” iz Celovca Kraj: KUMST Čas: ob 20. uri
Prireditelj: občina Žitara vas
Nedelja, 25. marca
KOTMARA VAS Vigredni koncert Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 14.30 Vabi: SPD Gorjanci
RADIŠE
Ponovitev gledališke predstave
„Niti tat ne more v miru krasti” Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30
Nastopa: gledališka skupina SPD Radiše
Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše
Ponedeljek, 26. marca
ŠMIHEL
Skupinski plesi (10 večerov) Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19. uri Vodi: gospa Unterberger Vabi: KPD Šmihel
ŽELEZNA KAPLA
Predavanje
Vpliv hrane na bolezni naše civilizacije
Predava: dr. Ivan Ramšak Kraj: v župnišču Čas: ob 19. uri Vabi: Katoliška prosveta
Torek, 27. marca
ŠMIKLAVŽ
Pogovor o izkušnjah z Bogom
„Moj Bog”
Vodita: mag. Marjan Gallob in Jurij Buch Kraj: v župnišču Čas: ob 19.30 Vabi: Katoliška prosveta
Četrtek, 29. marca
ŠMIHEL
„Aroma bazar” (ezoterična olja za dobro počutje in zdravje)
Kraj: v farni dvorani Čas: od 17. do 20. ure Vodi: Sherana Ch. Walter Vabi: KPD Šmihel
DUNAJ
Literarni večer in pogovor
Jani Virk bere iz svoje knjige „Smeh za leseno pregrado” Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albertgasse 48,1080 Dunaj)
Čas: 19. uri Vabi: SKC Korotan
CELOVEC Vernisaža del Ruperta Wenzla in branje Johanne
König (brala bo „Miklovo Zal« Jakoba Šketa)
Kraj: v kavarni Sever Čas: ob 19.30
Vabi: Europäische Kulturinitiative Klagenfurt
ŠENTJAKOB
Informativni večer v nemšani \
„Entdecken,
was der Seele gut tut”
Kraj: v Regionalnem centru Čas: ob 19.30 Predavata: Sieglinde in Harald Messerklinger iz Linza
Vabi: Katoliška prosveta j
ŠTEBEN PRI BEK-STANJU
informativni večer v nemščini
Umkehr zum Leben (Einführung zum Umgang mit Schuld und Sünde) Predava: mag. Hans-Pe-! ter Premur Kraj: v župnišču Čas: ob 19.30 Vabi: Katoliška prosveta
Petek, 30. marca
TINJE
Seminar
Ko pride davčni inšpektor Predavata: dr. Marian Wakou nig in mag. Hermann Klokar Kraj: v domu Sodalitas Čas: ob 19. uri Prispevek: ATS 600-(za člane SGZ: ATS 400.-)
Prireditelj: Slovenska gospodarska zveza Soprireditelj: Posojilnica N Bank, Zveza-Bank „f
CELOVEC	gl
Phiiocafe	81
Evropa - duhovni temelji ^ Evrope	sl
Pogovor vodi: Tim- ni Oliver Wüster	^
PRIREDITVE, OGLASI
le»pe,ek’
101 23- marca 2001
Kraj: v kavami Sever CasiobIS. uri
Prireditelji: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta in Katoliška mladina
Bljberk
normativni večer v nemščini
»Entdecken,
Was der Seele gut tut”
Kraj: v župnišču Cas: ob 19.30 Predavata: Sieglinde in Harald Messerklinqer iz Linza
Vabi: Katoliška prosveta
EUberk
šolanje lektorjev (I. del) Kraj: v župnišču Cas: ob 19.30 Vodi: mag. Marija Perne Vabi: Katoliška prosveta
SELE
Predstavitev zgoščenke kvinteta in kvarteta Smrtnik Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Soprireditelj: Pevsko društvo Sele
ŠENTJANŽ Multivizija - Amerika ni samo Amerika Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Prireditelj: k&k center
Nedelja, 1. aprila
PLIBERK
Komedija: Vaja zbora (Vinko Möderndorfer)
Nastopa: Slovensko ljudsko
gledališče Celje
Čas: ob 15.30
Kraj: v Kulturnem domu
Vabi: Društvo Kulturni dom
in SPZ
RAZSTAVE
ROŽEK
„Triangolo”
Razstavljajo: N. Burkart (Avstrija), R. Čuber (Slovenija),
R. Marzona (Italija)
Kraj: v Galeriji Šikoronja Čas: Razstava je odprta do 14. aprila 2001 - od četrtka do nedelje (med 15. in 18. uro) oz. po telefonski najavi
TINJE
Razstava umetniških del Haralda Scheicherja
PLIBERK
Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu
ŠENTJANŽ
„Telesa” (Katarina Sticker) Kraj: v k&k centru Razstava je odprta do 17. aprila 2001
DUNAJ
Drago Druškovič Kraj: v SKC Korotan (Al-bertgasse 48,1080 Dunaj)
CELOVEC Razstava ročno struženih unikatov Franca Merkača Kraj: Posojilnica-Bank Borovlje
Leseni eksponati strugarst-va FRAN so na ogled v poslovnih časih Posojilni-ce-Bank Borovlje v Celovcu do 31. marca 2001
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GLOBASNICA SPD EDINOST V ŠTEBNU PRI GLOBASNICI
urj SO | 24. 3. | 20.00
Odprtje Kulturnega tedna Filmski večer - Janez Elbe Dia predavanje - Jože Igerc: Nova Zelandija, Kilimandžaro 'im Kraj: GOSTILNA ŠOŠTAR
ČE | 29. 3. | 19.30
U Predavanje
Duhovnik Weidinger: Zelišča za vaše zdravje
1 Kraj: GOSTILNA ŠTEKL
SO 131.3. I 19.30 a Vernisaža Jože Boschitz kraj: POSOJILNICA-BANK
vri
ME | 1.4. | 19.00 Predavanje, degustacija Strokovno vodena pokušnja vina alpsko-jadranskega prostora enologa: mag. Jože Protner in Janez Kocmur (Slo) kraj: GOSTIŠČE JUENNA, ČEPIČE
la
SO | 7. 4. I 20.00
Vigredni koncert
^ -Koncert s prijatelji"
I VOX • MePZ SPD Srce • MePZ SKD Peca kraj: LJUDSKA ŠOLA
>r
;ou
ar
-)
ME | 8. 4. | 14.30 Zaključek Kulturnega tedna
Otroška IgrS: „Užaljeni medvedek” Avtor: Marijan Belina Fležija: Gordana Schmidt Glasba: Sašo Vrbič Kraj: FARNA DVORANA
24. Božanska kulturna vigred
sobota. 24. marca, ob 20. uri
BOROVLJE
Predavanje: Kaj lahko sploh še jemo - zakaj bioživila Predava: dr. Štefan Merkač Kraj: pri Cingelcu na Trati Prireditelj: SPD Borovlje
torek. 27. marca, oh 20. uri
ROZEK
Dvojezično predavanje z video-projekcijo: Od zrna do kruha iz črne kuhinje (dr. H. Lausegger)
Kraj: v ljudski šoli Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič” in projekt „Kulturologija in gospodarstvo"
torek. 27. marca, ob 20. uri
ŠKOFIČE
Diapredavanje „Libija” (potopisno predavanje Hanzija Weissa)
Kraj: v društveni sobi v Posojilnici Prireditelj: SPD „Edinost” Škofiče
torek. 27. marca, ob 19.30
SELE
Predavanje: Vpliv hrane na bolezni naše civilizacije Predava: dr. Ivan Ramšak Kraj: v farni dvorani
torek. 27. marca, ob 19. uri
BEKŠTANJ
Predavanje v nemščini: O pomenu večjezičnega pouka Predava: univ. prof. dr. J. Klinger Kraj: v ljudski šoli
petek. .30. marca, ob 19. uri
SELE - KOT
Diapredavanje „Libija” (potopisno predavanje Hanzija Weissa)
Kraj: v ljudski šoli na Kotu Prireditelj: SPD „Herman Velik"
Mohorjeva ljudska šola
• Vpisovanje ponedeljek, 26. 3. 2001
od 10. do 11. ure
sobota, 31. 3. 2001
od 8. do 12. ure
Ob Jožefovem sejmu (24. in 25. marca)
dan odprtih vrat SPD Srce
v dobrolskem Kulturnem domu Pred domom bo poskrbljeno za jedačo in prijačo.
Prisrčno vabljeni!
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE GOSTUJE V CELOVCU
Predstava
„Sen kresne noči”
Williama Shakespeara gostuje v petek, 6. aprila (ob 19.30) v celovškem Mestnem gledališču. Vstopnice - ATS 250 - lahko kupite pri Slovenski prosvetni zvezi (0463 51 43 00-21) in pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu (046351 6243) ter na blagajni celovškega Mestnega gledališča (tel. 0463 54 064, faks: 0463504663)
NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ■Narodni svet koroških Slovencev”, ki ga zastopa Predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Viktrin-9er Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz afedstäy za pospeševanje narodnih skupnosti. Narod-ji J) svst zastopa politične, gospodarske in kulturne pra-v'ce in interese Slovencev na Koroškem na osnovi av-stnjskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društve-n®9a prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst-
vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zla-sti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr 8, I. nadstr. Tel.
0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrini/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT.


^ 04239/26 42 od petka, 23. marca, od 16. ure, do nedelje, 25. marca, do 17. ure Seminar: „Kako ravnati z notranjimi blokadami” Predavateljica: dr. Heide Hoschek-Peinreich
od petka, 23. marca, od 18. ure, do sobote, 24. marca, do 13. ure 32. izobraževalni seminar za cerkvene pevke in pevce, organiste, pevovodje, kantorje in liturge Voditelj: prof. Jože Ropitz
od petka, 23. marca, od 18. ure, do nedelje, 25. marca, do 13. ure Meditacijski dnevi: „Oče naš in drugi biblični teksti” Voditelj: prof. dr. p. A. Kolencherry
v soboto, 24. marca, ob 19.30 Predavanje: „Smisel življenja v svetovnih religijah” Predava: prof. dr. p. A. Kolencherry
v torek, 27. marca, od 9.30 do 11.30 Verski pogovor: „Če bi bili tvoji grehi rdeči kakor škrlat...” Predavatelj: žpk. Valentin Gotthardt
v torek, 27. marca, ob 19.30 Predavanje: Pomen Janka Brejca in drugih pravnikov za koroške Slovence Predavatelj: dr; Anton Rahten
od srede, 28. marca, od 18. ure, do sobote, 31. marca, do 16. ure Seminar: Notranje zdravljenje Voditelj: žpk. Toni Opetnik
v petek, 30. marca, ob 19. uri Predavanje: „Da bi bili odnosi osrečujoči” Predavateljica: prof. dr. Monika Ne-metschek
od sobote, 31. marca, od 10. ure, do nedelje, 1. aprila, do 13. ure Dnevi za ločene: „Na poti k novim obalam" Predavateljica: prof. dr. Monika Ne-metschek
v torek, 3. aprila, od 9.30 do 11.30 Verski pogovor: Največja revolucija - vstajenje! Spremljevalec: žpk. V. Gotthardt
v torek, 3. aprila, ob 19.30 Predavanje: Sajenje in negovanje vinste trte Predavatelj: inž. Herbert Gartner
IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA od ponedeljka, 16. aprila, do petka, 20. aprila 2001 Izobraževalno potovanje v Toskano - Piša, Lucca, Siena, Firenze, Arezzo, Orvieto Spremljata: dr. Siegfried Muhrer in Jože Kopeinig
od ponedeljka, 23. aprila, do srede, 28. aprila 2001 Romarsko potovanje po Italiji Spremlja: žpk. Valentin Gotthardt
14
Sport
NOGOMET/NIŽJI RAZREDI
Le Dobrolčani upajo na podvig
Konec tega tedna se končno prične prvenstvo tudi nižjih razredih.
laše ekipe v nižjih razredih |\ I so se večinoma zelo zbrano I Min intenzivno pripravljale na pričetek prvenstva, čeprav so njihovi sezonski cilji - razen Dobrle vasi - bolj ali manj skromni. Pri večini klubov se namreč glasi sezonski cilj le obstoj oz. izboljšanje mesta na tabeli. Le Dobrla vas ima vigredi še „šanze” za naslov prvaka. Ekipa trenerja Velika na tabeli sicer zaostaja že za pet točk, vendar je na sporedu še deset tekem - torej deset možnosti za spodrsljaje vodečih ekip. Če pa Dobrolča-nom prvega mesta ne bi uspelo osvojiti, jim bi preostala še dodatna možnost za podvig - vendar le s pogojem, da sami zabeležijo naslov viceprvaka in hkrati iz regionalne lige ne izpade več kot en koroški klub. V tem primeru bi igrali
Edinole ekipa trenerja Marjana Velika (Dobrla vas) ima od vseh naših ekip v letošnjem vi-grednem delu prvenstva še možnost za naslov prvaka.
vsi peti drugouvrščeni klubi iz 2. razredov relegacijske tekme za po-vzdig v 1. razred. Če pa noben koroški klub iz regionalne lige ne bi izpadel, bi se drugouvrščeni klubi 2. razredov borili kar za dve prosti mesti napredovanja v 1. razred.
F. S.
DOPOLNILNI TEKMI
PODLIGA VZHOD Bilčovs - Pokrče	0:2 (0:0)
Tekma je bila zaznamovana z izredno borbenostjo in številnimi prekrški, predvsem v 1. polčasu. Po odmoru so gledalci videli tudi zadetke, vendar ne domačih. Najprej so gostje izkoristili napako v domači obrambi za vodstvo, nekaj minut pred koncem pa so dodali še drugi zadetek. BILČOVS: Riegler 3, Kuess 3, Zwittnig 3, Lip-pusch 4, Schaunig 2, Irsigler 3, Glantschnig 2, Kavčič 2, Veladzič 2, Strugger 2, Quantschnig 2 Bilčovs: 100 gled.; sodnik: Dörfer (slab); strelca: Rupitsch (67.), Serdarevič (86.); rumeno-rdeči karton: Glantschnig (68.)
2. RAZRED C
Teholica - DSG Sele 3:1 (1:1)
Selani so sicer že v 5. minuti bili v zaostanku, vendar že deset minut kasneje zasluženo izenačili. Da pa ob koncu niso kot zmagovalci zapustili igrišča, je bila zasluga izredno slabih in pristranskih sodnikov, ki so očitno prikrajšali Selane.
DSG SELE: Dežman 4, M. Kreutz 4, M. Oraže 4,1. Kelih 4, D. Mak 4, L. Kreutz 4 (60. M. Dovjak 3), S. Wieser 3, A. Mak 3, P. Oraže 4, M. Kelih 3 (81. E. Wassner 0), Tanevski 4
Teholica: 150 gled.; sodnik: Gruze (katastrofalen); strelec: P. Oraže (15.); rumeno-rdeči karton: M. Kreutz (65.)
1. VIGREDNI KROG
PODLIGA VZHOD
■	ATUS Borovlje - Bilčovs (v soboto ob 15.45): Jasni favoriti derbija so domačini, saj vodijo na tabeli in so po mnenju strokovnjakov tudi najmočnejša ekipa v tej ligi. Bilčovščani zaradi tega tokrat lahko le presenetijo, čeprav jim bo manjkal Glantschnig (rdeči karton) in po vsej verjetnosti tudi legionar Pehlič.
1.	RAZRED D
■	Železna Kapla - Bikarja vas (v soboto ob 15.45): Obeta se izenačena in napeta tekma, saj 'sta si ekipi po moči enakovredni. Kljub temu so Rikarjani rahli favoriti, kajti njihov napad Blažej/Leitner je vedno „dober" za zadetke.
■	Tinje - Globasnica (v nedeljo ob 15. uri): „Vsaj točko hočemo odnesti iz Tinj,” je dejal trener Globašanov Albin Dlopst, ki mu bodo razen dalj časa poškodovanega Zankla (nadomestil ga bo Leopold Sadjak) vsi igralci na voljo.
■	Šmihel - Vovbre (v soboto ob 15.45): Čeprav so Vovbre le na 12. mestu, jih ne velja podcenjevati, saj so jeseni proti koncu prvenstva nekajkrat močno presenetili. Ker bodo Šmihelčani nastopili v popolni postavi, pa kljub temu računajo z zmago.
2.	RAZRED C
■	Sele - Bistrica/R. (v nedeljo ob 16. uri); Selani morajo nastopiti zelo oslabljeni, saj bodo manjkali kar štirje igralci: Kancilija, L. Kreutz, M. Mak (vsi poškodovani) in M. Kreutz (rdeči karton). „Kljub temu pričakujem zmago, kajti igralci so že na tekmi proti Teholici pokazali, da so odlično razpoloženi.
2. RAZRED E
■	Djekše - Dobrla vas (v nedeljo ob 14. uri); Vprašljiv je le rahlo poškodovani Nachbar, sicer bodo trenerju Dobrolčanov Veliku vsi igralci na voljo.
■	Žvabek - Preitenegg (v nedeljo ob 15. uri); Vse drugo kakor zmaga Žvabečanov bi bilo veliko razočaranje.
Se naslov državnega prvaka za SablatniKa
Za nagrado je prejel kolajno in tudi polet v Kanado.
Državni šolski prvak v veleslalomu - Michi Sab/atnik. Foto: Štukelj
f"\ lan Športnega društva Šent-I janž Michi Sablatnik je le-tošnjo sezono „kronal” z naslovom državnega šolskega prvaka v veleslalomu, ki ga je osvojil konec minulega tedna v Abtenauu. S tem je učinkovito podrčrtal svoje izredno razpoloženje, ki ga je prej redno dokazoval na tekmovanjih za deželni šolski pokal (Raiffai-sen-Schülercup). V okviru teh tekmovanj je le enkrat zasedel drugo mesto, sicer pa je vse tekme prepričljivo dobil in bil s tem tudi v skupnem seštevku z veliko prednostjo najboljši. Z naslovom državnega prvaka se je kvalificiral tudi
za primerjalna tekmovanja v Kanadi (Whistler Mountain), kjer se bo lahko pomeril z najboljšimi v svojem letniku s celega sveta. „Že nestrpno čakam na polet in tekmovanja v Kanadi,” pravi 15-letni Michi Sablatnik.
Smola Užnika. Medtem ko Sablatnik hiti od zmage do zmage, se njegov starejši klubski kolega Daniel Užnik ne more otresti smole. Minuli petek mu je namreč pri sekanju drva zdrsnila s polena sekira in ga ranila na nogi. S tem je zanj smučarska sezona bolj ali manj mimo.	F. S.
PODLIGA VZHOD
1. ATUS Borovlje	14	9	4	1	27:7	31
2. ATS V Wolfsberg	14	7	6	1	23:10	27
3. Velikovec	14	7	4	3	26:9	25
4. L,aunsdorf	14	6	5	3	40:17	23
5. Zrelec	14	6	2	6	29:24	20
6. Podkrnos	14	5	5	4	22:20	20
7. Vetrinj	14	6	1	7	20:33	19
8. ASV	14	5	3	6	16:20	18
9. Šmarjeta	14	4	5	5	15:21	17
10’ DSG Borovlje	14	3	7	4	20:18	16
11. Bilčovs	14	3	7	4	20:20	16
12. Klopinj	14	3	5	6	26:34	14
13. Pokrče	14	2	4	8	10:23	10
14. Ruda	14	2	210		15:53	8
• Prihodnji krog: Šmarjela - Velrinj, Velikovec - ATUS Wolfsberg, Zrelec - Ruda, ATUS Borovlje - Bilčovs, Pokrče - DSG Borovlje, Launsdorf - Podkrnos, Klopinj - ASV.
1. RAZRED D:
1. Šentpavel	15	10	4	1	32:19
2. Metlova	15	9	4	2	32:15
3. Žitara vas	15	9	2	4	26:15
4. Grebinj	15	8	4	3	33:21
5. Eitvveg	15	8	2	5	29:17
6. Šmihel	15	7	4	4	37:29
7. Šentlenart	15	7	2	6	17:20
8. Rikarja vas	15	6	3	6	36:31
9. St. Stefan	15	5	1	9	18:29
10. Globasnica	15	3	5	7	18:28
11. Železna Kapla	15	4	2	9	19:36
12. Vovbre	15	4	110		28:38
13.	Tinje 14.	St. Margarethen	15 15	2 1	6 7 410		27:39 18:33
• Prihodnji krog: Železna Kapla - Rikarja vas, Tinje - Globasnica, St. Stefan - Metlova, Sentpavel- Šentlenart, Srni- ( hel - Vovbre, St. Margarethen - Grebinj, Žitara vas - Eitweg- ^
2. RAZRED C:	t
1. Treffen	14	11	2	1	38:8	35 |
2. Ledince	14	9	2	3	41:15	29 1
3. HSV	14	8	1	5	28:23	25 f
4. DSG Sele	14	6	3	5	22:22	21
5. Kriva Vrba	14	6	2	6	20:28	20 \
6. Hodiše	13	5	3	5	20:18	16 ,
7. Teholica	14	5	3	6	22:23	18 I
8. Seebach	13	5	2	6	29:29	i7 r
9. Osoje	14	4	4	6	22:24	16 .
10. Bistrica/R.	14	3	7	4	15:18	16 1
11. St. Martin	14	4	2	8	13:26	V
12. Poreče	14	3	4	7	8:22	13 v
13. Rožek ,	14	2	3	9	19:40	9 C
• Prihodnji krog: HSV - Seebach, Rožek - Ledince, DSG Sele • Bistrica/R., Osoje - Teholica, Treffen - Poreče, Hodiše - St. Martin.
t
2. RAZRED E:
1. Labot	14	12	0 2	51:16	36 {l
2. Šentpeter	14	11	1 2	37:14	34 ji
3. Sinča vas	14	11	0 3	40:17	33 J
4. Dobrla vas	14	10	1 3	28:11	31 P
5. Galicija	14	7	3 4	22:15	
6. Maria Rojach	14	7	3 4	25:27	24 S
7. Reichenfels	13	4	3 6	21:22	15 t|
8. Frantschach	13	4	3 6	17:21	1
9. Žvabek	14	5	0 9	23:37	15 t
10. Pliberk II	14	4	019	15:35	12 .
11. Važenberk	14	2	3 9	12:27	9 C
12. Preitenegg	14	2	210	9:31	8
13. Djekše	14	0	311	7:34	3
• Prihodnji krog: Pliberk II - Reichenfels, Važenberk • Šentpeter, Zvabek - Preitenegg, Galicija - Labot, Djekše -Dobrla vas, Frantschach - Maria Rojach.
SMUČANJE
Desiree Žnidar opozorila nase
Osojščica. Na zaključnem tekmovanju deželnega pokala so predstavniki SD Šentjanž ponovno močno opozorili nase. Predvsem mlada Desiree Žnidar je presenetila, saj ni bila le najboljša v svoji starostni skupini (otroci II), temveč je bila tudi najboljša dneva vseh otroških skupin. Prav tako ta prvo mesto odnesla tudi Brigita Esel in Dieter Husš v splošnih skupinah. Zelo zadovoljivo sta se odrezala še Lisa Stangl s tretjim mestom v skupini otrok I ter Matjaž Dolinar s petim mestom v skupini bambinov.
ek. Petek,
101 E^rnarca 2001
15
Šport
31
27
25
23
20
20
19
18
17
16
16
14
10
8
rus
krče
kapetan sak lojze sadjak:
„Borili se bomo do , zadnje kapljice znoja”
Položaj na tabeli je za člansko ekipo SAK vse bolj zaskrbljujoč.
28
25 K 13 prvi vigredni tekmi proti 2* |\| Zeltwegu, ki jo je SAK iz-i6 ■ M gubil z 0:2, je kapetan 15 1-0i2e Sadjak manjkal (počivati J3 je moral zaradi četrtega rumene-7 9a kartona) svoji ekipi na vseh » koncih in krajih. Predvsem nje-^ 90Vo izkušenost in borbenost so soigralci močno pogrešali. Na tekmi navrh proti Hartbergu je
29 Lojze spet lahko igral in že se je 21 ekipa trenerja Polanza predsta-fs v'te bistveno zrelejša in tudi us-18 Pešnejša. Opaziti je bilo, da že le njegova sama prisotnost na 'Prišču zadostuje za samoza-13 vestnejši in gotovejši nastop te-9a ali onega soigralca. h» . Lojze, ki vlogo kapetana izvršuje pri SAK že več let, zaradi svoje lzkušenosti, pozitivnega mišljenja 36 ter vzornega značaja ne le svetu-33 te na igrišču, temveč tudi moralno U Podpira kolege. Njegovi nasveti 24 so tako za soigralce kot tudi za is trenerje in druge odgovorne klu-]| oa tehtni. Zato smo ga povprašali 9 o nekaterih vprašanjih v klubu.
3 Kaj pravi kapetan L. Sadjak ,k o aktualnem položaju 'e' članske ekipe?
__ položaj na tabeli je sicer zaskrb-"Noč, vendar sem prepričan, da 0° po nekaj krogih zopet obetav-nejši. Vsekakor pa navijačem lah-Lo obljubim, da se bomo do zad-
nje tekme in do zadnje kapljice znoja borili za obstoj v ligi.
... o minuli tekmi proti Hartbergu?
Očitno nas je bilo strah pred zmago, sicer bi tekmo jasno dobili.
... o bistveni napaki moštva? Preveč skušamo premostiti sredino z dolgimi podajami. S tem nam primanjkuje igra v sredini,
SAK ■ Kapfenberg
v nedeljo, 25. marca,
ob 15. uri
na igrišču ASV
čeprav imamo odličnega režiserja - Stanka Tota.
... o nedeljski tekmi proti vodeči ekipi iz Kapfenberga?
Dejstvo je, da se z močnejšimi ekipami znamo stopnjevati. Zato čutim, da bomo v nedeljo odigrali zelo solidno in mogoče zabeležili celo veliko presenečenje.
... o vprašanju trenerja?
Ta razprava vsekakor ni upravičena, kajti trener Polanz je odličen trener ter zelo vestno in prizadevno opravlja svoje delo. Preteklost nas uči, da redna menjavanja trenerjev ne obrodijo zaželjenih sadov.	F. S.
ODBOJKA_______________
Hrabri Dobljani
Odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob so sicer tudi tretjo tekmo proti eon.Hotvolleys (v sredo zvečer) v okviru serije "best of five” za vstop v finale državnega pokala podlegli z 0:3 (-20, -22, -21), vendar so se tudi tokrat „prodajali" nadvse hrabro. „V odločilnih tre-Hutkih tekme so bili Dunajčani zrelejši, sicer bi se lahko odrezali še bolje - morda dobili četo niz,” je po tekmi dejal libero Martin Micheu. Sedaj se bodo Dobljani borili za tretje mesto, njihov nasprotnik pa bo zmagovalec srečanja med Salzburgom in Tirolom.
Naraščaj SAK v vseh jakostnih skupinah
\/jakostnih skupinah se prične V prvenstvo ta konec tedna. SAK je zastopan v vseh jakostnih skupinah, kar je uspelo le petim koroškim klubom.
U 16: Dva nova igralca
Trenerja mag. Mirko Oraže in Bernard Olip imata na voljo dva nova igralca (Daniel Kosmrlj/Žitara vas & Gerald Wölbl), zato pa bo vigredi manjkal Rene Partl, ki je šel v celovški BNZ/Aus-tria. Ker nekateri nogometaši igrajo tudi pri juniorjih in niso vedno na razpolago, je cilj mesto v sredini.
Ta krog: SV Šentvid U 16 - SAK (v petek, ob 16.00)
U 14 I: Težki nasprotniki
Trener Jože Knez ima v jakostni skupini II zelo težke nasprotnike. Ker SAK v tej starosti še ne združuje ekip (v Celovcu
Naraščaj
VIGREDNA SEZONA
ima SAK še eno samostojno ekipo), je prvi cilj dobra izobrazba, šele potem uvrstitev.
Ta krog: SV Šentvid U 14 - SAK/1 (v nedeljo, ob 9.00)
U 14 II:
V ekipi trenerja Roberta Germa igrajo trije igralci, ki trenirajo tudi v okrajnem centru KFV. Letos sicer ekipa ni v jakostni skupini, v pripravljalni tekmi proti SAK U 14/1, kjer je zmagala 2:1, pa je dokazala, da bi se tudi tam dobro odrezala.
Ta krog: Kriva Vrba U 14 - SAK/2 (v soboto, ob 15.00)
Ostali naraščal prične prvenstvo 7V8. aprila (U 12 & U 10). Najmlajši (U 8) pa celo šele 29. aprila.
REGIONALNA LIGA/17. KROG
Jasno vodstvo žal ni zadostovalo za zmago
Taktično zrela in borbena igra je varovancem trenerja Polanza po 52-ih minutah omogočila jasno vodstvo - 2:0, ki pa jo je Hartberg nenazadnje s pomočjo sodnika (dosodil jim je krivično 11 -metrovko) kmalu Po podaji K. Wo-nadoknadili. Po izena- schitza je Stanko čenju so domačini sicer %f0a£g$el močno napadali, vendar je do boljših priložnosti prišel SAK - žal pa sta jih i. Woschitz in Oraže zapravila.
Hartberg - SAK	2:2 (0:1)
SAK: Matschek 4, S. Sadjak 5, Zanki 5, A. Sadjak 5, K. Woschitz 5, R. Oraže 4, Roy 5, Šmid 3 (90. Darmann 0), Tot 3, Miklau 2 (81.1. Woschitz 0), Jovanovič 3;
Hartberg: 500 gled.; sodnik: Kerschbaumer (slab);
- strelci: Michelbauer (70.), Flagger (75/11-m.) oz. Tot (39.), Roy (52.)
Previsok poraz Pliberčanov
Čeprav so Pliberčani morali nastopiti oslabljeni (manjkali so Umik, Mosser in Krewalder), so se predstavili presenetljivo močni, vendar so zaradi nepotrebnih napak ter nepazljivosti nekaterih igralcev zašli v visok poraz. Za Pliberčane je imel poraz tudi posledice na tabeli, saj so se od petega mesta poslabšali na deveto.
Pasching - Pliberk 4:0 (2:0)
PLIBERK: Jesse3, Javornik3, Hohenberger 3, F. Wriessnig 3, Uesnig 2 (46. Gros 3), D. Wriessnig 4, Smrtnik 4. Baumgartner 3, Slamanig 3, Skorjanz 4 (75. Slanitsch 0), Zec 3
Pasching: 300 gled.; sodnik: Steindl (dober); strelci: Aslan (4.), Mühlbacher (24., 71.), Stumpf (85.)
REGIONALNA LIGA
1.	Kapfenberg 17
2.	Pasching	17
3.	Spital	17
4.	Gratkorn	17
5.	Šentvid	17
6.	Wels	17
7.	Zeltweg	17
8.	Hartberg	17
9.	Pliberk	17
10.	WAC	17
11.	Donau Linz	17
12.	BW Linz	17
13.	Voitsberg	17
14.	St. Florian	17
15.	SAK	17
16.	Lendorf	17
11	2	4	32:17	35
10	3	4	38:17	33
8	4	5	30:23	28
7	4	6	24:20	25
6	7	4	27:25	25
6	7	4	29:28	25
5	9	3	25:19	24
6	6	5	22:20	24
7	3	7	26:25	24
7	3	7	20:25	24
6	3	8	16:21	21
5	4	8	25:25	19
5	4	8	27:32	19
3	6	8	13:31	15
2	8	7	17:28	14
3	5	9	14:29	14
■ Rezultati 17 kroga: Pasching - Pliberk 4:0 (2:0), Eintracht Wels - Šentvid 2:2 (1:2), Hartberg -SAK 2:2 (0:1), Donau Linz - Špital 3:0 (0:0), Kapfenberg - Zeltweg 3:1 (2:0), St. Florian - Gratkorn 1:1 (0:0), Voitsberg - BW Linz 42 (0:1)
B 18. krog: petek, 23.3.: Gratkorn - Donau Linz (18.30); sobota, 24. 3.: Špital - Eintracht Wels (15.), Zeltweg - Voitsberg (15.), WAC - Pasching (15.30), Blau-Weiß Linz - Lendorf (15.30); nedelja, 25.3.: Pliberk - St. Florian (14.30), SAK - Kapfenberg (15.)
■ 19. krog (30/31.4. in 1. 4.1: Šentvid - SAK, Hartberg - Spital, Eintracht Wels - Gratkorn, Donau Linz - Pliberk, St. Florian - WAC, Pasching - BW Linz, Lendorf - Zeltweg, Voitsberg - Kapfenberg M 20. krog (6.17.18.4.): SAK -Voitsberg, Kapfenberg - Lendorf, Zelweg - Pasching, Blau-Weiß Linz -St, Florian, WAC - Donau Linz, Pliberk - Eintracht Wels, Gratkorn - Hartberg, Špital - Šentvid
\z
40-letnica kmeta Jozeja Hascheja
Dobrla vas. Jozeja Hascheja domačini v Kokjah poznajo kot prizadevnega društveni-ka, kandidata in občinskega mandatarja Enotne liste, sodelavca Skupnosti južno-koroških kmetov ter kot dokaj prijaznega soseda. Pred kratkim je stopil v klub 40-letni-kov, k čemur so mu čestitali sosedje, prijatelji in društveni-ki. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega' tednika in mu želi vse najboljše.
Jozej Haschej je 40-letnik.
Kmeti na internetu
Kmetje, ki imajo doma kmečke točilnice so se združili in delajo skupno reklamo. Odslej so tudi skupno na internetu. Pod naslovom www.buschenschenken.at lahko preberete vse naslove in ponudbe na Koroškem.
& DOGODKI
POVEČANA FIZIOTERAPEVTSKA PRAKSA
FRLOZEV LUKA
Danica Hanuna je v Kotmari vasi pred kratkim razširila svojo fizioterapevtsko prakso. Že 16 let se predsednica SPD Gorjanci udejstvuje v svojem poklicu in je mdr. delala v deželni bolnici ter pri Elizabetinkah. K njej prihajajo pacienti na ambulantno rehabilitacijo, specializirana pa je tudi na medicinski trening in šolanje npr. pri slabi drži otrok in podobno.	Foto: Kumer
„Luka, ali si že slišal,“ me je vsa iz sebe vprašala moja ljubljena Liza, „kako hudi so gališki abwehr-kämpferji na ravnateljico gališke ljudske šole. In to samo zato, ker je poslala gospodinjstvom dvojezično obvestilo. Razburjajo se, ker dvojezično obvestilo baje služi slovenizaciji gališke šole in nasprotuje einem friedlichen Miteinander.“ Pa sem ji odgovoril: „Moja ljuba Liza, sama dobro veš, da to na Koroškem ni nobena senzacija. Kar me bolj skrbi, je to, da si ti ena redkih, ki so z ravnateljico šole solidarni.“
Silvo Kumer

g
Srečanje Jozejev in Pepejev pri Rutarju
Dobrla vas. Letos so Dobrolčani določili Jožefov sejem za 23., 24. in 25..marec. V petek popoldne bo ob 17. uri srečanje vseh Jozejev, Pepc in Pepejev. Vsak, ki mu je tako ime in to lahko dokaže, bo dobil od Rutarjevih 6 steklenic piva in bon za nakup v centru. Povsod po Dobrli vasi so letos tudi večji šotori z glasbo v živo. V soboto in nedeljo pounujajo novo atrakcijo, namreč polete s helikopterjem nad Dobrlo vasjo.
Koroške dobrote tudi letos spet na Ruju
Pred leti je nekdanji poslovodja KIS dr. Hans Madritsch vzpostavil stike do razstave in ocenjevanja kmečkih prehranskih izdelkov na Ptuju. Naši koroški kmetje so v zadnjih letih pobrali celo vrsto kolajn. Letos je za Koroško prevzela organizacijo Kmetijska zbornica, sodelujejo pa predvsem spet ol-jarji. Razstava in razglasitev odlikovancev bo 22. in 23. aprila na Ptuju.