Vinko Bitenc Sirota na ulici (V tej sliki iz današnjih dni nastopajo; oh, časi zares so taki, revna deklica Fanči, dve imenitni gospe, da še niso bili nikoli — gosposki dečki, Dolfe, Drago, Rudi, gospo mamica pravi... I ske deklice Mija, Erna, Nada, stražnik, PRVA GOSPA: tuji gospod, več drugih ljudi in otrok. — Menda ne bo tako hudo. Pred razkošnim izložbenim oknom se gne- Veš, Brigita, davi J tejo otroci in odrasli. Okno je bajno raz- mi je na trgu tako dekle svetljeno, raznovrstne igraoe jn sladčice so v košaro poseglo z roko. razložene notri. Po ulici hitijo Ijudje. De- Da je nisem opazila, ževni poomladni večer. Ob pločniku stoji bi mi torbico z denarjem izmaknila! revno oblečena deklica Fanči, steguje roko FANČI: in prosi mimoidoče za milodare. Sem pa Joj, gospa! . < tja ji kdc kaj stisne v roko.) DRUGA GOSPA: ., • - • FANČI (steguje premrlo ročico): Lepa je ta! Dajie, darujte siroti! , No, vsi otroci niso enaki; Saj ne prosim zase, naoji vem, da so pošteni nego za mamico svojo, kakor menda nobeni. da ji olajšam gorje... (Vsaka izmed teh gospa stisne siroti (Dve imenitno oblečeni gaspe prideta Fanči novčič v roko. Nato odhajata. Med mimo in se ustavita pred njo.) tem se je nabralo okrog Fanči več gospo- PRVA GOSPA: - skih otrok, ki so prej gledali izložbo. Po- Le poglej, Brigita, smehujejo se ji in jo cukajo za obleko.) mlado beračico! DOLFE: DRUGA GOSPA: Čigava pa si? Dandanašnja vzgoja ... DRAGO: PRVA GOSPA (proti Fanči): Kako se drži! Odkod pa si, punčara, RUDI: da še zdaj prosjačiš? Kakor pust v koledarju! • DRUGA GOSPA: DRAGO: Tukajle nemara Ne — vol pri mesarju! dosti naberačiš? . (Vsi se zasmejejo. Fanči se boječe odmi- FANČI: ka in na jok ji gre.) V mestni jami, v baraki MIJA: stanujemo; Kako je razcapanat mamica je bolna že mesec dni, ERNA: cčeta že davno na svetu več ni; Pustite jo, siroto! 189 NADA: . r ' čen je v gosposko suknjo. Oči se mu do- Meni pa se smili! ,» brodušno smehljajo, bela, siva brada mu RUDI (Nadi): ' " pada na prsi.) Oh, ne kriči kakor vrana! TUJI GOSPOD (se približa Fanči in jo Pravi naš papa, * poboža): „ da po mestu se beračiti ne sme! Kako ti je ime? .'.'': I DOLFE: FANCI (csuplo): • . 1 Jaz pokličem stražnika! - Fanči! ' , \ DRAGO: TUJI GOSPOD: Ne, ni tieba; ' " Lepo; a jaz sem stric ubogih, ¦ . kar takole naredim, ' ,-. iz daljnih krajev sem prispel, 11 pa ne bo več sem prišla. od tam, kjer po zelenih logih : (Udari deklico Fanči po roki, da se glasi se večno ptičji spev. . strklja denar na vse strani po tleh. Vsi Sem siric ubogih, a bogat, trije dečki zbeže. Fanči plane v jok. Mija podpiram reveže, sirote; in Erna pabirata drobiž pa tleh. Nada jo za nje imam zlata zaklad tolaži. Ljudje se zbirajo na mestu.) in mnoge druge še dobrote. STRAŽNIK (se prerije v ospredje): FANČI (vsa vesela): Kaj pa je? Za mamico zdravila mi kupite! FANČI (boječe, v joku): .; . .¦ TUji GOSPOD (se smehlja): Mi-milodare % - . Vse vem; sem slišal tvoje di-di-narje in pare " pripovedovanje; so-so mi neki dečki zbili iz roke... za svojo mamico zdravil dobiš, (Mija in Erna ji tlačita pobrane novce obleko, toplo peč in hrano... v Toko.) FANČI (presenečena, neverjetno gleda). STRAŽNIK: TUJI GOSPOD. pA^f J ^ tU ^ To je resnica, niso sanje, , • ¦ rAINC'; , , lahko že zdaj se veseliš, Mamica me je poslala; -' r . pozabiš na je prestan0 _ bolna je že mesec dni, ¦ pa pojdiya sedaj( fi dete bedno, pa bi rada ji zdravila ¦ ,-. , , za dinarje te kupila. '. (Jo Uubezmvo prime za roko m jo pelje STRAŽNIK (kakor v zadregi): ' • k «lo*enemu oknu prodajalne. Tam po- No, saj si dovolj nabrala, sto-"ita za hiP' LJudJe se zblraJ° in začu" pojdi zdaj odtod! ' deno Sledajo neznanega gospoda. Ta se FANČI (tlači novce v predpasnik): obrne in Pravi:) Saj že grem, gospod! Cloveštvu bo prinesla srečo, mir (Hoče iti, deklice jo sočutno gledajo. Iz ljubezen Ie, usmiljenje — a ne prezir! gneče stopi visok gospod, ki je ves čas (Dvigne Fanči v naročje in prestopi z stal ob strani. Na glavi ima kučmo, oble- njo prag prodajalne.)