CMTILNltARSKI LISI STROKOVNO GIASUO „ZVEZE GOSTItNIŽARSKIH ZADRUG" V MARIBORU Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od m/m in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od m/m in stolpa. — Člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno. Štev- 4. Madritoor, dne 17. aprila 1930. Leto Vlil. Vesele velikonočne praznike srečo in blagostanje želi vsem zveznim članom, prijateljem našega stanu in čitateljem lista Uredništvo „Gostilničarskega lista". ANDREJ OSET: Velikonočno razmišijevanje Naš novi zvezni tajnik g. Peteln me je prosil, da naj nekaj napišem za velikonočno številko »Gostilničarskega lista«. Kaj naj napišem? Ali naj tarnam o gospodarski krizi in o pomanjkanju denarja? Ali naj govorim o praznih gostilnah, o konkurenci od strani delikatesnih, dalmatinskih točilnic, vinotočev pod vejo, privatnih kuhinj itd.; ali naj obravnavam državne, banske in občinske davke, doklade in takse? To itak vsi dobro vemo in poznamo. Mogoče bi bilo dobro pisati o tem, kako se naj obranimo vsega, kar škoduje naši obrti in kar ogroža našo eksistenco. Razmišljati bi bilo dobro, kaj naj storimo, da se zboljša naš položaj. Večkrat sem imel priliko slišati za časa mojega zadružnega delovanja, da, se naš stan ne upošteva, da se našim pritožbam in prošnjam ne verjame in da merodajni faktorji in drugi stanovi ne polagajo prave resnosti za odpravo onih težav, s katerimi ima naš gostilničarski stan največ posla. Prišel sem do spoznanja, da je nekaj resnice na tem. Prišel pa sem tudi do tega, da smo v veliki večini sami krivi. Hočem biti odkrit in nočem žaliti nikogar. Zadnji občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v hotelu »Orel« je pokazal tako žalostno sliko, da se mi zdi potrebno povedati nekaj resnih in odkritih besed. V prvi vrsti je potrebno, da se gostilničarji zavedajo kako velikanskega pomena je za naš stan dobra organizacija z agilnim in vplivnim načelstvom, ter dobrim inteligentnim uradništvom. Med našimi gostilničarji se prepogosto pojavljajo zlobna prišepetavanja in mizerni poskusi, da se med nekatere delegate in gostilničarje prikaže krive namene vodstva in da se tako v dušo nekaterih vrže seme nezaupanja in negotovosti. Včasih delajo to navidezno dobromisleči, ki se med gostilničarji kažejo kot prijatelje gostilničarskega stanu, pri tem pa izrekajo sumnje in se stavljaj o v položaj sodnikov. Da se izognemo v bodoče takim burnim debatam, kakor se se vršile na zadnjem občnem zboru, je nujno potrebno, da se pred vsakim občnim zborom vrši na predvečer glavne skupščine predkonferenca delegatov, ki vsa važna vprašanja pretrese in načelno reši. Drugi dan bi odpadle na ta način na občnem zboru, kjer so navzoči zastopniki oblasti, korpo-i acij in žurnalisti, vsa nerazumevanja, neumestni predlogi in ostre kritike. Ne zdi se mi tudi pravilno, če imajo na zborovanjih glavno besedo oni, ki celo leto niso storili ničesar za organizacijo ali gostilničarski stan. Bolj pravilno je, da sme vsakdo kritizirati le toliko, kolikor dela v organizaciji. Pogosto se slišijo opazke, da imajo gostilničarji najboljše življenje, ker so vedno v gostilni pri pijači, da vsak dobro izgleda, da je med gostil- ničarji mnogo pijanstva in da se ne zanimajo za drugo kot za popivanje v lastni gostilni ali pa pri drugih tovariših. Sliši se nadalje tudi, da se gostilničarji brigajo premalo za sodelovanje v gospodarskih korporacijah, v društvenem življenju, da ne posečajo zadružnih zborovanj in predavanj, ne obiskujejo gledaliških predstav, koncertov, da ne posečajo čitalnice in knjižnice in da sploh premalo čitajo in skrbe za svojo izobrazbo. Kritizira se nadalje, da se premalo skrbi za naraščaj, da se ne pošiljajo učenci in učenke v gostilničarske šole in nadaljevalne tečaje in da se splošno ne skrbi za vzgojo in izobrazbo naraščaja — naših bodočih gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev. Ne bom trdil, da je vse to resnica in da nam najbolje gre. Marsikateri gostilničar bi imel rad drugi poklic, kjer ne bi imel toliko prilik priti v dotiko z alkoholom in veselo družbo, ki te nevede zapelje, da postaneš ko-nečno tudi sam še »moker«. Na deželi je za gostilničarje stališče še težje. Ob tej priliki se spomnim našega rajnega, vrlega tovariša Stickler-ja, ki mi je tri tedne pred svojo smrtjo o priliki zadružne seje rekel: »Naš poklic je zelo težak in nemiren, nimamo miru. Noč in dan smo brez pravega počitka in večkrat nam manjka spanja. Ker moramo po cele noči bedeti, zato imamo mnogo prilike, da pijemo in da ne dočakamo visoke starosti.« Blagi Stickler je imel prav. Kot dober strokovnjak in zaveden stanovski tovariš vsesplošno priljubljen, je skoro do dneva smrti pridno sodeloval v organizaciji, vedoč, da je le v dobri organizaciji naša rešitev. Povdarjal je večkrat, da se bo le zavedno in izobraženo gostilničarstvo upoštevalo na merodajnih mestih. Škoda, da ima naš stan premalo Sticklerjev! Da se nekateri tovariši premalo udejstvujejo v gospodarskem, zadružnem in kulturnem delovanju, je krivo naše kruhoborstvo in naš poklic, ki nas veže na naš dom. Saj vemo, da gostje posebno na deželi godrnjajo, če ni »starega« doma. Vsekakor pa je potrebno, da sodelujemo v vseh javnih korporacijah in tujsko-prometnih vprašanjih in da se udeležujemo zadružnih sej, stanovskih zborovanj, anket itd., ki so včasih tako slabo obiskani, da mora vodstvo izgubiti veselje do dela. Hudo je, če se potem godrnja za hrbtom in pri mizi češ, saj nič ne dosežejo. — Proč z malkontentstvom, nerglja-njem, nezaupanjem, temveč pomagajte z nasveti in dajajte pogum in podporo odboru, načelniku in tajniku. Dobro bi tudi bilo, da bi med gostilničarji bilo več dopisnikov za »Gostilničarski list«. Velikonočno vstajenje naj prebudi naš stan! To prebujenje se naj zgodi skupno z vsemi gostilničarji, hotelirji in kavarnarji cele države. To pa je le tedaj mogoče, če bodo delali složno vsi gostilničarji, vse zadruge in vse zveze. S skupno močjo bomo ustvarili in prerodili središnji savez v delaven, mogočen forum, ki ga bodo morali — hote ali nehote — upoštevati na merodajnih mestih. Zelo me veseli, da se je začela uresničevati moja večletna želja, da se središnji savez reorganizira — ter kakor kaže — združi vse gostilničarje iz cele države v mogočno falango, ki bo za naš stan velikanskega pomena. Danes gledamo s skrbjo vsi gostilničarji v našo bodočnost, če se prizadevanje naših dobro mislečih organizatorjev posreči, bomo drugo leto Veliko noč obhajali z večjim ve- seljem in v boljšem položaju. Nam vsem naj bo vedno cilj in načelo: kolegijalnost, odkritosrčnost, napredek in blagostanje! S to željo želim vsem tovarišem in tovarišicam ter vsem, ki delajo za skupnost: Veselo alelujo! Korak naprej^! Razgibale so se naše vrste. Po celi državi se zgrinjajo množice gostilničarjev v močne organizacije, da ojačajo obrambo svojih pravic. Sila razmer je vzbudila tudi one naše tovariše, ki so s skepso gledali na naše gibanje. Danes uvidijo, da ne premore posameznik ničesar in da leže samo v solidarnosti naši uspehi. Kriza našega stanu jim je odprla oči in le škoda, da so nas večkrat razmere dohitele nepripravljene. Vsaka skušnja nekaj stane in napačno bi bilo pasti v malodušnost. Proč z vsemi predsodki in osebnostmi, ki kvarijo naš ugled in motijo naše delo. Prehudo smo že plačali svoje grehe. V Beogradu smo položili temlej novemu središnjemu savezu. Upravni odbor, katerega smo izvolili v najlepšem sporazumu z vsemi stanovskimi organizacijami v državi, nam jamči, da bo izpolnil naše nade in odgovarjal dani nalogi. Državno organizacijo imamo in misliti je bilo treba na razmere v naši banovini. Dve zvezi z istimi imeni in istimi cilji, sta si bili več ali manj nepoznani. Zakaj to? Kdo je imel dobiček od tega? Rimljan je rekel »tertius gaudens«, po naše pa pravimo »tretji dobiček ima«. Vsi predsodki na eni in drugi strani so bili neutemeljeni. Banovina je premajhna, da bi lahko zagovarjali kakršenkoli separatizem. Ta razdvojenost ni le vrgla slabo luč na naše organizacije in našo stanovsko zavednost, temveč je bila v silno škodo našemu razmahu. Stali smo predolgo ob strani in se gledali kakor tujec tujca. Razcepljenega sovražnika lahko premagaš, drugačno pa je delo z disciplinirano vojsko. Zadruga Šmarje pri Jelšah in Ljutomer so poslale brzojave. Pri prihodu naših delgatov je otvo-ril zborovanje g. Kavčič F., predsednik ljubljanske zveze z lepim nagovorom, želeč današnjemu zborovanju najlepših uspehov. Radi prekratko odmerjenega časa — deputacija je bila namreč najavljena pri banu za 11. uro — se je pričelo nemudoma s čitanjem peticije, katero objavljamo radi znanja v celoti. Gospodu banu dravske banovine v Ljubljani. Prvič, od kar je Vas, visoko spoštovani gospod ban, odredila odloč- čeprav je številčno slabejša. Ali naj navedemo primere iz zgodovine, in zgodovina je vendar učiteljica narodov? Ali se naj potem čudimo, da nismo napravili koraka naprej? Pustimo reminiscence! Danes smo tu, mi živimo, postali smo činitelj, katerega bo moral upoštevati vsakdo, ki se bavi z našim javnim življenjem. Da se napravi konec taki nesmiselnosti, smo prosili Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani na prijateljski sestanek. Povabili smo jih, da se udeleže sprejema pri banu, da na ta način manifestiramo pred svetom. Pokazati smo hoteli, da smo eni in isti in da zastopamo mi od mariborske zveze interese gostilničarja na Dolenjskem in da brani ljubljanska zveza našega tovariša iz Prekmurja. Našli smo oni odziv kakršnega smo pričakovali. Z navdušenjem je bil sprejet naš predlog in sestanek je bil določen za 4. aprila t. 1. v restavraciji »Zvezda«, ki jo vodi eden izmed naših najodličnejših drugov, g. Krapež. To naj služi vsakomur v dokaz, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. Na ta sestanek smo povabili tudi zastopnike časopisja, ki so se radi odzvali našemu povabilu. Našim zadrugam smo poslali posebno povabilo in so se posebno one, ki leže blizu Ljubljane, odzvale v častnem številu. Za to zborovanje je bil določen sledeči dnevni red: a) Pozdrav predsednika ljubljanske zveze; b) prečitanje in pretres spomenice; c) volitev deputacije; d) skupen obed v restavraciji »Zvezda«; e) ob 143. uri popoldne nadaljevanje sestanka pri gosp. Kavčiču; f) poročilo o skupščini središnjega saveza v Beogradu; g) določitev smernic za skupno delovanje; h) izdaja skupnega glasila; i) kongres gostilničarjev dravske banovine, in j) slučajnosti. na in modra gesta našega vladarja za najvišjega predstavnika upravne vlasti v dravski banovini, imajo odposlanci obeh zvez gostilničarskih zadrug čast, izraziti Vašemu vele-blagorodju visoko spoštovanje in udane pozdrave svojih članov. Izkoriščajoč to priliko in v zaupanju do Vaše veleugledne osebe, ki se je desetletja najživahnejše udejstvovala v našem gospodarskem življenju, si usojamo predlagati sledečo spomenico kot rezultat današnjega temeljitega razpravljanja o težkem položaju našega stanu. Ta kritičen položaj, v katerega je Sestanka so Gg. Kavčič Fr. Štepic Peter Dachs J. Krapež Fr. in Tomec Fr. Vozel Fr. Cerar I. in Fajdiga Fr. Zurc Fr. Šušteršič J. in Kuhar J. Verderber Adolf Pintar Anton Zemljič Fr. Holc Matija Bernardi Drago Rossner Viktor Šribar Alojzij Posti Herman Volk Matija Serec Josip in Emeršič Anton Peteln Anton se udeležili sledeči zastopniki: predsednik ljubljanske zveze, odborniki organizacije v Ljubljani odborniki organizacije v Kranju odborniki organizacije v Kamniku odborniki organizacije v Novem mestu odborniki organizacije Ljubljana - okolica odborniki organizacije Kočevje zvezni tajnik Ljubljana predsednik mariborske zveze podpredsednik mariborske zveze načelnik zadruge v Celju načelnik zadruge Braslovče odbornik zadruge v Žalcu odbornik zadruge Maribor okolica zadružni tajnik Maribor okolica odbornika zadruge v Celju zvezni tajnik Maribor Tvrdka je odlikovana z zlato kolajno v Parizu I. 1928 Marko Frančič in sinovi veletrgovina z vinom in tropinovcem Zahtevajte ponudbe! zašla naša obrt, je posledica dolgoletnih kriz našega državnega življenja, zato je tem večje naše zaupanje, da bodo prošnje našle potrebno razumevanje v času, ko se je začelo vse delovanje državnih oblasti usmerjati k gospodarskemu preporodu in ozdravitvi naših razmer. Gostilničarski stan, očuvan od vsakih pretresljajev in primerno zaščiten od prekomernih dajatev, tvori najjačji temelj za sanacijo gospodarskih razmer. Računajoč s težko krizo, ki je splošna v Evropi, uvide-vamo tudi težak položaj, v katerem se nahaja naša državna uprava s kritjem svojih potrebščin. Doživeli smo leta in leta razočaranja na polju gospodarske politike in smatramo zato prenevarno, da se restavrira položaj v prenagli obliki, ne ozirajoč se na davčno moč prebivalstva. Vsi gospodarski načrti potrebujejo desetletja za svojo izvedbo. Naša obrt tvori žal središče davčnih obremenitev v taki izmeri, da hira ta nekdaj cvetoča obrt od leta do leta bolj. Razumljivo je tedaj, da ji je nemogoče investirati potrebne kapitale v svoje obrate v svrho pojačanja tujskega prometa. V tej novi gospodarski panogi vidimo namreč, gospod ban našo rešitev. Naše stremljenje gre za tem, da se nam naj da primerne olajšave v pogledu davkov in da se naj previdno postopa z izdanjem predpisov odnosno preširo-kogrudnim tolmačenjem nekaterih Vaših podrejenih organov o obstoječih naredbah, ki se tičejo našega obratovanja. Nadalje moramo po-vdarjati in prositi, da se zabranjuje kvarno konkurenco, ki povečuje naše siromaštvo na solidni in strokovni podlagi obstoječih gostilničarskih obratov. Iz spodaj navedenih in v kratkih besedah obrazloženih želj odnosno zahtev se lahko g. ban prepričate, katere zapreke ovirajo napredek in procvit naše obrti. Na današnjem sestanku smo ugotovili tedaj, da so v naslednjih točkah navedene ovire v našo največjo škodo: 1. Po izdaji pravilnika o gostilnah in kavarnah z dne 15. junija 1925 1. glasom čl. 82 so se pojavile v pretiranem obsegu točilnice vseh vrst. V svrho tega bi bilo potrebno, da se obustavi vsako nadaljno podeljevanje koncesij in da se izvrši revizija teh obratov z ozirom na higijenske in gradbene prilike lokalov in da se ponovno ustanovi in upošteva krajevna potreba. Prosimo nadalje znižanja točilnih taks po veličini iztočenih alkoholnih pijač. Potrebno je ukiniti pavšalno takso, predpisano po tar. br. 34 taks. zakona, ker je itak predmet našega obratovanja obremenjen z različnimi drugimi davščinami kot n. pr. z davkom ha poslovni promet, s točilno takso, z davkom na pridob-nino itd. 3. Ker se morajo alkoholne pijače že pri vkletenju zatrošariniti, pomeni pri današnji denarni krizi ta način obdavčenja za naše člane veliko izgubo obratnega kapitala. Založne kleti, ki jih predvideva zakon o trošarini, so zvezane glasom tar. post. 214 taks. zak. z vsakoletno takso 500 dinarjev. Prosimo tedaj, da se v svrho olajšave ukine ta neprimerno visoka dajatev ali pa vsaj določi enkratna taksa. 4. Prodaja alkoholnih pijač na trgovski način se zlorablja na ta način, da se vsled slabe kontrole upravnih in finančnih oblasti vrši točenje pijač na malo, kakor je samo v naših obratih dovoljeno. Prepove se naj nadalje pregraditev ali otvoritev posebnih lokalov v trgovinah, ki se bavi j o s prodajo alkoholnih pijač. Znano je, da se v takih, nikakim predpisom odgovarjajočih lokalih vrši skrivno točenje vseh vrst alkoholnih pijač v neomejenem obsegu in času, kakor tudi brez kontrole od strani finančne ali policijske oblasti. Izvaja se celo praksa, da zlorabljajo v to svrho privatna stanovanja, ki so v mnogih j slučajih legla nemorale. Za take I eventuelno že obstoječe lokale naj se vrši v podanem sumu ob vsaki uri Tvrdka osnovana leta 1877 podnevi in ponoči najstrožja preiskava. V omenjenih obratih naj se vrši prodaja alkoholnih pijač samo v času obratovanja v smislu uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih podjetij. Ta določila naj veljajo tudi za točilnice odnosno vinotoče čez ulico. 5. Točenje vina lastnega pridelka izven kraja proizvodnje naj se v splošnem zabrani. Ugotovljeno je namreč, da zadržujejo vinogradniki svoje zaloge v špekulativne svrhe, ker jih potom vinotočev lahko po dražji ceni in v občutno konkurenco vseh gostilničarjev spravljajo v promet. Kot primer si usojamo navesti slučaje, ki se dogajajo v mestu Mariboru in po drugih mestih vinorodnih okolišev, da bogati veletrgovci dovažajo vino iz svojih vinogradov v mesto in ga tam na licu mesta razprodajajo na drobno. Poznano nam je celo, da se vino dovaža iz Ljutomera v Maribor v svrho razprodaje na omenjeni način. Zelo drastičen je pač slučaj nekega vinogradnika na Dolenjskem, ki je nakupil veliko množino Dalmatinca in ga kot domači pridelek v tej obliki razpečal med konzumente. Vinotoči v mariborskem okraju so lansko leto razprodali za do 12. milijonov dinarjev vina. Cuje se celo, da namerava ljutomerska občina kot največji vinogradnik dotičnega okraja začeti z razprodajo 240 hi vina na drobno in to v si edini mesta. Na nekaterih krajih sc se pojavile celo navade, da izkoriščajo vinotoči 3-mesečno otvoritveno dobo na ta način, da izberejo v letu 90 dni povečini same nedelje in praznike in raztegnejo na ta način svoje obratovanje skozi celo leto. Če se v taki meri zlorabljajo izdani predpisi in preširokogrudno tolmači pravilnik, ki ne odgovarja našim prilikam, potem ni čuda, da propadajo naše najbolj renomirane stare gostilne. 6. Neobhodno potrebno je nadalje odpraviti trošarinske registre, ki ne odgovarjajo svoji svrhi. Kot najboljši dokaz za našo trditev naj služi finančna direkcija dravske banovine, ki je morala izdati za svoje organe posebne kontrolnike, ker se je pač ugotovila nesmiselnost omenjenih registrov. 7, Ukinejo se naj vsi gostilničarski obrati, ki so pokazali živi jensko nezmožnost. To dokazuje najbolj dejstvo, da se menjajo zakupniki istih obratov po trikrat ali večkrat v letu. Taki obrati niso samo v škodo drugim rednim in krajevnim potrebam odgovarjajočim gostilnam, temveč so SUŠAK Ružićeva ulica 7 v največjo škodo revnih zakupnikov -— naših članov, ki izgubljajo tem potom svoje težko prislužene denarje. To menjavanje koristi edinole lastnikom hiš. Priporočati bi bilo tedaj, da se takim objektom odvzame krajevna pravica. 8. Prepove se naj točenje alkoholnih pijač v konzumih in društvenih lokalih kakor tudi v lokalih nabav-Ijalnih zadrug. Radi zboljšanja položaja uradništva ne vidimo nikake potrebe za obstoj takih obratov, ki ne odgovarjajo po večini higijenskim prilikam in so poleg tega oproščeni vseh davščin. 9. V svrho saniranja naše obrti naj se obustavi do nadaijnega izdaja krajevnih pravic. 10. Občinske doklade na vinski mošt, ki so se začele naknadno pobirati od strani finančnih oddelkov, smatramo za nepravično, ker se je vendar v prvotni odredbi finančnega ministrstva zabranjevala vsaka trošarina na mošt. Našim članom se je omogočilo na ta način vkalkulirati v prodajno ceno označeno trošarino in gube radi takega postopanja neupravičeno težke gmotne izgube. Če že morajo obstojati te doklade, potem se naj odredi pobiranje istih le od onih količin, ki so bile zatečene na dan razglasa omenjene odredbe finančnega ministrstva. Tako postopanje bi odgovarjalo pravni sigurnosti. K temu navajamo še dejstvo, da se mestne občine Maribor in Ljubljana, ki so smele pred 1. jan. 1930 pobirati višjo trošarinsko stopnjo kot je 1 Din od litra, branijo kljub odloku kr. banske uprave z dne 9. januarja 1930 št. 6493/II/III povrniti odnosno v dobro vpisati razliko na to nižjo trošarinsko stopnjo od onih zalog, ki so bile zatečene na dan 1. januarja tek. leta. V tej zadevi sta se že obe Zvezi gostilničarskih zadrug obrnili na kraljevsko bansko upravo s prošnjo, vendar še danes groze mestne občine z eksekutivnim izterjevanjem teh nezakonitih davščin. 11. Najbolj nas je presenetila v banskem proračunu navedena davščina na nočni obisk, ki bo povzročila poleg motenja naših obratov še neizmerno škodo naši obrti. To našo trditev podpiramo že iz našega izkustva, ker je svoječasna oblastna samouprava morala radi teh okolnosti ukiniti pobiranje tega davka. Uvidelo se je namreč, da smatra občinstvo ta davek kot jako izzivalen in raje zapušča predčasno naše lokale kakor da bi plačalo to pristojbino. Odklanjamo odločno, da bi to davščino pobirali člani, ker nočemo rušiti soglasja, ki vlada med nami in posetniki naših lokalov. 12. Čudimo se ukinitvi maksimiranja občinskih in banskih doklad, ki je dosedaj vsaj nekoliko zajezilo samovoljnost nekaterih občinskih zastopov. Iz tega opažamo, da se samoupravna oblastva ne zavedajo nevarnosti, ki grozi uničiti redno go-stilničarstvo in v krizi se nahajajoče vinogradništvo. 13. Z veseljem smo pozdravili novelo k zakonu o banskih upravah, ki določa banom posebne posvetovalne zbore. Kot najjačji in najvestnejši davkoplačevalci, ki krijejo potom svojih obrazov največji del banskih izdatkov, prosimo, da se v ta sosvet pokliče primerno število zastopnikov našega stanu v sporazumu s podpisanimi zvezami. Na ta način nam bo najlažje tolmačiti naše želje in odvrniti od sebe marsikatero škodo. Gospod ban! S predloženo predstavko smo Vam iznesli naše najbolj pereče in upravičene želje v prepričanju, da nam ne odrečete svoje blagonaklonjenosti. Prosimo Vas, da dostavite one naše zahteve, ki presegajo območje Vašega delokroga z Vašim priporočilom pristojnim ministrstvom v ugodno rešitev. Blagovolite sprejeti tudi ob tej priliki itd. Peticija je bila sprejeta soglasno in s splošnim odobrovanjem. V deputacijo so bili določeni vsi navzoči delegati obeh zvez. Takoj po prihodu v bansko palačo je g. ban sprejel zastopnike vseh gostilničarjev jako Iju-beznjivo. Po pozdravu g. Franc Kavčiča, v katerem je omenil, da se prvič poklanjajo gostilničarji svojemu banu, je začel zvezni tajnik g. Peteln Citati spomenico, katero je g. ban z vidnim zanimanjem poslušal. Mno-kokrat je prekinil čitanje in stavljal vprašanja na navzoče delegate, kateri so dajali obširna pojasnila. G. ban je obljubil svojo pomoč in zagotovil, da bo preučil spomenico po svojih referentih in odredil vse potrebno. Z zavestjo, da so gostilničarji našli pri banu polno razumevanje, so se podali še k njegovemu pomočniku g. dr. Pirkmajerju, da mu predlože v prepisu omenjeno peticijo. Tudi gospod podban — vedno Ijubez-njiv in poln razumevanja za gospodarske težnje — je obljubil svojo podporo. Tako je delegacija zapustila banske prostore v globokem prepričanju, da je spomenica našla popoln odmev na merodajnih mestih. Nato se je vršil skupen obed v restavraciji Zvezda, kjer so se v prijateljskih razgovorih menjavale misli o pospeševanju našega gibanja. Kakor je bilo določeno v dnevnem redu, se je nadaljevalo popoldan z razpravljanjem v prostorih gospoda predsednika ljubljanske zveze gosp. Fr. Kavčiča. Tu je vodil zborovanje g. Fr. Zemljič in podal po pozdravnem govoru besedo takoj navzočemu zveznemu tajniku g. Peteln-u. V obširnem poročilu je ta podal sliko skupščine središnjega saveza v Beogradu. Poročilo je bilo soglasno odobreno in izražena tudi želja, da bi se sestal čimpreje upravni odbor, v katerega polagamo največje nade. V svrho skupnega postopanja se je sklenilo sklicati po potrebi posvetovanja v Celju. Po predlogu g. Cerarja iz Kamnika bi se naj skupen list izdajal pod imenom »Gostilničarski vestnik dravske banovine«, pač pa naj definitivno o tej zadevi sklepa zbor vseh načelnikov gostilničarskih zadrug v naši banovini, ki se naj skliče v početku maja v Celju. Obširna debata se je nato razvila o sklicanju kongresa vseh gostilničarjev dravske banovine, pač pa se je konečno ta zamisel radi velike gospodarske krize, v kateri se nahaja večina naših članov — opustila. Pri slučajnostih so se obravnavale manj važne stvari n. pr. podale so se informacije radi bolniškega zavarovanja gostilničarjev pri ljubljanski zvezi, nadalje se je govorilo še o gostilničarski pivovarni v Laškem itd. Ob 5. uri se je končalo to krasno uspelo zborovanje. V največji harmoniji se je vršil naš prvi sestanek z zastopniki ljub- VAŠI COSTI SO ZADOVOLJNI ako jim postrežete k vinu tudi z Radensko kislo vodo, brez katere ne more shajati danes nobena boljša gostilna ali restavracija. Vsaka voda pa ni za vsako vino in zato je treba, da vzamete za stara in sploh za težka in pa rdeča vina Radenski Oizelin vrelec, za kiselkasta vina pa Radenski Kraljev vrelec. Radenski Oizelin vrelec ne spremeni barve vina. Radenska voda ima vsled velike vsebine natrija prijetno lastnost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako vino prijetno pitkim. Pa tudi protialkoholniku ne morete boljše postreči, kakor da mu nudite Radenski Oizelin vrelec s sadnim sokom. Ijanske zveze, ki naj tvori mejnik dosedanji naši razdvojenosti. Videli smo, da bijejo ob Savi zvesta prijateljska srca in da so njih želje in brige istovetne z našimi. In več nam ni treba. Mi smo odločni čuvati to pridobljeno prijateljstvo in naj ne bo sile, ki bi se zopet vrinila med naše vrste. Hvala vam, tovariši iz lepega posavja in veselih dolenjskih gričev na tako prisrčnem sprejemu. Želimo, da vas kmalu srečne in zadovoljne pozdravimo v naši sredi. Banski sosveti.’ Pred kratkim je bil objavljen zakon o izpremembi zakona o banskih sosvetih. S tem zakonom se spreminja čl. 36, ki se glasi: V vseh banovinah se ustanovijo banski sosveti kot posvetovalni organi bana. V banske sosvete se imenuje po 1 član za vsak srez, pazven tega pa še za vsako mesto, ki ima 3 do 15.000 prebivalcev po enega člana, za mesta s 15—30.000 prebivalcev po dva člana, za mesta s 30.000—50.000 prebivalcev po tri člane, za vsa mesta z nad 50.000 prebivalcev pa po štiri člane. Člane banskega sveta imenuje notranji minister na predlog bana. Po tej spremembi bo štel banski svet Dravske banovine 45 članov in sicer 8 virilistov, 24 zastopnikov srezov ter 13 zastopnikov mest in industrijskih centrov. Banski sveti imajo samo posvetovalno pravico. Naša zveza je podvzela nemudoma vse korake in je tudi ustmeno zaprosila g. bana, da se ozira na naše želje in imenuje iz naših vrst primerno število sosvetovalcev, katero naj bi odgovarjalo številčni moči in važnosti naše obrti. Mi smo zaprosili g. bana, da nam nudi na tak način možnost informirati upravne oblasti o našem položaju in da pridemo v kontakt z vsemi gospodarskimi krogi. Krivično bi bilo, da bi bili zopet zapostavljeni, ker smo vendar oni davkoplačevalci, ki krijejo največji del vseh državnih, banskih in občinskih izdatkov. Upamo, da je tudi oblastem na tem ležeče, da stoje z nami v neposrednem kontaktu, ker se vendar preprečijo s tem vsa nepotrebna nesoglasja. Pripomnili bi še, da se naj pokličejo v te sosvete le oni možje, ki so se pokazali že v praksi dobri gospodarji, izključijo pa vsi oni, ki nimajo z gospodarstvom nobenega posla. Slabih izkušenj imamo dovolj. Preveč narodnega premoženja smo izgubili radi teh oseb, ki jim je bil splošen dobrobit deveta briga, gospodarski pojmi pa španska vas. Naj se torej ne gleda na različne naslove, temveč zgolj na sposobnost. V tem zboru naj bo zbran cvet gospodarskih strokovnjakov. Pozdravljamo te posvetovalne zbore, ker vidimo dobro voljo uprave, da spravi v sklad svoje delovanje s potrebami javnega življenja. Le na ta način bomo zacelili rane, ki so nam jih prejšnja leta zadale nesmotrenost in nesmiselnost merodajnih krogov. Naše gibanje. Občni zbor v Vojniku. Dne 10. marca t. 1. se je vršil v Vojniku 45 redni letni občni zbor gostilničarske zadruge v Vojniku, katerega se je udeležilo 95% članstva. Ta udeležba priča dovolj, kako se tamkajšnji člani zavedajo svojih dolžnosti napram zadrugi. Načelnik g. Ran dl je otvoril sejo;pozdravil navzoče in prečital brzojavne pozdrave gg. zveznega načelnika in zveznega tajnika, katera se radi skupščine v Beogradu nista mogla udeležiti sestanka. Nato se je podalo poročilo načelstva in odbora, katero je bilo soglasno sprejeto. Sklenilo se je nadalje spremembo pravil tako, da bo zadruga samostojna, ker izstopijo vsi izvoščeki, autotaksi i. t. d. Vajenci se bodo od sedai naprej sprejemali samo od 14. do 20 leta. Učna doba bo zna-šala 4 leta. Poslovna doba načelstva Pa 3 leta. Zadruga bo odslej nosila naslov »Gostilniška zadruga v Vojniku« in bo imela sedež v trgu Vojnik. Članarina se je določila za leto 1930. s 95.— Din. G. Rožanc je v svojem Pn/ovrstna ogledala, brušena stekla itd. za hotele, pensione, restavrante dobavlja »KRISTAL« D. D. tovarna ogledal in brušenega stekla MARIBOR, Koroška cesta štev. 32 Telefon štev. 2132 LJUBLJANA Vil, Medvedova cesta 38 Telefon štev. 3075 SPLIT, Zrinjska ulica broj 6 Telefon štev. 368 obširnem in temeljitem govoru povdar-ja! važnost zveze in žele! zveznemu načelniku in zveznemu tajniku obilo uspehov. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči gg.: načelnikom Randl Ant. iz Arclina, podnačelnikom Stante Rudolf Vojnik, odbornikom pa gg.: Tratnik Blaž, Šmartno, Fizura Viljemina, Vrečer Josip, Pukl Amaliia, Cank Lenart, Justin Marica, Stolec Franc, Žerovnik Karol, Novak Paula, Zagoričnik Marica, Sre-bočan, Klinc Alojz, Kaš Frančiška, Kramer Zof ja. Ob 1. uri je zaključil g. načelnik krasno uspelo zborovanje. Občni zbor v Sv. Lenartu v SI. gor. V prostorih g. načelnika Retzer ja se je vršil dne 6. marca t. 1. redni občni zbor gostilničarske zadruge pri Sv. Lenartu v Si. gor. Po enournem čakanju je otvoril g. načelnik zborovanje in podal poročilo načelstva kakor tudi odbora, katero se je soglasno odobrilo. Zadruga se je udeležila treh sej pri zvezi. Članov šteje 62, pomočnikov ima 15 in vajencev 22. Razvila se je tudi debata o ustanovitvi gostilničarske pivovarne in se je po intenzivnem posvetovanju sklenilo, da vsak član po možnosti podpiše gotovo število delnic. Konečno se je prečitalo še razne dopise zveznega tajništva, nakar se je občni zbor zaključil. Občni zbor v Sv. Juriju o/žel. Dne 30. marca t. 1. se je vršil v prostorih g. Plausteiner-ja redni letni občni zbor zadruge pri Sv. Jurju o/želez. Udeležba iti bila obilna in se je občni z&or lahko šele po enournem čakanju otvoril. G. načelnik Piausteiner je v lepih besedah pozdravil zborovalce, pričujočega zastopnika pripravljalnega odbora g. Tropa kakor tudi zveznega tajnika g. Pe-tein-a. Podal je poročilo odbora, katero se je vzelo na znanje. Pri volitvah je bil zbran stari odbor s zaslužnim g. Piausteiner-jem na čelu. G. Trop je v izbranih besedah obširno poročal o snujoči se pivovarni v Laškem, kar so navzoči člani z navdušenjem in ploskanjem vzeli na znanje Redko kie je bila ta ideja tako toplo pozdravljena, kakor pri tej zadrugi. Po poročilu zveznega tajnika g. Peteln-a se je zborovanje zaključilo. Novi grobovi f Moscha Marija. Dne 22. marca t. 1. je preminula po dolgi in mučni bolezni gospa Moscha Marija, gostilničarka v Mariboru, Stolna ulica. Poznana je bila njena gostilna radi izbornega vina in dobre kuhinje. Njena dobrodušnost je bila poznana daleč na okoli, in jo bodo posebno reveži težko pogrešali. Naj v miru počiva! f Kramberger Jakob. V nedeljo, dne 13. aprila ob 15. uri je po dolgi in mučni bolezni v 71-letni starosti za večno zaspal naš nepozabljeni tovariš g. Jakob Kramberger, gostilničar in posestnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V počastitev njegovega spomina mu je zadruga položila venec na grob. Prizadetim naše sožalje, tovariš pa naj v miru počiva. Gostilničarska obrtna zadruga za mariborsko okolico. Splošne dolžnosti davkoplačevalca v II. četrtletju 1930. I. Družbeni davek. Podjetja, ki javno polagajo račune, predlože prijave za leto 1930 do konca meseca maja t. L, a najkasneje v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili odobreni računi. II. Uslužbenski davek. Delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 uslužbencev, plačujejo davek v davčnih znamkah, katere nalepljajo v davčne knjižice ob vsakem izplačilu. Gospodarji, ki nimajo pravice plačevati tega davka z davčnimi znamkami, odpremijo od uslužbenca pobrane zneske najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, so dolžni od-premiti davek za I. četrtletje 1930 do dne 30. aprila 1930. IV. Dospelost neposrednih davkov. Neposredni davki za II. četrtletje ; 1930 dospo v plačilo dne 1. aprila j 1930, plačati se morajo najkasneje do j dne 15. maja 1930. — Dokler se ne ^ izvrši nova odmera za leto 1930, se j plačuje davek po predpisu iz leta ; 1929. ; V. Takso na kupone, dividende in tantieme (pripombe 5. k tar. post. 10) v iznosu 1% je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. VI. Drugi obrok dopolnilne prenosne takse za leto 1930 je plačati od dne 1. do dne 15. aprila t. I. Potrdilo o plačanem davku. Finančni minister je odredil, da veljajo še nadalje predpisi, po ka-; terih morajo davčni obvezanci, ka-j dar predložijo potrdilo o plačanih 1 davkih, tekom prve polovice četrt-f letja dokazati, da so plačali davke za predhodno četrtletje in kadar predložijo potrdilo v drugi polovici četrtletja, da so plačali davke za tekoče četrtletje. Sreski načelu, v Mariborn, des. breg. Št. 1382/2. Dne 6. aprila 1930. Potočnik Franc, prest. § 55 kaz. zak. Očuvalna odredba. Potočnik Francu, rojenemu 3. oktobra 1898 v Račah ter pristojnemu in stanujočemu istotam, se na podlagi sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 3. februarja 1930 Kp n VIII. 75/30-4 v smislu §§ 52 in 53 uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, Uradni list Kos 28 z dne 6. II. 1930 prepoveduje pohajanje v krčme od dne 8. III. 1930 do 8. septembra 1930. Sreski načelnik: Dr. Hacin 1. r. Ako želite izbrano in zajamčeno naravno dalmatinsko vino v sodih ali v steklenicah Mia-ip-ocite pri stari rsški veletrgovini z vinom braća Mateljan, Sušah (Hrvatsko Primorje) Tvrdka ustanovljena 1S7G Tvrdka ustanovljena IS76» Mestni magistrat mariborski. Št. 7809/30. Maribor, 7. apr. 1930. RAZGLAS. V zadnjem času se je uradno ugotovilo, da uvažajo okoličani tržne dneve kozliče za zakol, ki nimajo predpisanih živ. potnih listov. Prodajalce in kupce se, opozarja v njihovem lastnem interesu, da je v smislu člena 8. pravilnika za ogled klavnih živali in mesa prepovedano klati živali brez živ. pot. lista, pa tudi z nepravilnimi potnimi listi, zlasti s takimi, na katerih se ni opravil prenos lastništva. Ako se pošiljajo zaklani kozliči, določeni za javno uporabo iz kraja v kraj, spadajo v smislu čl. 46. cit. pravilnika pod kontrolo občinskega ob-lastva in oglednika mesa v kraju izvora in namembnem kraju. Po čl. 39 in 41 morajo biti kozliči pravilno s pečati zaznamovani, ker bi se moralo v nasprotnem slučaju tako meso po čl. 40. cit. pravilnika zapleniti in po čl. 56. prodati. Proti kršiteljem tega razglasa se bo tudi postopalo po določbah zakona o odvračanju in zatiranju živ. kužnih bolezni čl. 111, Ur. list štev. 287/80 iz leta 1928. Župan: Dr. Juvan s. r. POZIV. Gostilničarska zadruga v Slov. Bistrici poziva vse svoje člane, da javijo tajništvu čimpreje, če uporabljajo v svojih lokalih godbo in sicer kakšne vrste in kolikokrat na leto. Načelstvo. Zastopstvo za Jugoslavijo: Srečko Podgornik Zagreb, Pantovčak 1/1. Za hotele, restavracije in gostilne priporočam svofo zalogo vsakovrstnega sira, salam, rib, konserv, kompota, konjaka in likerjev po EN GROS ceni DELIKATESNA TRGOVINA H. Supanhi, HiPibor Gosposka ulica 32. PRIMA PLHTNO: 82 cm široko Din 14'—, 17'50, 22'—, batist šifon Din 23'50, 26'—, 28'—. Platno za posteljno perilo: 156 cm široko........Din 46'— 178 cm široko........Din 54'— Znamka „Lilienwebeu Velika izbira raznih nctmiznili gj a, r* xi i t u x*. L piitan, Celje. Modna trgovina Anton Faš Maribor, Slovenska ul. 4. Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. preo-meti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, opice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo solidne oene I Vesele velikonočne praznike želijo Salon Hilda damski frizerski salon in manikura Cvjetan Bar tu Jovič gostilna »Evropa« Ante Zorič »Jadranska klet« S. in J. Fabian Delikatesa in zajutrkovainica Maribor, Aleksandrova 26 Maribor, Aleksandrova 45 Maribor, Mlinska ul. 2 Maribor, Aleksandrova c. 31 J. M. Dolničar Pugel & Rossmann pivovarniška restavracija veletrgovina z vinom Maribor Maribor, Trg svobode 3 Marija Robin Marija Dečar Alojz Lisjak Roza Križnič gostilna »Veseli dom« gostilna gostilna »Prešernova klet« gostilna »Pri zelenem vencu« Maribor, Vojašniška ul. 5 Maribor, Strma ul. 1 Maribor, Gosposka ulica 26 Maribor, Danjkova 10 Hotel „Zamorec1 Maribor Ivan Legat specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinjska ul. 30 Te/, int. 2434 Ljubljana, Prešernova ul. 44 Tel. int. 2598 [ } Franc Čel ar gostilna »Stara pošta« Maribor, nasproti kolodvoru Zofija Rath Terezija Kegel Hinko Košič gostilna »Pri jelenu« gostilna restavracija »Vetrinjski dvor« Maribor, Taborska ul. 8 Maribor, Taborska 4 Maribor, Vetrinjska ulica e Gospodarstvo Označba konjaka. Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Francijo prepoveduje označbo »Cognac« za izdelke, ki so jugoslovanskega izvora. V to svrho se je vršila anketa v Zagrebu, ki je sklenila, da se naj mesto »Cognac« porabljajo izrazi: vinovac, vinjak, brandy. Olajšave za trošarinska shranišča in povišanje izvoznih premij na vino. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Po tem zakonu se zakon o državni trošarini, o taksah in pristojbinah od 27. junija 1921 z gotovimi formalnimi spremembami združi z zakonom o državni trošarini od 9. novembra 1909, pri čemur se nekaj nebistvenih členov ukine, ostanejo pa čl. 69—81 zak. o drž. trošarini iz 1. 1909. Važna PREPARAIER JOS. ZIRINGER Maribor, Frankopanova 1. Ptiči, sesalci itd. se naravno, izvrstno in trajno preparirajo. Rogovi vseh vrst in trofeje se montirajo na zrezljane ali pa zaporne table. Prevzamem vsakovrstne kožuhe v belo ustrojenje. Kupujem rogove od jelenov, srn in divjih koz itd. Ravno tako kupuiem ustreljene lisice, kune, veverice, ptice, divje peteline in ruševce. Prepariram v naravnem položaju je sprememba pripombe 6., točke 6, dosedajnega člena 2. zakona o trošarini, taksah in pristojbinah, po kateri se izvozna premija na vino poviša od 40 na 100.— Din od hektolitra (pri izvozu najmanj 50 hi). Poleg tega se uvede premija na izvoz mošta, čistega, nerazredčenega in nesladkanega v višini 50 Din od hektolitra. Važna je tudi sprememba pripombe 8. iste točke in istega člena, po kateri se ukine določba, da se privatna trošarinska skladišča smejo dovoljevati le trgovcem z vinom, ki plačujejo letno najmanj 100.000 Din trošarine na vino. Odslej se bodo taka privatna trošarinska shranišča dovoljevala trgovcem in točilcem ne glede na višino plačane trošarine. Na ta način bo mnogim našim članom omogočeno držati večje zaloge nezatrošarinjenega vina v trošarin-skih shraniščih kakor prej v založnih kleteh. Iz naše spomenice, katero objavljamo v današnji številki in katero smo predložili našemu banu, je razvidno, da smo zahtevali tudi odpravo visokih vsakoletnih taks, ker bi bile sicer take založne kleti za manjše gostilničarje nekoristne. Novi trošarinski zakon. S 1. aprilom t. 1. je stopila v veljavo nova trošarinska novela k do-sedajnemu trošarinskemu zakonu. Važna je sprememba trošarine na žganje. Dosedaj je znašala trošarina na žganje, proizvedeno iz vina, vinskega mošta in suhega grozda 23.— Din za hektolitersko stopnjo. Sedaj pa znaša trošarina za žganje, izdelano iz vina, vinskega mošta in vinskih tropin samo 4.— Din. Pogrešamo pa določbo, potom katere bi se morale popisati zaloge po višji stopnji zatrošarinjenega žganja, kakor se slično prakticira, če se trošarina zviša. Druga sprememba se tiče banovinskih in občinskih trošarin. Z zakonom od 15. aprila 1929 so se enotno uvedle oblastne trošarine na alkoholne pijače in maksimirale občinske trošarine. Maksimiranje je s tem zakonom ukinjeno. Višino banovinskih trošarin določa finančni minister, občinske trošarine pa ban. Izjeme imajo samo mesta Ljubljana, Maribor in Celje, katerim določa še nadalje trošarine finančni minister. S tem zakonom se regulira tudi pobiranje trošarin. Občine morajo pobirati zajedno s svojimi tudi banovinske trošarine. Važno je nadalje določilo, po katerem smejo občine pobirati trošarino samo od predme- tov, ki se potrošijo na območju občine, ne pa na predmete, ki se sicer uvažajo v občinsko območje, trošijo pa izven njihovega področja. Velesejem. Za X. jubilejni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do 9. junija, je uprava velesejma izdala prospekte v slovenskem, srbo-hrvatskem, francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Posebno v inozemstvu so te propagandne brošure vzbudile veliko pozornost, tako po svoji vsebini kot po lični zunanji opremi. Poleg propagande za velesejem vrše te inozemstvu namenjene brošure tudi v tuj-sko-prometnem oziru važno nalogo. Ob velesejmu samem izda uprava v lastni založbi še spominski spis »Ljubljanski velesejem ob desetletnici«, ki bo v lepih besedah in slikali prikazal zgodovinski razvoj in pomen te ustanove. Spominski spis bo obsegal približno 64 strani redakcijskega dela z zanimivimi članki naših najboljših gospodarskih strokovnjakov. Preko 70 slik bo dičilo to knjigo. Del spisa bo prikazal tudi razvoj in stanje onih domačih podjetij, ki se za to zanimajo. Tozadevno se je obrniti na upravo velesejma. Knjiga izide v visoki nakladi. Točenje alkoholnih pijač. Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi, ki nameravajo otvoriti kak točilni obrat: gostilno, krčmo, restavracijo, delikatesno trgovino, vinotoč pod vejo, priložnostno točenje itd., naj vložijo od sedaj naprej svojo prošnjo, opremljeno z vsemi listinami in drugimi potrdili, ki jih za otvoritev takega obrata predvideva pravilnik o gostilnah (Uradni list št. 1/1 iz leta 1928-, pri onem oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu se naj točenje vrši. Oddelek finančne kontrole bo prošnjo pregledal in jo nemudoma predložil finančni direkciji v Ljubljani v odločitev, ako bo opremljena z vsemi zahtevanimi Pivovarna ^818 žganjama Josip Tscheiigi Maribor, telefon 335. Bock in marčno pivo. Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni.. Ugodni plačilni pogoji. Osrednja štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. v MARIBORU, Meljska cesta 10 nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako ljutomerčana, Haložana in pekrčana po najugodnejših cenah. Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi. potrdili. Finančna direkcija bo še na dan dospelosti tako prošnjo rešila in rešitev odpravila. Glede pomanjkljivih prošenj, bo oddelek finančne kontrole, predno jih bo predložil finančni direkciji, zahteval njihovo izpolnitev. Vsakdo, ki si ni na jasnem, kako se pridobi najhitreje točilna pravica, 1 naj se dokaj pravočasno obrne po informacije med dopoldanskimi urami na finančno direkcijo ali pa na ( vsako davčno upravo oziroma na < vsak oddelek finančne kontrole. Začasnih točilnih dovolil brez vseh potrebnih potrdil iz pravilnika za gostilne finančna direkcija v bodoče ne bo več izdajala, in sploh ne bo delala več nobenih izjem, ker se namera za vršenje kakega točenja vobče ne porodi kar zadnji hip pred otvoritvijo. Kdor bo pa brez točilnega dovoljenja točil, bo kaznovan. Posredovanje Za odgovor je priložiti 5.— Din v znamkah. Proda se gramofon, pripraven za gostilne, kavarne in društva, nadalje jedilnica v staro-nemškem slogu, dobro ohranjena in jako poceni. Službe iščejo: 2 portirja, 1 kuhar, natakar, plačilni natakar. Naslove pove uredništvo. Listnica uredništva. Rubrika »Vprašanaja in odgovori je morala danes izostati radi pomanjkanja prostora. Objavimo prihodnjič. Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne šoke uporabljajte Rogaško Slatino vrelec „TEMPEL“ ki razkraja oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nadomestuje sodo-bicarbonato v prašku. Je osvežujoča in ima dober okus. Dobi se v vseh boljših trgovinah. TOVARIŠI! Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu! IZDEiLOirJI/rELJ SODAVICE CIRIL KAMPL MARIBOR, Kettejeva ul. 1 se priporoča vsem cenjenim gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem. Vsi za. enecjrai, eden, za. yse! Očetje - matere - stari očetje-stare matere ia ose drage starejše osebe! flli ste že član LJUDSKE SAMOPOMOČI Ako ne, ne odlagajte s prijavo v lil. skupino z oddelki A/II, B/II, C/il, D/Il za Din 1000—. 2000' , 4.000'—, 10.000'— oziroma 17.000'— podpore v slučaju smrti. Plačnik je lahko tudi katera druga sorodna oziroma družinska oseba. Sprejemajo se samo še kratek čas vse zdrave osebe od 51. do 90. leta; v oddelek D/11 za 10.000 Din samo Se osebe do 70. leta. S članstvom v tej skupini si pridobi vsak najboljšo srečko, ki prej aii slej sigurno zadene. Zahtevajte še danes belo pristopno izjavo od „Ljudske samopomoči11 v Mariboru, A.eksandrova cesta 45. Število članov nad 13.009—'. Na podporah izplačali tekom 2 let nad 1 milijon dinarjev. Proč s starimi smrdijiiiiui p&tpolBjfenmi! OdHianiajte stare izdeihe! Od novih najnovejša, najboljša in najbolj izpopolnjena je samo m petrolejsko plinska svetilka, katera potroši samo 1 liter petroleja in gon do 300 sveč močno od 18 do 30 ur. \ehke vrednosti za trgovce, gostilničarje, posestnike zag in vodnih naprav, obrtnike, gasilna in druga društva, občine za razsvetljavo javnih cest, trgov in vasi, župnij-ske urade za razsvetljavo cerkva itd. itd. Z svetilko zamorete tudi v dežju na proste svetiti, steklo ne poči. Vsaka hiši potrebuje lepo razsvetljavo. Velikanski prihranek r gorivu porabi samo 5 /0 petroleja in 95°/0 zraka. Krasna bela, zdrava solnčna luč, bn Tnv3’ ^rie? •nlViain0nitTMbApZ,SaaŽfn-ja’ enostavna toda izvanredn° trpežna konstrukcij tovarniški izdelek D1TMAR zadostuje za dokaz najboljšega izdelka. Zahtevajte prospekt Navodila, pojasnila in točen poduk nudi cenjenim naročnikom generalno zastopstvo tovarniška zaloga za Jugoslavijo : Josip Kostajnšek, Celje, Vodnikova ulica 9. harmonihe Diatonične — kromatične in umetniške harmonike svetovno-znane in priljubljene po tovarniških cenah v trgovini z muzikalijami S. PEJRC Zastopstvo za Maribor in okolico. Gosposka ulica št. 34 PlilMTELJ ^ Zakai .francoske linije najboljše Severno in Južno Ameriko? Zajto ker je francosko pristanišče Le Havv*e najbiižje New«YoB*ku in Ljubljani, ker velikanski brzoparniki „Ile de France“ „Paris“ itd. vozijo samo 5 dni čez morje, ker je na parnikih izborna postrežba, okusna domača hrana in .Bordo1 vino brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseile 14 do 15 dni v Mi«t:m2»»M Odhod vsak teden, vselej večja Mrgemino- domača družba. Cie. Gle Transatlantigue Chargeurs-Reunis, Sud-Atlantique Transporte Maritimes Pojasnila daje brezplačno zastopnik I99H HRBliEH, Ljubljano, Kolodnorsba ul. 35. ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega soproga, oz. sina, brata in svaka, gospoda FRANCA STICKLERJA, kavarnarja vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem gospodu zastopniku mestne občine, korporaciji gostilničarske zadruge, kakor tajniku zadruge g. Petelnu za ginljiv poslovilni govor, Liedertaflu in pevskemu društvu za ganljive žalostinke. Nadalje se zahvaljujem vsem lovskim društvom, vodstvu ljudske šole v Krčevini, vsem stanovskim tovarišem, sploh vsem. ki so nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti. Končno se zahvaljujem vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev MARIBOR, dne 7. aprila 1930. IDii STICKLER, soproga. 'PREVZEM GOSTILNE. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela s 1. aprilom 1930 v Mariboru, Meljska c. 22 gostilno Sn kavarno v najem, ter se priporočam za obilen obisk. MARIJA. VRABL, gostilničarka. PREVZEM GOSTILNE. Naznanjam, da sem prevzela v najem «Miril)«, OpbkH lil. 13, gostilno „Pri starem mostu" ter se priporočam vsem cenjenim gostom za obilen obisk. — Obenem želim VESELE V ELIKON O ČNE PRAZNI KE. Zora Rodež, Maribor, Dravska ulica 13. „LINDE” hladilne naprave tvrdke G. H. Wa!b & Co., Mainz-Kostheim so se v teku 50 let izborno obnesle. „Linde*1 Autopolar elektr. automati-hladilnfikl (ledeniki) vsake vrste, za najmanjši in največji obrat, deluje automatično brez nadzorstva. Najmodernejši hladilni automati, neobhodno potrebni za mesarje, hotele, gostilne, delikatesne trgovine, ker so neodvisni od ledenic. Automatična izdelava ledu! Dolgoletne garancije, cene ugodne. „LINDE** Hladilne naprave, automati, zastopstvo: MARIBOR, Marijina ul. 24 p. desno. MH UHE ZLATO SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni trg št. 4 fiUPUJE STARO ZLATO SREBRO 13 k s p o:r>tra. a. kiša lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Dobro znana najcenejša trgovina potrebščin za gostilne in za dom. Najugodnejši nakup pletenih telovnikov in oblek za otroke in odrasle iz lastne pletarne. Predtiskanje perila, namiznih prtov, obrisač itd. Razuntega galanterijsko blago, kratka roba in igrače. Na drobno! Na debelo! MOTORNA KOLESA. »PUC H« nov tip 250 šivalni stroji znamke „RAST & GASSER" „Puch" in t,Styriafl kolesa Ugodni plačilni pogoji. Istotam specijalna delavnica zaloga vseh rezervnih delov. — (Slavno zastopstvo: Alojz Ussar, trgovina s šivalnimi stroji, kolesi Hi motorji, Maribor, Gosposka ul. 20-1, Oglašujte! Šampanjec Bouvier4 Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Ršservće (rdeča glavica). ‘Kletarstvo: Gornja Radgona. Originalna VINJI v steklenicah tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTER BOUVIER Zastopstvo za Slovenijo: Karel Favai, Ljubljana. * w « Gornja Radgona Cenik gratis in franko. m ORIGINAL LUTZ , iT' Peč najcenejša in najizdatnejša. dž-™ elektromotorji Ima v zalogi PATENT PECI LEPEDOĐRE SOLIDNE SmcLjlni oklep JccLto ka.rrvn.-i MALO GORIVA, D OLG A PRIJETNA GOR KOTA ter Jih postavlj« na licu mesta: Ing. GUZELJ, Ljubljana VII, Jernejeva c. 5. Telefon 32-52 „Original Lutz peči !s‘ Češminovo lubje kakor tudi vsa zdravilna zelišča kupujemo po najvišji ceni. Pišite po cenik. G. HOFFMANN & Co„ Zagreb, Berislavičeva ulica br. 3. Pozor gostilničarji! Keglje, krogle, pipe za sode, držala časopise itd. dobite najceneje in v izvrstni izdelavi pri Josip Krabath, pipar in strugar, Maribor, Grajski trg 4. I»©25or ffosfilulearrjf! IVAN NARAKS LOŽNICA PRI ŽALCU najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic zajamčeno S ppist1” nim sladkorjem vkuhano, se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem. POSTREŽBA TOČNA! CENE SOLIDNE! 1 Bei^nčLorf Berndorf Jedilno in namizno orodje Skladišče Berndorf Maribor y, V',;-A. v. - : : V - , • V Sir, salama, pristne kranjske klobase, slanino papricirano in prekajeno, razne kons. ribe, žganje in likerji "-je pri ANTON F A Z A R 1 N C, CELJE Cenjenim gg. GOSTILNIČARJEM priporoča svojo bogato zalogo stehlenic Mniiiov ninsiiiii čaš skledic sršto za piao asa porcelanasta posoda Jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete za hotele in restavracije tvrdka M. RAUCH, CELJE PREŠERNOVA ULICA ŠT. 4 LluMfana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „Porter" in „Bočit** vsem cen j. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana, Laška in IMnr. Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Vsi v Celja