BARJE VČERAJ, DANES, JUTRI
Nedokončan pogovor
To je bila tema Stihovega kultumega večera v mesecu marcn, pa tudi sicer tema, ki skriva v svoji vsebini ie vedno vrsto neznanih vprašanj, kritičnih misli, opozoril, lepih doživljsjtv pa tudi krutih trenutkov kot jih je. jib in jih bo nit zgodovine vlekla skozi življenja Ijudi, ki so z njim povezani po funkciji bivanja, stroke, rarvoja ali le bežnega obiska.
Vse to je izzvenelo v besedah številnih razprav-ljalcev in upravičeno se je zazdelo, da je ta utrip Ljubljanskega barja bolj vpet v našo družbeno stvarnost, kot se ga zavedamo. Moderator tega kulturnega večera dr. Avguštin Lah je opozoril na dejstvo, da raziskave barja, ki postaja vse bolj družbeni razvojni, komunalno ureditveni in soci-alni problera, niso dokončne. Prav tako ni kom-pleksnega projekta za ureditev tega območja Ljubljane (pa tudi vrhniške občine kamor se raz-teza z zahodnim delom) kar pomeni, da je potreb-no pripraviti njegovo plansko urbanistično ovred-
notenje. To pa je sila zahtevna naloga, pri kateri morajo sodelovati strokovnjaki z domala vseh področij, saj barjanskd nedrja presenečajo s svoji-mi specifičnostmi. Ena najbolj izrazitih je poplav-nost (iz leta v leto so poplave pogostejš^pitar pomeni, da se je potrebno odločno zoperstaviti stoletnim vodam, ob tem ne gre pozabiti na ogromne kotičine podtalnice, pri gradnji kanalov ne sme biti stihije, saj bi s sušenjem tal povzročili pospešitev že tako pogrezajočih se tal... . Posegov v to območje je bilo že precej. Mnogo od teh premalo pretehlanih, kar potrjuje pred-vsem gradnja južne obvoznice, kjer se že sedaj med gradnjo kaže, da za pravilno odvodnjavanje sploh ni poskrbljeno. Veliko vprašanj je še vedno nad skladiščno industrijsko cono na Rudniku ali bolje povedano nad ravzpito Polikemovo investi-cijo, saj strokovna komisija še ni zaključila z de-lom. A slišati je bilo iz ust profesorja geologije, da stoji ta investicija tik nad zelo sloboko potresno
prelomnico. S potresi na barju pa je pač tako, da so za eno do dve stopnji močnejši kot v mestu samem. Kar precej prosečih in svarilnih besed je bilo naraenjenih izgradnji športnega letališča na barju pri čemer bo za osnovo služil debel sloj elektrofilterskega pepela. Ali bomo prav s tem pepelom zakrili Kozlarjevo goščo, ki ostaja s svo-jo kruto preteklostjo še vedno neraziskana? Pa tudi z biološkega vidika barje nudi še vedno svojo izvirno floro in fauno, do česar bi morali biti bolj prizanesljivi.
Z razvojne plasti marsikaj prenašamo na južni del mesta, pri čemer moramo na to gledati tudi kot na del prizadevanj za ohranitev kakovostnej-ših površin drugje, je menil doktor pedoloSkih znanosti in dodal, da bi spričo svoje namembnosti in specifičnosti barje pravzaprav lahko nudilo možnost vsemu. Kaj je to vse, so si bila mnenja zelo deljena. Slišati je bilo po eni strani precej navdušenja za ponovno obuditev kmetijstva, po drugi pa bojazen, da ljudi, ki bi se s tem ukvarjali ni več veliko. Največ pogledov je bilo usraerjeno k rekreativno luristično kulturni namembnosti ob enotnih opozorilih, da je potrebno Ljubljansko barje zaščititi.
Mestna županja Nuša Kerševan je opozorila, da smo se za dolgoročni razvoj opredeljevali že z do-kumentom Ljubljana 2000, ki pa ga žal vsi ne poznamo dovolj dobro. Izvedbo tega dokumenta pa predstavlja Osnutek krajinskih zasnov in reši-tev za barje, ki je prav sedaj v izvedbi. O njem bo ob njegovi razgrnitvi - predvidoma oktobra letos - potrebno tudi v nekoliko širšem krogu odgo-vorno razpravljati. Pogovor o barju ni končan in prav je tako.
JANJA DOMITROVIČ