Novice izhajajo v Ljubljani =?7 © \vsak teden dvakrat, nam-)vg rec v sredo in saboto narodskih Odgovorni vrednik Dr. Janez Blelweis. rr Veljajo začelo leto po pošti ij fl., scer 3 fl., za po] letaV j|2fl. po pošti, scer 1 ll.30kr. | Tečaj A/. saboto 16 aprila 1853 List SI ktere pa vendar iz starega Od grubanja v nogradih. 1. Zakaj se terte grubajo? Terta je rastljina, ktera v d i vjem stanu se po drevesih ovija, mnogo stranskih izraslikov po ganja, se z ročičkami povsod popenja in v deblu banju se ne izkoplje terta ? do čevlja viso čega lesa še letne mladike z 10 do 12 očkov po ganjajo. ; * ,'V /; # y j ; ^ Dobiček, ki iz grubanjatertizvira,jepa dvojni: 1. Staro tersje se pomladi, ker prigru zemlja krog nje se sčasoma za več pavcov široka postane, stanu, kakor naše zdivjane brajde kažejo takem sterpi toliko ograbi, da se ves stari les z večidel vsimî očesi zadnjeletne mladike v zemljo položi. Jama vinika več let, al grojzdje, ki gadonaša, je redko mora tedaj biti dosto dolga in široka, da se potrebni in drobno, sladko scer, pa malo izdatno za mošt. gnoj pod in nad pogrubano tersje spraviti zamore. Da si tedaj v naših deželah pridelamo več Pogrubani očki zadnjoletne mladike, kakor tudi spi dobrega vina, kakor ga divja terta rodi samo bolj nizko (bolj pertlično) deržati. To se pa doseže na dvojno vižo. 5 JO sku Eno je, da se za vinorejo pripravno zemljiše s tertami zasadi; te se potem, ko so mladike po- , vsako leto porezujejo do nekterih očés in gnale joce očeša starega lesa se kmalo okoreničijo in pot lej močnejši ženo, in terta in vinograd se tako po mladi. v : ^ji ' V r: 2. Če ima staro tersje več zadnjoletnih mla dik ali tert, se zraven tega, da se terta pomladi tudi pomnoží, ker iz vsake take zdrave terte iz gnojiti se jim začne in gnojí tako dolgo, dokler se rase novo tersje, zato je neobhodno potreba, jamo, terte postarajo 5 to je da ne rodijo vec grojzdja. kolikor je moč, široko skopati, da se mladike na Po lastnosti zemlje terpi rodovitnost terte delj ali vse strani razpeljejo in nove korenine pod zemljo manj časa. Pomerle terte se potem izkopljejo, zemlja se prostorno razširiti zamorejo. Ni koristno, preozkih jam za grubanje kopati , — mlado tersje se da novi moči pride, več let zaporedoma gnojí , potem in s kakim drugim sadom obseje ali obsadí da bi se s tem gnoja prihranilo y še le pridejo terte spet na to mesto, ktere pa ka- pride pretesno skupej, da eno drugo v rasti zati kor pervikrat tudi sedaj se le v 3. ali 4. letu ne koliko rodovitniši prihajati začnó. Ali tako se ne more povsod ravnati. Nektere vinske gorice so presterme in preskalnate, da bi se zamogel v njih medčasno kak drug sad saditi ali ruje, stori 5 in med jamami postanejo veliki prazni pro-vinograd se vidi germovnat. (Konec sledi,) Kmetijske skušnje sejati. Tudi večidel naših vinorejcev nima toliko kapitala v rokah 5 da (Terpeknost lesa pod zemljoj. Majhni količi kerčiti in jih namestovati z novimi let čakati novega pridelka. zamogli stare nograde iz- mnogoverstnega lesa poltretji pavc dolgi in ravno 5 to je y ali toliko široki so se zakopali en pavc globoko pod -------- — - ~te~ r—-----------zemljo , pi tpi itai/i ^ n v 111 Od starodavnih časov je tedaj, namesto da bi začel. Skušnja je tole učila i i • 1 a« Va«* . 1 i »' I/.. prepričati se, kteri les bo nek prej gnjiti stare terte iz nogradov izkerčili, ta navada obve lipa ? a m e r i k a n ljala da vinorejci pomlajujejo staro tersje. To ska breza, jelša (olsa) in trepetlika so jele gnjiti v letih se zgodi z grubanjem, ktero se tudi prekla- stanj in platan v danje terte zôve. navadna verba, divji ko javor, bukev in letih navadna breza v 5 letih Ako se terta vsako leto do nekterih očés per 9 brest , jesen, rfzc in iz ostalih očés nove tertice poženó, smreKci m uoruvci »u um v # icun ic i*~tx pui za prihodnje obrezovanje že star les, kajmorasča- pavca nagnjiti. Mecesen, navadni brinov les ki so gaber in laški topol v 7 letih. Akacia, hrast, smreka in borovci so bili v 7 letih le za pol ■s soma iz tega priti? Gotovo je, da je vsako leto jn virginska cedra so bili skoz 7 let še popol več starega lesa. Umno obrezovanje scer zader- n0ma celi. Les mladih dreves gnjije hitreje, ka zuje to staričenje tersja, ali popolnoma vbraniti ga kor starih zdravih. Dobro preležan les terpi v zem nikakor ne more. Ce tedaj vinorejic to reč tako ]j0 zakopan dalje kakor novo sekan. deljec priti pusti, da letne mladike iz starega lesa većem do očke nastavijo, ni taka terta tudi èih) mnoàiti). ((Sa dno drevje se ne da po mladikah (nati Višji vertnar druzbinega verta v za grubanje vec pripravna, ampak izkopati se mora Gradcu gosp. Trummer naznanja v časniku „Wo in z drugo nadomestití. Nar bolji je tedaj take chenblatt der steierm. LWG.", da po več ko de terte pogrubati ■v 5 ki so že zlo pešati zacele ? »Taki terti naj se skopa globoka in prostorna jama, se pognoji, to je, dobre spersteníne namést skopane mertve zemlje se ondi nar prej nekoliko na dno dene, potlej se na to vsa terta s svojimi mladikami va-njo varno, da se ne zlomi , položí, in se mladike na vse straní razpeljajo in z dobro perstjo zaspó in malo potlačijo.« — J. Zalokar v rokopisu »umnega kmetovanja«. Vred. 122 setletnih skušnjah je gotovo prepričan, da vse ste priporočila so prazne, ktere svetujejo: naj se bila postavljena, se mladíka kakega sadnega drevesa vtakne v krompír poverh s starimi dilami pokrije Ko je po takim načinu poleti temeljna zidina o pričetku neprijetniga vremena ktere ali jabelko. On je večkrat marljivo poskušal, nikdar mu ni po volji izšlo, pa premaknejo, se se s kamnjem obteze. da se ne nikdar se natič ni vkoreninil, ceravno je perje nastavil. » Naj Prihodnjo pomlad se tedaj zacnè zvunaj te melja zidati in vse zidarsko delo, razun čeditve nihče praznega ne poskuša—pravi poslednjič Truni- (Verputz), naj se tadaj dogotovi. Xa to zidovje nier — razun kutinj se nobeno žlahno sadno pleme ne da po natičih množiti. cez Živinozdravniška skušnja Kmetijska družba je přejela sledeči pomoček zoper vnetje vimena z po „Novícah". željo naj bi se razglasil 5 se postavi krov, in scer koj tako', kakor imá po kritev prihodnjič ostati. Pohištev ima tedaj zimo časa dovelj vsedati in zidovje pomerzovati se. Odpertije okinj ali lin se z opekâmi zamašijo, ali s pripravnimi dilami zatvorijo, da znotranje pohistvo čez zimo proti dežju in snegu je obvarovano. Ko je tedaj ojster pomladanski zrak zidino bil posusil ? je cas, da Čeravno vredništvu scer niso nobene skušnje se njega znotranje izgotovljenje • i V V , I • znane, ki terdijo zdravilno moc lipové gobe ven dar razglasimo pomoček, ker nam je iz verjetnih rok došel; naj se poskusi! Takole se glasí: Kmalo zaporedoma ste dvé kravi pri meni teletiíe. Ko sim tele od perve oddal, je dobila tako v hud prisad (sajovic ali ovčič) na vimenu, daga nisim mogel ne s kajenjem, ne s kako drugo gorko rečjo odpraviti. Zvedilo se je, da je poleti sedemdeset let star mož veliko lipovo gobo na herbtu nesel, in ko ga někdo vpraša: čmu mu bo leta goba? od govori: leta goba od lipoviga drevesa je močno do bra zoper sajovic na vimenu molzne krave, čese ji s kruham debeliga jabelka velikosti po malim je sti daje. Poslal sim tedaj k temu možu, ker mije krava že zavolj velike otekline na vimenu in spod njim vampu skorej pogmila, po lete gobe začne. Gospodar naj se ne prestraši, če po takim ravnanju obrest (činž) eniga leta od svojiga na stavitev obernjeniga dnarja zgubi; ta zguba se po vrača mnogoterno po dobrim terpežu pohištva. Hi tro sozidane hiše razpokajo in oslabé, ostanejo dolgo časa vlažne, in v njih napravljene mizarske delà se spridijo kmalo. Za vse zidari je torej naj se izvoli, če le mogljivo, lepi gorki poletni čas, nikolj pa pervi pozni jeseni naj 5 naJ nastop pomladi ali hladna jesen se peč ne stavi, temoč, ako je nove potreba se prihodno poletje počaka. m sim dal toliko s kruham snesti, kolikor je bilo Pa Starozgodovinski pomenki Ras»lo%il Davorin Terstenjuk. (Konec.'') še najdemo drugo indicko žensko ime na rim rečeno; krava je bila drugi dan popolnoma zdrava. Ravno tako sim tudi drugo kravo, ktera je kmali po tem, ko je tele povergla, močen sajovic na vi menu dobila, ozdravil". Dolenji vasi (pri Ribnici) 31. sušca 1853. * " Jane» Cigler , duhovni pastir. skoslovenskih kamnih, ktero tudi na kačje častje opo-minja in sicer sledeče: CALLIGEXAE. FIL. DVLCIS. SVAE AN III. M. VI. DIE. XV. (V Ptuju, po mojem izpisu, tudi pri Višnu deaster etiam adumbratur per serpentem Caliga quem interfecit", piše slavni Paollinus (8yst. V sanskritu pomeni „kali" toliko kot be li, primeri slovačko besedo kaliti (Bernolak slov. pod be- Muharu se najde I. 412.) v Ob kterim letnim času naj se začné nova us. hso hiša zidati i * Ko se je gospodar bil določil, novo pohistvo sedo kaliti) beliti i in latinsko calx, apno, in si postaviti, za nj si pnpraven kraj bil omislil, na u ga-da, kaco. V čast te kace. ktero je Višnu čertje osnoval, ter potrebniga gradiva si bil pri pravil, se vprasa: Ob kterim letnim časuje nar bolje zidanje nove liise začeti, da novo sta niše se po sreči izpelje? Odgovor je : Poleti. Sploh menijo scer ljudjé, da je pomladanski premagal, so staroslo v enski stariši svoje hčerke radi imenovali in imé Caligena -) se najde na austrianskih kamnih na mestu starega Laureaka po gornjem Hl • Sta v z e pred nj i m i v cas nar bolji dôba, novo zidanje začeti; temu pa jeru in na tiroljskih spominkih, kar vse priča, da so Slovenci ob času Rimljanov in tam živeli, kakor ime slovensko Drave in dosto druzih slovenskih imén v Tiroljskem poterduje. ni taka. Le za majhne malovažne stavbě bi bilo svetovati, jih o pomladi začeti: če se dajo o pol leta dognati. Za velike stavbě pa naj se izvolji poletje u začetek zidanja. Poletje je nar pripravniši doba, zidanja nove hiše se lotiti, ker ka č 5 Zdaj zapopadem vse slovenske povesti od bel ih zakaj da se bele kace med nar hujše štejejo. Vse te povesti še tekajo iz paganskih časov. Tudi imé LITOGENA 3) se najde pogosto na kam druzega ne pomeni ka nih okoli Gradca najdenih, ktero 5 pervic, in zlasti na kmetih, so ob tem času ko je setev doveršena, delavci in podajači nar ložej dobiti, po večjim številu in boljši kup , ko ti ljudjé kor luti gad, ali luta guja, kakor Horvati in Serbli izgovarjajo in v narodnih pesmah svojih Turke imenujejo gute guje. Beseda r> lito a se najde na hetruskih spominkih večkrat, kar je nov dokaz, da soHetruski kakor pomladi ali o začetku jeseni imajo sejati ali žeti; drug i č se poleti ni ravno visoke vode ali po vodnji bati, torej se zamore temeljna stavitev lo y se bili zrodno pleme vendičko. Tudi Lutomar 4 najde večkrat na koroških kamnih, kar pomeni ža V Tudi Stajarski Slovenci poznajo besedo »kaliti« a zej m cenejsi postaviti, in pomenu beliti, ker pravijo: železo v ognju kaliti, to je : raz be 1 i ti. — 2) Obitelj Kaligar, Kaligarić se zadnjič se da podzidje ali temeljna podlaga do konca poletja iz dna tako dovelj časa ostane vsedati se. izpeljati, da potem se najde v Ptuju in slovenjem Gradcu. — 3) Litice je tudi mitologičko imé. Wacerad (M. V. ćasop. ceskeho Mus. 1827. pag. 27- et seq.) prestavlja Litice z Eume nides, Furiae, deae infernales. —4) Ankershofen V.622. 123 lo 8 t D i y tožoi svet. Iz besede lato (ljuto) katorja), storí v tem to, kakor da bi bila prišla elek tra uri £ , lu ti, schlimm, bose, so postale imena več vesi ka tricna baterija z elektromérom v dotiko. Navadno je kor Lutbreg na Horvatskem, to je, hudi breg, in desna člověkova stran enaka cinkovemu toku(Zink-Ljute Berda (Luttenwerde), kakor najdemo imé terga strom), leva pa bakrenemu ali ogeljnemu toku Luttenberg v listinah napisano, kar je pozneje ljud- (Kupfer- oder Kohlenstrom). V bolnih osebah je tok 8tvo, pomen izvirni pozabivši, v Lotmerg in nemska mnogokrat ravno narobe, včasih bolj včasih manj 7 r - --- i 7 » ^ ' - v kanclia v Luttenberg spreobernila. Lutomir pisati Po tem se tedaj da gibanje mize takole razjasniti: Ce pa je celo nenaravno in ne filologicko. po mazincih desne in leve roke vkup sklenjena rajda Na rimskoslovenskih spominkih dozdaj še nisim našel ljudi se dotikuje delj časa mize ali kakošne druge reci, Vi snu ta pod podobo kace, druge njegove ava- ee miza po tem sklepu ali baterii magnetizira ali tare pa vse; al na kamnih v zid gor nj o kungetske postane magnet, kakor se železo po posebnim orodju cerkve blizo Maribora sozidanih najdemo dva leva (na- magnetizira, to je, ena polovica mize kaže polnoćno, rasinha-avatara Lavura) s kačjimi repi, tode dve druga polovica pa poldnevno elektriko in magnetič- nost. Na to vižo magnetizirana miza ee rsuče tako dolgo avatari v eni podobi zjedinjeni. Slovensko slo\stvo okoli svoje osi, dokler poldnevna polovica ne pride proti polnoćni strani, in v tem tiru tako dolgo neprenehoma naprej hiti, dokler se magnetično-elektrićna moc ni raz • v JZgodovinski katekizem ali celi keršansko-katolškinauk v resničnih izgledih iz zgodovine za cerkev, solo in krojila u v Časnik „Presse" vabi svoje bravce k enaki posku dom. Iz nemskega J. E. Schmida s pomoejo ne- suji e ključem, rekoč: „dvé osebi naj si nastavite ključ kterih slov. domorodcev poslovenil in izda! Ja ne z med mazinca ene desne in eneleve roke tako , da z usesom Janežić. II. zvezek. V Celovcu v Sigmundovi visi na notranji plati teh dvéh vkup staknjenih ma- bukvarnici, kakor tudi po vsih slov. mestih dobiti. Ko smo pervi zvezek z naznanili 5 odovinskega katekizma" smo ga z veliko pohvalo priporočili, ker v slovenskem slovstvu enake knjige dosihmal imeli nismo. Keršanski nauk se razlaga tu tako mično in se razjas-nuje po tolikšnih zgodbah iu prilikah tako razumljivo, da zamoremo to knjigo slavno izvzeti iz množine druzih na- zincov. V kratkemse bo začel ključ sukati, dokler ne pade s perstov, kar 8e za tolikanj prej zgodi, kolikor močnejši ste bile osebi v stanu mazinca tikama deržati". Novičar iz slovenskih krajev vadnih. Kdor jo je bral, bo poterdil naše besede. Iz Maribora 13. aprila. Dne 8. tega měseca je veselja i radosti sreo vsakega iskrenega rodoljuba Veo hvalo, ki smo jo dali pervemu zvezku, damo poskakovalo, kteremu je sreća dopustila gledati dve naj tuđi druge mu, ki na 20 pôlah razlaga 3. poglavje „od kerščaneke Ijubezni". Gospodom prestavljavcem gré hvala, da marljivo pišejo v lepi in lahko razumljivi, čisti slo- osobe na obzorji jugoslávském, nainreč vensini. Le tako naprej! in svesti si zamorete biti, da uglednejsi načkega pokrovitelja življa slavenskega, světlega Jelačić-a, kteri ie sredé iz Zagreba na Dunaj pregle : jo- bana y » i bo delo mojstre hvalilo. Še nekaj od mizoplésa # Tišti čudni prikazek daval konjike bivajoče v Mariboru i okolici jegovoj, premilostljevega vladika Labudskega kneza Slomšeka, kteri je pridši iz Dunaja z odborom prosivšim Jegovo velicestvo, da bi dovolilo zidati železnico tudi v Koroško, s svojo milo in obceljubljenoj navzočnostjo po-častil. Vsled te poslednje nazočosti se nehotomice spom- o kterem smo v poslednjih „No-vicah" govorili, da okrogla miza se gibati in premikovati zacnè, ako se več ljudi z m a zinc i skle njeni h k nji vsede, se je po mnozih skušnjah popolnoma nosti posvećenja rečenega vladika javno izustil v těm nem in vedno se mi ponavljajo besede, ktere je bivši nad o přilož 5 vladika Solnogradski (sedaj kardinal v Pra ar IB poterdil; na Dunaji kala 9 se je ena miza hitro v okrog sudruga je celô plesala po volji ljudi. Miza pani y bila z ničesar pokrita, kakor smo zadnjikrat rekli y am pak je bila gôla; scer je pa vse eno: al stoji na golih al smislu: „da zanaprej ne bode več izbiran dušni pastir kteri ne bi poznal glasa svojih věrnih ovčic". Vsakega pod Se kavo spadajočega Slovenca je živa i V«. 1 * m « V goreca da bi po 633 letih zamogel tudi take blagodar tleh ali na kakošni plahti, al ima eno ali več nog > zelja,, nosti doćakati ! je iz terdega ali mehkega lesa (nekdo pravi y da miza Pred někimi dnevi je bil zacasni upravitelj ovdě iz jelov ega lesa je za to nar bolj pripravna), ce je ložji, se prej gibati zacnè, kakor teška. Po nekterih skuš- snjega gimnazia gosp. Kurz izvoljen za učilišnega tovavca v Solnograd Tudi o tej zadevi upamo, da bo njah se je mizno gibanje že o pol uri, po druzih še le demo prihodnje tako srećni, dobiti vodja zmožnega vsih o poltretji uri začelo, po nekterih celô ne. Dvé zlo ob- jezikov, ki se učé na gimnazii, tedaj tudi slovenskega. cutljive gospe ste se zgrudile in zaspale kakor z a mak Konecno se sem dolžen v imenu svojih ućencov njene (magnetično spanje), nekterim se je v glavi ver- se javno zahvaliti blagodarnemu g. Venceslavu Hanka-tu teti začelo ena or lela èle. , — feospa pa y ktero je celi dan glava bo- za poslane knjige, tretjino pod prodajno y je cutila merzlo sapo po glavi in bolećine so pre- 20 iztisov n ceno, naime: za Ostromirova e va nge lij a", kteri služijo Povsod se ponavljajo sedaj te skušnje z mizami, ko čitanke za st F • To je prava in na ktere se poprej nič porajtalo ni, ako ravno je nek živa vzájemnost, ktera seže od dalešnj ědohrama nemšk časnik „National-Zeitung « že mesca svečana slavenske Atene tja k slabim in mladim Jugovičem pervi to čudovito reč na znanje dal. Daljne skušnje bojo Slava mu učile bolj določno: od ktere straní in na ktero stran se mize gi bij ej o, — » Vrlekov X9 y Maribora 13. aprila. Da domorodci zvedó kako lepo pri nas slovenšćina napreduje, njim hoćemo o tem vêde itd., in še marsikteri drugi prikazek se bo nekoliko verstic priobčiti. Posebno gimnazialna mladež kako se magnetična igla (kompas) razjasnil po teh skušnjah. Dr. Lôw, ki je na Dunaji pervi magnetične kopve vpeljal, razlaga mizoplés ta- je y ktera se je tega nauka živo poprijela. Po odstopu ëS prof. Matjašiča in Terstenjaka od tega nauka pred kole : Y) Pri vsaki živi stvari, tedaj tudi pri vsakem čio veku je desna stran života nasprotno električna ali mag netična memo leve. Clovek, ki «e s svojo desno in levo naša slovenski jezik g. Božidar Raić, kterega Slovenci poznajo po spisu njegove ruske gramatike v ilirskem na-rečju in drugih episih v slovenskih časopisih. V 7. in roko ob en em dotikuje kakega elektroméra (multipli- 8. soli so se v pervem polletju prednašali početki 124 ili rek ega jezika, v drugem pa še je zra ven ilir- Dunajski akademii vodja ces. deržavne tiskarníce gosp 8kega zacel g učitelj razlagati staroslovenski je- A Ta zDajdba , ktera se sme imenitnisim zoajd zik po svojih spisih in Hankovih „Počatkih". Pri tej bam od teh dob, kar je Guttenberg tiskarstvo znajdel priložnosti prosimo gosp. prof. Metelkota : naj nam spi- prištevati, obstojí v tem, da se st y m y t kakor so obljubili, kratko staroslověnsko solsko jemlje in iz tega preprostega in oaglega ponatisa tako sejo, slovnico, zakaj slovenska mladež na naših gimnaziih je natanjčne in lepe podob živo potřebuje. Za berilo služijo učencom „Ostromirova ktere je gosp. Hanka slavni češki spisatelj evans:elijau, šine dobé teško ločiti od izvirnega. Gosp. A i da je ponatisnjeno r imenuje ti natis mot t (jNaturselbstdruck) ; kazal je ome dijakom za 40 kr. sr. poslal, tedaj pri vsakem iztisu njenemu zboru take samotíse od okamnin , različnih kraj 20 kr. podařil. Tako domorodno djanje zasluži očitno cov (špic), ranozih kamnov in rastljín s cvetjem in brez zahvalo. cvetja, ribjih luskin in različnih mercesov ; vse se Že pervi pogled v svete bukve s častivrednimi čer- je čudilo nad važno znajdbo, po kteri bo natura sama kami je naše verle in domorodne dijake s svetim nadu- risarje, malarje in graverje nadomestovala. — Přetekli tištim vojakom, ki sose o punta šenjem napolnil; koliko staroslovenskega jezika uznašala Upamo, da več še jih bode krepost krasnega teden bile v M in nadusevala. se jim bode staroslovensčina še bolje priku- delj februara hrabro obnašali, slovesno častne svetinje po ? od 11 te kakor sladki glasovi Homerovega jezika, ker ni bovanje vojakov odpu mesca je Milanezom daljoo osker-ičeno, za ktero so nek v pokoro Pila > samo slovnički stroj ravno tako izverstni, kakor gerčki, poslednjega punta blizo 2 miliona lir plaćati mogli temuč tudi za filologické študije koristniši in bolje prak- Okoli Siska, pišejo „Zagreb " 10. t. m tični, kakor jezik starih Helenov, čeravno tudi gerc- povodinj, ktero ste Kopa in Sava napravile kega jezika ne je silna Na pometavamo, marvec ga vsakemu dijaku Laškem (Lombardském) se že kaže te rt iskreno priporočujemo. Tu slovenske in ilirske časopise žita pa prav lep stoje Po bolezin otovilu francoskega y naši dijaki marljivo berejo. polvradne ka je turska pravda končana ** ** _ » v * w * 1% rVersta 13. aprila. Ze nektere dni med nami Angleški vojni barki v Malti je povelje došlo ondi mirno prebiva iz Rima dospěli slavnoznani jugoslavenski pisa- ostati Nasveti, ki jih je unidan predloži! angleški telj franciškan Jukič. Je v dolgo cerno ? talarju po- minister denarstva spodnji zbornici o zadevi deržavni h dobno, obleko oblečen, za pokrivalo ima trivoglat klo d buk; mož je srednje tanjke postave, bistrega obraza, na njegovem licu se bere neka otožnost in terpljenje, čemur se ni čuditi, ako se premisli, koliko se je trudil in ter pel v Bosni in Carigradu od Turkov. V pondelik je tukajšno parobrodsko društvo spustilo zopet en parobrod v morje. Jeto že sedem in stirdeseti parobrod Lloyd, društva, „Roma" imenovan. — Tukajšni velki tergovec T—č , eden naj imenitniših v Terstu , je te dní na kant přišel. Boje se, da bi se več takih dogodb ne pripetilo Ti strah ni pražen, je lahko verjeti, ker se je takih ne-sreč letos in preteklo leto že več dogodilo, akoravno niso tolike pomembe, ker zguba ni tako velika bila. Vedno bolj se toži o sila dragi najemníni (stantníni) teržnic in magazinov, kakoršne nikjer v austrianskem cesarstvu ni, in ki se pri vsem tem še vsako leto po-višuje. Zares bi bilo želeti, da bi se o tej reci postava dala in prenapetemu tirjanju v okom prišlo, ker hiša, ki ni 30.000 for. vredna, nese tu na leto 7 do 8000 for. štantníne. so bili v ti zbornici dobri spoznani Narodna pesmica. Iz Poljan od Kupe. Peter se je v družtvu hvalil: »Ni lepše ljube od moje, Ni bele Vile od gore«. Čula ga Vila iz gore, Planila Petru na dvore, Doziva Petra z imenom: »Izidi lesum, junace! Izvodi svojo ljubico, » Katera lepša od mene. Od mene Vile iz gore«. Ko Peter Vilo razume Popade ljubo.za roke, Lepo jo Peter obleče: Svila ji sega do zemlje, Rumeni lasi do bedre A drobni biser do pasa, V ušesih zlate uhane; Pa vodi ljubo pred dvore y Trikrat lep od Vile Novičar iz mnogih krajev Kakor se slisi, bojo prihodnji mesec presvitli cesar spet zasliševali osebe, ktere želijo ž Njimi o kakošni Ko vidi Vila istino, Onda mu Vila govori: »Slaba ti hvala, junace Ako ti lepša ljubica Od mene Vile od gore; zadevi govoriti. Minister baron Bruck je že izvoljen A mati rodila 5 za austrianskega pooblastenca pri turski vladi v Carigradu. Kakor se iz poslednjih pišem zve, do 29. marca še tudi angleška infrancoska poslanca ništa bila v Carigradu. U svilen povoj povila, Z m nj hinim mlekom dojila Mene Mene pa Vil iz gore gora rodila V 1. maj nikom jenja med D aim a cio U zelen listak pov in Cernogoro sedaj še obstoječi col od blaga j se skoz te dežele vozi. Tarifa, po kteri se ima notarjem za njih opravila plačilo odrajtovati, se bo na podlagi novejših skušinj nekako prenaredila. Vsega cesarskega papiru ega denarja je bilo po naznanilu c. k. ministerstva konec mesca suš ca med ljudstvom in v cesarskih kasah skupej za 148 milionov Od gore je veter pihal Pa je mene Vilo šikal Tako sim bila kojena« Pogovori vredništva po tem takem za 2 miliona 776.522 462590 menj kot prejšni mesec je dosihmal nabralo čez 500.000 Iz Kr... je přejelo vredništvo pred nekimi dnevi dva na-sprotna dopisa v zadevi nekecá sostavka v »šolsk. prij.« Ker »Novicam« ni drago nasledbo prepirov, d rugo d začetih , v svoje Za Đunaisko cerkev se liste jemati, nam gospoda ne bota za zlo vzela, ako jima ne mo J v • • i 1 « a i 1 cesarstva pa 180.000 fl po druzih deželah Sila važno novo aj d b za t • V h podob v « je naznanil unidan v remo vstreci, in to toliko manj, ker se nam zlo verjetno zdí, da omenjeni sostavek v »šolsk. prij.« je, saj vecidel, resnico govoril, in mi smo vselej na tišti strani, ker je resnica, čeravno »veritas odium parit«. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.