P.Flisaršl ovina nih ini potn v Ber: Vsiigdàr sze dob 'o vsze fel i zvünszki gumir sztärj i no' vsze tem szpädajocse potr> batériàki ........—"'ìzatni sztroji ; Tou szàksi csl m ' r. P * '! * ■ i j : fa Najtrpnejsi fopsztvo: t i tfmnàéio 'iber, HlÉsandrosa cesta B. y Fabrika masinov, zlevanye zseleza i kovitlnkJti • i 9? Levstikova TO t b ——"""" D.eJà -mlgtilnice, Z4 szecsko rezanjre, szaij{ig^,= mime szisztem Dang!, reporezäriye. cilmdre I tjifite, vetrenyàcse mline vszäksi siigzteoK viteljne (Göpel) lasztnega izuma. — Transz-miszije, Jezsiscšs reménya itd. — Dobijo sze v szäksem szisztemi masinszki täli po mTnti ali riszanyi, tiidi vsze felé tali za polrt^arwfcnike fVoligatter). — Prevzemepopràvlaiiyf'^siakso masinszko sztroko szpàdajocsa dela. -■— Dobavi zsivo in kovinszko litino po lasizttéli minta] ali riszanyi. ' ' Cene korikurericsne i Cene konkurencsnel I t I Hm na navadno ieto 1925 Sft3;"jtÄ ri z jBBlifc, ^hrim nasino vitim cstenyom,, pripoveszti i kepami. mms. nivo p^Jetni tekaj. t-: ' ^ä'rt'Ib .3'/ fcaiT - ■ • Reditelj i làsz'trììfc : Talànyi Franc, Murska Sobota-.. Tiskarna Panonija, Cornja Radgona. Januar — Szecsén mä 31 dni □K «coan Dén Rim. kath. i prot. kalendàr Preminyävanye crejmena i mejszeca € Szirnce Mejszec zi'de [zahaja zi'de 1 zahaja' 1 Csetrtek 2 Pétek ' 3 Szobota Nóuvo leto Makàr apàt Genoveva Csiszto 30 v. 26 m. predpold. 748 48 48 420! 21 1214-12 02 22 12-40 108 1. Zacsiio je Heródes. Màt. H. 19—23' 4 Nedela Titusz piispek Mrzlo 7-48 7-45 1-05 2*1-1 5 Pondelek F. Teleszfor vetrovno 48 45 1-33 314 6 7 Tork Szrejda Tri kràlovo Raimund szpov. v re i men M M 48 47 45 44 2'05 241 4-14 513 8 Csetrtek Szeverin ap. @3 vöri 47 m. M 47 44 3'22 608 9 Pétek Julian mantr. HKi 46 43 4-08 6.59 10 Szobota Vilraos piispek predpold. 46 42 5-01 7 46 2. Kak bi Jezus 12 let sztar bio. Luk. II. 42—52. 11 Nedela 1. Higin pk. 745 4-30 5-58 8-26 12 Pondelek Ernö 45 32 6-58 9-02 13 Tork 40 vojakov Csiszto. 45 33 8-01 9-33 14 Szrejda Hilariusz pk. mrzlo * 44 34 9-05 10-01 15 Csetrtek Pavel piiscsàv. vrejmen m 44 35 10-10 10-29 16 Pétek Marcel pk. 43 36 11-17 10-54 17 Szobota Anton piiscsav. iS! 42 38 | — 11-20 3. Szvàdba je vcsinyena v Galilejszkoj Känai. Jan. II. 1-—11. 18 Nedela 2. Priszka dev. C 0vöra33 m. e«*" 741- 4'39 12-26 lil 48 19 Pondelek Imé Jezusa predpold. «e; 40 41 1-38 12-19 20 Tork Fabiani Sebestj. Nesztalno •39 43 2-51 12-55 21 Szrejda Agnes dev. sznejzsno j^r.t j38 37 44 4-06 1 40 22 Csetrtek Vince inantr. vrejmen 46 517 2-32 23 Pétek Zarocs. B. D. M. ® 3vöri45m. 36 47 6-23 3 36 - 24 Szobota Timotheusz pk. popold. Àf 35 48 7-20 4-46 4. Gda bi Jezus doli priso z brejga. Màt. VIII. 1—14. 25 Nedela 3u Pavla povr. Preminlivo A 7-34 450 - 8'07 603 26 Pondelek Polikàrp sznejzsiro 33 51 •8 47 7-19 27 Torek Zlàtov. sv. Jänos vremen 32 : 53 9*20 8-33 28 Szrejda Apolónia dev. 31 55 949 945 29 Csetrtek Szalézi Ferenc 30 ■ 56 1017 10-53 30 Pétek Martina dev. 35 vöri 43 m. 29 57 10-42 11-59 31 Szobota Noloszki Peter popold. M" 28 59 1109 Dén je dugi prvoga 8 vor 27 m.; do konca mejszeca 58.m. zraste. □t t i ai i t jLj-i-irr t o.ij.ili i »i i i n i i m 1 Februàr Sztisec j 8 mä 28 dni Dén Rim. kath. i prot. PPBminjSvanjB © Szunce Mejszec kaiendàr vrBjmBna i mejszeca ] zide [zahaja zide | zahaja 5. Notri idocsi Jezus vu ladjico. Mat. VIII. 23—27. Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota 4. Ignàc pk.. Szvecsnica Baläzs püspek Veronika Andräs Dorothea dev. Romuald apät Preminiivo nesztàlno vremen Mrzlo ** 7-27 500! 11-36 H 26 02 12-06 ti 25 04 12-40 M 23 06 1-20 22 07 2-05 20 09 2-52 «f 19 10 3'50 1-03 2-05 3-05 4-01 4-54 5-42 6-25 6. Priszpodobno je kràlesztvo nebeszko k ozsenyenomi csloveki. Mat. XX. 1—16. 8 Nedela Septuages. «f 7-18 511 4-50 7-02 9 Pondelek Apolónia dev. © 10 v. 49 m. «f 16 13 5-53 7-36 10 Tork Skolasztika dev. popold. * 14 15 6-57 8-05 11 Szrejda Dezider Mrzlo * 13 16 802 8-33 12 Csetrtek -Eulalia vetrovno sh 11 18 909 8-59 13 Pétek Katarina vremen ài 10 19 10-17 9-25 14 Szobota Bàlint -Sé 09 21 11-27 9-52 15 16 17 18 19 20 21 Gda t» velki sereg bio vküpszprävleni. Luk. VIII. 4—15 r ' Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Sgkzages. iuligftà dev. JDonät mantr. Simon pk. Konrad szpov. jEulether Szeverin C 10 v. 41 m. predpold. Nesztalno sznejzsno vrejmen -K 7-071 5-23 — 10-21 05 24 12-38 11-54 04 25 1-50 11-34 02 27 3-00 12-20 00 28 4-07 1-18 6-58 30 5-06 2-23 A 57 32 5*56 3-35 8. Vzéo je Jezus szebom ti 12-et. Luk. XVIII. 31—43. 22 Nedela Quinquage £ 6-55 5-34 6-39 4-51 23 Pondelek Peter Dam. @3vöri 12 m. 53 35 7-15 6-07 24- Tork fasenek Majtyes predpold. >4fc» ■•H 51 37 7-46 7-21 25 Szrejda Géza mantr. Mrzlo Uff 49 38 8-15 8-32 26 Csetrtek Sàndor pk. csiszto w* 48 39 8-41 9-40 27 Pétek Leander vremen. 46 41 9-08 10-47 28 Szobota Roman apät ** 44 43 9-36 11-52 Prvoga je dé-i 9 vor 28 m. dugi i do konca mejszeca naraszté 1 voro 22 qi. 8 Marc — Mali traven mä 31 dni Dčn Rim. kath. i prot. PrmiBjimjE 1 Szunce Mejszec L/CIl kalendar BPBjmenai mejszeca ' zide (zahaja zide zahaja 9. Jezus je vu püsztino neseni. Mät. IV. 1 — 11 1 1 Nedela Posztna I. 6 42 5T44 10-05 — 2 Pondelek Szimplicius Sznejzsno •n 40 46 10-39 0-54 3 Tork Kunigunda dev. 3 1 vöri 7 m. M 38 48 11-16 1-55 4 Szrejda Kazimir f popold. •46 36 49 1158 2-47 5 Csetrtek Euzébiusz Nesztàlno -46 34 50 12-46 3-37 6 Pétek Koleta dev. f vremen 32 51 1-40 4-22 7 Szobota Akvinszki T. f «f 30 53 2-39 501 10. Vzéo je szebom Jezus Petra, Jakoba i änosa. Mät. XVII. 1—9. 8 Nedela Posztna II. «f 6-28 554 3-41 5-35 9 Pondelek Frančiška Nesztàlno 26 55 444 6-07 10 Tork 40 manternikov © 3 vöri 21 m. * 25 57 5-51 6-35 H Szrejda Konstantin popold. sh 23 59 659 702 12 Csetrtek Gregor piispek mokro rh 21 600 8-08 7-29 13 Pétek Veronika dev. vremen K 19 02 9-18 7-55 14 Szobota Matilda kral; •46 17 03 10-30 8-23 11. Jezus z nejmoga vraga odzsené. Luk. XI. 14—28. 15 Nedela Posztna III. •46 6-15 6 05 11-42 8-56 16 Pondelek Heribert. Nesztàlno 13 06 -4.— 9-33 17 Tork Gertrud dev. C 6 vöri 22 m., 11 07 12-52 10-17 18 Szrejda Sändor popold. 09 09 " 1-59 11-09 19 Csetrtek József hran. Jez. vetrovno -a 07 10 2-59 12-10 20 Pétek Joakim vremen A 04 12 3-51 1*17 21 Szobota Benedek apàt ük 02 14 4-35 2-30 12. Gda bi Jezus prejk odiso. Jan 11 h -15. 22 Nedela Posztna IV. - 6 00 6 15 512 3-44 23 Pondelek Viktoriän Nesztàlno £ 5-58 16 5-44 4-58 24 Tork Gäbreo arkang. ® 3 vöra 3 m. *< 56 17 6-12 6-10 25 Szrejda Ozn. B. M. D. popold. 9* 54 19 6-41 7-20 26 Csetrtek Emanuel mant. mokro 52 21 7-08 8-29 27 Pétek Rupert piispek vremen ** 50 22 7-34 9-35 28 Szobota Kap. Jànos 9* 48 23 8-03 10-40 13. Sto more karati med vami mené? Jan. VII. 46—59. 29 Nedela Posztna V. Preminlivo ffi5'j7 vremen 1-46 ! 42 6-241 8-35 11-41 30 Pondelek Kvirin 26 9-11 — 31 Tork Benjamin 27 9-52 12-38 Prvoga je dén 10 v. 57 m. dugi do konca mejszeca naraszte 1 v. 38 m. Szprotoletje sze zacsne 20,-ga 10 v. 20 m. April Velki traven [ mà 30 dni 8 Dén Rim. kath. i prot. PreminyävansE kaiendàr vrEjmena 1 mEjszEca Szunce zide zahaja Mejszec zide zahaja Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Hugo piispek Ferenc pav. Richard piispek Izidor piispek 3 9 vöri 12 m. predpold. nesztalno vremen -K «f «f 5-40! 6-29 10-37 38: 31 i 11-29 36l 32112-25 35 33 1-26 1-30 2-17 2-58 3-35 14. Gda bi sze Jezus k Jeruzsàlemi preblizsàvao. Mat. XXI. 1—9. 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Szrejda 9 Csetrtek 10 Pétek 11 Szobota Cvetna nedela Celesztin papa Eberhard piiscs. Dénes piispek Velki csetrtek Velki pétek Velka szobota Lepo, csiszto vremen ©4 vöri 33 m, predpold. ài sh -E 5-33 6-34 2-28 4-06 31 36 3-34 4-36 28 37 4-42 5 03 26 39 5-51 5-29 24 40 7-03 5-56 22 42 8-16 6-24 20 43 9-31 6-53 15. Mària .Magdalena, Maria i Jakob. Mark. XVI. 1—7. 12 Nedela j 13 j Pondelek 14 Tork j 15 Szreida 16 i Csetrtek 17! Pétek 0 j 18 Szobota Vüzen Vöz. pondelek Csiszto Jiifiztiji mantr. vremen Artasztazia dev.; c0 vöri 40 m. Lajmbert mantr. ; predpold. Rézso, Ince mt. Àpolóniusz jnt & 5*19 6-44 10-44 & 17 46 11-54 .a 14 47 — -a 12 49 12-56 ih 10! 50 1-50 A 08; 51 2-35 ik 07 52 3-14 7-31 8-14 9-04 1003 11-08 12-18 1-30 16. G<3a bi vecsér nasztano na on dén. Jan. XX. 19—31. 19 20 21 22 23 24 25 Nedela Po vìizmi I Pondelek Teodor szpov Lep0, csiszto, Tork r—J*-- Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Anzelm puspek t ,0 vremen Šzoter i Kajusz @3vöri28m. Bela püspek predpold. Gyuri mantr. Marko evang. _ 5-05 6-54 3 46 243 03 56 415 3-54 01 57 4.42 5-03 4-59 59 5-09 6-12 H1 58 7-50 5-35 7-19 tr* 56 01 6-01 8-25 a 55 02 6-32 9-29 17. Jasz szan dober pasztér. Jan. X. 11—16. 26 Nedela Po vüztni II. 27 Pondelek Zita dev. 28 Tork Paveo od 29 Szrejda Peter mantr. 30 Csetrtek Katalina Szij. Lepo, toplo, mirno, veterno vremen. M 453 7-04 M 51 06 -86 49 07 -iS 47 09 45 10 706! 10-28 7-45 11-23 8-29' — 9-18 12-12 10-13 12-56 Prvoga je den dugi 12 vor 45 m. dokonča naraszte 1 vöro 38 m. Den Zamerkanye NotrijemänyB VödavanyE Din P Din p • • • ..........■..... •.. feflBjr........ ■ " oc 10 11 12 13 14 15 16 Riszälscsek jj „_ Rim. kath. i prot. Déri kalendär PreminyäBanye vrejmena i mejszBca Szunee \JJ--1- ziele jzahaja Mejszec zide zahàia 1 2 Pétek 1 Fiilöp i Jakob Csiszto lepo 4'44|7'11 Szobota Athanäz püspek 34vöri20m. 431 12 IMI 12-13 1-34 2-07 18. Za eden mali csasz me nedte vidili. Jan. XVI. 16—22. 3 Nedela Po viizmi III. Nesztälno 4.41 7-14 1-16 237 4 Pondelek Forjàn mantr. Dezsévno fr 39 15 222 3-04 5 Tork V. Piusz papa Preminiivo, rb 37 16 3 31 3-30 6 Szrejda jänos evang. obläcsno £ 36 17 4-41 3-57 7 Csetrtek Sztanisiläv Vrejmen «SÉ 35 19 5 55 424 8 Pétek Szkàz. Mihàlya @ 2 vöri 43 m. 33 20 711 452 9 Szobota Gregor popold. £ 32| 22 8-26 5-27 Po viizmi IV. Mamert püspek Pongräcz mantr. Szerväc püspek Bonifàc Szófia Nep. Janos Preminiivo, obläcsno, nesztälno, vrejmen C 6 vöri 46 m. predpold. 19. K onomi idem, ki je mené poszlao. Jan. XVI. 5—13. Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota 20. 17 Nedela Po viizmi V. 18 Pondelek Paskai 19 Tork Ir;> szpovednik 20 Szrejda Szv. Bernädi 21 Csetrtek Vnébz. Jezusa 22 Pétek Julia 23 Szobota Dezsö pk. mant. Dezsévno, obläcsno, hladno vrejmen 14 vöri 48 m. popold. 4-30 7-23 9'40| 6-07 29 25 10-38 6 55 -Viejjlt 28 26 11-47 7 53 26 27 — ! 8-58 & 25 28 12 37 10-08 ä 24 • 29 M7 11-20 22 31 1-5M2-J3 i. XVI. 33—30. -äSK 4-21 7-32 2-21 [ 1-44 20 34 2-47 2 53 19 35 3-13 4-01 18 36 3-38 5-08 iffl? 17 37 4 04! 6-14 /pf 16 38 432 7-18 H 15 39 5-05 8-19 21. Gda pride obveszeliteo. Jan. 15. 15—26. 24 Nedela Po vüztni VI. Lepo, t-t 4-14 7-40 5-41 9-lf> 25 Pondelek Orbän püspek toplo, o-tg 13 42 6-23 1010 26 Tork Filip N szpov. mérnp, 12 43 7-10 10-56 27 Szrejda Jänos veterno ^ il 44 802 11-36 28 Csetrtek Emil mantr. vrejmen «f io 45 8-59 — 29 Pétek Maximilian 3 9 vöri 4 m. *f 09 46 9-59 1210 30 Szobota Jezusa sv. Szrcé popold. fr 09 47 11 00 11-40 22. Csi sto lübi mene. Jan. XIV. 23-31 31 Nedela Riszälszka n. Lejpo fr | 4-08! 7-48| 12-05 1-08. Prvoga je dén dugi 14 vor 24 m. dokonča naraszté 1 vöro 14 m. Ut___il-,.A-4>-*- 8 Juni — Ivanscsek # ma 30 dni 3COCC1I3 Dén Rim. kath. i prot. kalendär FrBminyÄvanyE wPBjmenai mejszBca Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Risziilszki p. Erazmusz Klotilda kral. f Kvirin mantr. Bonifäc püsp. f Norbert püsp.-J-j Lepo, csiszto prijaznivo vremen -a ® 10 v. 48 m. -g popold. jj Szunce zide |zahäja Mejszec zide [zahaja 4-06! 7'50 06 05 04 04 03 51 52 53 54 54j lil 2-19 3-30! 4.44 6-01 717 1-32 1-57 223 250 3-21 3-58 23. Vsza zmoszsnoszt je meni dàna. Màt. XXVIII. 18—20. 7 Nedela Szv. troj. 1 8 Pondelek Medard püspek 9 Tork Felix Pr. 10 Szrejda Margejta 11 Csetrtek Tejlovo 12 Pétek Bazilidesz 13 Szobota Anton Päd. Nesztälno, vihérno, premenjévno vremen C 1 vöri44m. popold. -a A sk 4-03 7-55 8-30 4'43 03 55 9-36 5-37 03 56 10-32 6-42 03 56 11-17 7-52 03 56 11-54 9-07 03 57 — 10-21 02 57 12-26 11-34 24. Eden cslovik je velko vecsérjo szpravo. Luk. XIV. 16—24. 14 Nedela Po szv. troj. 2 4-02 7-58 12-53 12-45 15 Pondelek Vida mantr. Toplo, mf 02 58' 1-19 1-53 16 Tork R. Ferenc premenjavno, ipf- 02 58' 1-44 3-00 17 Szrejda Adolf püspek obläcsno, 9* 02 58' 2-08 4-06 18 Csetrtek Marko i Marcel vetrevno 02 58 236 5-10 19 Pétek Julian vremen. M 02 58 3-07 6-11 20 Szobota Florentina dev. M 02 58' 3-41 710 25. Priblizsàvali szo sze k Jezusi publikänuske. Luk. XV. 1 — 10. 21 Nedela Po szv. troj. 3 22 Pondelek Paulin püspek 23 Tork Szidónia 24 Szrejda Ivan krsztiteo 25 Csetrtek Vilmos apät 26 t-étek Jänos i Pavel 27 Szobota Làszló 17 vöri 17 m. predpold. Nesztälno, oblacsno, mokro vremen. 4-02 7-58 4-21 8-03 -E 02 8-59 5-05 8-51 •Üg 03 59 5-56 9-34 «f 03 59 6-51 10-10 «f 03 00 7-50 10-42 fr 04 00 8-51 11-10 l- 04 00 9-53 11-36 26. Gda bi sereg k Jezusi priso. Luk. V. 1—11. 28 Nedela Vidov dan 3 10 v. 43 m. predpold. * 4-04 8-00 10-58 — 29 Pondelek Peter i Pavel 05 01 1202 1201 30 Tork Szpom Pavla 06 02 1-10 12-26 Prvoga je den dugi 15 vor 39 ni. do 22-ga 16 m. potom sze 3 m. poménsa-Leto sze zacsne 22-ga ob 3 vöri predpoidne. nnzr: r t rs K: Juli — Jakobescsek mä 31 dni □e: Dén Rim. kath. i prot. kalendär PraninyävanyB vrejmena i mejszeca (T Szunce Mejszec z) d e zahaja zide zahaja 1 i Szrejda 2 ' Csetrtek 3 Pétek 4 Szobota Tibold piiscs. Szrpna Maria Heliodor piisp. Berta dev. Toplo, veterno, mérno, vrocse vremen. «is è fr 4-06 07 08 08 O O O o o o o o 00 2-21 3-34 4-50 6-05 12-51 118 15 i 2 31 27. Csi nede popolnejša vasa pravica. Màt. V. 20—24. 5 Nedela Po szv. troj. 5 5 vöri 54 m a 4-09 800 7-16 3-20 6 Pondelek Ezaiàs prorok «_» V V_/ 1 I 1 lila predpold. Toplo, vihérno .a 09 00 8-17 4-19 7 Tork Ciril i Metod 10 7-59 9-10 5-28 8 Szrejda Kilian püspek ž 10 59 9-51 6*44 9 Csetrtek Veronika mantr. V 111 vi UU) prijaznivo vremen. a:ia:jp Augusztus — Mesnyek j mä 31 dni 8 Dén Rim. kath. i prot. kalendär Preminyàganye ^ vrejmenaimBjszeca ^ Szunce I Mejszec zide zahajaj zide J zahaja 1 Szobota Zsel. Peter Toplo 4-36 7-35 4 53 1-06 31. Gda bi sze Jtsus prtblizsa\ao k Jeruzälemi. Luk. XIX, 41—47.. 23 24 25 26 27 28 29 35. Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek 8 i Szobota I Po szv. tr. 9 Ferenc Porcink. Domonkos Oczvald Preobr. Jezusa Kajetan szpov. Cirjàk mantr. Nesztälno i® 12 v. 59 m. popold. dezsevno premenyàvno vremen 4-37 7-34 5-58 1-59 39 32 6-56 3-03 40 31 7-42 4-15 & 42 29 821 533 ■OK 43 27 854 6-52 * 45 26 9-24 8-10 ft 46 25 9-50 925 32. Dvà csloveka szta sla vu cérkev. Luk. XVIII. 9—14. 9 Nedela Po szv. tr. 10 4-47 7 23 10-17 10-36 10 Pondelek Romän mantr. Premenyàvno .IMf* 48 22 10 44 11-45 11 Tork Zsuzsana dev. C 10 v. 11 m. IiP? 49 20 1111 12-51 12 Szrejda Klära dev. predpold. M 51 18 11-44 1-57 13 Csetrtek Kaszijän vihérno M 52 16 — 2-57 14 Pétek Euzebiusz vremen. M 54 15 12-20 3-54 15 Szobota Vnéboz. D. M. -•S 55 14 100 445 33. Vöidocs Jezus z Tyrius hatära. Màrk. VII. 31—37. 16 Nedela Po szv. tr. 11 17 Pondelek Rókus diihovnik 18 Tork Heléna casz. 19 Szrejda Lajos p. 20 Csetrtek Stevan krao 21 Pétek Bernät apät 22 Szobota Timót mantr. Nesztälno, obläcsno, I 2 vöri 15 m. popold. Vetrevno vremen 4-56! 7-12 1-47 5-32 57 10 2-39 6-12 59 08 3 36 6-47 * 5-00 06 436 7-17 02 05 538 7-45 03 03 642 8-10 04 01 7-46 8-34 34. Od milosztivnoga szamaritänusa. Luk. X. 23 — 37. ri-, 'A Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota 12 Po szv. tr. B. Filip Lajos krao Zefirin p. mantr. Kal. József Agoston Glàvovz. Ivana Toplo, nesztälno vihérno 3 8 vöri46 m. predpold. 1 & a 5-05 6 59 07 57 vremen. 08 10 11 12 13 Gda bi sze Jezus priblizsàvao k Jeruzsàlèmi. 30 Nedela Po szv. tr. 13 31 Pondelek j Róza dev. Toplo 55 54 52 50 _ 48 Luk. XIX. 41 4-44; 5-321 8-50 9-57 11-05 1215 1 26 2-35 3 42 .si 5-151 6-46 I Al 16j 43 8-58 9-23 9-50 10-23 1101 11-47 -47. 12-44 1-50 Prvoga je den dugi 14 vor 58 m. na konci z 1 vöro 25 m. kratcisi. aera era rzT^ri-Yrar^Ttzjrjrrrr^n — Mihälcsek S 30 dni jj Dén Rim. kath. i prot. Preminyäjanye Szunce Mejszec kalendàr vPBjmenai mejszBca zide | zahaja zide zahaja 1 Tork Egid apät Leipo, veterno A 5-181 6-41 6-14 305 2 Szrejdn Elpie apàt @ 8 vöri 53 m. ■m* 19 39 649 4-23 3 Csetrtek Albert popold. 21 38 7-2U 5-42 4 Pétek Rozàlia dev. premenjàvno 22 36 7-48 7-00 5 Szobota Jusztiniän vremen. Uff 23 34 8-17 814 36. Niscse nemre dvoma goszpódoma szliizsiti. Màt. VI. 24—33. 6 Nedela Po szv. troj. 14 Prijaznivo, lepo, jeszenszko C 1 vöri 12 m. predpold. vremen. a* 5-24 6.32 8-43 9-26 7 Pondelek Varivàcs angeo 26 30 9-11 10-36 8 Tork Mala mesa 27 28 9-42 11-43 9 Szrejda Gorgoniusz M 29 26 10-17 12-48 10 Csetrtek Miklós Tol. M 30 24 10-57 1-47 11 Pétek Prótusz i Jäcint 31 22 11-41 2-40 12 Szobota Tóbiàs HK 32 20 — 3-29 37. Jezus je v Naim vàras só. Luk. VII. 11—16. 13 Nedela Po szv. troj. 15 Lejpo, rjjjc 5 34 6 18 12-32 4-11 14 Pondelek Imé Marie vetrevno, 35 16 1-28 4-48 15 Tork Nikodem premenjàvno, «f 36 14 2-27 '5-20 16 Szrejda Ludmila t nesztälno * 37 12 329 5-48 17 Csetrtek Lambert vremen. 39 10 4-32 6 14 18 Pétek Kup. József t ©5 vöri 12 m. & 40 08 5-36 6-38 19 Szobota Januär mtr. t predpold. A 42 06 642 7-03 38. Notri je só Jezus vu ednoga farizeusa hizso. Luk. XIV. 1 — 11. 20 Nedela Po szv. troj. 16 Nesztàlno, dezsévno, premenjàvano vremen. 3 12 v. 51 m. popold. Ä 5-43 6-04 7-48; 7-28 21 Pondelek Mätej ap. 4K 45 02 8-57 755 22 23 Tork Siiejda Flórenc Tekla dev. fr 46 47 00 5-57 10-07 11-17 8-24 9-00 24 Csetrtek Gellért piispek & 48 55 12-27 9-43 25 Pétek Kleofàs & 50 53 1-34 10-34 26 Szobota Jusztina dev. & 51 51 2-33 11-36 39. K Jezusi szo prihajali farizeusje. Màt. XXII. 34—36. 27 Nedela Po szv. troj. 17 -a 5-53 5.49 3-26 —. 28 Pondelek Vencel krao Nesztàlno a 54 47, 4' 9 12-45 29 Tork Mihao arkangeo vremen. A 55 45 4-46 2 10 30 Szrejda Hiromin szpov. 56 43 5-18 3 17 Prvoga je dén dugi 13 vor 23 m. nakonci z 1 vöro 35 m. kratsisi. Jeszén sze zacsne 24-ga 3 vöri 4 m. □C K-;—TT)' r~ T~in Oktober—Szvesztvinscsek mä 31 dni D ScaaaaacxaaacaaaacaaHicaaacxaD 8 Dén Rim. kath. i prot. kalendär Preminyävanye orejmenaimejszeca Szunce Mejszec zide zahaja zide zahaja 1 2 3 Csetrtek Pétek Szobota Remig piispek Leodegàr piisp. Kandid mantr. Nesztàino ® 6 vöri 23 m. predpold. >4fc> 5-58 59 601 5-41 39 37 5-46 615 6-41 4-34 550 7-Ü4 40. Notri sztópivsi Jezus vu ladjico. Màt. IX. 1 — 8. 4 Nedela Po szv. troj. 18 Mokro, ,1r^f 602 5-35 7-09 8-16 5 Pondelek Ferenc Asziszi dezsévno, V? 03 33 7-39 9-26 6 Tork Bruno szpov. nesztàino, M 05 31 ; 8-12 1032 7 Szrejda Agoston spov. vetrevno M 06 29| 8-51 11-36 8 Csetrtek Brigita dev. vremen. 08 271 933 12-33 9 Pétek Dénes mantr. C 7 vöri 34 m. 09 25 10-23 1-24 10 | Szoboto Ferenc B. szp. popold. 11 23 11-16 209 41. Szpodobno je krälesztvo Bozse. Mat. XXII. 1—14. U Nedela Po szv. troj. 19 Nesztàino, «sf 6-12 5 21 _ 2-48 12 Pondelek Placidia dev. premenyävno, «f 13 19 1214 3-21 13 Tork Ede krao mrzlo, «f 15 17 115 3-50 14 Szrejda Kaliszt piispek prijétno 16 15 2-18 4-17 15 Csetrtek Terézia dev. vremen. * 18 13 3-22 4-42 16 Pétek Gài apàt © 7 vöri 38 m. 19 11 429 505 17 Szoboia Hedviga popold. 21 09 5-35 530 42. Od ednoga betezsnoga kräleszkoga szinü. Jan. IV. 46—53. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Szrejda 22 Csetrték 23 Pétek 24 Szobota Po szv. troj. 20 Ferdinand Vendei pasztér Orsa mantr. Kordula dev. Jänos Kapisztr. Rafael arkangel Mrzlo, prijazno, nesztàino vremen. 3 7 vöri 33 m. predpold. 6-231 5-08 6-45 5-57 24 06 7-56 6-25 25 04 9-08 6-59 26 02 1020 7-41 28 00 11-29 8-29 30 458 12-31 9-28 -a 31 56 1-25 10-33 43. Od kralà, ki racsiìn scsé vcsiniti. Màt. XVIII. 23—35. 25 Nedela Po szv. troj. 21 Nesztàino, vetrevno, premenyàvno vremen. ® 6 vöri 17 m. predpold. A 6 33! 4-55 2-10 11-46 26 Pondelek Dömötör A 34 54 2-47 _ 27 Tork Szabina mantr. >0* 35 52 3-29 1-00 28 >29 Szrejda Csetrtek Simon i Juda Nareisz piispek 37 39 50 48 3-49 4 15 2-16 330 30 Pétek Alfonz 40 47 4-42 4-43 31 Szobota Lucila dev. 41 46 5-07 5-55 Prvoga je den 11 vor 41 m. dugi do konca meszeca 1 vöro 35 m. kratsisi. Dén Zamerkanye NotPijemany Din p e Vödäuanye Din \ p » ' - -, * ® Zlatorog zsajfa je naj bouhsa! Ö November — Andrejscsek | acnrrac mä 30 dni 2ìo: 2C zjn , iRim. kath. i prot. Preminyävanye Den kaiendär i vrBjmena mejszßca Szunce zide zahaja Mejszec zide | zahaja 44. Fariseusje szo tanàcs drzsali. Màt. XXII. 15—21. 1 Nedela Vszi szvéci 22 HPf 6-43 444 5-36 7-06 2 Pondelek Mrtvecov dén Premenyàvno M 44 42 6-08 8-15 3 Tork Käroly Bor. veterno M 46 41 6-44 9-21 4 Szrejda Imre herceg oblàcsno, M 48 39 7-25 10-22 5 Cselrtek Lenàrd apàt nesztàlno Hse 49 37 8-12 1117 6 Pétek Engelbert püsp. vrejrnen. 51 36 9-05 12-05 7 Szobota Gottfried püsp. 52 35 10-01 12-17 45. Gda je Jezus k seregi gücsao. Màt. IX. 18—26. 8 Nedela Po szv. tr. 23 C 4 vöri 13 ni. 6-53] 4-34 11-01 1-22 9 Pondelek Andräs Avel. popold. 55 32 — 1-52 10 Tork Martin piispek Veterno, 57 31 1203 2-19 11 Szrejda Emilia premenyàvno, * 58 29 106 2-44 12 Csetrtek Sztaniszlàv K. megleno, A 700 28 2-10 3-08 13 Pétek Szeràpion nesztàlno A 02 27 317 3-32 14 Szobota Leopold szpov. vrejmen. sh 03 26 4-26 3-57 46. Szpodoben je nebeszki orszàg k mustàrszkomi zrni. Màt. XIII. 31 —36. 15 Nedela Po szv. tr. 24 © 7 vöri 58 m. predpold. Nesztàlno, megleno, oblacsno vrejmen « 7 04 4 25 5-37 4-24 16 Pondelek Grégor püspek 06 24 6-51 4-56 17 Tork Odon apàt & 07 22 805 5-36 18 Szrejda Elizabeta kral. 09 21 917 6-22 19 Csetrtek Felix Val. s£ 10 20,10 25 719 20 Pétek Dariiv. B. D. M. a. 12 19 11-22 824 21 Szobota Cecilija de^. a 13 19 12-11 9-36 47. Od rüsenya Jeruzàlema szlejdnye szódbe. Màt. XXIV. 15—35. 2T 23 24 25 26 27 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek • étek Po szv. tr. 25 Kelemen Flòra, K. Jànos Katalejna dev. Konràd piispek Virgil piispek 3 3 vöri 6 in. predpold. Mrzlo, prijetno veterno vrejmen. A 714 16 17 19 20 21 4-18, 12-51 17 16 15 14 13 1-24 1-54 2-20 245 310 10-50 12-04 1-18 2-30 341 48. Znaménya bodo na szunci Luk «TI . XXI. 25-3: 3. 29 30 Nedela Pondelek Advent 1 Szaturnin @ 9 vöri 11 m. predpold. t* 7-24 4-13 25 12 4-13 4-12 6-00 7 06 Prvoga je dén 10 vor dug: nakonci z 1 vöro 14 m. kratsisi. h December — Prosinec u mä 31 dni jj öcoaaaoatzaaaacaaacooaaaccaa Dén Rim. kath. i prot. kalendàr PFBiiiinyävBnye vrejmena i mejszeca Szunce Mejszec iide zahaja zide zahaja 1 Tor Iv Nar. ujedinj. Oblàcsno, 726 4 12 5-191 8 10 2 Szrejda Bibiana mant veterno. 27 11 6 03 9 08 3 Csetrtek Ferenc Xav. nesztälno << 29 11 6-53 9 59 4 Pétek | Barbara dev mrzlo 30 10 8-49 10 44 5 Szobota | Szabbas apät vremen. «f 31 10 8 47 11-22 49. Gda je zaszlisao Jànos. Màt. XI. 2—10. 6 Nedela Advent 2 Nesztälno, «f 732 4 09 9-49 11-54 7 Pondelek Ambrus püspek oblàcsno Iv 34 09 10-51 12-22 8 Tork Neot. p. D. M. C 1 vöri 11 m V 35 09 11-54 12-47 9 Szrejda Leokädia dev. popold. * 36 09 110 10 Csetrtek Judita mantr. sznejzsno, 36 09 12-57 1 33 11 Pétek Damaz p. veterno rh 37 09 204 1 57 12 Szobota S/ineziusz vremen. 38 09 3 13 223 50. Zsidovje szo pope i levite poszlali. Jan. I. 10- -28. 13 Nedela Advent 3 Vetrovno, « 739 4 09 425 2 51 14 Pondelek N'käziusz mrzlo & 40 09 5-39 3-27 15 Tork Krisztina dev. ® 8 vöri 15 m. & 41 10 655 4-10 16 Szrejda Albina dev. f popold. .a 41 10 8-07 5 03 17 Csetrtek Kral. roj. dén sznejg, 42| 10 9-12 6-07 18 Pétek Gràcian pk. f sztàlno t% 43 10 10-07 7-19 19 Szobota Nemeziusz + vremen. & 44 10 10-51 8-35 51. V 15-tom leti kralüvanya Tiberiusz cas/.ara. Luk. III. 1—6. 20 Nedela Advent 4 Velki szneg SM 7-44 411 11-28 9-52 21 Pondelek Tomas ap. 3 12 vöri 8 m. 45 11 11-59 11-07 22 Tork Zeno mantr. Sacsetek zime 45 12 12-16 — 23 Szrejda yiktória mantr. opoldne 46 12 12-51 12-21 24 Csetrtek Adam i Eva j lepo, 46 13 1-16 1-31 25 Pétek Koledn. szv. mrzlo 47 14 1-42 2-41 26 Szobota Stevan m. vremen. 47 14 2-08 3-48 52. József i Maria szta sze csiidivala. Luk. II 33- -40. 27 Nedela Po kol. szv. Lejpo, M 7-47 415 2-40 455 28 Pondelek Dróvna deca mrzlo M 48 16 3-17 6-00 29 Tork Tomas püspek @3 vöri 1 m. 48 17 3-59 7-00 30 Szrejda David krao piedpold. 48 18 4-46 7 53 31 Csetrtek Szilveszter papa vremen. 48 18 5-40 840 Prvoga je den dtigi 8 vor 43 m.; do 22-ga z 21 m. kratsisi, dokonča 4 m. zraszté' Z'ma sze zacsne 22-ga ob 9 vöri 43 ra. Potrejbna znänya na 1925-to leto. je navàdno leto, to je, ka mà 365 dni. Zacsne pa tüdi dokoncsa sze v csetrtek. 1. Zaesétek Šefa 1925. Obcsno i drzsàvno leto sze zacsne l.-ga januara : cerkveno leto pa z 1. adventszkov nedalov. Szprotoletje sze zacsne marca 21-oga ob 4. vöri 49 min. popoldnevi. Nocs i dén szta toga csasza ednäko dugiva. — Leto sze zacsne junija 22-oga ob 3. vöri predpoldnévom. Prinäsz je toga csasza nàjdugsi dén. — Jeszen sze zacsne szeptembra 24-oga ob 3. vöri 4 min. predpoldnévom. Nocs i dén szta zdaj znova ednäko dugiva. — Zima sze zacsne decembra 22-oga ob 9; vöri 43 min. predpoldnévom. Prinäsz je toga csasza nàjkracsisi dén. 3. Presztoßni szvétki. Szeptuagesima 8-oga februarja; Viizem 12-oga aprila ; Riszàiszka nedela 31-oga màja; Pepelnica 25-oga februara; Vnebohod 21-oga mäja; Telovo 11-oga junija; 1. adventszka nedela 29-oga novembra. 4. FasenszNS tekàj. Fasenszko vrejmen sze zacsne po trej kràli na driigi dén, tou je 7. januarja i trpelo bode do 24. februarja vszefküper 49 dni. 1. kvatre szprotolejsnye ali posztne 4. 6. 7. marca. 2. kvatre riszàlszke ali letne 3. 5. 6. junija. 3. kvatre jeszenszke 16. 18. 19. szeptembra. 4. kvatre zimszke ali adventne 16. 18. 19. decembra. 6. i^remenyävanje meszeca sze znamenüje: © mlad, 3 prvi fertao, © pun, C szlednyi fertao. 7. Szunee z szvojimi planetarni. Na szredi szvoji planet je nase szunee. Prednye planete szo; Merkur; szkoron 8 milijon mil od szunca: 1 leto na nyem trpi 88 dni. — Venusz: 15 milijon mil od szunca; 2. Letni esasz, S. Kvaterni poszti leto na nyoj trpi 225 dni. — Zemla: 20 milijon mil od szunca; leto na nyoj trpi 365 dni. — Mars: 32 milijon mil od szunca; leto na nyem trpi 687 dni. 933 mali planet do 1925. leta; ali zvezdoszlovci ji escse vszäko leto näjdejo vecs na tisztom tali podnebja. — Jupiter 107 milijon mil od szunca; okolik szunca opravi szvojo pot v 12 letaj ednok, zàto na nyem 12 nasi let trpi edno leto. — Szaturnusz : 194 milijon mil od szunca; szvojo pot okoli szunca opravi v 29 letaj i 116 dnévaj, zàto na nyem edno leto tak dugo trpi. — Neptun: 621 milijon mil od szunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnévaj ; leto na nyem zäto tiidi tak dugo trpi. — Planet-planete, stere sze naimre okoli veksi planet vrtijo i z veksimi vred pa okoli szunca, sze za meszeca zovejo. Zemla mä 1, Mars 2, Jupiter 9, Szaturnusz 10, Uranusz 4 i neptun 1. 8. Nàrodni szvétki. 24. màja: Ciril i Metod; 28. junija: Vidov dan; 1. decembra: Ouszvétek närodnoga zjedinyenja Srbov, Hrvatov i Szlovencov -r 17. decembra: Rojsztni dén Nyegovoga Velicsansztva kräla Alexandra. 9. Planejt znamejnya. Szprotolejtje: ttf Kos, Bik, fä Dvojki. Leto: -g Rak, «f Oroszlän, Devojka. Jeszén : sh Vaga, Hi€ Roglàcs, Sztrejla. Zima: Bak, & Dézd'zévnyek, Ribe. IO. Potemnejnye szunca i mejszeca v 1925. leti. V etom leti dvakrat szunce i dvakrat mejszec potemnej. 1. Szunce potemnej 24. januarja, zacsétek ob 1 vöri 41 min. popoldnévi, konec bou ob 6 vöri 6 min. vecsér. Celo potemnejnye szunca sze bode vidlo Szevernoj Ameriki, prek Atlanszkega morja do szeverne Anglije. Prinas de sze vidlo z-täla, priblizsno trij fertàla bode za krito. 2. Z-täla meszec potemnej 8. februarja. Zacsétek ob 9 vöri 9 min. vecsér, konec potemnejnya 15 minuti po polnocsi. Prinasz de sze vidlo priblizsno trijfertàla za kritoga meszeca. 3. Potemnejnye szunca 20.—21. julija, ràvnok tak meszec potemnejnye stero de 4. avguszta sze prinasz nede vidlo. 11. ftodovnica dšnasztije Karadjordfevicsov. Peter, szpadno v boji sz Törkami 1873-1784, njegova zsena Marica, vmrla 1811. Szin : Karadjordje Juri Petrovics, rojen leta 1752 v Visevci. Vmorjen v noesi 12. na 13. junija ,1817 v Radovanji pri Szmederevi, vrhovni szrbszki vojszkovodja od februarja 1804 do szeptembra 1813; — zsena Jeléna, csi kneza Nikole Jova-naviesa v Maszlovseva, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Belgradi. Toga szin: Alekszander Karadjordjevics, rojen 29. szeptembra 1806 v Topoli. Nyegov prvi vučitel je bio Doszitej Obradovics. Leta 1814 je sou z oesom v Ausztrijo, odkéc je v jeszén tisztoga leta odisao v Ruszijo, gd« sze je vöosznouvo. Leta 1839 sze je vrno v Szrbijo, leta 1840 je posztao kotriga beogrädszke okrozsne szodnije, leta 1841 adjutant knéza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Szrbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne szkupscsine odsztopo, sou je v Ausztrijo in zsivo do szmrti 22. aprila 1885 v Temesvdri. Pokopan je v Bécsi. Nyegova zsena Berszida, csi Jevrema Nenadovicsa, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 29. marca 1873 na Dunaju. , 0Ny?.g°v s?'"; Peter rojen dné 29 junija 1844 v Belgradi, od 2. junija 1903 kral Szrbije, od 1. decembra 1918 kral Szrbov, Hrvatov i Szlovencev vmrou je 16. auguszta 1921. Nyegova zsena Zorka, csi csrnogorszkoga knéza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 rävnotam. Deca: jeléna, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, porocsena z rusztóm velikim knézom Jovanom Konstantinovicsem Romanovim, vmorjenim leta 1918 od bolse-vikov; szin Vsevolod Jovanovics, rojen leta 1914 v Petrogrädi. Gjorgje, rojen 27. aug. 1887, sze odpovedao sztolonaszlednistva 27. marca 1909 Alekszander I., rojen v Cetinji 17.-(4.) decembra 1888. leta. Vrszi krälevo oblaszt od 24. junija 1914. l£ta kot namesztnik. Po ustavi je naszlednik Kräla Petra I. Velikega Oszvobodidelja od 16. auguszta 1921. Marija, hči Nj. Vel. romunskoga kräla Ferdinanda in krälice Marije, rojena 8. januarja 1899. porocsena s krälom Alekszandrom I. — 8. junija 1922. Peter-Duszan, rojen 9. szeptcmbra 1923 v Belgradi, predsztolonaszlednik. Jeléna, zsena bivšega szrbszkoga poszlanika v Dunaju Gjeorgje Simicsa. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temesväri, porocsen z Auroro, knézinjov Demidovov di S. Donato, razporocsena 1896, vmrla 1905. Szin: princ Pavel, rojena 15. aprila 1893 v Petrogrädi. Jozska i Na Mariborszkom ällomäsi sze pascsijo potnicke notri vlak szi szeszti, steri naszkori sze z mäiim gibanyem zacsne pelati proti jugi. V 3. razredi szedita kmeta — prijäteia Jozska i Tamäs obadvä z radovednosztjov glédata szkosz okna. Jozsko, steri je zsé vecskrät biu v Maribori, tolmacsi szojemi prijatelj razne bisa stere sze vidijo na levon szträni zseleznice. Vidiš Tamäs, to je plinarna (gäz gyäz). Ka je to plinarna? Ga pita radovedni Tamäs. Znäs, tü sze dela tiszti lüft (gäz), steri gorij ponocsi na ceszti i v krcsmäj ! Aha, eleftrika ! prävi Tamäs, sztem scsé pokäzati, da je on tüdi nej nori. Ka je pa tam Jozsef, glédaj tam ona velka hisa, steroj na sztreji je nika napiszano, pocsäkaj, näj prestém : Zlä-to-rog je napiszano, ka je pa to Zlätorog ? Znäs Tamäs, to je tiszta koza stera mä zläte roglé ! Haha, koza, stera mä zläte roglé, ka miszlis, da Ti to vörjem ? Isztina je, Tamäs Zlätorog je koza stera mä zläte rogle! Oho, mené nebos. Ti szi tüdi koza, pa nemas zläti rogov! Ti szi pa oszel, csé neves kä je zlätorog ! Pa Jozska ti za isztino miszlis, ka mäjo v toj hisi takse koze? • Ne vem, csi ji mäjo, nika more biti, ali pa kozine roglé zlätom po-färbajo ! Tamäs. Pa zaka bi je pozläcsili ? Sztém pitanyem je szpravo Tamäs szvojega prijäteia v neznänaszt, är on tüdi to neznä. Na to sze pa zglaszi en goszpod steri tüdi v tisztom kupeji szidij : Ne tü nemajo täkse koze nego tü sze dela zsäjfa, steroj je imé „zlätorog" milo. Kaj delajo tü? pita Tamäs, steri je ne dobro razmo. Milo nyemi odgovorij té goszpod ; Jozsef, pa steri vidi, da Tamäs escse itak ne razmi — nyemi prävi „zsäjfo" I Aha, zsäjfo delajo, zakaj pa mäjo potem one kozé z zlätimi rogämi! Ne, ne täksi kozov nyim ne trbej pa tüdi nemajo. Zlätorog je szämo imé! Szamo imé, ahä tak — pa käksa je tä zsäjfa? Tä zsäjfa je zaprati za mujvanye i za briti itd. Pa je dobra tä zsäjfa? Näj bouksa, odgovorij nyemi "té goszpod: Poglednite mojo szrakico, kak lejpa bela je, moja zsena peré szamo z zlätorog zsajfov är je tä näj bouksa! Jozska, dobro bi bilo csi bi miva tüdi kupila täkso zsäjfo. Dobro bi bilo ali zdaj szva zsé vecs ne v Maribori! Nika ne dene prävi goszpod, to zsäjfo dobita domä pri szäksem bau-tosi, csi bi pa steri nej meo tak pa zatejvajte od nyega da jo näj mä, ar szamo zlótorog zsäjfov pranyé je naj bole beli gvant. Predgovor. Pä szmo pred Väsz sztopili dragi nasi „Dober Pajdäs-kalendär cstenyäri i szmo vàsz znovics gor poiskali z doszta Iejpim, dobrim, hasznovitim cstenyom, pripovejsztami i kepami v tam 1925 leti. Letosz szmo szje potrudili sztém, da szmo „Dober Pajdaš kalendàr z velkìm vöeävanyem véksega napravili, z doszta täksim hasznovitim cstenyom stero szäksega csloveka zanima. Cena kalendära je pa osztänola tiszta kak je bila läni, szamo 8 Dinara. Ka po tak niszki ceni lejko vodarno nas kalendàr, to szo nam pomogli tiszti gg. trgovci i mestri szteri v nyöm oglasiijejo. I to je tüdi Vas haszek, är ga za fai peneze dobite i da bi ga kleti escse falej dobili, kiipiijte vase potrebcsine szamo pri tej gg. trgovcaj i mestraj steri imène v našem kalendäri najdete. Pri küpüvänyi povejte, ka szte nyihovo imé v DobeT Pajdäs kalendäri steli — ä mi szmo zsnyimi tak vö napravili, da se tiszti sto to povej, dobij 10% falej. Na dale poglednimo okolik szébe pa mo vidli, ka sze godij okolik näsz. Godij sze, da szi tesko szivémo, delamo i sze mantramo i to mantränye je szamo za zsivlenye. Man-trämo sze té, gda ovi drügi bresz mantrànya i dela z nasi trüdov zopsztom zsivéjo i je zaprävlajo. Pa zakaj je to tak? • Zäto, är szmo szi tami szami krivij sztém, da je drzsimo. Ne trbej driigo kak szamo to szprenyeno drevo vö v szecsti, stero sze zovéj z delavnega lüdsztva trüdov zopsztom zsivecsi! i meszto tega szprenyenega dreva edno mlado szadiij rodilo drevo po szaditi stero de sze zvalo „drzsäva zemlo delajócsega prebivälsztva." Po tom mo vidli, csi nemo za druge „za zopsztom zsivécse delali, da delo nede szamo mantränye zsivlenya, nego zsivlenyszka radoszt. Ka bi to doszégnoti mogli moremo vkiip drszänye meti i pri volitvaj szamo na tiszto sztranko voutone dati, stero je za näsz, „Za näsz zemlo delajocse päverszko lüdsztvo". V szem Dober Pajdäs kalendär prijätelom bläjzseno novo leto zselemo Talànyi Franc. Te sztolejtni prorok od toga 1925-toga leta. Priklanyanye. Odislo je sztàro leto, pa prišlo je novo, V sterom en overni szrcà v sze dobro zselemo. I vtam novom leti mi v szi vecs vüpanya mämo Ka, de nam boukse slo kak v sztärom, szi zdihävamo! Proszimo Bogà, da nam näj pomäga v nevoli, Stera poszili tü pa tam kralüje med nami. Zs nyegovov pomocsjov mo sztälno lejko zsiveli Pa nàsz Bog tiidi pomore csi szmo ne grešili. Ne sze Bog obrno od näsz, nego mi szmo drügi Àr malo steri szmo za nyegov blagoszlov vredni. Ali steri pošteno zsivi szvojem zsivljenyi, Tiszti tiidi ma blagoszlov vu szàksem megnyenyi. Za pomlite szi dobro i poszlüsajte eszi Szto lejt priklanyanye na to leto etak pravi: Vrejmen tecsé po szvojem i nigdàr ne za nami Zato sze moremo mi po vremeni ravnati._ Zima. Letosz sze zimov nemremo po mali zmenyati, Ar nam ona zsé trnok hitro pride vogledi. I de näsz duzse csasza szvojm mrazom manträla. Tak, da mo v szi mali i velki meli za doszta. Ali zato sze nam ne trbej nika bojati Da bi od tega mraza trnok doszta trpeli. Zima je rävnok tak kak ovo drtigo tälanye Ona szi tüdi szvojega vremena vö zeme! I vtam Zimszkem cäjti, da szmo v szi pri toploj pécsi Ne pozäbte nas Dober Pajdàs kalendàr šteti, K vérsztvi szpädajocso skér szi poprävlajte Ka te meli szi vroke zéti na szprotolejtje. Àr bozsen vért ]e tiszti steri na to pozabi I da nyemi trbej té nema kaj vroke zéti. Szprotolejtje. Szprotolejtje! Nature szi ti zlata mladina, Gor zgonis ti v sze to ka celo zimo pocsiva. Novo zsivlenye i radoszt nyemi ti znovics das V nyega vlijés sze tiszto lepoto stero ti mas. Szàk dén je toplejše! Natura to je za tébe Zaszpäno drevje i travo oblécsés v korine Steromi sze szäk cslovik szrcä trnok radüje Ko je pä znovics tii to blajszeno szprotolejtje. V steiom mo pä v szi zradosztjov zacsnoii delati. I to szilno szprotolejcsnye delo obprävlati, Àr té moremo delati, da je vremen dobro Csi scsémo szi vcsinjti to szprotolejsnye delo. Àr pride dezscs i vöter, steri to vremen zmeša I té vecs nemremo ria poli vcsiniti nika. Leto. Gorécse szunce szija, szilje zrelo gracsüje Na poli od zsnyecov popevanye sze csiije, Pod koszov zrelo szilje sze vredäj premetava, Stero sze lepo v sznopje zvézse i v kopé szkläda. Potom sze vö zmläti i poszledecsem rasztäla ; Dobij csrvati pop, droven financ i drzsäva Tüdi pride sakucar csi je tén ne zadoszta. Naj prvle te vszi moro dobiti z tvojga truda I potom tij csi ti kaj osztäne ali nika! Tém je to niksa ali pa näj mensa briga Letni csasz, de lepši kak je bilo szprotolejtje Tak, da lejko z rédoma letno delo vcsšnite. Dezscsa tiidi bode ali ne telko kak lani Ka, bi polszko delo nebi mogli obpraviti. Jeszén. Lepša Vam bode jeszén kak je pa lani bila Ali manyäka zäto nede z dobrim csäkala. Steri bi celo leto szamo tak tä manyaro, Kaj tiszti tiidi od nyé blagoszlov notri vozo Zato pazite celo leto na Vase triide Ar v jeszén dobite za celo leto zsivlenye Szejanye dobro vdelano zemlo po szejajte. Ka na driigo leto naj nemate sziikcsine. Z drügin delom sze tudi v szi dobro popascsite Krumpise, repo, grablànye i drva szi szpravte. Ar kak sze vidi de letosz vremen hitro mrzlo Pa ne, da bi Väsz to, vasem racsuni znorilo I, da bi sze nej vu szäksem deli pripravili Ka bi v zimi naj mraz i szükcsino trpeli. Szlobód. Bog zvami dragi nasi szlovenszki prijatelje Ar szem Vam povedo v sze, i zdaj odidem dale. Povedao siem Vam tiszto, ka szem za väsz zvezd zbrodo Zdaj pa, gda szem moje delo zrédoma opravo Szlobod zemen od Väsz i odidem letosz dale Da kleti näj nazaj pridem za to sze poszkrpte Stém, da Dober Pajdäs kalendär hitro szpoküpte V sterom doszta v sze felé za väsz dobro näjdete 1 vu sterom szte sze escse nigdär ne znorili Da bi vam nebi povedo vu szem po isztini. Da nadale dobri prijatelje osztänemo Vam v szém fkiip szrcà zselém bläjzseno novo leto. Zsaloszt. Celi szvejt je präzem za méne Z Mrznolo me szrcé i v nyem sze-- Neman veszélja za zsivlenye. Liibézem i szäkse vörvanye. Sz pogüblenim me ne osztalo Drügi szpomin, kak en grob szamo. Talänyi Franc. Dvä szoszida. Zsivcla sta v ednoj vészi dvä mäliva véna, steriva szta szi po trétjen koleni bratanca bilä. Obadvä szta po szvojem sztrici erbala edno lepo vérstvo, stero szta szi na dvoje räsztälala i tak szta szi zemlov i z hišami tiidi szoszida grätala. Hiše szta mela tak zozidane, da szo ne sztene nego dvorišča fkiiper szégala na szredi, stero je pa szamo na dvoje locsilo en mali zsivi plot. Porédos Stefan, csi je nadvoriscse glédajoéo okno vö glédo je szvojega szoszida celo dvoriscse tiidi i ne szamo szvoje vido. Rävnok tak csi je Fliszarov Miška na szvojem dvoriscsi delo je dobro vido szoszida tekocse delo. Rävnok to je med nyima näj hiiše bilo, zato àr keliko krät je Stefan véri szvojo kosavo glavou na dveré vö potiszno, vcsaszi je tak csemerem grato, ka sze je od csemerjov ali nazaj v hiso obrno ali je pa v krcsmo so szi szpitvinov szvoje velke csemére tolit. Naszprotno Miška vért csi je vgojdno opolden ali veCér prek pasztéra szvoj pogléd püszto na dvoriscse, Stefan vèrta, je szigdär z véksov i z véksov szkrblivosztjov zacsno szvoje delo opràvlati, ne da bi nyega tiidi tiszti sors doszegno steri je Stefan vèrta mantrau. Ka je vido Porédos Stefan pri szoszidi? Vido je to, ka Miskovo vérsztvo sze dén od dnéva pobokSäva. Sztene sze ne piiscsa doi mort, okoiik trnàca ne raszté trava, sztiidenec sze ne podéra, csisz-tocso, réd, frisko zdravo zsivlenje sze gible vinej i notri. Szäko leto zsrebeta, teuci, i od vecs szvin mali präszci szkäcsejo po dvoriscsi, na gnoji piscsanci, kokoši i szveklimi repämi grenejo i popevajo ko-kotje, vu vleväj debeli projnicke, v stalaj fejszt ö—7 metrov zsmetni bikovje szo, na dvoriscsi szkosz delavne roké opravljajo tekocse delo. Csi sztoga blagoszlovlenega zsitka je na szvojem dvoriscsi zapüscseno delo zagledno, to ga je tak za zsalosztilo i csemerilo, ka bi volou meu sze tam piisztiti i poszveti oditi. Ali pa szcelim szvetom sze szvajiivati. Ka je pa Miška vèrta gnalo na vékso szkrblivoszt? To zsa-losztno videnje stero je v szoszidovom dvoriscsi vidno bilo. Vidlo sze notri podrejte sztene, na kraj sztojécse gümlo, rasztrgani plot; manyäka pasztéra vkiiper djänimi rokami z edne stale v driigo ma-nyäriti, v sterom vremeni je mara lacsna i zsédna miikaia; nadale vèrta szigdär csemernoga pszüvati steri z hise szamo te pride vö csi notri je szé glazs präzem. Da szta szi erbajocse versztvo rasztälala je edem ne meo vecs kak grügi; nego sze escse lejko prävi ka je Stefan vèrta tau zemlé doszta bouksi kak Miskov, zäto är je Stefan v szepovszédi od zgor-nyega tàla szvoj tau dobo pri tàlanyi. Rävnok to je nàjvéska vretina ne vole. Stevan vért je nikak nej steu szpoznati to, da je on kriv, nego s/igdär je v driigom iszko krivca. Zsé dugo szem pravo: — ercsé Stevan vért veskoj krcsmej — tisztoga cajta, kak Miška vért vdeli svica. — Moj szoszid je szvojo diiso vràgi odo ali je pa kincse najso i tak nyemi lejko bokse ide kak meni. Nadale, szàko jeszen od moje nyive en dvej bràzdi vkraj zorjé, v zsétvo z moje nyive sznopje na szvojo znoszi; vnocsi szvojo maro na moj pašnik zavrnéj, po dnévi v rnojoj uszlici sze paszejo nyegove goszi i kokoši. Da bi samo isztina bila na tam szveti, bi nyemi jaz i.sé pokàzo, kdé je zanyega meszto! V etakseni gucsi je liter za litrom naszto posztaviti dau i szpesz-nicov rogäcse po sztoli tak, da nasztoli vszi bivajocsi gìazsi csàrdàs plésejo. To szäki slovik znä, ka je nyegova zemla doszta szlabejsa kak moja, är kretisztoga kräja kak je on dobo szo parcele sze povszodi szlabese bile, kamene, ilojesne i peszecsne. To tüdi znä szäko dejte, da kreszpodnyega kräja kak szem jaz dobo pa v hatàri bokse nega. Dobro szva müva to szfiskälisom vö napravila. Pa dönok tü je to, da jaz na nikoj idem, on pa od leta do leta bogatejši gracsiije. Ne je to od dnéva szvetlejse, da ne hodi po prävoj poti? Szigdär je on taksi, da sze ogible pravicsni liidi, Sto je nyega vido da v krcsmi ali pri bauti znami sze pogucsàvati? Pride on da med näsz politizerat? Ne, nigdàr! Indri odi on té, vräg znä gdé! Tak je sinfo Stevan vért szvojega sztrica i szoszida, med okolik nyega szedecsimi pivci szo sze szigdär najsli taksi hujszkàcsi steri szo escse bole vsze to raszcsémerili sztém, da szo nyemi isztino däli. V isztini je pa vsze nacsi sztalou! Miška vért je zsiilatnemi rokämi szvoj kriij szliizso szvojoj fa-milij« tisztoga cajta kak je to vérstvo od szvojega po maternem rodi erbo. V toj velki szrecsi je Miška vért ne zgiibo szvojo pamet, i je ne bezso vcsaszi väras po novi gvant i po bokszatne stefetline pa zsamatni krscsäk, ne je napravo gosztüvanye szvojitn poznänim, i sze je ne vàio po vészi gizdävo; nego v näj lepšoj tihoti je zavälo Bogi i je vö so na nyiva pogledhot v stero nyivo ka sze dà poszejati; stero trbej kak näj prvle zorati i pognojiti, vö je zracsuno kama ka de szejo, da bi bouksi pouv dobou, ne je.biu csemerem zavolo toga csi je nyemi ta szlabesa zemla bila vtälana, nego zadovolen je biu sze sztém, obino je szvojo zseno, rokou je sztiszno szvojemi edinomi szini Franceki i nyima etak reko: Boug näsz je blagoszlovo, sztov erbajocsov vrcdnostjov, potom mämo szvojo hiso, zemlo i nika malo gotovi penez tüdi stere szmo szi z velikimi trüdami vküper pri sparali, tak po etom toga nam vecs nede trbelo vniksem täii szträdati. Ali ne dale zàtok itak moremo tak szkreblivni ostänoti kak szmo do szega mau v našem szirinastvi biii. Nyegova vörna zsena stera sze je szvojemi mozsévi na zsinjek obeszila z obema rokoma, szin Francek sze je pa szvoje mäle ba-juszi popravo i je samo telko povedo: tak bode äjtaf i z vészelim fücskanyem je vu ogracsek sou; v tom mislenyi, dg potom zsé vecs nikse sztäje nega, ba bi szi on nebi mogo szoszidovo Julcso za zseno zéti, är je vecs ne szirmäk, da zavoio szirmastva bi nyeni ocsa proti toj zsenitvi biu. Miška vért szvojoj fainilijov zacsne to zapüscseno zemlo z näj-véksov szkrblivosztjov opravlati. _ i Poglednimo kak je pa priio Stevan vert szvojo szrecso? Bogàtec je biu: Po szvojem ocsi je erbo lejpo vérsztvo. Szvojov piiszti zmiszli toga szirmaskoga Franceka, ka scsés zsnyim, dobis ti bogàtoga steri de sze tebi i tvojoj erbiji paszo! Pride po.ébe po tvojoj vrednoszti goszpod steri sze te trnok rad zeme. Goszpà bos, nede ti trbelo nika zsmetnoga delati. Potom kak je Stevan vért od szvojega ocsé erbajocse vérsztvo zsé z véksega tàla zapravo sze je ne pobokso. Nego szigdär je pravo — bo to escse nacsi — nede navöke nyegov sztric zsivo po sterom de tak szamo on erbas i po toj erbiji de pà sze tak slo kak ednok ! Isztina je; szfiskàlisom je doszégno, ka je on tega velkoga vérsitva — po njegovega sztrica szmrti — polovico erbo, kak je z vàrasa po tàrgyalàsi domo priso z veszeljon prävi: Pà ino meli dobro zsivlenye! Zdaj bi mogla moja pokojna zsi-veti, szäkse zelenye bi nyej lejko szpuno. Ne zsaloszti sze moje dete Julcsa, szliizsecsko deklo szem pogodo, da ti nede trbelo telko zsmet-nega delati. Na péra szem nove kocsüja i dvä lejpiva konya küpo i tebi szvileni gvant pa boxatne puncsole i szveune strumpfle. Pride potébe ritarov szin, ä ka prävim piszäcs ali doktor! à to je nika! Priti more vu pripovejszti zsivesi kralicsek, gospa boš! pa jaz tüdi nemo delo duzse na roké szi rokajice potégnem . . . Delo je ne za bogàca, za goszpoda! No szmejsze dobre vole boj, bogatejši szmo, kak szmo ednok bili. Obà erbasa, Stevan, i Miška vért szta potuj erbiji novo zsivlenye zacsnola. Miška vért je szvojov familijov celi dén delo, vecsér pa näj véksov zadovolnosztjov szo szi doli legli, da na drugi dén do lejko znovics to zsmetno delo opràvlali stero nanyé csàka. Stevan vért sze za bogàca racsuna, dobro zsivé, od krcsme do krcsnié dén za dnévom hodi ali domà v szenci lezsij i sze krega z ednim i drügim zakaj ne vcsinijo to ali éno delo stero bi zsé dàvnok moglo vcsinjeno biti. On szam bi pa za niksega vole né prijo za delo. Po etaksi razmeraj szo Miška vèrta njive szakse leto bokse i rodnejse gracsfivale, na tej nyivaj je zsé szigdér vecs zraszlo kak pa na Stevan vèrta v dobri vcsami zemlej, na steri je zsé zavolo ne do-broga opravlanya szamo träva räszia. Miška vèrta je cela vész postüvala, i nyegova druzsina ga rada mela. Stevan vèrta pa sze zsé ogibo szàki pošteni cslovik, deca szo ga lücsali po cesztàj kak je z krcsme pijan domo sou i szo sze zsnyega norca delali. Po taksen je szploj od postenyà priso, niscse nyemi ne driigo pravo kak pijanec «pijani Stevan". Tak je za pär let postenyé i tüdi doszta szvojega vrednosztjä zgiibo, v treznoszti pa ga je sze to csemerilo i zavolo tega sze szigdar szàkém szvajüvo i krego, tak ràvnok z Miška vértom tüdi. Miška vèrta je to bolelo, da nyegov rod i naj blizsänyi szoszid sze zdaj zsé ne szamo zdrügimi nego zsnyim tüdi szvajüje. Probo ga meriti ali zobsztom. Nàj bole tà szvaja je pa bolela Julcso i Franceka. Radiva szta sze teva mlàdiva mela zsé dugo escse od tisztoga vremena mau kak szta vküper v šolo hodila. I zdaj po sztarisovi szvsji szta szamo vszkrivnoszti vküper prišla po vecseraj vogradi tisztoga cajta, da je zsé vsze szpalo. Tak vküper szta blàjzseniva bila, pozäbla szta sze i szta szamo lübezni zsivela. Julcso je mantralo mislenje, da nigdär nemre tisztoga biti steroga szrcà rada mä, nemre pa zäto biti är nyeni ocsa pomali celo vrednoszt zaprävi i tak kak szit masko deklo szi jo Francek vecs nede scseo zéti. Tak je teklo vremen dvä szoszida v zsivlenyi. Miška vért je ritar poszto, v poszojilnici je gotove peneze meo, od plontavega Vuk Jä-nosa je vecs plügov zemle küpo i cela vész ga postüvala. Stevan vért pa szàki dén je szirinaskesi gracsüvo, nyive je pomali odävo, da resi tiszti dug steroga je vkrc3màj napravo. Edno nocs pa rdécsi kokot zacsne na nyegovoj hisi naszlemeni popevati. Trnok je zbiu ednoga läpca i té v tom csemerjej nyemi je hiso vuzsgo, on szam szcserjov Julcsov je komaj z plaména vujso steri je zsé dvere lizo. Lfldjé szo frisko vküper prebezsali na pornocs, stere szo zvo-novje zbüdili. Te edni szo vodo noszili, drügi sprickanco gonili. Szo-szidje szo pa na szvojo sztreho mokre ponyàve potégnoli i z vejem perinye vkraj gonili. Miška vért je tudi na szvojo sztreho mokro po-nyàvo potégno, zsena i druzsina je pa vodou noszila za polevanye ponyàvo. Francek i làpec szta pa napregla konye i szta v sprickanco vodou vozila. Stevan vért, pszüje i kàzse szprsztom na szoszidovo sztreho: Glédajte kak szidi na szvojoj sztrehi i sze veszeli od tisztec na mojoj nevoli. Ogen szo pogàszili: ruzst je zgoro mosznice szo sze na stalaj notri szpodrle, okne i dvere szo tüdi szazsgàne. Cela hisa skegnyom vréd je onicsena. Na drügi dén; kak rod i dober szoszid je Miška vért prek sou szvojemi szoszidi. Te pri pecsi sedij. No szamo to szem priso pravid, pràvi MisVa vért : zrnye za sze-janye i marò za oränye sze ti ne trbej indri szkrbeti! Pa csi deti icaksi lesz, ali ritonye trbelo, ali kaj drügo voziti, tüdi neproszi drü-goga, szkonyami, szkolami, pa zpenezemi ti trnok rad pomorem. Stevan vért csemerno odgovori, da vsze tä plernenitna pomocs nyemi od nyegovega szoszida ne trbej. Miska vàrt zsaloszno ide od Stevana, i kak to velko zapüscse-noszl vidi v dvoriscsi nyemi szrcé boleti zacsne i zocsi szkuze käplejo. Szirmäk, szirmäk Stevan 1 àtevan vért celi dén zhiše nede zsaloszten je, i vecskràt szam szebi pràvi. Vejti ti jaz zsé pokàzseml Té jaz zsé zafücskam! Vnedelo po Bozsoj szlüzsbi szi szvétesni gvant oblicsé steroga je escse té zasiti dau, da je z^'àvanyi hodo i farov ide. Csiu szem: odgovorijo plebànos vaso velko neszrecso i szercà zsalüjem. — Vidite to je Bozsa kastiga, dobro szi zamerkajte, Bog ne kastiga brez zroka. Pascsite sze na boukso pout, delo primlite, z dvöma rokoma i vecskràt räjsi v cérkev kak v krcsmo hodite. Zsalüjem ! Isztina da szem t nijsternem tali grešnik, ali zito je moja hisa ne ob Bozse volé zgorela. To me je on vuzsgo! On! Na koga misziite? Na nyega! — mojega szoszida FJiszarovoga Miška. Ka, ka pravite? kak morete en täksega csloveki z lazsmi i z blatom iiicsati! Pošteni cslovik je on? — On steri je z vragom kontrakt napravo. Ka noi oga gucsite Stevan vért ! — pravijo nyemi plebänos. Zaka, to je ne? dnesz v nedelo, da ovi drügi szo v cérkvi on pa szeno vozi z travnika. Dobro dela, csi dela; to jaz präviin. Postüjem ga zatou. Vidite nyegovo szeno je szüho; kak sze pa z vremena käzse escse dnesz ali vu noesi, de deses od steroga kre nyegovoga travnika tekoesi järek vö vlijé i csi zdaj notri ne zvozi tak nyemi celo szeno zbläti i od neszé. Sztém on ne greši proti Bogi. Vi pa, är nyega tozsite szte vi krivij. Stevan vért zsaloszno proti domi ide od plébànosa — i szam szebi muvi ; vszi szo me zapiisztili, szàki cslovik je proti meni — i potom, toga je vecs ne hodo takgizdävol Peneze je proszo pri ednom i driigom, ne je dobo! szaki nyemi je szamo telko pravo : jaz nemam, idi Miški on mä pa ti tildi dà. Stevan vèrta je to pelko v prszi. Cela vész szamo Miška nyemi na prej noszi. Ne od nyega nede proszo, näj bode kak je! Pozsgäna hisa, sztoji brez rusta i sztrehe, on pa v nye je brez vszàkoga dela, ne poprävlajjo; deses i vöter na szgoreni sztenäj lük-nye napravita, trami prénejo, mosznice sze podérajo, celo tak vö vidi Jcak, da bi nikoga ne bilo komi bi to szlisilo. On pa v hisi pri pécsi v ednem meszti szedi, dén od dnéva szamo telko gucsi. Ti pesz . .. szamo on ne ... Té pesz! . . . pesz! on bi dau ... on poniijo . . . té pesz! i po eseli sze kucsé z dregetocsov rokov, täk vö gléda kak, da bi odnoro. Julcsa je bétezsna grätala. Raszlädila sze je v toj hisi szkosz stere je vöter dén od dnéva bole, i bole pijo. Tam lezsij szirota na trdoj szlami kak dol vtrgnyena korina bléda, drgeese od tnrazi, tak, da bi jo trésnika pàla. Stevan vért je pozäbo vsze ovo drügo nevolo, i ne szedij zsé vecs pri pécsj nego blato meszi i zadeläva tiszte lüknye naszteni szkosz steri vöter piše. Na okna z ednega sztäroga „Dober Pajdàs kalendä-jija" papére vö sesese i gor prekeli, v hisi okolik gléda, ali ne je najso r.iksi toplesi vänkos. Vesznolo je vsze, vsze. Szkusze ga pobijejo. . . >. Moje dete, dràgo dete! Doli szi je szedo pri betézsnoj cséri, i je odevo sztàrov rasz--cseszanov bundov, da bi nye nebi mrzlo bilo, szküsüvo jo je i po glavi glado. Ka ti trbe;, moje dete? Malo tople zsupe bi rada jela! Ne je bilo stobi szköjo! Ka ti je Julcsa? Malo notri szköjanega bi rada mela! Ne je bilo sto bi prineszo! Bog moj, Bog moj malo mleka bi rada pila! Vecsér je bila, szunce je zse dävnok doli odislo i krnica sze razspresztéra, lampico bi vuzsgäti trbelo ali nega petroleoma. — Ocsa odgovori : vcsaszi bode vsze moje dete, ka zselezs. Ozdraviš sze pa bozs kmozsi sla. Ferko po tébe pride steroga liibis . . . Vö je sou z hise, i sze je z rokàvon zbriszo szkuzé z ocsi stere szo ga pobile od nevole i szlaboszti — prek ide szvojemi szoszidi Miska vérti. Brez mislenya odpréj dveri i notri sztopi v hiso. Zacsne sze jokati: Moja csij — Julcsa . . . Te szo rävnok pri vecsérji szedeli, ali na to szo vszi gor szko-csili i zacsnoli ga szpitàvali: Ka je? ka se je zgodilo? Betezsna je, trnok betezsna, i nemam malo tople zsupe i mleka stero zselej . . . Miska vért nyemi roko dà, zavàlim ti Stevan szoszid, ka szi kmeni prisol v dobro meszto szi trufo. Dvä bratänca szta sze obinola i küsnola. Zsuszka vertinya j? ne mela cajta niti sze jokati är je vcsaszi bezsala v könyo malo tople zsupe köjat stero je hitro szköjala. Francek je pa ne folgo roko sztiszkävati Julcsinomi ocsi: Ne zsalosztite sze sztric, zdrava de Julcsa Vszi szo prek sli k betézsnol Julcsi stero je od tega dnéva na dale Zsuzka sztrina i nyéni liibléni Francek szàk dén vràcso. Nasz-protoletje je Julcsa zdrava bila kak jedro i k viizmi je ime dobila Fliszàrovo po szvojem mozsi Fliszàr Franceki. Stevanovo zgorena hiso szo tiidi vréd posztavili i vkrätkem vremeni je tiidi driigi vért poszto vu veszi za Miskom. Sztàro i novo leto. Minéjo leta, odido leta Räznok odido, pä vkiiper prido. Täkse szu sztäre i nova leta. Edne minéjo i druge prido. Prinesz; nam szrecso to naj vekso, Doszta radoszti, malo zsaloszti. Z bozsnoga i neszrecso näj menso Naj tecsé novo leto v radoszti. Sze ne preminés, i sze preminyävas Nemas na tam szveti nikse sztälnoszt lak kak vöter. szem tä, sze menyävas. Oh ti preminécsa vöki vöcsnoszt Szejaj korine v za prävlenoszti I csi bär tüdi z meszt trnye pride Stero te zoszmica, z vézsi notri Z dobrim djänyom, näj nevole nede !: Burkajocse morje: sztäro vremen! Ka mesas ti v tvojem vrtelnoszti Oa sze szkosz preminyäva to vremen I ne osztäne nikak v mérnoszti. Szmejajocsi lidérci Novo leto! V szkrivnoszti hodi, to csäkajocse Obräzs mä zdaj escse doj pokrito Da v bodocsnoszt näj ne vidi niscse ! Talänyi Franc. Razbijäcs. Gyuro Peti, je v celoj fari nàjmocsnejsi cslovik. Z viszikim zràszom, z velikov mocsjov je v bojaznoszti drzso celo prebivalsztvo. Kak je on v krcsmo priso, tak szo vszi decski naenkrat z krcsme odisli, är sze je on szàkim v krcsmej nàjdenim cslovekom szvajüvo, za volo tega je nanyega cela fara csemerna bila. Ednok szo szi decski f küper dogucsali — bilo ji okolik 12, da ga primlejo i nyemi nyegovo szlednyo noto z igräjo. Ali zopszton ne szo nyemi oni z igrali nego on je nyin tak, da szo szi na telko kräje razbezsali kelko ji bilo. Kücsan Josko, je feszt decsko biu i je ia deklino meo Gorcsänovo Franciko stera je näjle sa bila v celoj vészi. Gyuro Peti, je tüdi zalübleni biu v Gorcsänovoj Frančiški, i je vszigdàr za nyov hodó. Sirota Frančiška, pa sze ga je tak bojäla kak sätäna. Proszila je szvojega Joska, da jo näj odszlobodi od tega razbijäcsa. Eden dén kak te razbijäcs po ceszti ide, pred nyega sztopi Kücsan Josko. i nyemi prävi: csi taka de escse duzse za nyegovov Franc'kov hodo i nyej ne nyà mèra tak, ga dol sztrili kak ednega besznega psza. Gyuro Reti, zaskripie zobämi i sze vrzse na szirmäk Joska, steroga obine i tak k szebi sztiszne, da nyemi sze csante prascsijo, v drügoj minuti je pa mrtev v rokäj razbijäcsa. Szirota Gorcsän Frančiška sze jocse za szvojim Itìblénim pojbärom i v szebi preszegne, da tomi razbijäcsi to nazäj dà. Ali kak, kak nej to escse zdaj szàma nevej. En vecsér kak Frančiška, pred hisov sztojécsov lipov na ednoj klopi szedi i szi z boleznim szrcoin miszli na tiszte lejpe vecsére v stenmi je szvojim Joskom tak blagoszlovna bila pod tem drevom. V tem premislävanyi pred nyo sztopi en tinok màlicski cslovik i jó pita zaka sze zsalosztij tak trnok? Mogocse, da de nyej on lejko na pomocsl Odgovori Frančiška: meni napomocs biti je szamo 2 klaftra velki cslovik mogocsen sieri bi mocsnejsi biu kak Gyuro Peti, pa né tak màli kak szi tij. Odgovori te mäli cslovik: vüpaj sze v meni bodes vidla, da jaz mo ti na pomocs i to tüdi znam zakaj szi ti deklina tak zsalosztna ! Zdaj idi szpät vütro opoldné pa me pocsàkàj tü pod tem drevom. Kak je té recsi povedo ga vecs nindri ne bilo, prejso je tak, da bi ga zemla pozsrla. Na drügi dén sze tak zgodilo, opoldné te mäli cslovik zsé csäka tam; kak je Frančiška prišla nye prävi: zdaj me pa pelaj tä gdé sze nahàja Gyuro Peti.. Kak poceszti ideta ; te mäli cslovik gizdävo pita szäkega csloveka szkém szta sze szrécsala: — gdé bi sze najso Gyuro Peti? Àr zsnyim racsun scsém meti. Liidjé szo sze szmejàli i szo en ovemi rekli: — te mali cslovik je tomi razbijàcsi szamo na en zob, tak kak en driigomi cslovöki müha. To je v nedelo za dvecsara bilo, Gjuro Peti, velkoj krcsmej pije szam pri ednem sztoli, pri tisztom sztoli neviipa niscse szideti gdé je on. Te mali cslovik pride v krcsmo i zràven szi tisztomi sztoli széde gde Gyuro Peti szedi i ga pita: ti szi Gyuro Peti? Te mocsen razbijàcs niti k recsi nemre priti od csiidnosti, da te mali zsé dale gucsi: Jaz tebé iscsem, rad bi sztebov gucso i tiidi sze biu; pa tebé na tiszti szvet poszlo gdé te zsé lucifer coàka zserjävimi zseleznimi raszojami. V krcsmej bivajocsi liidjé szo sze vszi trnok szmejàli na to protidev ! Razbijacs szpesznicov posztoii vdàri tak, da na tisztom sze plése ka nanyem je. Ti müha — kricsij — pa sze ti tüdi szmejés?! V toj szekundi te màli cslovik naszto szkocsi i tega razbijàcsa za vüja pocsi tak, da nyemi krscsäk z gläve szpädne. Razbijacs kak en oroszlàn szkocsi gor i tega màloga csloveka vdariti scsé. Te màli cslovik naméri sztoji i nyemi mérno pravi: pomali, csi kaj scsés tak odi vö na dvoriscse i tam sze bodeva bila. Csi pa ne vüpas sze tak biti kak ti jaz pràvim té pa vidim Ka sze me bojiš. Navzocsi bivajocsi lüdje sze szmejéjo. Od toga szram gràta razbijàcsa i pravi : Dobro odi vö ti pälcsek, potem ideta vö i vszi lüdje za nyima. Na dvoriscsi liidjé okolik nyeva vrtanik napravijo tak, da szta nyeva na szredi vrtanki. Szmejé sze vszàki navzocsi i en ovemi pràvi, ka bo zdaj? Te szirmàk màli de vcsaszi mrtev. He, krcsmàr — kricsi te màli — dvej kupici vina szem! Nàj pijé Gyuro Peti, prvle to slednyo kupico vina kak, de mrou. Krcsmàr prineszé dvej kupici vina i tami màlomi csloveki dà vroke. To màs Gyuro Peti, — pràvi te màli — prvle kak bi sze bila pijva ! Gyuro Feti, je zsé tak trnok zseden od csemerjov i edno kupico vroke zeme. Te mali szvojoj kupicov kocinta i pravi: zsivi — pét menutl Gyuro Peti, sze zaszinejé i kupico vina vö szpijé. Te màli tüdi szpijé. Nanyega — szkricsi te màli i szkocsi k tami razbijàcsi pa ga v koleno brszne tak, da sze té prevrzse i szpati zàcsne. Kricsi té màli — taksi cslovik je te razbijàcs, ka nyemi edna kupica vina obskodi. Na to en motvoz zsebke zeme i nyemi zvézse roké i nogé fküper, potom en màli omrics potégne naprej i zacsne po razbijàcsovoj glavi rogätati i ga büditi. Gyuro Peti kak sze prebidi csüdno okolik gléda i scsé zmeszta sztanoti, nemre, àr szo nyemi nogé i roké fküper zvézane. Te màli nyemi pràvi — no szamo tàksi decsko szi tij. Gyuro Peti kresi tak kak en oroszlàn — odvéste me ! odvéste tue! Ali med nazoesimi sie ne nàjde ni eden cslovik ki bi kre nyega biu. Te mali z omricson nadale pomali rogàcse po glavi i sze z m èro m zsnyega norca dela, teesäsz dokecs je zsivo — szamo täksi deesko szi tij. Kak je düso püszto nyemi na prsza sztopi — te màti — i navzocsim pravi: Vidite tak dokonesa szvojin zsivlenyem tiszti ki sze szamo szigdàr po kresmäj bije. Te cslovik je mocsen biu i sze je viipo szvojoj moesi, zätok je pa szäksega bantüvo. Ali sors ga je zgrabo, kak szàksega nepostenyàka. To szi zamerkajte nega tak kusztoga i velkoga dreva stero bi szprilikov ne mogo podreti. • V grasra Mimiki Serapion lefdlco LoesfelH-jo steri sze je leta 1924. meszec Auguszta 21. zdigno visziko v zrak sztérn poménom, da prek Grönlandszke zemle v Ameriko pride, na poti sze nyemi je motor pokväro po sterom v morje szpadne na.léd. Aeroplän sze na drobno fktip szpotro i Locatelli je tüdi obplazero. Po dugom iszkanyi szo ga za trij dné Amerikan-szki letalci v neszreesnem sztänyi najsli. Te aeroplän je Locatelli potem sttikon sztrliti dao, steri ga je szploj rasztrgo. (j) ZL9T0HQG ZSmjenajboulisa! Csedna dekla. Ednok szvejta je Iii v Prekmurji /.sivo eden szirmàk i té je meo edno csér, tä nyegova csér je bila tak csedna i lejpa, da szo vszi liidjé v celem Prekmurji samo od nyé gücsalt. Ednok je tü v näsem kraji eden mladi krao hodo i té je tildi csiu gucsati od té lepe csedne dekie. Dso je povedati toj csednoj dekli: csi taka, je ona isztino tak trnok csedna kak sze od nyé csiije, i csi de ona nyemi znäla resiti té tiij pitanye stere nyej on gor da, tak szi jo za zseno zetfie. Pivo je to: Na kraleszkoj hiši jesztc szio let sztaro predivo, sztega more ona zlato prejo szpreszti. Na to kràli da povedati là csedna dekla: Z velkim veszéljem to vestnim csi taka pred nasov hisov szto lei sztojécse sztäre paszike mi ziàti korblet dà krao napraviti, àr to je niti mojega dedeka babica ne csiila, da oi sze zlata preja na ieszenom ko : bleti prèla. Té rec.si j szo sze kràli trnok dopadnole. Driigo pitanye je pa to : V kräleszkoj pa'acsi jeszte edna potreta piitra, zakrpaj to tak, da sze na nyej krpa nede poznala. Odgovorij na to là csedna dekla: Goszpon krao naj prvi- dà to potreto j>ütro vč obrnot , ar sze gv^iit tiidi s/amo tak. krpa. Te odgovor sze je kràli tiidi Irnok povido. Trétje pitanye je pa szledccse : Csi ti 'deda szi tak trnok csedna, tak pridi k men' i ne pridi, poklani ::ze i ne poklani, pa prineszi meni senk in ne prineszi, csi sze to doprineszés lak te za zseno zemen. Krao szi je tak miszlo, csi esese ednok je là dekla esednejsa, kak je pa. Ali to nyemi li nede mogla szpuniti. Tä csedna dekla je pa ne bila zops/.tom csedna i sze je ne doszta trla glavo na tam pitar.yi, nego naprej je vzéla oesevnega oszla, potom je zgrabila ednega goloba, sterega je zednem sziton dol poveznola i tak sze je na oszla szela, v rokaj je drzsäla dol pokritega goloba i nyo jo je pa s z a mär neszo,- do krälove palaese je niti nej sztànola. Krao je rävnok szkosz okna glédo. Kak je tà csedna dekla kràla zaglédnola sztopi doli z oszla i sze nyemi z glavov klumanyen nizno poklani, gor je odveznola szito i golob vö zleti pa naiàj domon. Tak je prišla i je ne prišla, är sze je na oszli prineszla, poklonila sze je tiidi i sze je ne, är je ni edno recs ne povedala nego szamo z glavov szklumala, prineszla je senk liidi, pa je ne prineszla, är je golob nazaj domo odleto Sze to esedno delo sze je kràli trnok dopadnolo, ali esese bole sze nyemi je pa tà lepa dek'a dopàdnola, tak je vcsaszi dao popa pripelati i sze jo je za zseno vzeo. Vsze to sze je tak zgodilo v pripovejszti csi mi vörjete ali ne. Barbarics Stefan monogram küpiijejo. Dobro zdravje i vecs täksega Vam zselém „Dober Pajdàs ka-lendär cstenyàrom" i Väsz proszim ne szmete sze trnok csi te eto od méne steli. Odo szem zrnye Csernelavszkomi Titän Jozsefi, ednega bikà i edno telico Benki i dvä debeliva projnika Mertjanszkomi Vezéri, i za vsze to szem telko pcnez dobo, da za isztino lejko prävim „väla Bogi" zadovolem szem z letosnyem povom. Dnesz szem pa priso v Murszko Szoboto, da edno i d Ugo szi na zimo szpoküpim. Domä szem v Dober Paiciàs kalendàri steo, da tü polek Turkove gosztilne mä baoto Fliszär Pavel, vörar steri odàva monograme i zdaj k nyemi idem. Dobro zdràvje i vecs täksega Vam zselem — sze poklatiijö Barbarics Stefan, kak Fliszarovo bauto sztopijo. •— Proszim da bi mi odali eil monogram!... No ka sze pa csiidiijete na tam ? ... Ali pa zsé naprej spekolerate kak bi ga racsunali? — Ne, ne — odgovci bautos. — Csi pa ne té pa nàj vidimo te monogran, csi taka je nei dràgi ? — Nej je dràgi nej. — Té pa vö zsnyim I.. . Dobro, dobro ali kaksega pa scséte meti? — Kaksega.. . Dobroga, szamo pokàste vej szi ga jaz zsé vö odeberén. -- To nemreni àr • zdaj nega niednega tàksega steri bi za Vàsz biu! — Ka to gucsite vej pa vidim, da ji vecs màte-e ho tam! — Ah Vam trbej ? No vej pa pràvini tàksega za popevanye masin. Fliszär vörar naprej zeine erinega i ga gor potégne, na stero vcsaszi zacsne tak lepó igrati, da mi je krscsäk szam od szébe na-ednok naenkràj szkocso. Pa té monogram vnä vecs not tüdi? — Znä, znä telko kelko scséte! — Ka pa mà ceno te monogram?. . . Ja csüjte zdaj je dràgocsa i je vsze trnok dràgo, tak ràvnok te fonogràf tüdi. No, no . . . vejpa celega szvejta penez nede kosto !. .. Kelko platni pa scséte coj zéti? — Platni?... ka vragà ino sz platnimi?... to mi nej t0ej, àr platni sze szamo zvüna okolik obràcsajo. nota pa eto sztega trajtara ide . . . tak miszlim, da platni szamo zàto mi scsé coj odati, da bi vecs penez dobo i escse iglé mi tüdi ponüja — e prävim iglé mà moja zsena domä zadoszta Platni pa iglóv mi ne trbej szamo te masin. Za masin szva sze pogodila, jaz zemem i ga odneszem ® ZLÜTOROG ZSflJFü je naj bouksa! domo, domä na drügi den szmo ràvnok koline meli, toj priliki ga potégnem gor i ga püsztim näj igra. Masin sze obräcsa i letij okolik kak zsläjfarszki brüsz, ali ne igra niti telko kak taligov potač, ka nyemi jé?. .. Na toplo ga denem, mogocse, da je namrzno i zamukno i za volo tega ne popeva tak kak zamuknyeni cslovik. Masin sze na pécsi szegro i li r.escse igrati, premislävam szi ka nyemi je?... za ka ma te velki trajtar? ... Trajtar je zäto, da szkosz nyega sze pitvina vleva! ... e pràvin malo piti nyemi trbej v téj trajtar vlejàti!... cslovik je tüdi szamo té dobre vole i hitro zàòsne popevati csi taka pijé!... Dvä pa pol litra vina nyemi szkosz trajtara v gut vlején. Ali to nyemi je malo I... no vecs pa ne dobij, räj jaz szam szpijem... Na drügi den zemen monogram i idem zsnyim v Mursko Soboto k g. Fliszari. No gospod — pravim tomi vörari, jaz szem te masin zäto küpo, da bi mi igro. Pa ne igra — me pita. Csi bi igro bi ga ne tü noszo — nyemi odgovorim. Na to ga zeme vroke i ga potégne gor. Masin igra tak kak Csernelavszki cigänyi. Ka je to!... Zgrabim masin i bizsim zsnyim domo. Domä tüdi igra v noesi i vudnyé näj je szamo gor potégnyeni. Ali jaz szem sze zsé szploj nevolo te note. Csi csüjem me zsé naprej eservo boli, k temi Vam szém tüdi täkse zselem. Zima. Mrzla zima, mrzeo vöter Zdaj kralujeta. Cslovik i sztvär na toplo sze Potegüjeta. Szirmäk ftiesi nemajo zdaj Nindri toplega. Mrzla zima i vöter nyin Pérge eseseta .. . Jeszti nemajo szirmàcke Ar je sze v sznegi Szirmäk ftiesi, da szte v zimi Doszta krät lacsni. Drägi pojge- i dekline Trnok Väsz proszim, V tam bozsnom vremeni malo Jeszti dajte nyin. Za to Vase dobro delo De Vam Bog pläeso. V szäki ftics szpopevkom vieti Pa de zavälo. Talänyi Franc. Prekmurje. Nasa sztara szlovenszka zgodovina. Nasi Prekrnurszki rojaki trnok malo znäjo od nase sztäre szlo-venszke zgodovine. Ne je csiida csi nevejo, mi ki szmo escse té hodili v solo, da je Prekmurje escse Vogrszkomi orszàgi szlisilo, szmo sze nigdàr ne vcsili v liidszki šolaj driigo zgodovino kak szamo Vogrszko historijo, tä historija je pa szamo od Vogrszke zgodovine gucsala. Zacsnola sze je tam, kak szo Vogri z Azsije vu Europo prišli i kak szo sze v tukajsnyo zdaj sztojécso domovino naszelili i nadale kak szo kralovje kraliivaii itd. Pa, da szo szem v szedanyo domovino prišli, tii szo najsli Szlovenszko liidsztvo pot Szvatopluk kralon. Od Szlovenov szo näsz drügo nika ne vcsili. Po szvetovnoj vojni szo zmàgajocse drzsàve sztàro Europo z novics po plemeni prebivälsztva (!) nove drzsàve narédile, po sterom szmo mi sztàri Szlovenci tüdi v novo Szlovenszko drzsävo prišli. I zdaj kak te nove Szlovenszke drzsàve prebivalci näsz intereszera jeli je to isztina, da mi szmo tüdi tiszti Szlovenci kak na onkràj Mere, ozéroma kak ovi prebivalci Szlovenije. .. Ali pa szmo poszeben Szlovenszki narod? Pa od kéc szmo prišli szé kak szmo zdaj? Univ. prof. dr. M. Slavič v szvoji „Prekmurje" knjigi raszprävla naso sztàro Szlovenszko zgodovino v sterom sze trüdij nam to po-käzati, da mi Prekrnurszki Szlovenci szmo ne poszeben nàrod nego tiszti Szlovenci kak ovi ki v Szloveniji prebivajo. Nas jezik sze pa zäto locsi od piszmenoga jezika, àr mi ki szmo Vogrszkom orszàgi zsiveli szmo ne meli prilike sze tega novega piszmenoga jezika sze navesiti i tak szmo zaosztali v našem sztàrum indasznyem guesi. 1. Jugoszlovani ali Sloveni. Denésnyi Jugoszlovani: Bolgari. Srbi, Hrvati i Slovenci szo bili zsé 6 sztoleti po Krisztusovom rojsztvi z iménom „Sloveni". Naszeliii szo sze okolik Dune i szo za szvoje vzéli celi Balkàn do Jadranszkega morja. Kak szo pa odisli Langobärdi v Itälijo, szo sze leta 568 zaesnoli dale szeliti po danésnyoj domovini Slovencev. Zaszedli pa szo doszta vecs zemlé kak jo zdaj mäjo. Zsiveli szo okolik Säve, Dräve, Mure i Ràbe. Bili szo v Kranyski, Isztri, Goriški, Benecsiji do Taljamenta po celi Koroški en tau Tirolszke do Toploskega pola, en tau Szolnograske, po celi Stajerszki, en tau Gornye i Szpodnye Ausztrije prek po zapädnyem Vogrszkom proti vzhodi i szeveri do Dune, tü szo prišli vküp Csehoslovaki. Vszi te Sloveni med Csarnim, Egejszkem i Jadranszkim morjem prek alpszki bregov i na Vogrszkom szo bili edem nàrod, steri szo z véksega téla szkorom szi ednàko ali kaj malo naesi gucsali. Vszi n, da szte pravdo gvinali. Kücsan: Apelätok! Fiskälis: Szte odnoreii? Kücsan: Ne, jaz ne, i^mo to scsém pokàzati, da näj v Maribori tiszti birovje tüdi znàjo ka jaz mam isztino. Velki nosz. Birov: Zakaj szte vdarili rävnok g. Kohna po noszi? Decsko : Proszim goszpom birova naj poglédnejo g. Kohnov nosz steri je tak velki, da ne mogocse inam vdariti. Dober estiva]. — No povejte mi zakaj mate to hüto? — pita en potnik gorice csuvaja. — Zàto odgovorjj csuvaj — Ar, da na gorice päzim szpim v nyej. Lejpo trostanye. ~ Zsena: (v noesi domu pridejocsemi pijänomi mozsi) Ti Kàlmàn to duzse nede tak, da ti szaki den eno vöro kesznej prideš domo. Vcseraj szi priso ob 11. i dnesz zsé ob 12. vöri. — Mozs: Potrostaj sze, vütro zsé pri enoj véri zaesnem Ne mogocse. A : — Csi vi tak trnok szlabo zsivéte z vasov zsenov, zaka sze pa ne raszpisete? B: — Ne me je mogocse sze raszpisati.är szem ne zdàni zsnyov. Csemére szi szpunyàva. Ti praszica ti, ti jaz i^é po-käzsem kaksa szvinyarrja je to, do szega mao szente krmo i zdaj, da szi debelesa grétola od méne je •cena szpàdnola. Kak sze Vam vidi. Betezsnik: Ka! 100 kron kosta en zob szküblenye? No, da hitro g. doktor zaszlüzsijo té peneze. Doktor: No, no, kak sze Vam vidi, jaz pomali tüdi lehko zob szk&bnem. Odszlobodi nàsz od hüdoga. Babica: Fojeb, ka za dela je to, ka sze szigdàr szmejés, da ocsanas moliš? Jàncsi : Zäto. är äjta szigdàr na babico giédajo. da jaz prävim „Odszlobodi näsz od hüdoga". Szrecsa. Goszpodicsna : Goszpom i Potkov, tak sze vidi, da vi velko szrecso mäte v Hibézni. Goszpod: To sze znà àr szem do szega mao escse brez zsenitvi osztano. Na zseieznici. Mladi doktor: Vcserajszem sze mogo pelati na Murszka Szobota—Hodos zseieznici k ednemi betezsniki i dokecs szem tà priso je zsé keszno bilo. B: Zsé je mrou? Mladi doktor: Ne zdrav je gràto. Zsenszka nevàda. Zsena: Jaz bi rada 80 let zsivela. Možs: Csi escse dugo pri 25 let oszlànes tak zsmetno. Isztino mas. Zsena: Neszrecsen cslovik! zagvüsno szi zsé pä to prekléto skodlivo slogano od küpca kiipleno vino più! I od toga te glàva otekla na tak kuszto kak en lägev ! Isztino màsl to vino kak szem più je -bilou z Gornje Radgone od küpca Clotàr Bouvera. Zsena: Bog vari od täksega küpca vino küpiti. Pri vörari. Goszpod Kiraly, trgovec na vogli v Bergerovoj hisi i g. Ligeti vörar, szedita pod ko-sztänami v szenci i szi szledecse gucsita : G. Kiraly, käzse szvojo zsepno vöro — moja vöra szäk dén kesznej hodi vertäl vöre, po-glednite i jo popravte — pa ka de to kostalo? G. Ligeti, poglédne vöro i pravi — za 40 kron jo popravim är je vlàsz ràsztégnyena i sztém je doszta dela. G. Kiraly, lazsejo, vöra dobro hodi, szamo szem znati scseo kak vörarje szliizsijo! G. Ligeti jaz ne lazsem, vi lazsete, àr szte pravli, da vasa vöra szàk dén kesznej hodi ! jaz szem szamo z lejka zaszliizsiti scseo 40 kron Pijànec. Doktor Vam je prepovedo vino piti, zaka pijéte ? Püszti to, jaz szem zsé trij tàkse doktore prezsivo steri szo mi prepovedali vino piti. Moderni szpomenek od csasza pravicsne vlàde. Znàs Jurij, sze escse szpo-minas na tiszte lepe cajté, da szjno csloveka v Sumadiji na nägo szlekli i szmo nyemi peneze vzéli. Zgrabili szo näsz ali vcsaszi szo nàsz tüdi szpüsztili, $r szmo povedali, da szmo kormàny parti. I v zimi pa, da nam je trbelo toplo sztanovänye stej o szmo od drzsàve sertki dobili, szmo povedali, da szmo — vu opoziciji. V rejcsi ga prijél». Zsena: Bog moj, da szem triidna. Celi, dén szem šivala. Mozs : Ah sivanye je nej delo. Moj prjjàtel je to pravoL ka pri zsenszkaj je sivanye telko kak pri moskaj fücskanye. Zsena: Tak. tomäs Francekove lacse, pa szfücskaj nanye trij krpe. Gospodarska zadruga) za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, r. z. z o. z. * v Gornji Radgoni. i Podruzsnice: • Ljutomer, fleržej pri Ljutomeru, Ivanjci pri Bop. Radgoni j Zaloga in prodaja vszakovrsztnega manufaktumega, specerijszkega, • kolonijalnega in galanterijszkega bJàga, gotov szpogen gvant, • glazsojne i glazsonyszkò posžodo, szuho i olajovo fàrbo, ste- I klarszkoga kelja, raznega namiznega, barvarszkega i rafiniranega J olja, bencina, poljszkih pridelkov in mlevszkih izdelkov, umet- • nega gnojila, szemenya, cementa, vapna, modre galice, zsvepla, » rezanega in teszanega lesza, premoga (Steinkohl) in drv. 5 Fabriska zaloga cMkra In petroleja. ; Na drobno. Na debelo. • Brezkonkurencsne cene. • Hahup Bszahoursztnih poljszblh pridelkov po najvišjih dnevnih ceoaj. : Leszenì patent csepi. | Lagvi L alkoholnimi pijacsami morejo biti zadelani , tak, ' n da zräk neszmi v lagev priti, àr sze ovak pitvina pokvarij. ^ Csi pa lagev na pipo vdàrimo i szkosz pipe scsémo pitvino natàkati tak sze odzgoraj csep more odbiti, da tam v lagev zràk pride àr ovak ne tecsé, to odbijanye i zabijanye pa telko zràka piisztij k vini, da csi malo duzse je lagev na pipi t$k sze v nyam bivajocsa pitvina recsimo vino (zlejka pokvarij/ vino bersiatno gràta i sze szkiszi po sterom jeszijov stik dobij, da bi sze to rtebi zgodilo je gosztllnicSAr Josip Fleis, Maribor Ru!ka cesta 7 gor najso taksi csep steroga ne trbej odbijati i zabijati nego sze regoléra tak, da szamo telko zràka ide v lagev kelko je ràvnok potrebno. Csep sze odpéra 1 zapéra tak, da visisnyi zràk ne pride v lagev. Tej csepi sze dàjo pristelàti od nàjditela g. Josip Fleis, gosztilnicsara Maribor Ruška cesta 7. I RdéMpim nijknkse i nijfatejse immufaMinra klano? Szamo v trgovini t 'a ~ Ivan Bračko, Gornja Radgona^ ali pa v podruzsnici Kapela tnà velko zalogo vjzej vrszt barhentov, moški i zsenszki stofov, druk, volne, puslice i vence za sznehé, piszano, rujàvo i belo platno,. pokrovce, paplane, szlamnikov, zašite szrakice, szpodnye lacse, sörce i vsze felé driigo biägo sze dobi szigdàr po szolidnl niszki ceni v trgovini Bfaflio. Gornia Radgona 6*9 eiSQISlK) 6iä© ©J3I6IP9 6*9 6*9 G*9U Fmvnitii zdpavsztvena i k vini itójboubsa szlatina Eflpapi naiiéksi szensav-natren-lithian drcsfasa Mazila veda. Lasztnifca: yOELEH 302SEF i 39H05 Posta, telefon in zselezniska posztaja: SZLATINA RADINCI. •16*9\or/d 6*9 6*9 6*9 6*9 6*9 6*9 6*9 S&SESSS Prva mariborska strojna pletarna j Ivo Barta, Maribor, Oroznovo ul. 61 J SJtJlJjJJJIJ sze delajo vszefelé strum- JJJJJJISJJJJ D J ... I Pfle- od näjbole proszté do Q Ha sellilo! ».^t» Hfl inalo! 8 ] ••••*•••••*• PO posti povzetje(utànvétel.) SJSJJ2«»**»* n «=raabfaaaoaaaaaaaaaaaaaaaciaa £ Jugoslovanfki r. z. z o. z. podruzsvtiča v Hurski Soboti obresztuje hranilne vloge najugodneje. Poszojila I; na vknyizsbeno, na vrejdnosztne papirje in na blago lezsécse ® * v javnih szkladiscsih. — Inkaszo faktor in trgovszke in-formäcije. — Kiipüje in odàva vszako tiihinszko valuto. Izdäja cseke in akreditive, izvršuje nakazila na vsze tuia inozemszka meszta. j Brezalkoholne pijače : malinovec, borovničar, bezgovec, ribezov J sok, jabolčni sok, grozdni sok proizvaja ■ IFodravska industrija sadnih izdelkov j v Selnici ob Dravi , Zaloga: Maribor, Koroška cesta 11 I Hl I ÉllHllllllll .........Mil Klóbasa Frane, Oleslavei pH Kapeli posta Ivanci pofeszfnik, vele trgovec z vinom i lesom Vszem g. : gosztilnicsórom naznänye dam, ka sze me je poszrecsilo vecs mesztaj brätvo kfipiti stero szem szam szpresou. Tak, man vecs szto po-lovnyàkov dobro belo vino za odati po fàl ceni. Titan József ss Gernelavci kiipiìje vszeféle polszke pridelke i szadje .•. vszigdär po nàjvéksoj dnévnoj cejni HsjfalejsiindjiiougsiyOPQPje Fliszär Pavel v Murski Soboti poleg Tiirkove gosztilne Poprävlajo sze vsze felé vöre i gramofoni. Veliko prebéranye vzsepni, sztenszki vöraj i vekercaj. Zlati, szrebrni i nikelszki lam-sekaj, zlati i szrebrni prsztanki i rmglini. — Küpüjejo sze zlati i szrebrni predmeti po näjvisisoj cejni. cejne! Szolidno delo! Szuhics Byopgy klobücsär Murska Sobota cacaeaocicacacao« Mä vsze felé näjfinejse i proszte krscsàke pa höbe po najménsoj szo-lidnoj cejni modeli: Becsa i Gràca. Za fai peneze sztäroga krcsäka novoga dobite i prisparate doszta penez, csi ga däte vöszpucati, krscsäki sze tüdi na zselenye pofärbajo v :-: kakso stécs färbo. :-: orrir^rrirrtprir^op*^8""! ara; wr/mv/a KM HS Mihael Dermota liizsnyarija in trgovina z ledrom Sv. Jurij ob Ščavnici zeme v delo vszake féle szirove kozse, stere po najnizsni ceni vözdeläva. Tildi vödela kozse na boxleder. V zalogi mä najbokse podplate i vszake-féle leder, stere odäva po najnizsjoj ceni. Pnpbmunnl Prepricsajte sze, ednok küpte pri meni 11 ornimi li. j te vidIi> da nindrik ne dobite tak fàj m [vmvmvmvmvmvmvwivjM 12 ig^/^'T ! G^/^ i G^/^T i «r Zdravitiscse Radinszka szlatina: Zdravilni Kraljev Gtzela vrelec Kopališka szezona: t. junija do 15. szepfc Julij Fischbach fabpiita za izdttosenyE hcfs in csopicstv Gosposki Bi. s Maribor 2iftnka ol. ¥ Izdelovanye vszeh vrszt kefe i csopicsev za induszrijszke ali poljedelszke sztroje itd., fine ali navadne kefe za izvoz. Horvat Afehsandep szaboul i trgovina z gotovimi oblekami Murska Sobota potek Dobray hotéte Ma vszefelé gotov gvant na prebéranye, tiidi zgotàvla po meri elegantne obleke. Priporocsamo. da kupujete szamo Karo-csevlje stere dela szamo tvrdka Dragotin Rogttč Maribor Koroška cesta štev. 19. Zahtevajte z dopisznico od tè tvrdke prezpiacsni album-cenik. ^ ! o^o 1 I I l ì I 1 1 ! t j ^ Vöra sztvär zaneszljivoszti, àr ki küpüje kdar ne vej za kelko sze cena po-ksa za vödävanye na popravilo. Pred novim vödavanyem sze pate. csi mäte popolnoma garancijo i dober verk tvrdka Suttner kaK goszlovenszki raktàr szvoje läsztne ejcarszke fabrike vor vain ponüdi igdàr veliko prebéranye szamo prvi sztni vor vszàki cenaj! Pred vszem tiamka „lko" svajcarszka fabrika vam mesi; za d .ber .verk. Zahtevajte bogati ilusztrovani tlik, v sterom najdete vöre za go-pode i goszpé, zläta i sžfebra, ni-ijna itd. v vszàki ceni, ràvno tak peszne vöre, vekerce, laneseke. eszke i razbesni nakit. Poslite za cenik szamo dvà dinàra :j ? Odposiljàtel tvrdki vor Suttner, 'iubliana št. 989 Slovenija. Franja Šauperl Izdelovanja kreme i vazeline za čevlje Maribor Slomiekov trg Priporoči« po najnižjih cenah! Franc Hormonn Maribor Gospodska ul. 3. Najvéksa zaloga galanterije, igracs, drobnije i pletenin. Ha drobno. Na velo. Maries Anton vörari fn8tramonteur(mu8zeré8z) Beltinci, Cerkvena ul. 52 Priporacsa szvoj najfinejši i näj-fcouksi verkstat,, popravla všzefele vöre, musine za sivanye, brüszi i poprävla masiné za vlaszé rezanye, té masi ne za vlaszè "rezàhye V celom Prekmurji sze szamo pri meni briiszijo i popràvlajo. Garantéran sa vsxako delo! Tritoli niszite cene za ä lepo i dobro biódo. mikiauc Trbej vam szüknyo za moški i zsenszki gvant, hlacsevino za delavce, blago iz b ^m-bazsevine, barliet za pranye, tkàlno perilo za pranye, szukno za pranye, szrakice, lacse, sorci, zsepne robcseke, posztelno perilo, bri-sacse, paplane, pokrovce, pletenine, moške i zsenszke strumpfle, jopic, zgotovleno zsensko, moško i decinszko perilo (Jäger) i vszàko-vrsztne druge obleke, potem posiete dva dinàra za poštnino i zahtevajte, da vam poslemo nov cenik ; (ärjegyzek) v szlucsäju, da scséte pristelati vék- so kolicsino blaga, pa bi radi prvie vi-dli minto, po-slite zanyé 10 Din i postei tocsno vsze potrebno, ' da vam lejko poslemo od tisztoga blaga stero scséte meti minto. — Nasi postiivani cstenyàri dobijo specijalno ponudbo i bodo dobro posztrezseni csé sze obrnejo z vüpanyem na f| Ä Ä H. IHiMauc, Ljubljano št. 365. Tvrdka ponüdi szamo dobro blàgo. m Vszigdàr terpécsi „Plodjenyà-Kalendàrium" nàjhasznovitnejse hlsne sztvàri. Plodjenyà zacséfek Plodjenyà dokoncsétek Konyi Glavne märhe Szvinye PJodjenyä zacsétek PJodjenyä dokoncseték Konyi Glävne märhe Szvinye Plodjenyà zàcsetek Plodjenyà dokoncsétek Konyi Glävne c märhe Szv,nye Febr. 1 Januär 5 9 13 17 21 25 29 2 6 10 14 18 22 26 2 Marc. 6 10 14 18 22 26 30 3 7 11 15 19 23 27 Majus Aprilis 2 6 10 14 18 22 26 30 2 6 11 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 4 8 12 16 20 24 28 1 Dee. Jan. Febr. Marc. Apri. Nov. Dee. 8 Okt. 12 '16 20 24 28 1 5 9 12 17 21 25 28 3 7 11 15 18 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 1 5 Jan. Febr. 23 April. 27 Mäj. Juni Juli Aug. 5 9 13 17 21 25 29 2 6 10 14 18 22 26 30 4 8 12 16 20 24 28 1 5 9 13 17 21 25 29 2 Mäjus Junius Julius Aug. Szept. April. Mäj. um Juli April. Aug. 9 Febr. 13 17 21 25 1 Märe. 5 9 13 17 21 25 29 2 6 10 14 18 21 26 30 4 8 12 16 20 24 29 1 Juni 5 9 Mäj. Okt. 25 Aug. 29 2 Szept. 6 10 14 18 22 26 30 4 8 12 14 20 24 28 1 5 9 13 17 21 25 29 3 7 11 15 19 23 Nov. Dee. 7 Szept. 10 18 12 26 28 30 4 Okt. 8 12 14 20 24 28 1 Nov. 5 9 13 17 21 25 29 3 7 11 15 19 23 27 31 Dee. Aug. Szept. Nov. Dcc. Juli Aug. 13 Juni 17 21 25 29 3 7 11 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 1 5 9 13 17 21 25 29 3 7 Szept. Okt. 27 Dee, 31 4 Jan. 8 12 16 20 24 28 1 Febr. 5 9 13 17 21 25 1 Märe 5 9 13 17 21 27 29 2 April 6 10 14 18 22 Blizsnya orsäcska szenya i proscsénya. Prekmurje. Beltinci (z3ivinszki in kramarszki) 20. januara, 24. na presztopno let'o je 25. februara, 25. aprila, 27. junija, 15. julija in 5. novembra. Bogojina. (zsivinszki in kra-marszki) 19. maja in 4. szept. Cankova 19. marca, pondelek po szvetnoj nedeloj in szv. Trojszlva nedeli, na Rupertovo v szeptembri in 11. novembra. Crenšovci (zsiv. in kramarszki) pondelek 3. maja in pondelek 14. szeptembra. Dobrovnik (zsiv. in kramarszki) pondelek po Telovom in 25. julija. Dolenci 16. julija in 6. decembra. Dokležovje (konjszki, goveji in kram.) 18. junija in 21. auguszta. Dolnja Lendava (konjszki, goveji in kramarszki) 25. jan., csetrtek po tretji posztni nedeli, Veliki csetrtek, oontlelek po Binko-stih, 28. julija, 28. auguszta, 28. oktobra in na csetrtek pred Bozsicsem ter vszak torek szvinyszko szenye in za drobnico. Ako pade na torek veliki szejrn, potem sze vrsi szvinsko szenye na drügi dén. Grad (G. Lendava) 28. marca, 20. junija, 16. auguszta, 29. szeptembra in 30. novembra. Hodoš 10. marca, 5. julija, 19. augüszta in 5. oktobra. Križevci (zsivinszki in kram.) 16. aprila in 4. junija. Krog 4. maja. Kuzdoblan na Krizsni csetrtek. Murska Sobota (zsivinszki in kramarszki) v pondelek pred posztno nedelo, drügi pondelek pred Velko nocsjo, csetrti pondelek po Velki noesi, 24. junija 24. auguszta, 15. oktobra in 6. decembra. Martjanci 6. maja, 6. augusta in 11. novembra. I Petrovci 4. junija, 4. julija, 8. szeptembra in 28. oktobra. Prosenjakovci (zsivinszki in kramarszki) 15. marca, 16. junija, 2. szeptembra in 28. novembra, i Puconci (ziiv. in kramarszki) 28. maja, 10. julija, 10. szept. i in 10. novembra. Pužavci 13. julija. Rakičan (zsivinszki) 26. marca, v tork pred Binkosti, 2. julija, 17. auguszta in 8. oktobra, j Selo prvo nedelo po Szrpnoj Mariji in Miklosovom. Sv. Benedek pred Pepelnicov, po posztni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, na Velki pétek, po je-szenszkih kvatraj in red Bo-zsiesom, vszigdär v pondelek. Sv. jelena 18. auguszta. Sv. Jiiri 24. aprila. Tišina 25. februara, 5. junija, 8.-9. szeptembra, Turnišče (zsivinszki in kram.) v csetrtek pred Cvetno nedelo, drügi pondelek po Velki noesi, csetrtek pred Binkosti, 12. jun.; csetrtek pred Velko meso, drügi dén po Mali mesi, 4. oktobia, ter vszak csetrtek szvinjszko szenje in za drobnico. Cse pade velko szenje na csetrtek, potem sze vrsi szvinjszko szenje drügi dén. Okrajno glavarstvo Ljutomer. Sv. Križ pond. po Tihi nedelji,. 3. maja, 26. julija, 6. nov. Nego va 8. septembra. Ljutomer vsak kvat. torek, torek Vel. noči. Cven 7. september. Mala Nedelja četrtek pred ned, presv. Trojice, 21; oktober. Veržej 6. maja, 29. september, 30. november. Gornja Radgona 3. februarja (na Blaževo), 25. maja (na Urbanovo), 10. avgusta (na Lovrenčevo), 15. november (na Leopoldovo). Sv. Jurij ob Ščavnici 3. febr., 25. apr., 21. nov. Sv. Duh 24. avgusta, 13. dee. fVledjimurje (kotorska oblast Čakovec). Čakovec cvet. pond., 29. jun., 3. avg., 25. novembra. Draškovec sreda po Jurjevem, 7. in 16. avgusta, II. nov. Kotoriba 9. marca, 27. junija, 30. septembra, 30. nov. Nedelišče Ì5. junija, pondeljek po Angel, nedeljo. Prelog Bink. torek, pond. po jakoboven Rac-Kaniža 16. maja, 24. junija, Mesto in okrajno Maribor (mesto) vsak drugi in četrti torek v mesecu sejnTza ; vse vrste domačih živali (konj, goved, ovac in koz); če je v torek praznik, se vrši živinski sejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče; ce je v petek praznik, se vrši svinjski sejm dan poprej. Vsako sredo in soboto tržni dan za vse kmetijske pridelke in suho robo, kramarje itd. Slo venska Bistrica 24. februarja, Veliki petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija, 24. avgusta, Mesto in okrajno Ptuj (mesto) Živinski sejmi: za konje in rogato živino vsaki - prvi in tretji torek v mesecu, za parkljarje vsaka sreda; tržni " g dan je vsaki petek; letni kra- - marski sejmi se vrše : 23. apr. 5. avgusta, 25. novembra. Andraž v Slov. goricah 13. junija- 30. novembra. Ptujska gora 18. marca, Veliki torek, sobota pred Križ. nedeljo ali pa sobota po Vel. noči, 2. 10. avgusta, sreda po Beli nedelja. Mursko Središče 1. maja, 20. avgusta, 26. oktobra. Štrigova 19. marca, 22. julija, 30. septembra, 4. decembra. Sv. Helena pri Čakovcu 18. avgusta, 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovcu na Rokovo in Mihaljevo. glavarstvo Maribor. 14. septembra, 28. oktobra, 21. novembra. Poljčane pond. po kvat. ned. v Postu. pond. po Vneboh., 29. avgusta, 15. novembra. Sp. Polskava 3. februarja, 10. marca, 30. junija, prvi pon-deljek po 3. avgusta, 9. septembra. Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pond. po Beli ned., 19. maja, 24. junija, 2. avgusta, 4. okt., 6. nov. Fram 26. julija, 21. septembra. glavarstvo Ptuj. julija, 14. avgusta. Ormož cvetni petek, pondeljek po Jakobovem (25. julija), nä Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v mesecih jan., febr., marec, maj, junij, julij, sept., okt., dee. (ako pade na enega teh pond. praznik, se vrši sejm na drugi pondeljek), svinjski sejmi vsak torek v tednu. Sv. Urban 25. maja, 25. julija. 16\>T/316^/D I 1I G^/D 1I G^T/D I I (?k>r/c( I I G\>T/D I Najmodernejša fabrika mesznati izdelkov z ledenov fabriko in z hladilnicov Import-Export govenszko zsivino in szvinyszko , ^ » r. •» .: > " * ! ■ ' Jos. Benko Murska Sobota Import-Export govenszko zsivino in szvinyszko Delajo sze vszäke vrszte kol-bäszi, szalämi (zimszki i tüdi letni), vszeféle prekajeno meszo Na velilo i no màio sze dobi » mesznici w ™— «BHHHI^M VH^hhmww Polszka goszpodàrszka i mehanicsna delavnica Ivan Hiicsan-o v Mm Soboti Szolidno delo! je prvovrsztna! Primerne cejne! Tam sze szprejmajo v popravo ali predelavo mlatilni i parni masini, automobili, motorbiciklimi, bencin motori itd. HaszeltóvaiiyB mlinszhi valéhov sze dela najmodernejše i najbougse. Najbogsi Portland-Cement, Paper za sztrého, izoler-papér za zid, Beton za mokre peovnice, Stein-kohl, Superfoszfat (mti-tragy), Vogelje za ko-vacse, Drva vszake vrszte sze dobi po dnevnoj ceni pri Czipotii Viktor trgovina z leszom, drvami i premogom, Italia Sobota Naznanyam cenjenim gosp. I OVCO m, da vszäko vrszto sztreljeno divjacsino in vsze féle poljske pridelke po najvisijoj dnévnoj ceni kiipiijem. — Na dale kiipüjem in prevzemen od g. trgovcov za import, Export jajc i pe-rotnine TUPh ÜOZSßf gosztilnicsar v Murski Soboti. Najprvi turbinszki mlin v Murski Soboti je LUDVIKA ŠIFTAR »steri zeme vszefelé szilje v mlenye i sze jäko lepa 1 bela mela napravi. Vszaki vérd szi szvoje zrnye | • lejko szam poszebi szemele tak kak sze nyemi vidi. • Lendavska ceste Nadale näjbole na prebiranye sze esose dobij: vszefelé En-gleska i Pràjzoszka skér za vseféle mestre i pörgare, tüdi vszefelé drügo zselezo, kak : sinye. obrocse, näredi, lance, cveke, raszoje, lopate, motike, szekére i lejpi sparhetke za notri zidati, lepi kaszlin sparhetke, vsiefelé pecsij i fàjno lepo künyszko poszodo. Najvéksa zaloga (raktar) za traverze i slésze stere sze vszig&àr lehko dobijo po najfalejsoj cejni. Escse za tiszte inasinszke vèrte i mlinare, steri ccséjo dober Masinszki i Cilin-derszki oli meti, morejo tüdi iti v baoto Stefan H@fclics«a w Murski Soboti Csi scséte dobre koszé meti tiszte prave Törszke i Japänszke pa prave Tirolszke kanile kcoj, té morete iti t» zselezno trgovino Stefan Kehlics-i v Mursko Soboto Fàl cena! Dobro blago! i MURSKA SOi^Ta Aleksandrova cesta 195 prek gostilne Turka Trgovino flofsul tnodnllì mcshih olili oo9Q©«©®»o«*eo«e*9«»o®e9®eo©«ee® Dobra posztrezsba! •«tcresisstteiieiiiüteedteoigtee Koesvara Stefan slousr { mehanikar Nursks Sebota v dvorišči Péterkove gosztilne Poprävla näjfalej vszefelé masine za sivanye, bicikle i vsze drügo meha- nicsno deto. (tttpüje sziàre za sèvanye ma». *tne, sfere näjdrakse pläcsa. $€hö€h $mmu màiar h farbar Mps&s So&otüi. lioyenstia ül. Zää Prevzeme vsselelé v irr. ma-strilo szpàciajoesa mènsa i véksa dela, kak màianye cerkvi, szob, fàfbaw^e, pohitva v iärbi wssafte téla äreva. Franc Vtijec, resztavracij ' SLATINA RADINCI pri kolodvori poniidi vszàkem dnevnem csaszi topla i mrzla jedila, prvovrsztno ljutomerszko i szvejc lasztno vino. V letni szezoni prvovrsztni koncerti. •jPotitniki za sspanye siebe vszigdär dobijo. GrUntana 1855 Grantana 1855 ASCHER B. in SIN ^ypcKA SOBOTA Telefon broj 14. Telegraf ' «a velko! Na malo! Kolonszka, specerijska in vseféle mele, zrnya velka trgovina. Herceg-Boszne orszacska szekulàcijszkoga društva krajinszko zavüpnistvo. Zosztopsztvo Gsatavsztep parnoga mlina tatovsc. ,05216 X-— färbar za obleko lursha Sobota Badganslia cesta u fàrbanye zemem v sze felé gvant, Siofe, cajge i platno, stero sze pofärba po zselenyi vu käkso stécs färbo. Zsalne obleke s Z4 vörai zgotovim. JI. Heimer lasztniki Eup in Arnold Heimer Murska Sobota trgovina z mešanim blagom, vàpnom, cementom, deskami i teszanim leszom. * I PRAHIC KATICA I fotograf S MURSKA SOBOTA Povéfcsàsa kepe (slihe), kepi na izkaznico v ID minuti sze zgotovijo ! 1 Fino delol Fino delo! ■E Csé . v zsele* n? tara. obroct. tlarsko za okna zsgalni k. i gotovi di grobe i kriszu. zidati i znogacsa. rorih. Kosze vszai tirolszki kamni. O, Oblijalo v szaksoj _ pükseni präj, rprij i v sze dn. Oobi sze nàjboukse zi po nàinizsni c V. Vilar, Li železna tri na navadno kleparsztvo, u Griìntana 1855 Grünta' ASCHER B. in-iS i MUP^ SOBOT^o deìo. Telegrafi T lOforM i PBMBl! «a velko! Kolonszka, specerijska ^ mele, zrnya velka trgovii * À Boszne orszacska szekuldc* S i drüstva krajlnszko zavüpnilh | Zasztopsztuo csflhcuszfiogö parnogo mlina fa . §j .-üüti _ fàrbar za obleko lupsha Sobota Hadgansha cesta fàrbanye zemem v sze felé gvant, I stofe, cajge i platno, stero sze pofärba j po zseienyi vu kàkso stécs färbo. ììl Ceni. j Zsalne obleke g pöpqj zgotr Iv^jacsine iebelo po najvisisi SJ fpRAH Telefon štev. 6 Radgona MURSr IPovéhsaya kepe (stihe), kepi n. ^^Fino delo I S is *nt I /aly j . D i Soboti hiai szigdàr nàj iécsi krscsàk 4fr. lov. .. ie sze, v szeféle elàvanye krscsàkov. ^Yo zsenszko pe-^Jtrumpfe, bluze, ange, baba n&stri-garniture itd. sne j sa vretina. iZ, Ptuj ^ke i porceit^vszke _ ' glada). Stero ^ cenaj. na navadno letb , ^ i Prem Interurban telej Lom Mariroji Sze znä, da näj B i v kotlenico szr ■s-L-tx t >n& S dìnàr©» Grlintana 1855 , Grönta fff féie ______ , relenye MUPCKÄ SOBOT delo. ASCHER B. i» f .Ml. T iBderno i poceni! ulh^i Telegraf ; ' .«a velko! Kolonsika, specerijska » m mele, zrnya velka trgovii * A % Boszne orszacska szekulàc* 9 društva krajinszko zavüpn&Jf ««I«« Zaszfopsztvo csahcuszhoga parnega mlina Siroti ^fécsi krsGsäk iOV. fàrbar za obleko lupshB Sobota Hadganslia cesta «Ju färbanye zemem v sze felé gvant, [. Istofe, cajge i platno, stero sze pofärba I po zselenyi vu kàkso stécs färbo. il! Ceni. | Zsalne oblEhe g Zt pòraj zooV . ,J|e sze, v szeféle Vlàvanye krscsàkov. zsenszko pe-^strumpfe, bluze, . . , ange, baba nastri- ieoelo p- .. j.. F garniture itd. en e j sa vretina. :st fPRAH Ra/42» ijtke i porcei^vszke giada). Stero ^ \doàCa"i cenaj. Sze zriä, da näj bo i v kotlenico szo s*. Maribor, ,-iero — ,-nadaIe .o za sivanye gvant stero 1 • szvojim ' vsze ?osze ceni n . iskarne .ce Sobota .ra gasa iozer j »vracsnik i XjtMm gosztiine • : voile zobé zlatom, ; Gnove zobé, zläta ali z e "i zlatimi kapcsami. caca S %•••••••••••••••••••* u na navadno leto jggO Dela vs nàjmc-dernej ali z mékogc^ vszàkoféle _ 'Ml QrUntana 18S5 Grünta ASCHER B. in IL ^ypCKA SOBOTio delo. Telegraf 1' 1 »! ! .«a velko! hPm Kolonszka, specerijska ? mele, zrnya velka trgovii ± Boszne orszacska szekulà!^ društva kraiinszko »avöpnR^^niS Zaszfopsztvo csabovsziop parnoga mlina »wo| hisi szigdàr n