1960 LETO IX. Štev. 4. April Registered at the G.P.O., Sydney, tor transmitsion by post as a periodical. Valibonocne praznike '< 4] ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦ ♦; ♦; ♦; V ♦: ♦: ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ,4] :« ISLI (TKought«) Mesečnik za versko ir kulturno življenje. Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: F A 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 KOLEDAR Vpril — Mali traven 1 P Hugo, Venancij 2 S Frančišek Pavl. * 3 N Tiha nedelja 4 P Izidor, cerkv. uč. 5 T Vincenc Ferer 6 S Ivo, Krescencija 7 č Radivoj S P 7 žalosti Marijinih 9 S Ljubomir * 10 N Oljčna ali Cvetna 11 P Leon, papež, Rada 12 T Julij L, papež 13 S Kristina, Ida 14 č Veliki četrtek 15 P Veliki petek 16 S Velika sobota * 17 N VELIKA NOČ — Vstajenje 18 P Apolonij 19 T Konrad 20 S Klavdija 21 č Anzelm, cerk. uč. 22 P Soter in Gaj 23 S Adalbert (Vojteh) * 24 N Bela nedelja — 25 P Marko, evangelist 26 T Klet in Marceliii 27 S Cita, Kanizij 28 č Pavel od Križa 29 P Robert 30 S Katarina Sienska >. >; >; >; >; >. >; >; >; o p* W m W £5 K m K o c n ~v * o g ZA MAJSKO ŠTEVILKO sprejema urednik prispevK* do 20. aprila. Upoštevajta- KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. JERČEVI GALJOTI. — £ 1-0-0. Močna domača povest izpod peresa Karla Mau-serja. SOCIOLOGIJA. — H zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. MOJ ČAS IN MOJ SVET. — £ 1-10-0. Zbirka črtic izpod peresa še živečega pisatelja Ivana Preglja. Le nekaj izvodov je še dobiti. JUŽNI KRIŽ. — 12 šil. Pesmi Neve Rudolfove. GORJANČEV PA VLEK. — £ 1-0-0. Pravljična domovinska povest znanega mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkar izšla v Argentini. SOCIALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0. Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovsod ; naletala na nad vse navdušen sprejem. z d® vf ZORI, NOČ VESELA •— £ 1-0-0. Vrhniška povest Marijana Marolta. Slov. Kult. Akcija. Pri zaloznici knjige ni dobiti, za Avstralijo je nekaj izvodov odsp" č. g. Jezernik v Rimu. ČISTO MALO LJUBEZNI. — 12 šil. j Črtice Neve Rudolfove. Težko pričako'-* /ZBORNIK s koledarjem za 1960, ki srn0 f, ijtJ dobili iz Argentine, je še na ponudbo. V e* . izbira silno zanimivega branja. Stane 1 poštnina 2/- BARAGO NA OLTAR! — i' 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za nje? oltarno čast je popisano v tej knjigi. PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca kliča. £ 1-0-0, APRIL 1960 ŠTEV. 4. PODGRAJE VOŠČIJO VESELO ALELUJO (V imenu vseh: župnik Milan Grlj.) Velika noč, kako si lepa, kako po tebi hrepenim. Kot otrok, ki zagleda mater, tako se te razveselim. Ime je tvoje: ALELUJA! Vstajenje, mir, ljubezni žar, v kraljestvu tvojem klije bratstvo, neznan sovraštva je vihar. Pred božjim grobom — kakor nekdaj klečim od sreče ves prevzet. Zrem lučke, pomladansko cvetje, in čujem le srca šepet: O, Krist, ki mir si vsem oznanjal, rezsvetli temo naših dni, otrok usmili se nedolžnih, saj bilo je dovolj krvi... Podeli, o Zveličar vstali, ta dar človeškemu rodu: da spet zapoje ALELUJO ljubezni, sprave in miru! <“P e e m a i e n i a Ivan Cankar Luč je in Bog je, radost in življenje! Svetlejši iz noči zasije dan, žlvljenje mlado vre iz starih ran ll' iz trohnobe se rodi vstajenje. V nečisto noč, v sramoto in ihtenje zapel je glas od angelskih poljan — en žarek je iz večnosti poslan, svetlobe večne slavno oznanjenje. — Vsi vi, skoz mrak pod križem vzdihujoči, vsi vi, strmeči nemi v črna tla — prišlo je znamenje! V tej zadnji noči zablisnilo se je od vrh neba — vstanite, vriskujoči in pojoči: pozdravljena, nebeška glorija! Slike Iz Razvoja Cerkve V Avstraliji Dr. Ivan Mikula Dvanajst let brez katoliškega duhovnika V DECEMBRSKI ŠTEVILKI LANSKEGA leta sem opisal delovanje prvega apostolskega prefekta med konvikti v Avstraliji, duhovnika Dixo-na. Sredi nepopisnih težav je vršil svojo službo, končno mu je bilo tudi to onemogočeno. Leta 1808 sc je vrnil na Irsko in s težkim srcem prepustil dobrih 6,000 sydneyskih katoličanov samim sebi, da so si pomagali, kakor so vedeli in znali. Dolgih 32 let je ostala Avstralija, ki se je takrat imenovala “New Holland”, brez katoliškega duhovnika. Najbližji so bili na Filipinih, 6,000 morskih milj daleč. Kako so avstralski katoličani pi-ebili tista leta? Takrat je bil za guvernerja v Sydneyu Ma-cquarie. Ta mož si je nabral za nadaljnji razvoj Avstralije velikih zaslug. Po rodu je bil Škot. Svojo službo je jemal zelo resno in se izkazal kot zelo sposeben in napi-eden državnik. Zamislil je celo vrsto socialnih reform med konvikti in opro-ščenci. V letih 1908 do 1921 je temeljito spremenil mračno življenje v Sydneyu in okolici. Iz kazenskih in tlačanskih početkov je z odločno novo socialno politiko jel graditi svobodno družbo. Osvobajal je konvikte, osvobojence pa podžigal k raznim plemenitim podjetnostim in jim pomagal, žel je lepe uspehe. Toda o tem nekoliko več pozneje. Tu nas zanima, kako je Macquarie ravnal s katoličani. Težko je razumeti, kako je mogel tak socialno čuteč mož v verskem pogledu biti tako zaslepljen. Katoličane je pod težkimi kaznimi silil k protestantovskemu bogoslužju. Kdor se je upiral, mu je dal za prvi prestopek našteti 25 batin, zr. drugi 50, za tretjega je sledila deportacija na 900 milj oddaljeni Noi’folk Island na Pacifiku. Tam je bil kaznjenec izpostavljen počasni smrti. Pretežna večina katoličanov se je na zunaj pokorila krivičnim odredbam in se tako ohranila v guvernerjevi milosti. Na znotraj se je odločno upirala sprejemu krivoverstva in se čudovito trdno držala svoje katoliške vere. Pač jih je krepko podpirala božja milost in jim v teh težkih okoliščinah vzdrževala vero, upanje in ljubezen. Da res ni bilo med njimi opadnikov, izpričuje dejstvo, da so se po 12 letih, ko je spet prišel mednje duhovnik, takoj vsi vključili v njegovo versko organi- zacijo. In to velja prav enako o konviktih, op1'0’ ščencih in svobodnjakih, kolikor je bilo med te®1 zadnjimi katoličanov. Tem pogumnim spoznavalcem katoliške vel* vsa čast in visoka pesem pohvale! Dodali so sla' ni mučeniški zgodovini Irske in Anglije novo P°’ glavje katoliške zvestobe. Katoliška pomlad se bliža. V decembrski številki sem razložil, kako neki Irec v Dublinu, po imenu Mihael Hayes, P svojih zvezah v Rimu pomagal izposlovati od Pa peža imenovanje duhovnika Dixona za apostols^ ga prefekta v Avstraliji.1 Hayes tudi po Dixon° vem odhodu ni pozabil svojih rojakov v Avstr8'1 ji. Iskal je duhovnika, ki bi bi se žrtvoval zaflJf si izposloval poslanstvo pri sv. Stolici. Leta 1816 se je ponudil za misijonarja v Sj^ neyu irski duhovnik Jeremija 0’Flynn. Rim ga ^ kmalu imenoval za apostolskega prefekta za “B0* tanibe” (Botany Bay) v “New Holland” — Avst'-® liji. Oskrbeli so ga s kelihom, ciborijem in maši11 mi plašči vseh barv, vrhu tega je dobil na 50 skudijev denarja. Kdo je bil ta Father 0’Flynn? Rodil se je bil 1. 1788 na Irskem, študiral J* pri frančiškanih in postal najprej trapistovski hovnik, pozneje je izstopil iz reda in šel nie svetne duhovnike. Nekaj let je misijonaril po f8 , nih krajih in si nabral lepih Izkušenj. Ko je ^ dobil rimsko pooblaščenje za Avstralijo, je tak0' vložil prošnjo za potovanje pri kolonijalnem du. S seboj je mislil vzeti še dva duhovnika. * lonijalni urad je pa prošnjo zavrnil. Ali bo spet vse zaspalo? Na lastno pest: korajža velja! Father 0’Flynn ni bil mož, ki bi ga taka °vl ra ustavila. Na lastno odgovornost je vzel la™* in plačal prevoz sam. Mislil si je: Ko bom enk1'9 doli, si bom že tudi potrebna dovoljenja izposl0 val. Hladnokrvno je preskočil plot kazenske ^ selbine, toda tedaj je trčil ob drugega moža ** kože — guvernerja Macquarija.. . Zdaj se moral11*1 spet nekoliko pomuditi pri tem znamenitem 11,0 žu. tgz Prejšnjem poglavju sem pisal, kako velikopo-j -? •*e gradil svobodno družbo. Nehote je pa to en!* • lazk*a* na dvoje. Nastali sta dve stranki: biv^.nc’P'sti in ekskluzivisti. Med prve so se šteli S1 konvikti, ki so dosegli osvobojenje. Med dru- šli v a° biH uradniki, vojaki, uslužbenci, ki so pri- v Avstralijo kot svobodnjaki. ](a ^kskluzivisti so skušali osvobojence (bivše neneJ'enC6) °bd ržati v nekaki sužnosti kot zelo ce-jyj e delavske moči, zato so hudo nasprotovali se je trudil, da bi se družba poeno-jim' 'ln ^ Za^° emanc*P’s*-om dajal prednost. Delil obrt^* zemlj°> navajal jih k podjetnosti v smislu druvt*1S^Va’ vab*l jih skupno z ekskluzivisti na prireditve v vladno hišo. Tako napredno to]jv Postopanje guvernerja je bilo v korist ka-go anom, ki so bili večinoma emancipisti. Mnogi tlle?v0s^;a'> — iz bivših irskih ustajnikov — ugledni Cani nastajajočega Sydneya. ^acquarie je vztrajno gradil enotno družbo C n' menil za nasprotovanje ekskluzivistov. ov’l je prvo banko, gradil ceste, mostove in in a Uradna poslopja. Pospeševal je farmarstvo 2a- . e(*el ovčjerejo. Pod njegovim vodstvom se je seg]o° raziskovanje notranjosti Avstralije, ki je kri] ^)re*co meJ pogorja Blue Mountains in od-n,e °&romne pašnike in rodovitne pokrajine, pri-1® Za živinorejo in poljedelstvo. Vse to je Av«t ? z'dovje sramotnih konviktovskih ječ in a‘'ja se ni več stiskala k morski obali. l0n^acquarijeva podjetnost je kajpak povzročala Hje vladi visoke stroške in to ni utrjevalo ^adn'683 s*"a''šča. Domači ekskluzivisti so čutili dostj' Veter 'z Londona in ga izrabili do skraj-»ajj ® svojim lastnim odporom. Macquarijev sko-Padec je postal neizogiben. ^&ther 0’Flynn in guverner Macquarie »a ■^r>ost°ls'ki prefekt Jeremija 0’Flynn je stopil boj y('neysko obalo v novembru 1817, ko je bil ]Vjae ekskluzivisti in guvernerjem na vrhuncu. koy n ie s' nikakor ni želel kakih novih zaplet-ta nj Dovnika je sprejel uradno hladno, ker pa Irm • ni°ee' pokazati kakih pooblastil iz Londona, k0 u* kratko in malo prepovedal vsako duhovniš-eakai ejstvovanie- Deportirati ga vendar ni dal, Je na navodila iz Londona. F tv. tii] doa. ’ 0’FIynn ni miroval. Takoj se je obr-ianj lrsk'h in angleških škofov, naj zastavijo V 6,000 zapostavljenih katoličanov v Stfalj-^U — sv°j VP1‘V Pri angleški vladi. V Av-]• Sami so pa (lv’Snili glave katoličani in 1 nekako ljudsko gibanje za zlom guverner-^islj A ’ Apni 19G0 ieve trdovratiosti. Na njihovo stran so stopili ce- lo protestantje in vsakovrstni nezadovoljneži, seveda ne iz naklonjenosti do katoličanov, ampak le iz nasprotovanja guvernerju. Sestavili so prošnjo, jo podpisali v stotinah in poslali v vladno hišo. Macquary je v odgovor odredil, naj se Fr. 0’Flynn deportira.. . A kremeniti duhovnik je bil trdno odločen, da ostane na mestu in počaka na poverilni odlok iz Londona. Skrival se je v okolici Sydneya po katoliških kočah tako dolgo, da je ladja, ki naj bi ga odpeljala, odplula brez njega. Macquarie je divjal in očital duhovniku vedno hujše reči. Ko je bila naslednja ladja na tem, da odpotuje, je dal policiji nalogo, naj 0’Flynna aretira in s silo spravi na ladjo. A duhovnik se je spet znal izmikati in je deset dni vodil policijo za nos. Končno so ga — v maju 1818 — le ujeli in vrgli v ječo. Nekaj dni pozneje so ga z ladjo “David Shea” končno odpravili v Anglijo. Guverner Macquarie se je oddahnil — videli bomo, da prenaglo — in je zapisal s svoj dvevnik: “0’Flynn, papistovski misijonar, je bil ta dan odpravljen nazaj v Anglijo”. VIA DOLOROSA •Moje križe sem tesala sama. A tvoj križ, o Sin človekov? Njega peza se razteza čez vse čase in mene — slabo — v Tvoji milosti boli.. . Leta že in leta kličeš me k obredu Sprave in v me gledaš, ranjena Ljubezen. V časih, ko brez cilja v iskanju pozabe blodim stisnjena v mejah življenja in hudournik se mi vtihotapi v kri, mi kakor zdravja breme ublaži tvoj čudežni spomin v rokah Veronike, usmiljene žene iz davne Vie Dolorose. Moje križe sem tesala sama, naj jih nikdo ne spozna! Da bi nikdar potolaženi trpini vsaj h križu sočloveka dvignili oči! Pavla Miladinovič * Najprej želim rojakom po širni Avstraliji in zlasti naročnikom “Misli” prav vesele velikonočne praznike. Kljub tujini jih lahko praznujemo v družinskem krogu prav po domače, če le hočemo. Pa na velikonočno spoved ne smemo pozabiti, če so naši domovi za praznike pospravljeni in urejeni, mora biti tudi iz naših duš pometena vsa navlaka, ki se je v teku časa nabrala. Drugače tudi vsa zunanjost, pa pirhi in potice, ne pomenijo nič. * Kar k porokam! — Nisem še omenil dveh, ki sta se izvršili dne 26. decembra v Adelaidi: Ivanko Mohor (doma iz Čateža na Dolenjskem) je popeljal pred oltar Vjekoslav Kraljev (Hrvat), Danico Marijo Carič (doma iz Slov. Primorja) pa Mirko Benič (tudi Hrvat.). — Dne 30. januarja se je vršila prva poroka v novozgrajeni cerkvi sv. Tomaža v Waikerie, S.A. Danilo Bratina je dobi! za ženko Irmgard Hormann (nemškega rodu). — V isti cerkvici je dne 13. februarja Srečko Lorger rekel “da!” svoji nevesti Ljubici Jurkovič. Ljubica je iz Bosne, Srečko pa iz Celja, nekajkratni zmagovalec na konjskih dirkah v domovini. Ko sem ga pred dvema leti našel v Bonegilli, so ga vsi Slovenci poznali samo pod imenom: Tarzan. To navajam zato, ker vem, da večina njegovih prijateljev in znancev še danes ne ve njegovega pravega imena. V Melbournu sta se dne 6. februarja poročila v cerkvi sv. Ignacija (Richmondu) Jožefina Var-močnik in Ante Mestrič. Nevesta je doma iz fare Skale na štajerskem, ženin pa je Hrvat. — Dne 20. februarja je bila spet poroka v Marijini cerk- vi v Ascot Vale: Franc Vadnjal (iz Zagorja, Slov. Primorje) je popeljal pred oltar Drago Hrvatin (doma iz podgrajske fare). V cerkvi sv. Janeza v Mitchamu pa sta si isti dan obljubila zvestobo Janez Urh in Tinka Erpič. Janez je doma iz Gozda na Gorenjskem, Tinka pa iz Šmihela pri Novem mestu. — Pet porok beleži v naši kroniki dan 27. februarja: V cerkvi sv. Jakoba v North Richmondu so stopili pred oltar Anton Dolinar (rojen v Ljubljani) s Heleno Sabo (Dolnji Slaveči v Prekmurju), Franc Ludvik (iz Bača, Knežak) z Mari- jo Medved (od Sv. Boštjana pri Dravogradu) ^ Anton Suša z Elviro Može (oba iz Senožeč) Marijini cerkvi v East St. Kilda sta začela sk°f no življenje Franc Snjrdel (iz vasi Sela pri vini) in Marija Danica Mezgec (iz Trnja). V c«1 vi Srca Jezusovega v Oakleigh pa je Jožef Sv®** (iz Markovcev v Prekmurju) obljubil zvestobo ^ lici Vidovič (iz Kotoribe). — Dne 5. marca st* cerkev v East Melbournu stopila dva slovenska $ ra: Viktor Strle je dobil za ženko Kristino Nov* (oba iz župnije Knežak), Marijan Saksida (iz S8 sida, Slov. Primorje) pa Francko Nuncija (iz ^ žaške fare). — Dan 12. marca beleži tri slo*® ske poroke: Alojzij Ašenberger je popeljal P*** Barba pred oltar sv. Jožefa v Malvernu. ženi» doma pri Celju (St. Jungert), nevesta pa iz Tr*' vega pri Ilirski Bistrici. Dolenjska je bila zastoPj na na poroki v cerkvi sv. Jožefa, Elstern">c Janez Smolič (iz Novega mesta) je bil ženini f vesta pa Terezija Pekolj (krščena v Dobrič kjer je bil krščen naš veliki misijonar Bara#1 V Geelongu pa sta stopila v Marijino cerkev S®1 pan Horvat in Gertruda Mikša, ženin Hrvat, "j vesta pa iz vasi Skale na Štajerskem. — Dne marca sta si v cerkvi Svete Družine v Bell P*1 (Geelong) obljubila zvestobo Janez Ivec (iz ^ lin, fara Semič) ter Bogomila Hrib (iz Podr^ pri Podnanosu), ki sta nedavno dospela med iz Francije. Dolge litanije kajne? čas pred pustom so 1,1 ši pari kar dobro izrabili. Obilico blagoslova vs* na skupno življenjsko pot! ★ Predno pridemo h krstom, naj povem ^ ki se lani zgodila v Melbournu. Upam, da mi ^ žinica ne bo zamerila, saj je zgodbica vredna jave. — Z eno naših družin smo se zmenil' , krst. Obljubil sem, da pridem ponje z avtoi" jih popeljem v cerkev. Ko pridem tja, je bila ša polna sorodnikov in znancev. Pa kar vsi so ' teli z nami v cerkev. Jaz sem natlačil kapl^ avto, za mano sta se zapodila še dva polna. ^ va procesija! Ko pa smo prišli do cerkve in S0, vsi zgrnili okrog krstnega kamna, je nastalo v ,«d n° vPrašanje: “Kdo pa ima otročka?...” Ata in . ma sta bila z mano v avtu, prepričana, da . a otročička — boter in botrica. Ta dva še . a n>kdar botrovala in sta računala, da je otrok atu in mami... Brž se je eden avtomobilov gB f Proti domu, kjer so našli otročka sladko ckati. Bil je sam gospodar cele hiše... j. . krstu1 Tako je bilo torej takrat, ko smo “nesli h Pa nismo imeli kaj krstiti. 1 . * Dne 2. januarja je bil v Therbartonu (Ade- » e) krščen Roman, sinko Leopolda Perdec in d0;p°lde r. Marušič. — Dne 16. januarja pa smo tv 1 Romana v Melbournu: krščen je bil v Havv-toom,, . K prvorojenec družinice Martina Dodiga r°yuatiC0 r' ^erič. — dan smo v North Fitz-r dali ime Jožef sinu Jožefa Škrlja in Sonje krst an’ — Dne 30. januarja je bil slovenski jjjj v naši gozdni naselbini Nangwarry, S.A.: rjie Je dobila družina Jožefa Stemberger in Ma-r' Šestan. — Dan 14. februarja pa beleži tri gt v Geelongu: Alojz Tišler in Magdalena r. bn 'Z Ne\vtowna sta dobila prvorojenko, ki jo j® klicala za Albinco. Družina Milana Jelenka arte r. Šeruga v West Geelongu imata sinka Milana. Pavlek pa je zajokal v družini Ivana Mrharja in Antonije r. Magajna v Bell Parku. — John Štefan je bil krščen dne 27. februarja pri sv. Jakobu v North Richmondu, novorojenček Jožefa Pekolja in Ane r. Vrh (Keon Park). — Naslednji dan pa smo krščevali v Morvvellu (Gipps-land): Zvonka Jožefa sta dobila Ilija Milovac in Angela r. Merkužič. — Kar tri krste beleži v melbournski kroniki dan 12. marca: Ciril je ime prvo-rojenčku družinice Cirila čampelj in Angele r. Blatnik v Carltonu, Božidar Srečko pa prvorojen-čku družinice Stanka Vrankar in štefice r. Fiket v Clifton Hillu. Novemu članu družine Franca Tomšiča in Milke r. Vitez v Moonee Pondsu pa je ime Franček. — Dne 14. marca je bila pri sv. Ignaciju v Richmondu krščena Suzana, prvorojenka družine Matevža Kokelj in Eme r. Sluga; naslednji dan pa je bila v St. Albansu krščena prvorojenka Ludvika Tušek in Sarme r. Duks na ime Diana Sarma. Moje čestitke srečnim staršem in malčkom, ki naj pridno rastejo atekom in mamicam v veselje! Sicer pa tega ni treba dvakrat reči. Otrok, ki sem jih krstil pred tremi leti, ne poznam več. Rastejo kot konoplja. Dalje str. 103 IZGUBILI SMO PLEMENITO ZENO IN MATER Ivan šepetave, Tumbi Umbi, N.S.W. VsEMOGOčNI JE ODLOČIL TAKO in mi v v ,njet'ovo odločitev z reliko žalostjo, pa vdani ^jo božjo po najboljših močeh sprejeli. l(0y Jeno ime je bilo Katarina Šepetave, r. v Dja-je g V družini plemenitih Grordanovičev. Umrla ftiarca 1!)(J0 zjutraj po petmesečnem trpljen- ju zavratne bolezni. Prenašala je vse z vdanostjo in brez godrnjanja. Med boleznijo je večkrat prejela sv. zakramente in dan pred smrtjo sv. poslednje maziljenje. Ni ji bilo dano dočakati prihodnjega leta, ko bosta, če Bog da, naša dvojčka Jožef in Adolf sprejela frančiškansko obleko in nastopila noviciat za redovno duhovništvo. Blaga mamica, izprosi jima pri Bogu stanovitnost na tej prelepi poti! Gotovo sta Te za to sama prosila, , ko sta z dvema drugima bratoma nosila Tvojo krsto v prerani grob. Naša iskrena zahvala naj bo izrečena vsem, ki so z nami žalovali in molili. Posebno čč. gg. dr. Mikuli in p. Roku za v srce segajoča poslovilna govora ob grobu in ge. Gruntarjevi iz Gos-forda za lepe poslovilne besede. Hvala tudi vsem sorodnikom in prijateljem za pismeno sporočena čustva sožalja in darovane vence. Blago rajnico še nadalje priporočamo v molitev. Ivan, mož, z otroci Ivico, Karlom, Terezijo, Brunom, Jožefom in Adolfom, ter zet Robert Stockton. Nisem Ploskal, Zato... Stanko Filipčič Blacktovvn NAJ MI BO DOVOLJENO TAKOJ V PRVI VRSTICI teh spominov pripomniti: Da sem danes v Avstraliji, je to zaradi blago pokojnega škofa Rožmana. S ponosom sem zapisal to opazko. Zdaj jo bom pa nekoliko razložil. Ko so čitali obsodbo po zvočniku v Ljubljani, sem bil z drugimi sošolci pred palačo Bata. Poslušali smo — pač z različnimi občutki. Ko je bilo branje pri kraju, so nekateri zaploskali. Jaz nisem in še marsikdo, ki je bil z menoj, ni mogel. Srce nam je govorilo, da se je zgodila velika krivica. Najrajši bi bili pljunili na sodnike in krvnike naših najboljših junakov in mučenikov. Naneslo je, da je prav teda pristopil k meni Ivan Kobal, tajnik partijske celice na juridični fakulteti. Dobro je opazil, da ne ploskam. “Kaj pa je s teboj? Ali si zanj?” “Roke me bolijo.” “Če te le tudi srce ne boli...?” “Da, prav imaš. Tudi srce me boli in sploh se ne počutim dobro. Rožmana bi najrajši videl na njegovem mestu v Ljubljani, ne pa da se mora potikati po svetu.” “Res je. V zaporu v Ljubljani bi moral biti. Tako misliš, kajne?” “Zakaj v zaporu? Saj ni nikogar ubil”. “Torej ne verjameš, da je kriminalec?” “Nimam nobenih dokazil in branje obsodbe, ki sem ga poslušal, me ni prepričalo. Povem ti, Ivan, kot prijatelju in sošolcu, prav odkritosrčno: Po tolikem preganjanju, ki ga je prestal že po prvi svetovni vojni iz ljubezni do svojega naroda, ne verjamem in ne bom nikoli verjel, da je sploh zmožen zločina zoper svoj narod. Zdaj so ga obsodili kot takega, ki je blagoslavljal okupatorje zato, da bi si z večjo lahkoti prisvojili več in več slovenske zemlje. Ne, Ivan, oprosti mi, tega ne bom nikoli verjel.” “Pa ti si dober njegov advokat. Škoda, da ga nisi zagovarjal pred sodiščem. Mogoče bi ga rešil. Čudno, čudno, da si bil tako dolgo v narodnoosvobodilni vojski, pa tako govoriš”. “Ponosen sem na to, Ivan! Mi Primorci smo v narodno-osvobodilni vojski že vse od prve svetovne vojne in še bomo v njej, dokler bo potrebno, da branimo slovensko zemljo proti vsem lačnim sovražnikom našega naroda.” “Ti imaš vse preveč lokalno-patriotične pojme o celi stvari. Gre za vse večje reči kot je osvoboditev Primorja”. Škof Rožman malo pred smrtjo in njegov Uitelj, M»gr. J.J. Oman v Clevelandu. Monsign0' te pač ne pozna, da jih ima na plečih — 80'. “Kot Slovenca me v prvi vrsti zanima slove, ska stvar in usoda mojega naroda. Šele potem P de vse drugo.” “No, dobro, Stanko! Se še vidimo in tedaj bomo kaj več pogovorili.” S pomenljivim nasmehom od strani odide spremstvu zelo resne in nič kaj prijazne tov* šice sošolke. Resnici na ljubo moram povedati, da n1*/ Ivan ostal še cele mesece dober tovariš in sf*1 lec. Vsaj nazunaj nič ni kazalo, da bi pletel per mene kakšne posledice, ker takrat nisem P, skal. Le neprestano je silil vame z debatam' me skušal po svoje prepričati. Ko pa je prišlo zvrhane mere, ko je silil, da prodam svoj zn8C* in pljunem na načela, je do konca uvidel, da meni ne bo nič dosegel. Tedaj je tudi on pok*” vso barvo in postal sem “črni reakcionar”... Začele so se težkoče, zasledovanje, pref?' janje. Povsod je šel za mano kak “angel vai^j ali varuhinja, ki je bila vse prej kot angel^ Prišlo je kmalu do aretacije in sledili sta dve v zni noči pod stopnicami neke hiše v Kazini. Od tu naprej samo še v glavnih obr>: ( Sprevod v borovce, beg v noč, Trst, ocean — stralija! Zdaj sem tu že kar dolgo. In sem tu z*j ker nisem ploskal v Ljubljani na obsodbo dr. Rožmana! z i p k a... (s str. 101) leto * Dne 28. februarja smo Slovenci že tretje 0 nastopili na pestrem večeru, ki ga vsako leto j^Uedi v Melbourne Town Hall katoliška karita-na ustanova sv. Vincencija. Letos so veliko *li-0 naše skupine v narodnih nošah porabili za pro-paRandne plakate, ki so v tednih pred prireditvijo ^abili mnogih izložb po mestu. Tudi pred vho-v vsako katoliško cerkev si jih našel. Nasto-. e do domala vse naše narodne noše. To pot se i ostalim pridružila tudi primorska, ki si jo je ^ elala gdč. Marta Gerbec iz St. Albansa. Na jiiraionik° je zaigral Hartmanov Stanko, nekaj sta še Ulezala naša harmonikaša Mitja in Rajko Je-’ narodno o Urški so zapeli “fantje na vasi” s E ovodjo Brankom Sosičem; zapeli sta tudi ga. ^erglesova ter njena sestrica Lilijanica azilova, gospod Rajko Ješe je pa nekaj poskoč-ZaŽvižgal, da je bilo veselje. Oznanjevalec n Programa je poudaril neprisiljeno naravnost ,e 'kupine. Ocenjevalec predstave v “The Ad-n°??te” (3. marca 1960, stran 23: Colourful Inter-„ °nal Variety Show) pa je med drugim napisal: VOl!, reatest scene-stealer of the evening was a 'n8 man of about three years of age from Slo-dr ,a"'” Ta triletni “največji tat večera” ni nihče kot Mesarjev Johnny v narodni noši, kate-. se je vsa dvorana nasmejala do solz, tako Se Priklonil, vrgel poljubčke, stekel k svoji ma-^er zlezel v zibko, od tam pa še pomahal s Mobuč vsaj čkom in zavriskal. Da bi ga bralci videli! No, na sliki ste ga v zadnji številki. V imenu Vincencijeve konference ter v svo-‘toenu se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli našemu javnemu nastopu. k .. * V torek dne 15. marca smo pokopali na gl 01’skem pokopališču malega Marjana, sinčka ^ernejč’ča in Marije r. Meden iz Alphing-Ugasnil je kot svečka, čim bi moral začeti Pa t* na *'em svetu- Staršem naše iskreno sožalje, udi triletnima dvojčkoma Stanku in Janezku, se tako veselila bratca, pa sta žalostno gle-a v grob na malo belo krstico. ® nenadni smrti našega adelaidskega rojaka Sta , rn'ka tamkajšnjega Slovenskega kluba, 3š v želeta, ste brali kratko poročilo že v pre- i2 številki “Misli”. Pokojni Stanko je bil doma Ia . Iastja pri Sv. Petru na Krasu. Dne 25. apri- V „at?S^e^a leta se poročil z Gabrijelo Želko 2ak, dti, .Cerkvi sv. Petra, St. Peters (Adelaide). Srečno °nsko življenje je bilo nenadoma pretrgano januarja, ko ga je pri delu v Gas Compa-April 1900 ny v Bowdenu na mestu ubil električni tok. Hrvaški duhovnik Father Ivan Mihalič je dne 2. februarja ob enajstih v cerkvi Srca Jezusovega v Hindmarshu, kjer se redno zbiramo k slovenski maši, opravil mašo zadušnico, popoldne ob štirih pa so blagega pokojnika položili k počitku na pokopališču v Enfieldu. Naj dragi Stanko počiva v božjem miru! Naše iskreno sožalje njegovemu bratu ter vsem sorodnikom doma, zlasti pa mladi vdovi in pričakujoči materi Gabrijeli, ki jo je poleg, prezgodnje moževe smrti prizadela še bolezen ter bo morala nekaj mesecev ostati v bolnišnici. Adelaidske rojake naprošam, naj ji z obiski lajšajo osamelost. * O velikonočnem sporedu boste brali na strani z naslovom “Iz duhovniške pisarne”. Tu naj samo omenim, da smo imeli v St. Albansu od 13. do 16. marca slovenski misijon. Bil je kratek, pa zato še bolj prijetno domač in bi se ga res lahko udeležili vsi, ki imajo še malo dobre volje. Hvala tistim, ki ste te dneve pridno hodili v cerkev! * Večkrat se spominjam 50 let starih slovenskih ameriških protiverskih časopisov, po katerih sem svoj čas brskal. S kakšnim odkritim in prikritim sovraštvom so napadali vse, kar je le malo dišalo po veri. Trn v peti jim je bil list Ave Maria, ki je takrat začela izhajati. In vendar je Ave Maria ostala ter je praznovala že svoj zlati jubilej, oni listi so pa šli večinoma po gobe. P. Kazimir Zakrajšek OFM, njen ustanovitelj, v katerega so se takrat brezverci najbolj zaletavali, pa je pozneje dva od bivših urednikov teh svobodomiselnih listov pripravil na srečno smrt. Zakaj mislim na to? Ne bo težki uganiti. Božji mlini meljejo počasi, pa drobno! * Zgodilo se je nekaj dni pred soboto, ko sem imel že pet porok in še krst povrhu na programu ter dan izpolnjen do ure. Fant me je klical: to soboto ob štirih v tej in tej cerkvi hoče imeti poroko. Povedal sem mu, da ne gre tako hitro. Moramo se prej domeniti in urediti papirje ter skupno najti primeren čas, kajti za to soboto je četrta ura že oddana paru, ki se je oglasil pri meni pred tremi tedni. “Jaz sem pa mislil, da vi radi pomagate. Vse je že zmenjeno, taksi naročen, fotograf ve, kdaj in kam mora priti, dvoranica najeta. Na, vi pa nam hočete delati težave...” Kaj boste rekli ženinu, ki mu je bilo vse drugo bolj mar kot dogovor z duhovnikom? Potem je pa pater kriv, ko “noče ustreči”! Na dveh krajih se pa še nisem naučil biti hkrati, četudi bi bil rad. No, bo menda dovolj za danes. Bomo pa še drugič kaj pokramljali. LAZARJEVA SMRT Drugo dejanje (Prizorišče isto kot v prvem dejanju, le prestola velikega duhovnika ni več. Desno od stopnic, skoraj sredi odra, je nizek stolček, na katerem sedi Lazarjeva sestra Marija. Negibno gleda proti desni. Zavesa je še zagrnjena do roba stopnic, stolček pred njo.) I. (Ma rija se ne premakne. Marta pride z desne noseč skodelico na krožniku; gre čez oder in stopi na drugo stopnico. Obrne se proti Mariji, ki sedi pred njo.). Marta: Kaj mi ne moreš malo pomagati? Marija (negibno gleda proti desni): Pomagam ti, kolikor morem. Molim. Marta: Saj lahko oboje obenem delaš. Lazar te tudi želi pri sebi. Marija (še zmeraj negibna): Pravkar sem bila pri njem. Kliče me zato, ker se mu blede. Dobro ve ubogi brat, da nisem zadosti močna za tako veliko reč. (Se obrne k Marti): čaja mu lahko prinesem. Marta (suho): Ni treba, sestra. Mene je nava-jan. (Stopi na vrh stopnic in odide v levo ozadje. Marija negibno obsedi in nemo strmi predse v smeri proti gledalcem.) II. Marija (čez trenutek pridušeno): Čisto pri njem sem. V Bogu. Za dušo gre, za bratovo dušo. — Imej usmiljenje z njim, Gospod! III. Marta (se vrne čez nekaj časa. Obstane, nato steče k Mariji): Ne more več požirati. Mogoče bo samo še dobro uro vzdržal. Ne ostane drugega kot upanje. (Si obriše solzne oči). Marija: Upanje zmerom ostane. Mogoče bo umrl. Upanje pa ne bo umrlo. Upanje je prišlo na zemljo in zdaj prebiva med nami v podobi Gospoda Jezusa. Da bi le bil tukaj Gospod Jezus! Marta: Ni drugega razen njega. Marija: To se pravi, da je On vse. Marta (steče na drugo stran) : Toda kje je? Kako bi ga našla? (Steče na sredo odra in se Svetopisemska igra (misterij) v treh dejanji Prevedel Janko Moder obrne k Mariji): Hitiva! Iščiva ga! Morava t najti. Marija: Kaj ne veruješ, da ga bo njegov 0c! opomnil, naj se vrne? Marta: To naju ne opraviči, da ga ne bi ^ kali. Marija (z negotovo kretnjo): Brez dvoma' Marta: če bi se bil na poti obrnil, bi bil že tu. Marija: Bil bi ali ne bi bil. Bolje ve, kak01 midve, kaj mu je storiti. Marta: Pošljiva mu koga naproti. Marija: če hočeš, pa pošlji. Marta: Kaj naj mu rečeva? Marija: Gospod, ta, ki ga ljubiš, je bolan. Marta: (ponovi s poudarkom): Gospod, ta, ga ljubiš, je bolan. Marija: Zadostuje, če spregovorimo bese1 ljubezni. Premor. (Marta odgrne zaveso na desni, dvigne proti nevidnim potnikom in jim govori v daljavo)’ Marta: Ste kaj videli Jezusa Nazareškega? ^ Tako! Tudi vi ga iščete? Daleč od tukaj je, Pr* vite... O, kaj za to! Našli ga boste... morate najti. In čisto preprosto mu boste rekli: Gosp°“j ta, ki ga ljubiš, je bolan. — Ste dobro razume'1. Glasovi (zmerom bolj oddaljeni): Gospod, ^ ki ga ljubiš, je bolan, (ponovijo trikrat s prei»°' ri.) (Marta prisluškuje glasovom, potem se vn1* na sredo odra. Molk) IV. (V ozadeju iz daljave je slišati Jezusov g’ Jezus: To ni bolezen za smrt. Za slavo je. Po njej bo poveličan Sin božji. Moški glas: Ali ne pojdeš k njemu? — počakajmo... sam boš presodil. Premor. (SMRT vstopi z desne, gledalcem obrača $ bet — Odgrne zaveso in pogleda v smeri Jezf sovega glasu. — Spusti zaveso in pride v ospre^* na desni. Izmika se, da bi je ne videli sestri’1' Kakor senca odide na levo... Potem se vzrav11*1 počasi stopi po stopnicah in odide v Lazarjevo ^ šo. Premor.) Lazarjev glas: Marta! Marija! Gospod! Laz ^,arta (se zdrzne pod stopnicami in krikne): oz /.^ai'*a plane po stopnicah in izgine v levem Marija počasi vstane in nemo strmi fredse-. Marta s 111 silno se vrne.. . Po stopnicah gre počasi °bst: potrta. Marija se obrne k nji... Marta ane na prvi stopnici in spregovori. U m r l..j e. (Glava ji omahne na dvi Jlno ramo, joka. Marija ji z obema rokama e glavo, se ji zagleda v oči in odločno reče: ‘arija: Upanje zmerom ostane! (Objeti odideta v Lazarjev dom.) da te Bog v vsem usliši, za kar ga prosiš. Smrt: Ali more biti ta od Boga, ki si jemlje pravico, Bogu nasprotovati? Jezus: Tvoj brat bo vstal od mrtvih. Marta: Gospod, vem, da bo vstal od mrtvih na sodni dan. To bo dolgo pričakovanje. Jezus: Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, pa čeprav bi umrl. Kdorko- li živi in vame veruje, ne umrje za večno. Ti to veruješ? Marta: Da, Gospod, verujem, da si ti Kristus, Sin božji, ki je prišel na svet. V. gn ^°grebna pesem. Oder v popolni temi. Devin Zavesa je odgrnjena in skriva Lazarjev grob, l>rot' 0t* stl'an'’ Marta in Marija klečita obrnjeni je SMRT stoji pred grobom na oglu, ki 0 rr>jen proti gledalcem.) bku . rt: En dan... dva... tri dni... četrti dan 'haja. j0 časa bo smrt še primorana stražiti svo- (Se obrne proti grobu): Vojjj 3zar Je mrtev... Lazar že trohni. Njegov sWi že zaudarja po g-robu in uhaja Povoje prav do kamna, ki ga loči od živih. zat, n jaz stražim tukaj, kot bi se duša, ki ga je • pustila • • • • • - ■ ■ - bo. niogla vrniti vanj in se odeti v trohno- g ^ (Se začne umikati v ozadje): šlj0m ecno, Lazar! Mirno spi! Odhajam, da ti popovih tovarišev pri tvojem večnem spanju. VI. (Iz ozadja je slišati Jezusov glas): J je ;.aC*u*: Pojdimo v Judejo. Lazar, naš prijatelj, I^Pal. Pojdem, da ga zbudim, j °'ki glas: Gospod, če spi, se bo sam zbudil. *u*: Lazar je u m r 1. Straž^‘ (se nenadoma vrne k grobu in ga za-Lazar je mrtev, da (se prikaže v ozadju): In jaz sem vesel, dimo t n* k'*0 tukaj. — Da boste verovali. — Poj-01'ej k njemu! (Smrt se vidno prestraši, a straži še naprej. Jezus prihaja v ospredje. j^arta (vstane): Marija, Gospod prihaja! (se ne gane): Vem. a*"ta: Zgani se vendar! Ali nič več ne upaš? M. ! Še vse več kot to. Prepričana sem. bil ^ (poklekne pred Jezusa): Gospod, če bi , ul{aj, bi moj brat ne bil umrl. Vendar vem, Misli a ’ April 19(30 Smrt: če je Sin božji, je zatajil svojega Očeta. Oblast nad življenjem je Bog dal meni. Marta (vstane in gre k Mariji): Marija, Učenik je tu in te kliče. (Marija se počasi dvigne in se bliža Jezusu. Poklekne) Marija: Gospod, če bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. (Zaihti in se skloni proti tlom. Premor. Nato se Jezus skloni in dvigne Marijo) Jezus: Kam ste ga položili? Marta: Gospod, pridi in poglej. (Peljeta ga k grobu. Jezus obstoji in se zjoka) Marija: Poglejte, kako ga je ljubil. Smrt: Joka! Bog ne joka. Ali ta človek misli, da bo Bog Lazarja obudil zaradi njegovih solz? Ali misli, da bo meni ganil srce? — Ti, Nazren-čan, če bi bil ti prerok, bi vedel, da sem jaz smrt, ki stojim med Lazarjem in teboj! In sem ustvarjena brez srca, da moja roka nikoli ne zatrepeta... Jezu« (se ne zmeni za smrt): Odstranite kamen izpred groba! Marta: Gospod, že zaudarja. Pred štirimi dne- vi je umrl. Jezus: Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo božjo, če boš verovala? Smrt: Bodi! Odnehala bom. (Sama odmakne kamen). Grob je odprt, toda smrti ne boste odstranili. (ženi poklekneta.) Jezus (stopi na vzvišen prostor in dvigne oči proti nebu): Oče, zahvaljujem se ti, da si me uslišal.(Smrt se prestrašena umakne v grob.) Vem, da me boš vedno uslišal. Prosim te pa za te, ki stoje okoli mene, da bodo spoznali, kdo si ti, ki si me poslal... Lazar, pridi ven! Lazar (pride iz groba mimo smrti. Nad njo drži dvignjeno roko, pa se je ne dotakne. Smrt se zvija kakor v krčih in izgine v grob.) Marija in Marta: Moj brat! Jezus: Razvežite ga, naj hodi! (Nastane popolna tema. Pesem vstajenja. Zavesa se zagrne). (Konec prihodnjič) Vdana v voljo božjo nas je zapustila 11-marca 19G0 v starosti 82 let naša draga mamica, stara mati in tašča, gospa I f V f f f T f I ? ISKRENA ZAHVALA Ob nenadni izgubi brata JANEZA *mo bili deležni veliko srčnega sočutja in tolažbe. V prvi vrsti gre naša zahvala č. g. dr. Mikuli, ki je prihitel med nas in vodil pogrebna opravila. Njegova navzočnost, molitev in beseda tolažbe nam je bila nad vse dragocena. Enako iskrena zahvala vsem rojakom tukajšnje naselbine, zlasti tistim, ki so darovali za svete mase v prid rajnemu bratu. Društvu “Planinka” posebej za dva darovana venca. Bog obilno povrni vsem! ♦*. Jože Košorok z družino in • «*♦ Lojze, brata *:* Brisbane, 11. marca 1960 y ❖ •** **♦ ♦*« ♦•♦♦t« *** **♦ »l* MARIJANA PRIMOŽIČ Blaga pokojnica čaka vstajenja pri sv. J Križu v Ljubljani Priporočamo jo v molitev. j Janez Primožič z družino, sin, J Brisbane; Poldika, hči, v Ljubljani in osta- lo sorodstvo. ♦♦♦♦•►♦•♦■•H ..tj «M •« M ♦ ».* ♦.* ♦ .* ».**.* M «,* M *,♦ ♦,* »,♦ *,♦ *,* M S •'* * . • • •« ♦♦ «♦ •• ♦♦ ♦* ♦* ♦* ♦* •* ** ♦♦ ♦* •» ♦* •* * I* »t »J It S $ Nenadoma nas je 7. marca 19f>0 zapustil g H v starosti 20 let naš član I JANEZ KOŠOROK * *'♦ :: Truplo pokojnega smo spremili dne 9’ j"; marca na pokopališče Toowong. Blagemu pokojniku večni mir in naš pri" i} jazen spomin! § | M M M t* •* M *♦ •*»•**•* *,♦ M M M M *,♦ ♦,« M M *,« i *♦ • ♦♦ •« ♦♦♦•♦♦*♦ ♦♦ *♦ ♦♦ *♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦*♦ *♦ *« ♦« »«♦♦♦♦ Društvo “Planinka *, Brisban® „ Ivan Burnik PRIŠEL JE MED NAS, HVALA MU / Tantangara, N.S.W. 17. marca 1960 namLET°ŠNJ1 ŠESTINDVAJSETi FEBRUAR bo 111 Tantangarčanom še dolgo ostal v lepem spo-. ■ sprejeli smo ga z odprtimi rokami kot otro- veseljem dočakajo god sv. Miklavža. od nekdaj je bilo tako med kristjani, da te; Že veliko nočnem času postržejo, kar je ostalo kis- tern sa, in ga nadomeste s svežim. Seveda so raišljena umazana usta in ušesa, še bolj pa tn0tj.tna^e^i, ki se oprijemljejo težke duše in jo crni Tiste dni pred napovedanim datumom smo bi- te 'ieTantan8'ari prilično zaposleni, da nam je osta- lih malo časa za ribarjenje in lov na kunce, ki Je Za vsakim grmom polno. ^aJ smo pa delali? Naš. K°spod Naše zatohle sobice niso velike, toda ko ni lik P1'* hiši, naj bo še tako majhen kurje t ^*-aV ^**-ro zadiši po samskem življenju in tak 1 Za oči. Da nas pa ne bo kdo preveč na- to , ,s°dil, moram povedati, da so se fantje hit-as"- Janez jo veselo vzkliknil: az bom nosil vodo!” v'hal^a^an ga je rdovedno pogledal in si počasi r°'tave- Pa je že pridrvel Peter in se po vo- »lo^j^dstavil z oguljeno metlo. S skupnimi kutni^ ln dobro voljo je bil pereči problem naših vSa; , hitro i-ešen. Sobe so bile čiste in vest aj delo “Že °i>ia mirna, prihaja!” “Je že tu!” Prišel je mož poln ljubezni in dobrote, se sladko nasmehnil in prijateljsko segel v roke vsakemu posebej. “Pridite, molimo!” “V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.” Vdano smo pokleknili. Usta so zašepetala vročo molitev kesanja. Molili smo, molili na glas. Naše misli so bile pri Bogu, njegov zvesti služabnik nam je vlival v prazna srca tolažbo in zaupanje. Delil nam je olja, prižgal luč in nas ogrel. Prostorna dvorana, kjer je bila služba božja, je bila polna. Poleg lepega števila Slovencev so se odzvali vabilu Italijani, Nemci, Irci in drugi. Vsem je naš duhovnik pridigal v njih lastnem jeziku, da smo imeli zares živ vtis: Vsi smo sinovi ene in iste vesoljne Cerkve. Od prelepega oltarja, kjer smo se za spomin slikali, smo se poslovili s praznikom v duši. Vzra-doščenim in ponižno srečnim je bil to eden najlepših dni v letu. Zanj smo hvaležni Vam, g dr. Mikula, ki ste naredili tako dolgo pot, da ste nas razveselili. Takih obiskov si želimo še mnogo. Nikar odlašati spet eno leto, sicer se utegne zgoditi, da nas ne bo več tukaj. Sprejmite, blagi misijonar, naše iskrene pozdrave in Bog Vas živi! Matičnih knjig n.sw. Poroka bi]a ^ ^OLLONGONGU, katedrala, sta si oblju-Hir, j, estobo za življenje v nedeljo 28. febr. že-Vesta p Perne iz Limbuša pri Mariboru in ne-DoviK, av*a Dobre iz Koroške. Bog jima daj sta- 0 srečo! Krsti V p > v. ;;omi so v družini Jakova Paviča in Da-Njego' ^>'ežič krstili prvorojenca na ime Marko. ctesk0>i 0c*ca ima prav blizu cerkve milkbar “Kos- V o> Aveu (onnorju, Canberra, so rojenice prinesle ie4£žejetu in Anici r. Fras prvorojenko, ki Pri krstu ime Jelisava. V Junee je narasla družina Karla in Marije Ferfolja, ki je v svojo sredo sprejela hčerkico z imenom Marica. V VVatsons Bay, Sydney, sta poslala h krstu tretjega otroka Jože Konda in Jelka r. Sluga iz Rose Bay. Seveda se bosta Mitko in Jožica šele po nekaj mesecih mogla igrati z najmlajšo sestrico Ido Liziko. Iz Bexley, Sydney, sta poslala h krstu v Pad-dingtonu drugorejenko Stanko Samsa in Marta r. Petrot. Deklica je dobila ime Michelle Mary. Vsem iskrene čestitke in vso srečo! Smrtna kosa V Sydneyu (bolnica) je umrla ga. Elizabeta Arzenšek r. Gliebe, doma iz Kočevja. Živela je s soprogom Ivanom v Yagooni v srečnem zakonu. Umrla je 48 let stara. Pogreb je bil 1. marca v Rookvvoodu. Soprogu sožalje, rajnici večni pokoj! ^ <:U d e k <:r0 etrov PROFESORJI SLAVISTIKE na ameriških univerzah in srednjih šolah so na sestanku v decembru 1958 sprejeli resolucijo, v kateri pravijo: “Ker obstoje v ZDA večje skupine državljanov, ki govore druge jezike poleg angleščine; ker družabni in gospodarski činitelji skušajo odvračati otroke teh državljanov od izpopolnjevanja svojega osnovnega znanja teh jezikov: ker se tako brez smisla zanemarja ogromni vir znanja, ki je v interesu te dežele, naj bo sklenjeno, da se naproša United States Commissioner of Education, da posveti posebno pažnjo načrtom, ki predvidevajo in pospešujejo razvoj jezikov, ki jih uporabljajo različne etnične skupine v tej deželi, posebno slovanske in vzhodno-evropske.” Komisar je odgovoril zelo prijazno in sporočil, da se že snujejo načrti, kako bi šole mogle pospeševati znanje teh jezikov, ki so “za našo državo bistvene važnosti”. Ameriška vlada namreč uvideva, kako narašča pomen teh področij, v ameriških knjižnicah se množi gradivo iz teh dežel, manjka pa ljudi, ki bi mogli vse to znanstveno obravnavati, ker ne poznajo jezika. (“Glas”.) V CARACASU, glavnem mestu Venezuele, se Slovenci z veseljem vsako nedeljo udeležujejo slovenske službe božje z ljudskim petjem, ki jim jo opravljaa g. Grile. Svetonočno polnočnico so imeli skupno z domačini v neki veliki dvorani, peli so pa pri njej Slovenci. Cerkveni pevski zbor Vene-zuelčanov se je v zahvalo ponudil, da zapoje pri slovenski maši 10. januarja svoje božične pesmi ob spreljevanju nekakih ropotulje. Poročilo pravi, da je bilo petje lepo, ropotuljce pa našim ljudem niso ugajale. V Venezueli je pa taka navada, da si božičnih pesmi brez ropota ne morejo misliti. Je pač tako: drugi kraji, druge navade, pa tudi drugačni okusi. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE so se vršile v februarju v Squaw Valley v Californiji. Največ medalij si je osvojila Sovjetska Zveza. Tekmovale so domala vse znane države, manjkala pa je — Jugoslavija. Kljub temu je bil med tekmovalci vsaj en Slovenec — Franc Jerman, ki je nastopal med Argentinci. Prijavil se je za smuški tek na 50 km. Kakšen uspeh je dosegel, zaenkrat še ni poročila. V ITALIJI je prišlo z odstopom ministrskega predsednika Segnija (odstopil je 24. febr.) do ostre politične krize. Že dolge tedne išče državi11 predsednik Gronchi moža, ki bi si upal sestav^1 novo vlado, pa je podoba, da se zastonj trud1-Krščansko-demokratska stranka je sama v seb' razcepljena, da ne predstavlja primerno niočne' ga bloka. Njeno levičarsko krilo se poteguje sporazum z Nenijevci, kar podpira tudi Groncl"’ Desno krilo in sredina sta odločno zoper take zve ze, češ da bi to izgladilo komunistom pot do vi*" de. Z njimi drži vatikanski list “Osservatore”, J51 svari katoličane zoper sodelovanje z Nenijevci drugimi levičarji. V tem težkem položaju nino?1 valijo krivdo na Gronchija, češ da preveč poseg* v politične boje med strankami, dočim bi po usta vi moral ostati popolnoma neutralen. EISENHOWERJEVO POTOVANJE po JuŽI" Ameriki je po splošnem mnenju doseglo pop0'" uspeh. Svetovni tisk poudarja, da je načelo sol1' darnosti med severno in južno Ameriko dobilo P°' ? udarek, kot še nikoli doslej. Če je v preteklo^1 prihajalo bolj in bolj do spoznanja, da morata °^e Ameriki druga drugo podpirati zavoljo obraK1*’6 in drugih medsebojnih koristi, je pa zdaj nastal0 med njima tudi prav iskreno prijateljstvo, tako se govori in piše. — Bog daj, da bi bilo vse res J*' ko lepo. Posamezne slike iz Južne Amerike n's zato °b vsaki priložnosti udari po — Črncih. Doma morajo seveda vsi plesati, kartira Castro, Cubanci v emigraciji so pa I>recej razdeljeni v svojem mnenju o Castru. Morda jih je največ v New Yorku in nedavno so imeli v Centralnem parku pravcato vojno med seboj. Ena stran je Castra proslavljala, druga ga devala v nič. Nastal je pretep, obdelovali so se s pestmi in dežniki, obmetavali se z gnilimi jajci. Vmes je posegla policija in razgrajače razgnala. Da bi pokazala svojo neutralnost v tej “cubanski civilni vojni”, je za nekaj časa tudi spravila 12 Cuban-cev v ječo — šest in šest iz vsake skupine. TITO JE POSTAL NEZANIMIV za zunanji svet, doma se pa čuti zelo osamljenega. Svetovno pozoi-nost je vzbujal, dokler je bil v sporu z Moskvo in je gradil most “srednje sile”, ki naj bi posredovala med Vzhodom in Zahodom. Tedaj je potoval in bil marsikje lepo sprejet. Zelo je upal, da se bo pokazal tudi v Ameriki. Odkar so pa začeli “vrhunci” samo graditi “m >stove” in se shajati, je Titu odklenkalo. Hruščev ga mirno ignorira, da se o sporu med njim in Titom komaj še govori. Amerika tudi ne vidi, kako naj bi Tito v današnjih okoliščinah mogel kje koristiti. BEGUNSKA TABORIŠČA v Italiji so deloma ukinili, v nekaterih drugih pa napravili nove objekte. Ukinili so taborišča v krajih: Brindisi, Bari, Altamura in Canzanella. Razširili so jih v krajih: Capua, Aversa in S. Antonio. Poleg teh obstoje še: Latina, Farfa Sabina, Fracschette in Trst (San Sabba). Cremono so preselili v Trst. Nove begunce po večini vračajo. Skušajo biti pravični do njih, vendar se to vedno ne posreči, ker begunci ne znajo razlogov za beg točno navesti. ŽIVLJENJE V TABORIŠČIH je seveda dolgočasno, pa še kako! Nekdo, ki je zdaj že v Kanadi, poroča v Ameriški Domovini med drugim: “Tako se je začelo moje dvomesečno življenje v taborišču Anna Buechel. Čakanje, kdaj me bodo vrnili, enolično življenje, zjutraj k zajtrku, opoldne h kosilu, zvečer k večerji. Ves ostali čas smo posedali okoli peči ali poležavali po posteljah, igra- li karte in govorili, da smo izpolnili čas. Vsak je imel svojo zgodbo.. . Bilo je pa tudi precej mladih fantov, ki so šli na pot samo zaradi pustolovščin. Da vidijo Ameriko, da gredo na farme za cow-boye ali da si kupijo avto. Veliko večerov smo preživeli ob pogovorih o ameriških avtomobilih. Medtem pa se je naše število krčilo iz tedna v teden. Pošiljali so jih nazaj po pet, po deset. Prihajali so pa zelo redki, pa še to samo po eden ali dva. V takem snegu se nobenemu ni ljubilo na pot. čakali so pomladi...” ¥ PREBRODIL JE MLAKUŽO J. T., N.S.W. Eden naših, ki zvesto bere razpravo o “fantu in dekletu”, je napisal majhen roman iz življenja fantov in deklet v Avstraliji. To ni razprava, ki naj bi kazala, kakšno naj bo razmerje med fanti in dekleti, ampak je slika iz življenja, ki kaže, kako — na žalost — dostikrat je.. . Prav radi prekinemo Trstenjakovo razpravljanje o tem predmetu in pokažemo, kaj naš človek lahko vidi, če hoče imeti odprte oči.. . — Ur. KO SO GA KLICALI SE ZA “JANEZKA”, mu je bilo lepo prijetno v preprosti rodni hišici tam v Korotanu. Po stenah so visele božje podobe. V enem kotu je bilo sv. razpelo, v drugem kipec Matere božje. Pred njim ni nikoli manjkalo svežih rož Tudi Janezek je rad pomagal nabirati cvetja za Marijo. V domači hiši je vladala sreča in srčna zadovoljnost, ki je ne more kupiti največje bogastvo. Neko jutro, ko so sončni žarki že božali naravo, je Janezek še spal. Njegova mama je na tihem stopila k postelji in občudovala lepo obličje brezskrbno spečega otroka. Za trenutek so ji ušle misli v bodočnost ljubljenega sinčka. Bilo je kakor sanje. Sklenila je roke, uprla oči v razpelo nad Janezkovo posteljico in solze so ji,stopile v oči. Zakaj ? Sama ne bi mogla povedati. Sklonila se je nad Janezka, božala mu lica in ga končno v svoji materinski ljubezni poljubila. Tedaj je Janezek odprl oči. “Oh, mama, ti si tu’!’ Planil je pokonci in se je oklenil krog vratu. “Kako sem vesel, da si pri meni! Pravkar sem sanjal, da sem bil daleč od tebe. Hodil sem po lepih tujih krajih, vsega dobrega je bilo dovolj, kar sem si poželel, le tebe nisem imel ob sebi in podob Jezusa in Marije nisem nikjer videl. Bilo mi je tako hudo...” “Pusti sanje, sinek, skleniva roke in odmoliva jutranjo molitev.” In sta molila: “O. Marija, vodi me po nedolžni poti in ob smrti pridi mi z Jezusom naproti...” Janezek je obmolknil in se otožno zamislil. “Oh, mama, zakaj pa to — ‘ob smrti’? Nočem umreti, ostal bom vedno pri tebi.” Mamica mu je objasnila pomen besede, kako1 pač zna in more dobra mati. — Prav rada sta se imela tudi Janezek in nJe' gov stari oče. Deček je pogosto sedel dedku ■j8 kolenih in poslušal njegovo pripovedovanje. Včasih sta zapela tisto lepo: “Prav luštno je tu na deželi...” Res je bilo prijetno, posebno o božiču in drU' gih praznikih. Kako je Janezek ljubil jaslice poslušal zgodbe o sveti noči! Nikoli se ni navelic® prestavljati pastirčke in preurejati ovčke... Iz Janezka Janez. Toda čas je tekel in leta so minevala. Jan®' zek je postal Janez. Njegovo prejšnje mesto s° zavzemali po vrsti bratci in sestrice, ki so prih*' jali k hiši. On se je odmikal od matere in očet*’ dedka in — doma. Njegova fantovska domišlja9 je začela presti doslej neznane čare. Videl je to?*' riše po krčmah in zabaviščih, kako so si izbira11 dekleta. Tega si je kmalu zaželel tudi sam, pa se ni upal do besede in dejanja, ker je vedel, da 1,1 staršem ne bilo prav. Kmalu se je njegova pozornost obrnila v cl' sto nepričakovano smer. Slišal je pripovedovanj6’ kako dobro se godi Bregarjevemu Nacetu in Ce%' larjevemu Mirku — v Avstraliji. Pokazali so n111 slike. Vsak s svojim avtomobilom se postavlja^’ ženske se jima kar na vrat obešajo... Janezu je začelo vreti po glavi. Ni mogo‘e reči, da je razmišljal o Avstraliji. Misel ni pr$® do veljave, inštinkt ga je vlekel tja in Janez se je ves vdajal. Za Nacetom in Mirkom — v Av' stralijo! Hočeš nočeš, to je postal njegov življe"' jski cilj. Vztrajno je vrtal, vrtal tako dolgo, da i* dovrtal. Nekoč je prispela ladja v sydneysko Pf!' stanišče in med drugimi potniki je izstopil Jan®2 iv. tužnega Korotana. Pod svobodnim soncem Tam sta ga čakala Nace in Mirko. Nista bil* sama. Da bi Janezu pokazala, kako sta že naprC’ dovala na ugledu, sta mu predstavila vsak svoj0 spremljevalko. V vidni zadregi ob pogledu na ^ ženska bitja jima je Janez segel v roke. Ko je * bežnimi pogledi videl različna barvila na obraB'*1’ dolge nohte na rokah, nemogočo obleko in nep°' pisljivo obnašanje teh žensk, si je nehote misM*1 Je moral Darwin, ko je pisal svojo teorijo o anku človeka iz opice, imeti taka bitja pred očmi. Stopijo v lep avtomobil. Skoro neslišno je ^ el po ulicah Sydneya. Da bi Janez takoj prvo sPoznal vso prijetnost življenja pod svobod-soncem, so se začeli poljubovati. Mirko, ki je pi. zac*aj, je imel na kolenih svojo izvoljenko. JUbovala sta se in mežikala Janezu. Kar naen-a Nace pritisne na zavoro, da so kolesa kar rsela p0 cesti. ( Kaj pa je?” vpraša Mirko. Jan ^ ne Pavlinke? To bo ravno prav za eza, ko še nič angleško ne zna.” . Janez ni utegnil protestirati, češ da nikogar p Potrebuje, že so se odprla vrata in vstopila je ina. Brez uvoda je začela obsipati Janeza z da iSanji, kako je v stari domovini. Ko je videla, e nerad odgovarja, mu je začela dajati pogu- Le nič se ne boj, tu te ne bo nihče zmer-Ce ne boš hodil k maši. Nihče te ne bo silil, lila: Jal, Jo nar ln kaj si delal. Tu ni tako kot doma, kjer ima- m°raš hoditi farju pripovedovat, s kom si ho-*n kaj ljudi še vedno na špagi, da izsilijo iz njih de-1' dober, ali pa recite, da je drevo slabo in njeg°v sad slab”... Iz zemlje pa, ki ji je govoril, m<'re rasti oboje drevo. Bog je človeku podaril svobodno voljo tak°’ da mu je z zapovedjo pokazal pot , ga s P°' gubljenjem postrašil in ga postavil v blaženi ^ kakor v odsvit večnega življenja; odtod naj bi *e človek — če bi ohranil pravičnost — povzpel ^ boljše življenje. Ko je bil človek po grehu odto<* izgnan, je tudi svoj zarod, ki ga je v sebi kak°r v korenini okvaril z grehom, zamotal v kazen s smrtjo in pogubljenjem. Kolikor potomstva bi njemu in njegovi ženi rodilo, naj bi imelo izviri11 greh. ”Po enem človeku je prišel greh na svet 1,1 po grehu smrt. In tako je prešla na vse ljudi, kel so vsi grešili.” Vendar Stvarnikova dobrota neprenehoma V°' deljuje življenje in življenjsko moč ljudem, čepr8V se rode iz okvarjenega in zavrženega rodu: ob)1" kuje in oživlja zarodke, ureja ude, daje njih W tom rast v času in prostoru, deli živež. Sodil r namreč Bog, da je bolje, Hudo obrniti v dobi'®’ nego hudega »ploh ne pripustiti. J Na Pismo "Zbeganega Vernika” ^ral* verni prijatelj: — Vrniva se k Vašemu pismu, ki sem ga objavil V let°snjih februarskih MISLIH str. 49. g Izrazili ste začudenje nad dejstvom, da je °8 Oče naložil križ na ramena lastnega Sina in se ^ak° ^r^vova' za grehe človešstva. To početje '® Vam zdi silno “neočetovsko”. Vi kot človeški Ocp ri » pravite, si ne morete misliti, da bi svojemu j , nedolžnemu — naložili križ za rešitev za-nolž dol; dol; Zenih otrok. Ravnali bi prav nasprotno: Ne- kega otroka bi zavarovali pred trpljenjem, za- Vr'?ene pa primerno kaznovali. Naj bi sami nosili lz> ki so si ga sami stesali... Rad priznam, da je to čista človeška logika. >n čustvo jo podpirata. Toda ko nas vera *> da je Bog ravnal drugače in še vedno dru-^ e ravna, ali ni prav to dejstvo poseben dokaz, ^ naša vera ne more biti človekova iznajdba? 0Vek bi si ne mogel sam izmisliti vere in njenih m• ki se tako zelo upirajo njegovi logični 1 njegovim naravnim čustvom. ^ laka vera more priti samo od Boga. Od tiste-ba0>ga, ki je o njem zapisal sveti Pavel: O, glo-c*na modrosti in vednosti božje! Kako nera-Oive so njegove sodbe, kako neizsledljiva nje-80Va pota! Ko se po resnem razmišljanju dvignemo do \ nam težka verska vprašanja vero v Bo- Ha Utrdijo, ne pa omajajo, ne bomo klicali Boga sk °^g0Vo1', ampak bomo občudovali njegovo ne-ki°n^o vzvišenost, priznali njegovo božjo modrost, Se ne ravna po naši pameti, ampak je od nje ^ °^visna in jo skuša korak za korakom dvigniti sebi. Potrudili se bomo, da vsaj do neke meje tlaj ^emo, zakaj je Bog svojemu lastnemu Sinu ožil križ in nanj pribil grehe sveta. °Poz, Toda preden o tem dalje govorim, naj Vas °rim na nekaj drugega. H, Pravite, da bi Vi svojega otroka nikakor ne eli tako žrtvovati. 2a^ Ne bom preganjal in mučil dobrega otroka ljub' k°m zadoščenje in nadomestilo za ®2en, ki mi jo odreka hudoben otrok.” Vse rad verjamem. Toda če bi šlo za nekaj j; . Večjega kot zgolj za vprašanje, koga kaznova-da“' ^oniu prizanašati? In če vzamete v poštev, jv er oče ne kaznuje iz “maščevanja”, ampak ‘Jubezni? Ho bi Vi kot človeški oče prepričani, da in * s'n P°staviti svoje življenje v nevarnost fca Sev'zP°staviti silnemu trpljenju v pravični vojni rešitev domovine — ali bi ga skušali obdržati doma zato, ker je bil zmerom dober in nedolžen? In bi poslali v vojno vihro le kakega takega, ki Vam “odreka ljubezen”? Milijoni človeških očetov so bili ponosni na liezadolženo trpljenje svojih sinov, ki so šli v ogenj za rešitev domovine, šlo je za neki ideal, ki je bil morda samo umišljen, toda v osebnem prepričanju resničen. Nič ne dvomim, da bi Vi ne skušali ravnati drugače. Pa misel na vojno je tu zgolj ena najbolj vidnih primer, življenje prinaša s seboj vse polno takih okolnosti, ko je oče ponosen na trpljenje svojega nedolžnega sina in ga celo navdušuje, naj vzame nase še težje križe. Ne zato, da sina kaznuje, pač pa zato, da bo po sinovih križih prišlo za neko skupno veliko stvar nekaj velikega. Ko je Bog svojemu Sinu naložil križ, je šlo za nekaj neprimerno večjega kot je rešitev neke domovine nekje na zemlji, šlo je za rešitev vsega človeštva, ki je izgubilo nebeško domovino. Šlo je za to ali bo posmrtnost človeka blažena ali nedoumljivo nesrečna. In je Bog daroval svojega Sina, da se je to vprašanje odločilo v prid človeku. Toda zakaj prav na tak način? Zakaj toliko trpljenja in končno smrt na križu? Tu smo spet pri vprašanju: Ali bo razmišljanje o tem mojo vero omajalo ali jo utrdilo? Dobro vemo, da bi bil Kristus lahko zadostil Očetu za hudobijo sveta z eno samo kapljico krvi. Niti to ni bilo Bogu potrebno, celo ena sama Sinova prošnja za človeka bi bila lahko zadostna. In človeški oče bi prav gotovo dejal sinu: Uredi to reč z najmanjšim trudom... Bog je ravnal drugače. Rekel je Sinu: Vzemi nase največje bridkosti, ki si jih kot včlovečeni Bog moreš naložiti. Moraš postati človek, zakaj kot Bog ne moreš — trpeti... To je skrivnost vere, ki presega človeški razum. Take vere bi si človek ne mogel izmisliti. Morala je priti od Boga. Veliki svetniki so strmeli nad to skrivnostjo in skušali vsaj do neke meje prodreti vanjo. In so odkrili: BOG JE LJUBEZEN! Kot tak nujno ljubi najprej samega sebe, nato svoje stvari, posebno tiste, ki so ustvarjene za večnost. Božji ljubezni do sebe bi bilo kmalu zadoščeno. Ne pa božji ljubezni do človeka. Toda kako človeku to božjo ljubezen dokazati, da bo vsaj kolikor toliko doumel? Bog je v svoji nadčloveški “iznajdljivosti” odločil: KRIŽ! Ni se veselil Sinovega trpljenja, ni “užival” ob studencih prelite Krvi — veselil se je Sinove LJUBEZNI, s katero je vse to nase vzel in prenesel. (Konec str. 123) TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij Gospod župnik je Pintarčkovo mater pripravil na večnost. Tudi eden ljubljanskih doktorjev jo je obiskal. “Ko bi me takoj poklicali, bi morda šlo. Pa tudi bolj težko, ker so stari in premalo odporni,” je povedal. V soboto popoldne, ko sta Marijana in Miha za Kljunko molila rožni venec, je uga snila kakor sveča... Miha je stegnil roko in ustavil nihalo na uri. Prvič v Potoku kot gospodar.. . Potem je postalo v Potoku pusto kakor na pokopališču. Mlinsko kolo je stalo, stala je ura na steni in otrok ni bilo doma, da bi kričali okrog hiše Še pes je bil te dni nenavadno tiho. Le veter je od časa do časa prinesel v dolino zategle glasove štirih zvonov. Kdo bi si mislil, da zna bron tako jokati! Pa zna. Da sega prav do srca.-------------- “Stara mati so zaspali,” je stric Matevž povedal Pintarčkovim otrokom. Zaspali? — Prav! Saj tudi Tonček zaspi. Vsak večer... In Nežika, Ivanka ter Ančka tudi. “Za vselej...” je še pristavil stric. O, za vselej zaspati pa ni lepo! Stara mati bodo spali vso noč prav do jutra, nato ves dan ir? zopet vso noč. In vedno tako... Vedno... Potem ne bodo mati več hodili po hiši. Nic več ne bodo sedeli ob peči pri kolovratu ali pa z rožnim vencem v roki ropotali na zapečku. Tudi o škratu in poredni Tonki ne bodo več pripovedovali. Nikoli več... Ančki se je zasvitalo. “Umrli so,” je poveda la in zajokala. Potem so zajokali tudi ostali trije. Ko so se vrnili v Potok, res ni bilo več stare matere na klopi ob peči. Tako pusto je bilo v hiši. Kamra pa je bila zaklenjena, ko so hoteli otroci gledat, kako mati “za vedno spijo”. “Matere ni več tu. Za cerkvico spe,” jim je pojasnila Francka. Torej je tudi videli ne bodo nikoli več? Nikoli več... In otroci so zopet zajokali. ★ Babičina kamra je ostala zaklenjena prav do snega, ki je tisto leto zapadel ob koncu novembra, šele z njim so pozabili, da nekaj manjka v hiši. Saj je bilo tako lepo gledati skozi okno ter opazovati bele zvezdice, ki so se na gosto usipale izpod neba. Tonček in Nežika sta pozabila, da je doli1111 pobelilo tudi lani. Premajhna sta bila. Zdaj pa st* že četrto obletnico rojstnega dne pustila za sab°' Seveda sta še vedno v krilcu tekala po hiši. ^ do praga sta poizkusila s svojimi bosimi nožiča®1 in sta takoj spoznala, da zunaj ni preveč prijet110' Tonček se je sicer v Mickinih čevljih ojunačil lo preko kamnite stopnice, a je bil kmalu naZ«5 “Mraz je zunaj! Zebe!” je povedal. Da, mraz! Kadar je vse belo, je mraz. ^ kako hlapec Martinek huka v roke, kadar pride hišo! In Janez se vedno upira, ko ga mati pošlJe jo v Stično v trgovino. Ko pa ga je prišel klic8* Laznikov Tine, je bil koj pripravljen. Seveda, 011 gre lahko, ko je že tako širok in visok, da oble£e kožuh rajnkega dedka ter obuje očetove škoi'nJ£' Kar plava v njih in v kožuh bi šli trije Janezi. ^ vendar gre.. . Nad potokom se je sleherni dan vlekla ra^* megla, ki je včasih odela v svoje tančice vso lino. Kako je bilo lepo, kadar je preko njene si'e koprene prisijalo sonce in jo polagoma raztopil' Ivje na vrbah ob potoku se je srebrno zalesketa^ in kadar je sedel na upognjene veje vran, so otresle bele teže, da so se kristalni kosmiči prašili v zeleni potok in utonili. Robovi ozke struge so dobili led, ki je na ne katerih mestih segel prav do srede in se konč110 strnil. Ko pa je mraz še huje pritisnil, je bil P° tok čez in čez pokrit z debelo ledeno skorjo. PJ tem je Janez napravil drsalnico, ki se je vlekla mostiča do hleva. Kako je Tonček poželjivo gle®* skozi stekla na oknih, na katerih je morala top'0 ta zakurjene peči vsako jutro sproti raztopiti led® ne rože. Brat se je vozil kot veter. Kako so “ mu mlajši smejali, če je hipoma zginil za snežen'1!' kupom na bregu in se končno po zadnji plati Prl peljal do hleva. “Spet je bel...” je Nežika kazala s prstoP" ko se je Janez postavil na noge in se otepal. Pr sneti led, kako je gladek! Enkrat se je tudi hlapec spravil k igri. Sev® da ga je bilo mnogo več kot Janeza. Zato pa 1,1 je led pokazal fige in počil. Janez se je kar P° kolenih tolkel, ko je hlapec nenadoma obsedel led Pasu et*°mrzli vodi, ki na srečo ni bila globoka. Do tod, črnuh! Pri nas v Potoku so doma pridni otro- Je bil pa le moker. Brrr!... Potem se je Martinek kobacal iz potoka ter 1 čez dvorišče. Hlače so mu mimogrede zmrznile ' dru lr> otrdele, da je priškripal v hišo. Nato pa v ‘So obleko in za peč, a otroci med glasnim kri- Catljem okrog njega. ‘Martinek je hlače pral... Martinek je hlače Pral.. » ‘Smrkavci! Še enkrat in bom vse pometal s Peči! se je razjezil hlapec, da so takoj umolknili. p Le Janez je še vedno jezikljal izza mize: “V °t°ku je zares močan led. Še Martinka drži...” j Otroci zopet v smeh, hlapec pa s peči in nad #neza. Fant je kar hitro zajokal, tako mu je na-f?nil ušesa. Nič več ni omenil njegove neteče. ___________ Oče je moral vsak dan sekati led, ki se je lal na koritu in kolesu, tak mraz je prinesel eti Miklavž: kar škripalo je. A prinesel je tudi rehe in jabolka, nebeški dobrotnik... Ves teden šestim decembrom so se med molitvijo rož-venca skrivnostno odpirala vrata, po podu pa _Se vselej zatrkljali orehi. Mmmm!... In rdeča, t.cna jabolka! Z domačega vrta še senca niso pro-jil^im. Otroci so jih s svetim spoštovanjem no-^ 1 k ustom in zasajali vanje bele zobke. Orehe je Janez kar s čeljustmi. “Resk!” je reklo in lupi-k Počila. Tudi Tonček je poskušal, a zaman: na*u bi si vse mlečnjake polomil. jQ Na Miklavžev večer pa je okrog hiše zarožljale fc? S° Se °*roc' kot m'ške tiho tiščali na peči. o 7^lcka in Francka, ki sta pospravljali pred Jisčem, sta jenjali ropotati z lonci in burkla-^ Parkelj je hotel na vsak način v hišo in sta dekleti pred nosom zapahnili vrata. s^. ‘Kar hlapca poberi, ki je v hlevu, nas pa pu-Pr> miru!” je zavpil Janez. -p Uuuu!... Ga ne maram! Tebe bi rad! Pa iorisi.- . Iv» ^Pčlca in Nežo hočem, ki se nočeta usekovati. In anlt0) kj ve(jno nohte grize... Uuuuuu!...” je °mel0 izpred vrat. St) Otroci pa v pritajen jok. Saj bi ga glasno a bi jih slišal, da so doma... tl)iz je bilo dovolj strahu, je oče vstal izza v “Le nikar se ne bojte! Ne bom ga spustil n« S°’ r°g°vileža! — Kajne, da boste odslej ved-Pridni?” Qh ^roci so tako vneto prikimali kot še nikoli. ’ *° bi jim ata verjel! ^°tem je oče stopil v kot po metlo in moško 0j| 0račil k vežnim vratom. Previdno jih je odkle-ln zato z metlo udrihal skozi razo. “Brž od- To je zatulilo po dvorišču! Celo verige so zarožljale, da so stopili otrokom vsi lasje pokonci. Potem je parkelj umolknil... Čez nekaj časa je pritekel v hišo Martinek in ves preplašen povedal, da je komaj ušel hudobcu. Kdo bi si mislil, da bo celo v Potok zašel! No, pa zdaj jo je že mahnil proti Stični. Ogromen koš je imel na rami: najmanj deset Tončkov in Nežik bi šlo vanj. Bog nas varuj... “Morda nas tudi Miklavž ne bo pozabil, če nas parkelj ni.. .” so si šepetali otroci. Zato so tisti večer prav pobožno molili in šli še dosti zgodaj v posteljo. Če vidi Miklavž luč, samo od daleč blagoslovi, a blizu ne pride. Ponoči je Pintarčkovo domačijo zares obiskal nebeški dobrotnik. Zjutraj so našli otroci polno mizo dobrot. Nikogar ni bilo treba buditi; vsi so bili s prvim svitom na nogah. Tonček in Nežika pa seveda tudi že v laseh zaradi lectovega Miklavža. Bratec je namreč opazil, da je Nežin vse bolj rejen, in ga je hotel skrivaj zamenjati. Sestrica je prehitro vtaknila zraven svoj nosek in je videla, da roma Miklavž iz njenega peharja k Tončku. Zadnji hip ga je rešila. Kaj vse je prinesel sveti Miklavž! Poleg “škofov” iz lecta še orehe in jabolka. In sladke suhe hruške ter slive, ki so se kar same stopile v ustih. Mmmm!... Najmlajša dva sta dobila poleg dobrot še vsak novo krilce, katerima so menda sami angelci narisali drobne bele cvetke na roza blago. Jej, jej, kako lepo! Saj se nista mogla nagledati. Ivanka je dobila prve čeveljčke, Ančka pa novo pisalno tablico za šolo. Janezu je prinesel zelen predpasnik, ki pa ga ni bil preveč vesel. Bolj se je ponašal s klobukom, na katerega je takoj zataknil krivce. Zdaj je zares že cel fant! Seveda sveti Milklavž ni pozabil šib. Zlasti na Janezovem kupu je bila kaj velika in najbolj pisana izmed vseh. Pa jo je kujon neopazno zamenjal s Tončkovo, da je malček ves prepaden gledal, kaj to pomeni. Saj so začeli vsi kazati nanj, prva seveda sestra dvojčica. “Glej ga, Tone je najbolj poreden!” Šele oče, ki je prišel pogledat otroško veselje, je pojasnil Janezovo goljufijo. Saj mu je zvečer sveti Miklavž sam šepnil na ušesa, da je ravno Janezu prinesel najdaljšo šibo, ker najmanj uboga. Pa ravno Janezu! To je Tončku odleglo... In potem so ves dan pospravljali nebeške darove. Tla so bila polna orehovih lupin, da se je mati že nekajkrat jezila, ko ji je počilo pod nogami. Tudi jabolka so počasi kopnela v peharjih. Lectove Miklavže pa so postavila dekletca na smejal: “Tonček že ve, kaj je dobro! Miklavž P tudi, kaj je za Tončkove zobe!” Toda dekletca so bila drugačnega mnenJ9' Skopulje! Vsi Miklavži so romali na polico v kan1' ro pred slepim oknom. Saj jih je vendar ško“# pojesti, ko so tako lepi... “Tako! čakajo naj na polici in se praše? ^ je pa dobra!” si je mislil Tonček. In je hodil ^ njim v vas prav vsak dan, navadno še po večkr8*' Tudi sestrice so hodile. Toda dočim so one s sv®' tim spoštovanjem ogledovale vrsto le od daleč, K dečko vsakikrat splezal na posteljo, da je dose£e prav do njih. In... Ko je ne božični večer Nežika hotela svoj^ velikega in lepega Miklavža postaviti k jaslic8"1 med pastirčke, je držala v roki samo še tenk0 skorjo rdeče prevleke z rumenimi, vijugastimi tami. Tudi Ivankin in Ančkin je bil temeljito >z' dolbljen, a sredice noben jok ni več priklical. Tonček se je na peči prav nedolžno potub11 , ko je Nežika v jezi zagnala ostanek svojega leC’ tovega Miklavža po hiši, da se je razletel na d*0 bne kosce... okensko polico. Kot vojaki so stali v vrsti in gledali na Pintarčkove otroke. Nežin je bil zares najvišji in najbolj rejen, zato pa je bila nanj tudi ponosna, še čudno, da se ni dosti zmenila za Janezove besede, češ da se je Miklavž gotovo zmotil... Tonček pa najbrž ravno zaradi njenega Miklavža ni dal v vrsto tudi svojega “škofa”, ampak se je spravil z njim na peč in ga pobožno ogledoval. O, tudi njegov Miklavž je bil lep! Svetlorja-vo testo z rdečo prevleko in rumenimi, vijugastimi portami. škofovska palica je bila na koncu dvakrat zavita kot kača. Obraz pa je imel tako resen. Kakor mati, kadar kaj ukažejo... A Tončku se je zazdelo, da je Miklavževa kapa le malo previsoka. Mnogo lepša bi bila, če ne bi bila tako ošiljena... Res jo je nesel k ustom in odgriznil njen vrh. Tako! Ne samo lep, tudi dober je nad vse njegov Miklavž! Zares so ga sami angelčki pekli v nebeških pečeh! “Saj ga ne bom pojedel, naka!” je dopovedoval sam sebi. “Toda tudi palico ima malo predolgo. .. Tako proč mu štrli kakor noga našemu rajnemu šepavemu pujsku.” Ko jo je skrajšal na spodnji strani, mu tudi njen zgox-nji konec ni bil pogodu. Tudi brez zavoja bi šlo... Ham!... — In že je držal Miklavž tako pa-lico, s kakršno žene Janez krave na pašo! “Ah, J X tu bi se dalo zvotliti, ne da bi se škofova podo- | ba kaj skvarila...” >;SYDNEY! N.S.W. SYDNEY! ! In prsti so že grebli po zadnji strani piškota. >; Tako je Tonček še tisto dopoldne kosoma po- £ Slovenska Karitas Vabi 1UI spravil svojega Miklavža. Kajti po nesreči je po- H ji gledal kazalček skozi rdečo prevleko, da je fantek prestrašen obstal sredi dela, kot bi storil zločin. J Potem si ni mogel več pomagati: pospravil je še iji D I D O f \ \ I A \T I 17 skorjo in molče obsedel na peči. Le kaj bodo re- >j l J Jfj[ V /\ IN I tj kli ostali? £ Res so otroci kmalu opazili, da Tonček nima g več Miklavža. A ko so povedali atu, se jim je * „ ... v . » Velikonočni ponedeljek 18. aprila % ~ . ______ % CERKVENA DVORANA ST. FRANCIS, ?! “MEA CULPA” PRAVI — TISKAR s paddington l $ it V besedilu KOTIČKA v marčni številki je bilo $ ji veliko “tiskarskih škratov”. Tega ni zakrivil ured- Začetek ob 7. zvečer, konec 11:30. nik. On je v redu napravil vse popravke in jih po- £? slal tiskarju, da bi dotične vrstice na novo stavil. ODLIČNA GODBA IN POSTREŽBA Tiskar je na popravke — pozabil, urednik pa 5 ni utegnil še enkrat pogledati v tiskarno in je šlo Dar pri vratih: moški 10/-, ženske 5/- | v tisk brez popravkov. Tako se rado zgodi, če J _ | pošta prinese kakšno stvar za list — zadnji hip... $ viur pn\n* v a o a \r a t . •„ iK -r . . . . . .. , .v NASLEDNJA ZABAVA v soboto 21. maj®* * V sekako je tiskar prosu urednika, da napiše >! > v aprilsko številko njegovo izjavo, ki se glasi: MEA CULPA! Oprostimo mu! •zpod Triglava DR. IVAN PREGELJ, “pisatelj Tolminske”, k°lj pa vesoijne Slovenije, je umrl v Ljubljani . ' Januarja letos in bil pokopan 2. februarja. Do-a,a* je lepo starost 77 let. Rodil se je na Mostu f1 ®v- Luciji na Tolminskem. Njegove povesti ®eBajo najmanj deset debelih knjig. Pisal je (tl° kot veren katoličan in njegova globoka ver-j d>ha iz vseh njegovih spisov. Zaradi tega v nj asnji “novi stvarnosti” naše domovine Pregelj Upoštevan, čeprav kot pisatelj ne zaostaja do-Za Ivanom Cankarjem, v ljubezni do slovenja a Pa se prav lahko meri z njim. Zadnjih 22 let bil rnrtvouden in ni mogel rabiti desne roke in ge- Slov. Kulturna Akcija v Argentini ima še SVp*0*’* *:>1'e^jevo knjigo: MOJ ČAS IN MOJ T- Dobiti jo je tudi v Avstraliji pri MISLIH. 5. ^ ORMOŽU so našli v zemlji zakopan okoli v’ u let star svet. Veliko arheoloških izkopanin so I spravili na površje, gotovo jih bodo še več. Iz- °Panine dokazujejo, da je bil današnji Ormož tri So ° pred Kristusom obširno naselje Ilirov, ki Dr živeli v naših krajih. To je bilo v času , n°da bronaste zgodovinske dobe v poznejšo že-“2^0, ske ^ KOPRU je pri založbi LIPA izšla v sloven-Ij .**' Prevodu knjiga danskega pisatelja Karla Es-'l'o ,ri^a *>0C* nasl°vom: “Moja žena je Kitajka”. skgJe privedlo na obisk v Koper pisatelja iz Dan-^ Je 'me' S se'50-* tuc*’ ženo, ki je res Ki- 0 . a 'n ji je ime Fejčujum. Ogledala sta si tudi hw ° Slovenijo in jo baje kar peš premerila od Je šče v Osjeku. Toda kardinal je povabilo odklo-j,aj. ^ dolgem pismu na sodišče je razložil, da za- 1 težke bolezni ne more priti obenem je pa ko-k 'ličnim oblastem brez ovinkov povedal, da je ill Za^° ^el s0 S?a P° nedolžnem obhodili 1.1946 V ^e^°' Naravnost jim pove, da so tedaj zagrešili juridični umor. la . m° Je prišlo v javnost in ga objayljajo Hi v 'nozenlstvu> Pr' nas snl° Ka videli v elb°urnskem ADVOCATE. ^ajbolj značilni se nam zde v pismu nasled- 31 Ostavki: ^**ta obsodba je bila juridični umor nedol-človeka. Za tako jo je smatral ves civilizi- Uni *vet. To so priznali celo nekateri predstavniki * e April 1960 119 KOTIČEK NAŠIH MALIH VELIKONOČNA Studenček bi«tri žubori, zbor ptičic pesem žvrgoli: Velika noč je k nam prišla, vrnila dušam Jezusa. Gospod trpljenje je končal, častitljivo iz groba vstal. Z Marijo veselimo se, Gospodu pojmo hvalnice! (Božje stezice.) Dragi p. urednik: — Zelo lepo se mi je zdelo, ko sem opazila v predzadnjem CATHOLIC WEEKLY imel preč. g. dr. Mikule in tudi ime SLOVENIJA kar na prvi strani. V isti številki v “Children’s Page” je bil tudi odgovor na moje pismo, ki sem ga poslala č. sestri Margaret Mary. Tudi tam č. sestra omenja našo “lovely Slovenija”. Sem kar ponosna v srcu, ko vidim, da tudi avstralski časopisi pišejo o naši dragi Sloveniji. Predlagala bi, da bi še drugi slovenski otroci napisali kakšno pisemce na “Child-ren’s Page” in povedali, kdo smo in od kje smo doma. V šoli mi gre kar dobro. Posebno mi ugaja naravoslovje, zgodovina in francoščina. Slavkotu pa ugaja posebno latinščina, geometrija in matematika. Meni pa gre to dvoje kar na živce. Avica in Marija Kristina sta tudi zadovoljni v šoli, potem pa doma kar naprej prepevata “Holy angel, \vatch over me!” Bi še kaj napisala, pa ni časa, ko imamo vedno veliko nalog za šolo. Lepo pozdravlja in vošči veselo veliko noč vsem Slovenčkom in bralcem našega Kotička Vaša Slavica Filipčič, VELIKA NOČ Na veliki petek zvečer so dobri ljudje polo*® Jezusovo mrtvo telo v grob in zavalili pred °^' prtino groba težak kamen. Potem so odšli. Kmalu so prišli hudobni ljudje in grob Z8pe' čatili. Potem so pred grob postavili vojaško str8' žo. Zakaj so naredili tako? Ko je Gospod Jezus še živel, je večkrat P°' vedal, da bo po smrti na križu vstal od mrtvih- Na to so se spomnili zdaj tisti hudobni lju^ je. Niso verjeli, da bo Jezus res vstal od mrtvit1' mislili so si pa, da bodo morda Jezusovi prt9’ telji na skrivaj vzeli iz groba mrtvega Jezusa *■ potem rekli: Od mrtvih je vstal. Tako je Jezus mrtev ležal v grobu in voj*'51 so stražili grob. Jezus je pa res zgodaj zjutraj v nedeljo o*1' vel in prišel iz groba, ko je bil težki kamen še pred grobom in pečat na njem, pa tudi vojaki s° še stražili. Jezus je odšel in nobena zemeljska ga ni mogla zadržati. Potem je prišel angel iz nebes in odvalil men. Pečat na grobu se je razpočil. Vojaki se prestrašili, pogledali v grob in videli, da prazen. Takoj so šli v mesto Jeruzalem in poved®'1 svojim predstojnikom, da nimajo kaj stražiti, ker je' grob prazen. Jezus je oživel in vstal. Potem so prišle dobre žene, ko je sonce vzh*' jalo, in tudi žene so videle, da je grob praZe"' Silno so se začudile. In končno so prišli tudi nekateri apostoli in ?e tudi prepričali, da je grob prazen. Niso mogli takoj verjeti, da je Jezus vstal od mrtvih. Verjeli so šele, ko jim je ange to povedal, še bolj zagotovo pa, ko se jim je Je' zus sam prikazal in tudi povedal, da je res, Wr je rekel angel. Nekaj VELIKEGA se je torej zgodilo tis*« noč in tisto jutro. Zato pravimo tisti noči VEl^' KA NOČ. In o veliki noči z velikim veseljem P0 jemo: KRISTUS JE VSTAL, ALELUJA! IGRAMO SE Slavica, Tinica, Avica — v kolu stojimo tri. Tinica, ti imaš plave oči, Slavica, ti imaš kitice črne, Avica, ti imaš zobke srebrne... Slavica, Tinica, Avica — tri, Tinica naju lovi. PTIČJI PARADIŽ — AVSTRALIJA Marijan Oppelt io ,°GR°MNO JE KNJIG, KI OPISUJEJO ev-seh P*''06' njihive navade, petje in druge po-lik n?S^- ® avstralskih pticah ostali svet ne ve vetjih 111 V knjigah P° svetu ne najdeš kaj prida o n . ‘ I*1 vendar ima Avstralija največjega orla, tJ °^šega “mimika” (Lyre Bird) in najbolj vzt-^^^livke (selijo se iz Melbourna v daljno Si-Ij0-) med svojimi 700 vrstami ptic. so nJ*m' imamo tudi prave umetnike, kot jjj !*a Primer: cat-birds, dogbirds, whip-birds, bell-•biM .^em spada-jo tudi trumpet-bird, auctioneer •n celo — death-bird. Ptič. Emu (izgovori: imju) Jjl ga pošljejo patru. To bo namreč prvi ob<* slov. duhovnika na otoku. ŠPANIJI SE OBETA NOV SVETNIK \ maju bo po napovedih sv. Oče razglasil za tnika katoliške Cerkve španskega škofa Janeza Ribera, ki je živel v 16. stoletju. ^akaj nas ta novica zanima? k Urednik MISLI hrani pismo enega naročni-ki je prosil, naj razložimo, zakaj naš Bara-Se Vedno ni razglašen za svetnika, čeprav smo Prepričani, da je oltarsko čast pošteno zaslu-po narodom daje Rim svetnike kaj hitro Njihovi smrti, Slovenci moramo čakati na Ba-Da ,° razglasitev brez konca in kraja. Ali je ^Pez v ^imu pristranski, ali je treba zbrati 0 Vsoto denarja, da bomo papeža takorekoč — ^kupiii? Pošilj, Dal je pravi dotično pismo: Prav je, da raz- mec* nas anS*e®ko pisani BARAGA BUL- * ki izhaja v Ameriki, in slovenski BARA-VESTNIK, ki izhaja v Argentini, toda tu v Avstraliji •• ••---------- l'aJ '>ji je veliko naših ljudi, ki o Baragu sko- ljHn.č ne vedo. Bilo bi treba, da bi pisali v MIS-. > kdo je prav za prav Baraga bil in kako se Ji ,0(^'koval za vero in splošno kulturo, če bi na-la« • 0 Bal'a®u ve^ vedeli in bi jim bil poz- 2 krnski postopek pri razglašanju svetnikov, bi dv . °£° večjim zanimanjem segali po omenjenih Yaj. Gasilih in tudi sami po svojih močeh sodelo-2a Baragovo oltarno čast. — ^a to pismo odgovor ni težak. taj ^e^'k° nam pove že samo dejstvo, da je zgo-omenjeni španski svetniški kandidat živel in umrl okoli 300 let poprej kot naša dva: Baraga in Slomšek. In vendar je španskim katoličanom šele zdaj uspelo, da ga jim bo Rim razglasil za svetnika. In je še polno takih “visečih” svetnikov iz raznih narodov, ki nihče ne dvomi o njih, da so zaslužili oltarno čast, Rim pa ima svoje predpise in priprave za svetniške razglasitve morajo biti natančno izpolnjene, čeprav vzame stoletja. Seveda pa Rim nobenemu narodu svetnikov ne vsiljuje, za vsakega se morajo ljudje sami potruditi, da se vse izvede po predpisih kanonskega prava. Res je, da tudi brez denarja ne gre. Preiskovanje in sestavljanje zgodovine o življenju in delu svetniškega kandidata gotovo nekaj stanejo. Zbrati je treba včasih zelo veliko zgodovinskega materiala — to jemlje čas in denar. To velja zlasti za našega Barago, ki je v sedmih jezikih veliko pisal in so listine raztresene po vseh mogočih arhivih po Evropi in Ameriki. Tudi sam rimski proces, kadar do njega pride, stane precej veliko vsoto denarja. To je vse res, pa velja za vsako svetniško proglasitev, ne da bi bilo treba papeža — podkupovati... To mimogrede na tem mestu, saj najdemo več o tem prav v omenjenih dveh glasilih, ki se potegujeta za Baragovo svetniško čast. Končno glede želje, v pismu izražene, da bi bralce MISLI bolj natančno informirali o tem, kdo je bil Baraga in kaj je storil. Spravljen imamo lep spis o Baragu izpod peresa pisatelja Karla Mauserja. Objavili ga bomo v nekaterih zaporednih številkah MISLI, kakor hitro bo mogoče najti prostor. Pa še z velikim veseljem bomo to napravili. Da bi le tudi naši ljudje takrat s takim veseljem in zanimanjem brali! Zbeganemu verniku 66 (s str. 113) V v °dobno je s trpljenjem človeka. Bog “uživa” |jj Vekovem trpljenju ne trpljenje samo na se-jj’ aniPak JUNAŠTVO, ki je brez večje ali man-di k161® trpljenja nemogoče. Bog “uživa”, ko vi-t0(ll °2* trpljenje ljubezen, s katero se človek potrpljenja Bogu bliža. sv . ^ako skušajo prodreti v skrivnost trpljenja ^ 'ki. Do dna? Ne do dna, ker Boga nihče ne e do dna doumeti. Bi ne bil več Bog! du ali oni bo dejal: Če se mi Bog ne da do £e sPoznati, pa nič! Naj pa ostane, kjer je — P*°h je... Ne maram nič imeti z njim, sam je odgovoren, ako postanem — brezverec... Zelo “človeška” je pamet, ki pride do takega zaključka. Taka pamet je polna napuha in zaljubljenosti sama vase — in to je spet zelo zelo “človeško”. Zoper napuh ni človeške medicine. Toda — ali bo s takim zaključkom trpljenje odpravljeno? Ali bo laže odgovoriti na vprašanje, od kod in čemu trpljenje, ako Boga “odpravimo”? Kaj pravite? Kje boste našli vsaj mrvico odgovora? Prav lep pozdrav in iskrena želja: VEČ LUČI OD ZGORAJ! Avstralske ceste govore svoj jezik. v/ Nauči se ga! STOP, LOOK, LISTEN! • LEFT: You can recognise the shape of this sign a long way off. It wams (hal the road crosses railway tracks. Stop, and make sure tbat there are no trains coming from either direction before you move on. This sign warns that the road crosses two railway tracks [TRACKŠI • ABOVE: This sign means what il says— STOP, then look and Usten STOP before going on. ROADWAY MARKINGS • lil esc Unes are painted on the road. They may be crossed only from the broken side. * Double unbrok-en lincs mean that it is forbidden to cross from either side of the road. Pismo iz Amerike Vaš list MISLI dobivam redno in ga velikim zanimanjem berem. Toda kaj vend*r delate tam, ko čitam, da se več mladih ^ Avstraliji ubije z avtom kQt vseh skup®3 umrje naravne smrti. Kam se ljudem tak° mudi? Antonin- Živa resnica! • This s i n g 1 e broken line on the road means that you can cross it from either side. Samo “Matico mrtvih” v novembrsk' številki poglej, pa je začudenje Amerikank upravičeno. Pa koliko je še takih ponesre* čencev, ki življenja sicer niso izgubili, PaC pa so se pohabili ali vsaj nekoliko “P°” tolkli”! Napisi in opozorila Nesreča redko pride sama od sebe. N«!*' do jo je zakrivil, pa ne zmerom tisti, ki le “izkupil”. Tudi ni zmerom krivda v tem, d® nekdo ni pazil na napise in znamenja. splošno pa velja, da vozniki vse premalo P®" zijo na napise, opozorila in svarila, ki jih r ob vseh javnih cestah na pretek. Od tega, če poznaš pomen znakov in po njih ravnaš, je pogosto odvisno, če b°s dospel na cilj živ in zdrav, ali pa poloniljen ali celo — mrtev. Pa tudi komu drugen** lahko nakoplješ enak riziko. Avstralski znaki ob cestah Vsi najvažnejši so naslikani in razložen' (seveda v agleščini) na tem mestu. Doklef ne obvladaš toliko jezika, da pomen teh zn*' kov dobro razbereš, se nikar ne spuščaj * avtomobilom ali motorjem na javne cest«’ Prav tako ne, dokler si nisi dal dopovedat1' da ti znaki niso ob cestah — za »krasek. Isti znaki povsod. Vsaj v glavnem najdeš po vseh avstr®!' skih državah enake znake in napise, ki povsod povedo eno in isto. V kolikor so kJc še drugačni, se zdaj oblast trudi, da jih nači po vsej Avstraliji. WATCH YOUR SPEED! • “Wa)king legs” sign wams of a pedestrian Crossing. Stop, or slow down so that nny pedestrians can cross the road safely. “30” sign means that you must not travel faster than 30 miles per hour until you see the black band on a vvhite disc (above, right) whlch means you may return to normal speed. ADVANCE WARNINGS “Sodobni grehi” < ^ starih obrazcih za “izpraševanje vesti" eVeJa ne naj deš grehov, ki so jih avtomo-^ st;l tako pogosto krivi, pa še mislijo ne „ Novi časi, novo življenje, nove ugod-da! Toda žal — tudi novi grehi! »Osti Sa Papež Pij XII, je rekel: ^»aka samovoljna prekršitev prometnega se lahko smatra za — smrtni greh! Cerkev je odločila: 9j. Greši, kdor močno zaspan ali utrujen p. v Sosti megli prehitro vozi. Le zelo teht-razl0gi bi ga mogli opravičiti. p Hudo greši, kdor na ovinkih vozi s eliko brzino, ali prehiteva drugega na Po ldni cesti. Greši tudi, kdor vozi s a,,kljivo oskrbljenim vozilom. »e if' ^udo grešji kdor vozi preko predpisa-pu ^'He. Prav tako greši, kdor po nesreči (|a ' Ponesrečenca ali zadeto vozilo in zbeži, 1 se izognil posledicam. V02i 4' Hudo gi'eši, kdor v pijanem stanju 2a ’ Pa tudi tak, ki nima veljavnega izpita „0 v°^njo. Isto velja o vozaču, ki neprevid-tU(,.r*vna z vozilom, ki ga ni vajen. Greši ter ’ !ft*or žrtvam nesreče, pri kateri sam si-n’ bil udeležen, odreče pomoč. teljV TeŽko greši prometnik, ki iz prija- no>i kršilca prometnih predpisov. Podob-c«st ° Kreše uradne osebe, ki pri gradnji in pešcev. • The crest of the liill is not far away, so keep wcll o ver to the left side of the road. 'jStv • r--' p va ali morda celo zaradi podkupnine ne j — - ■ - težk0 j>8v ® P°skrbe za vsestransko varnost NO STANDING * This means thnl no vehicle is al-lovved to stop be-(netn herc and the "?xt parking sign. e* *e pri vseh teh prekrških nesreča ■e n' ugodila. Toda že samo dejstvo, da IjL °*8c izpostavlja nevarnosti, je lahko ve- ^°**>iki avtomobilov in motornih koles ** zavedajo, da prometne predpise tudi **0dpisuj*, ne samo svetna oblast. • You are ap-proacliing a sliarp U-curve to the right, so slon down for the bend. • Travel slowly over narrow bridge ahcad, particularly if there is on-c o m i n g trafik. • There is a ped-estrian Crossing ahead. Slovv down and be prepared to stop if necessary. PARKING’ SIGNS NO PARKING 9a.m.-5p.m. M0N.toFRI. NO PARKING IjOADING ZONE 9a.m.-5rm. MJNtdFRK • You’re not al-iowcd to park your vehicle here dur-ing the hours stated on the sign. * Loading zone for conunercial vehicles. You can park here outsidei of the hours stated.' Velika odgovornost avtomobilistov • Diamond-shaped vvarning sign meaits that there is a T-jundion in the road not far ahead. * Ihis red triangle mean DANGER. Proceed with cau-tion wherever you see this waming. pred Bogom NEW SOUTH WALES Carrathool: — Tu smo šele šest mesecev in se še nismo dosti privadili. Smo družina, imamo hčerkico Lilijano, staro 26 mesecev. Je pridna in zna že dobro moliti. Žena ne more dobiti dela v tej okolici, ni nič takih priložnosti. Veseli nas, da smo tako hitro našli zvezo s slovenskim listom. MISLI in Koledarček nam delata veliko veselje. Silno nas je pa presenetila novica o smrti škofa Rožmana. Pred dobrim letom smo bili še z njim skupaj v Lurdu ob stoletnici Marijinih prikazovanj. Dvakrat smo se pa še posebej sestali z njim v Parizu. Gospod škof so nam rekli: Otroci moji, zadnjič sem med vami. Izkazalo se je, da je bila resnica. Bog jim daj večni mir in pokoj. Prav lep pozdrav uredniku MISLI in vsem rojakom! — Družina Anton Prosen. Tumbi Umbi. — Lep in pomenljiv je črtež p. Roka na ovitku letošnjih MISLI. Predstavlja nam življenje v naših rojstnih krajih. V ozadju — na vrhu risbe — so slovenske gore in planine, v njihovem vznožju slovenski dom z globokim vodnjakom, pred njim rodne njive in plug z govedom in poljskim orodjem. Sledi oris človekovega življenja od rojstva do smrti: od zibelke do groba v zvezi s cerkvijo in molitvijo rožnega venca ob božjem razpelu. Smrt ob mrtvaški sveči in počitek ob molitvi vernih za pokojne. — Ivan Šepetave. Bogan Gate. — Upam, da že pojenjuje nesmiselna bitka Sydney — Melbourne. Najbolj trapasta in obenem nerazumljiva je gonja zoper p. Bazili-ja, ki se na vse kriplje trudi za vsestransko dobro nielbournških Slovencev. Jaz sam osebno sem bil z družino tega deležen, ko sem nekaj mesecev bival v Melbournu. No, saj je znani stari pregovor še vedno uporaben: Ti mene s kruhom, jaz tebe s kamnom. Žalostno, a resnično. Upam, da se bodo trenja sama po sebi izčrpala, saj se “bolniku”, ki tako brozgo izbruhne, želodec ne more kaj dobro počutiti. — Pozdravlja dr. M. Colja. Sydney: — V ponedeljek 21. marca so prinesli sydneyski dnevniki senzacionalno poročilo, da je neki “Yugoslav New Australian” skočil z velikega mosta 200 čevljev globoko v vode Sydney Har- bourja in kmalu potem umrl, čeprav so ga tak°J potegnili iz vode in skušali oživiti z umetnini hanjem. Kako smo se začudili, ko smo naslednJ1 dan brali, da je bil to Srečko Šarič, Hrvat iz M® bourna. Komaj dan poprej, v nedeljo 20. marc8' smo fanta spoznali v cerkveni dvorani v Paddin? tonu, ko je prišel med nas na čajanko po rom®r skem shodu. Kupil je za en eel funt srečk za Prl pravljene dobitke. Res je bil nekam zaprt in je J1® vprašanja le napol odgovarjal, kakor bi skuš* ostati nepoznan med nami. Kaj ga je tako neprj čakovano prignalo med nas, ko se poprej sploh smo poznali, še bolj pa, kaj ga je gnalo naslednJ1 dan v tako čudno smrt — zastonj ugibamo. D8 je nekaj narobe z njim, se nam je zdelo, vend»r kakšne resne zmešanosti nismo zaslutili v njenl' Naj bo izročen božjemu usmiljenju! — Ur. VICTORIA Geelong. — Ko pošiljamo naročnino in spre’ membo naslova, naj bo priložena tudi ena ugank8' Glasi se: Kje je suha hosta draga? Zdi se na^1 pa, da bi malokdo ali nobeden ne znal odgovorit1. Zato je najbolje, da tudi rešitev sami napišern0-Odgovor je tak: V okolici Škofje Loke na Gorel1' jskem, ker tam so tri vasi blizu skupaj: Suha, H<>' sta in Draga. Tam je torej suha hosta draga 1,1 zdaj veste to tisti, ki niste prišli v Avstralijo lZ bližine škofje Loke. Pozdravljajo rojake vsi iz še družine. — Jože Rome. Sunbury. — List MISLI imam zelo rada. P°' sebe j moram pohvaliti Krompirjevca in čebulčk8' Ko berem, kar pišeta, se moram zmerom k®f glasno nasmejati. Upam, da jima šaljivih zgodbi še dolgo ne bo zmanjkalo. Nekaj veselih za sme^ je vedno dobro, da se med resnim branjem tud1 prijetno razvedrimo. Pozdravlja Rozina 2ižek. Dookie. — Dosti zgodaj je stopil predme 1®' tošnji ZBORNIK iz Argentine. Obilna knjiga i® in kar čudno se mi zdi, da so mu MISLI oznanil® tako nizko ceno: en sam “quid”! Vreden je več, pa če je tako zapisano, naj tako bo. Z vesel' jem ga prebiram. Naj se pa tudi zahvalim ge. Z®* ri za tiste nageljčke, ki so bili zadnjič v MISLI** med mojo zgodbo. Kdo bi si mislil, da iz Zorin**1 • °V CVeto tako lepi nageljčki? In še to naj po-Zvedel sem, da je v ZDA umrl Boris Erman. ^eguv brat dr. Marijan je po vojni deloval na °skeni v izseljenski organizaciji. Izhajata iz lne. ki je v tem stoletju dala že 5 duhovni-x ’ e^en ali dva sta še živa. Ko sva z Borisom govor^a> je kil še na univerzi. Naj bu bo a ameriška zemlja! — Jože Maček. da 1Jlelbourne- — Naj mi bo dovoljeno poudariti, Ij. Je naš Slovenski Klub Melbourne danes na bo~ kot kdaj v preteklosti. To se lahko razvidi jerekordne udeležbe pri klubskih zabavah in pri-]e . Vah- Velika zasluga patra Bazilija, ki v naj-da111 sporazumu sodeluje s klubom, je pa vtem, dobil zavidljiva priznanja na “Melbourne fj . Sho\v-u” in prav tako na “International Va-j. ^ Show-u”. Enako si je SKM pridobil ugled (,pf',P1'avi mestne občine Prahran. Imenovana Jo yVa.Je 'zbrala izmed vseh društev, ki gostuje-sku njen* mestni dvorani, prav SKM za izvedbo je j?.1'6®5 zabavnega večera. Vse to dokazuje, da tlel 0Urne zelo cvetoče središče slovenskega iti !Vfnj'a in da je tesna povezanost med klubom b]a aJŠnjim slovenskim dušnim pastirjem pravi °sl°v za našo naselbino. — S.K. 2a(l Hill. — Z našimi MISLIMI smo zelo se mi, da taka dobra revija zasluži dobrj|r'Znanje in več naročnikov. V listu najde 10> * branje mlado in staro za pouk in razvedri-'°jal{ Vam >n listu še mnogo uspehov, vsem $L. ,0rn pa list MISLI toplo priporočam. — Janez n ^Ot entley- — Pošiljam rešitev ugank. Tisti KRO-1'6lta Je ^ res skoraj “strašen” in mi je napravil jiiStVi Preglavic, preden sem uganila. Rada berem tirav Slavke in Slavka v Kotičku. Pa bi bilo res DiSrt)' Ce bi se na poziv v zadnjem (zapoznelem) ■fria^ .Se ^do oglasil izmed toliko imeni. Žal, da ^ ■laz sive lase, če ne bi se takoj pridružila, fa p^arijo p. Bazilija smo pa res pogrešali, mo-l^Og/ ^iti v velikonočni vsaj eno stran več! — avlja Frančiška Štibilj. australia Gl kra(. eneIg. — Po štirimesečni bolezni se spet en-Zahvj^6^0!'^0 oglašam. Z naročnino vred pošiljam koj >,-v Za objavljanje popisov obiska v Sloveniji, ,'e argentinski župnik Hladnik. Posebno rada i'h 0 o Metliki, ker je omenjal dosti oseb, ki §kvai, 0 Poznam. Moj mož je zvonil Stanku . cu pri naši podružnici, čeprav je bilo zvonili . ’ APril 19G0 jenje prepovedano. Lovre štrukelj je imel kmalu postati duhovnik, pa je bil ubit. In tako sem poznala še dosti tam omenjenih ljudi. Sem rada brala. Pozdrav vsem rojakom. —Marta Jakša. Adelaiade. — V družbi je nanesel pogovor na vprašanje, kdaj je bila napisana prva slovenska povest in kdo jo je spisal. Jaz sem trdil, da je bi- lo prvo slovensko leposlovno delo povest “Sreča v nesreči”, ki jo je napisal in izdal v tisku župnik Janez Cigler okrog' leta 1838. Nekateri so izrazili dvom nad mojo trditvijo in bili mnenja, da sega začetek slovenskega leposlovja daleč nazaj. Vendar niso mogli navesti ugotovljenih dejstev. Naj bi se oglasil kdo, ki mu je znana zgodovina slovenske književnosti, in povedal, če imam prav. Bom hvaležen. — S.Ž. QUEENSLAND Brisbane: — Letošnja “Matica mrtvih” med Slovenci v Avstraliji bo morala vsebovati tudi ime Janeza Košoroka, ki je tako nenadoma odšel v večnost. Z njim je tukajšnja naselbina izgubila splošno priljubljenega člana. Rajni je bil tih in skromen, vsem dober tovariš. Pred petimi leti se je pridružil bratu Jožetu v Avstraliji, lani je k obema dospel še brat Lojze iz Belgije. Dani so bi- li vsi pogoji za srečno bivanje vseh treh pod skupno streho, pa si je nenadoma izbrala smrt najmlajšega in ga iztrgala iz srede svojcev ter tako razredčila tukajšnje slovenske vrste. Iskreno sožalje bratoma tukaj in staršem v domovini. Ti pa, dragi Janez, počivaj v miru, naše molitve Te ne bodo pozabile. — Janez Primožič. Darra. — V družini Ivana in Marice Podobnik, r. Klavžer, so sprejeli medse drobno hčerkico in jo krstili na ime Nežika. čestitke in zvrhano mero sreče! — Poročevalec. S MOHORSKE KNJIGE I I ... 1 '4? za letos boste po veliki noči spet lehko naro- $ * . . . * čili pri g. dr. Mikuli ali pri MISLIH. Prva £ g..................................... tf .♦! pošiljka je že pošla, pa zdaj je na potovanju V >; % £ druga. Kdor jih želi, naj te javi. >; V DVA GOSPODARSKA BLOKA V EVROPI hVZDiKO VEL. 9RlTP>hH3 HOLRW5«A IfcL&OA 1 LUKS I PRAMCOA POBTUfr <**->*»] $-iTAU3A TU GRE ZA ZAHODNO EVROPO, pri tem niso vštete države za železno zaveso, ki so seveda politično in gospodarsko odvisne od Moskve. Gornji zemljevid kaže, kako so si svobodne države Evrope razdelile svoje gospodarska področja od Avstrije do Anglije, pa od Skandinavije do Portugalske. Središče Zahodne Evrope zavzemajo države (na zemljevidu črtkano) že več let znanega Skupnega Evropskega Tržišča (SET). Pod ta blok spadajo Zahodna Nemčija, Francija, Italija in tri državice “Benelux” Teh šest držav je že pred leti stopilo skupaj, odpravilo domala vso medsebojno carino in druge ovire, ki navadno ovirajo prosto izvažanje in uvažanje trgovskih predmetov. Vendar tem državam ne gre samo za skupnost tržišč, tudi politično se skušajo bolj in bolj zbližati, če že ne naravnost povezati.To naj bi bil nekak zametek bodočih Zedinjenih Držav Evrope (United Europe.) Anglija je od vsega začetka to povezavo gledala po strani. Ni hotela sodelovati, kakih posebnih sovražnosti napram ideji pa ni kazala. Na tihem je upala, da bo stvar itak sama ob sebi pro- padla, češ da so si tiste države zamislile nek" nemogočega. Toda izkazalo se je, da je bila ideja praW na in brez posebnih težav izvedljiva. Vendar An£ lija ni spremenila svojega stališča. Ne samo da jf še nadalje odklanjala sodelovanje, začela je ce odkrito nasprotovati. Šla je tako daleč, da je °r ganizirala svoj lastni gospodarski blok, ki se I"® pravi: Svobodno Trgovsko Področje (STP). ^r! družile so se ji države (na zemljevidu črno n*. sane): Norveška, Švedska, Danska, Avstrija, ca in Portugalska. Torej sedem napram šest. (8p* nija, Jugoslavija in Irska so ostale izven obe blokov). če primerjamo gospodarsko silo obeh podr^ čij med seboj, ni med njima bistvene razlike, nekih pogledih je močnejši SET, v drugih SPT. ^ glede števila prebivalstva zaostaja STP skoraj 50 “ za SET-om. Pojavila se je že bojazen, da bi n’° glo priti do resnih gospodarskih trenj med enl1'! in drugim področjem, proti obema bi se pos v opreko Amerika in Kanada. To bi moglo i^' usodne posledice. Amerika ne gleda na stvar brez zaskrblje”0’ sti. Tudi nekaj nejevolje je vmes, saj se ima ropa prav Ameriki zahvaliti, da si je po stra§nl vojnih razdejanjih tako hitro pomogla. Zlasti se" veda to drži glede držav SET-a. Vendar se Alf6 rika iii postavila na sovražno stališče do na ta čin urejenega evropskega gospodarstva. Saj če ^ izzvala sovražnosti, bi ji eno in drugo evrops^® gospodarsko področje lahko zaprlo svoja tržišča >® ameriški izvoz bi trpel škodo. Rajši si je Amerika prisvojila vlogo — posrc' dovanja. Največ na njeno pobudo je prišlo v P9 rizu do skupnega zborovanja in posvetovanja obe evropskih gospodarskih blokov, pri čemer sta sode' lovali tudi Amerika in Kanada, pritegnili so pa Grčijo. Da se odstrani nevarnost medsebojnih gosp0' darskih zapor in trenj, je padel predlog, naj sC vsa Evropa poveže v en sam gospodarski bl«^1 vanj naj stopita tudi ZDA in Kanada. Amerik® ima živo pred očmi eno: Takoj po vojni je bil® res ona sama skoraj edina gospodarska velesila fg svetu, zdaj se pa gospodarsko težišče pomika 1,9 vzhod — ne samo nazaj v Evropo, tudi in Azija stopata bolj in bolj v ospredje. A DR. J. KOCE, G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. Še vedno je za vaše drage doma najlepše in najboljše, za vas pa pa najcenejše: poslati domov paket. CENIK paketov, ki so carine prosti, kakor tudi paketov s carino, ki pa ni previsoka, boste "ai|i v oktob rskih MISLIH 1959. Sicer nam pa lahko pišete in vam bomo CENIK takoj posebej PosUli ^Poročamo, da pošiljate domov zlasti angleško blago (štofe) za obleke, ki se lahko nosijo 10 let, *° Poceni, carina ni prevelika, a predstavljajo ogromno vrednost, ki si je doma sami ne morejo T ^rivo»Čiti. X jBR*ITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS: ^ j,t Ako želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstra-t lj0, Ravno tako, ako se želite izseliti iz Avstralije. i ' Ako želite naročiti vozne karte za č.vijone ali ladje za potovanja po celem svetu. X j '^° želite dobiti točen in pravilen prevod spričeval in vseh dokumentov sploh, i d nasvet glede vseh vprašanj, ki se tičejo vas in vaših sorodnikov tukaj ali v i 0|^°vini (polnomočja, testamenti itd.) 4. Ako želite dobiti odličen slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar (besednjak). X^ ^ ^ *em svojim klientom kakor tudi vsem roja kom širom po Avstraliji želimo vesele ^ 'k°nočne praznike. : ? Dr. J. K 0 C E, G.P.O. Box 670. Perth, W.A. (Tel.: 28-2311) ■i a*topn;k za Vic.: Mr. J. Vah, Zastopnik za N.S.W. Mr. K. Olip, 65 Moncur St., X 1 Kod Jre St., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378 \VoolIahra, Sydney, X.S.W. Tel.: FB 4806 ^Daljnji darovi za sklad marčne uganke rešene £ 3-1). 0-0: Neimenovan, Vic. ilYle * 1-0-0: Jožef Plesničar, Stane Zemljak, Ne-^ože°'-ana’ ^tane Vrtačič, Antonija Vodopivec, ijjjee Kovačič, Ema Kowalski, Vera Kovačič, Ne- **>ova jju *n, Branko Jerin, Karl Levstek, Janez Go-^'«Ža ^ DeMajnik, Stanko Novak, Marija Horvat, iHaj^v^°dalj, Janez Krušeč, Dr. Miklič, Franc To-ij. Janko Klavora, Franc Danev, Alojz Jereb, Kosmi na, Janez Škraba, Karl Bezjak, Anton t’ja. * O-lO-O; Marija Habor, Polde Jauk, Franc ^e^an Sernek, Stanko Šubic, Franc Bre-itan‘.c> ^-eimen., Ivan Košak, Franc Mahnič, L.M. ^°za ♦ ♦ ♦ -f + t Stefan Jakopič, Ivo Klopčič, Anton Kosi, Iv,, ' “^opper, Štefan Boelckev, Fred Konečnik, Mavf. ai’ Borneo Iskra, Tone Pirc, P. Kersikla, J0s 1,1 Turk, A. Ludvik, Anton čečko, J. Skočir, e*>a, Jože Kavaš, Jože Rome, Marta Jakša, ^>losen> Frank Hribar, G. Marinovič, Ana tec ’ Zvone Hribar, Franc Valenčič, Anton Kus- P. „r,,r'na Hvala in Bog povrni vsem! S tako le- k ^ 0f,Ca leta. /ato se priporočamo še drugim. * n , n