Tedenske roovice. Shodi Slovenske ljudske stranke v mariiborsko-lenaršfcem okraju se vršfjo po stediečem redu: V oetrteik, dne 7. jamsueirja 1926, akrajni zbar delegatov (zaujpjnikov) ob 10. uri v St. Lejvartu pri Arnušu. V nedelijo, dne 3. janu«xja> ob 8. uri dopoldne v S v e č i n i. V petek, dne 8. januarja, ob 9. uri predpoldiae piri Sv. Rupertu v Slov. ¦gorr. V petek, drne 8. januarja ol> 3. uri popoldne v B r e ngovi. V soboto, dmje 9. januairja, db 9. uri dopoddne o Spodnjih Žerjavcih. V neddjo, dne 10. januarja, ob %Z. tirri predpoJdne ipri Sv. Benediktu v Sk>v. gor. V nedelijo, dne 10. januaija oib pol 11. uri predpdklne pri Sv. Aniv Skxv. gor. V nedeifo, dme 17. jamiuarja* ob 10. uri dopoldne v Spodnji S v. Kungoiti. V St. Ilju v Slov. gor. je imel poslanec Franjo Žebot na Šitefanovo dobraobiskaino zbarovaiivje. Naša sta-ra trdnjava diobro dmži. Ni tnas mogel premotiti ani, ki je pridigovalj da naj mamesto viiusike tnte sadimo orešruje; tudi »repa«, katero so sadffi o>b voliitvah radičevci, ni pognala ivo hemih 'kosrenin, Ljudstvo proMDJnja raddčevce, kateri seddjo v vladi in glasujejo za davike. Mladi m<ažki pa posebno zatoierijo j-adičevcem, iko so v Beogradu gavardli in predtaga13, dd naj bi moški bili celo življenije ipod vojaštko dolžnostjoL Vsi pravijo: Kje pt je zdaj fiista Radieeva republika? fcn na shodu smo marsikaj zvedeii, Jkar nam je bik> dozdaj n^pasno. Zaikaij viečeta Pašič in Radič 9edaj skupaj, tudd vemo. A imi se v ta jarm ive damo vpreči! Veselo poročilo Lz Rač. Naša vas je ena največjih na StajerdceTO. K nam piriliajajo iz MarJbora večikra* rdečkarji, b _adhji 5as tudi taMy M so plačarii bodisi od vefesrbsike ¦adlkalne, samostoino-deim-oikiriateke eili pa žalostne Radičen stramike. AM mi Raoamoi smo tiSI Mi Lmaimo sv«je roube. Z ndbenimi od teh ne gremo. Po ogiromni večini smo t naša in v sosedlnjih vaseh ipristaši Sdov&nsike Ijudske etranke. Seveda nelkaj koštrvirvov mora biti povsodt Ali pri nas ]e taJriih, id bi trdli; da je bela barva črna> aM da je vrana miš, prav maJo. Naš g. iupam in g. Semko nas vodirta in skoro vsi sino pristaši Slovenske ijuds3oe stramjk«. Sedaj agitiramo od hiše do Kiše za »Slovenskega Gospodarja.« — G. urednik, ko 'bi biM Vd videli, kaik lep shod smo im«li v pondeljeik, dne 21. t. m., pri našem Brglezu. Pod predsedstvom g. SemSca smo se zhraU, da poslušaino naš poslanca gg. Žebota irv FaTeža. Odlori-to povedano: tako zanimivo je bilo, da b\ |u bili posluišali še nekaij ur. Sedaj vsaj v€imo, ikak tič je Radič. ¦Pri nas že ne bode cvetela pšenica zaoij. Mi +u na Dravskem polju smo pr^firigaina, da bi nasedli na njegove limainice. Našim poslancem smo se zaihvaKi za res zanimiva poročila. Eddiu radičevec pa ni imel sreče. Njegovi »okrogli plohi« so mu spiavali po ^'odiL Biez plena se je žalosten vračai okoli pod noči doinov. Mi Račaini pa ostainerno, Tcaikor smo bili: Enega srca, ene misliF Slovensfco žcnsko drušho v Mariboru, ki pomaga Zgodovinskemu društvu zbirati starine, se zelo zanima tudi za stare peče, ki so je pred kakimi 60 leti še nosile ženske. Gre se tukaj za vzorce, ki so všiti v peče in prastari, ker so se posnemali od roda do roda, in narodno pristni. Slovensko žensko društvo hoče poskrbeti, da bi ta narodna umetnina ostala ohranjena. Prerisalo bo vzorce na papir; vrhtega še bo iz posamezflih delcev sestavilo nove vzorce, vse skupaj pa izdalo, da bo imelo naše ženstvo, ki se bavi z ročnim delom, za to-le pristne narodne predloge. Zato naj pač vsak, ki hrani staro pečo, jo ponudi Slovenskemu ženskemu društvu v Mariboru. Umrla je v Mariboru, previdena s sv. zakraimenti za umirajoče, Roza LaiK, mati otkiainega cestnega mojstra g. Franca LajT\. Preselila ®e je z možeim od Mafe Nedelje v Mari'bor, kjer je podlegla srčni jbolezni. Pogreb je bii dne 19. t. m. ob pol petih popoldne na mestno poikopališče na Pojbrežju. Udedežša se ga je Krščanska žemska' zveza z zastavo. Za fcrsto so žaiovali mož, sin ii\ siivaha. Pri odpd> tem grobu se je poslovil od pokojne vič. g. stoiiu viikair z govoTom: »Dohro in sveto je, za rtiirtve moiliti.« PoDkojina je 'bHa tretjerednica in Članica Krščanske žensike zveze. Bodi )i lahika »emlja in večna kič naj ji svetif Usmiljenim srcem! Otroik brez stairšev, pol 1-eta star, ženskega spola, se priiiporooa d-obrcxtljivtim srcemi' Kdor bi se ga hotel usanrM, na| se oglaisi v župnijskem irradruf v Št. Ja-nžu na Dravskem polju, pofta Pturj. Razno iz Gomje Radgone. V pondeljiek, dne 21. t. m., smo v veliičastaem sprevadu v spremstvu osroih dlihovn>. ikov položfli k vecnemu poičitku župniikavo gospodinjo gdč, Ano ^ešnik. Pokajna je bila v svoji službi izredno sknbna in zves^tai. Stregla je že župniku Štnaiklu, pozn.eje pa nad 20 let župrtiiku Kocbeku. Živo vero, s katero je v mladih ietih Jcot cerkvena pevka popevala v časf ibožjo, je ohranila celo živijenje. Pirav \z te vere Je črpala tudi občudo vanja vredno udanost, s katero je prenašala hudo enoletno (trpljenje v bolnišlki postelji. Bodi Vsemogočni njjen dobrohatnni Pliačniik! — Tu&ajšrvja Dekliška zveza vprizOTi na Kraljevo j>opoldne po večemicah, v posojilručni dvorani §triid©jansiko iigro »Junaške Bdejike.« Vabdmo 3c obilni udeležM Cericvena sk>vesnost v Čadramu. I>ne 20. t m. smo sMeniJi z veliko siavesinos'l|o sv. rniisiijoiv prvega po 4*5 letih. Vodili so ga pxeč. gg. oo. jezuiti dz Ljubljane ob prav ¦veKki udefežbi verniikov. Višek sv. mdsdpna je bila v če~ trtdk zvečer procesija i najsvetejšiin po fcrasno ratzsvetljeivi Oplotnici, pri kateri so nosili vefmiild goreče sveče. Požar v Ma;špergu. V soboto zvečer okoli 9. ure je začeio goreti gosfpodarsko poslopje iriladega posestndika g. Vmcenca Turfcuža v Ma^pergu. Ker so posfppj- timroj>t se je čudM pri tolikem vetnu, da se ni ogenj razSin. še nt* drruiga poslopja. ZahvaMti se je donvačemu ljudstvuv \d jeod vseh strami pdhitedo in požarni bramibiv ki Je m skarBj eno uro oddeljenega Sv. Lovreinca na Dravslcem potju §e precej Ivitro Wk na kraju nesreče. Zgorela mu je vsa krma, vBakoviistai strroji, koieselj in drugih reoi. Zavaraviers je baje še bolj po starih cenah. Bog itou ponvagaj in dobri ljudjel Smrt blage žene pri Sv. Rupertu nad Lašltim. Pri nas je dhe 8. t. m. umrla v 61. letu svoje starasti daJeč naokoli znana žena Frančiršika Maček in nuafti sedmerih otrok, od katerih še trije živijo: dva sina -na Njrvcih in h«5eAa,, omožena v Galioiji prl Zalou. Naj v miru počrva!! Novice iz Št. Jurija ob južni žeJ. Na občnem zjboru tuIkaišnje Kmetijske p<)diruižnice v nedeljo, dine 13. t m., so _>ili izvoljend kot delegati za glavnd občnd zbor vsi trije odli-čnJ pristaši maše stranike in sicer res tudi pravi lcmetje. Ko bi vse pod-ružrace jedinako storrite, bi se razrmere ptje Kmerbijsiki družiri kmalu spremenik in kmetje 1» iahko bolj igotovo piičalkoviaiH od nje i®tih ugodnosti, ki bi marate bkj> — Započeto dek> z nabiranjem za velilu zvon je 2opet z&~ ¦čel nadaljevati ixaš vrM č. g. kaplam Berjak, ki hoda sedki po farri od hitše do hiše. Nabranetga je že lepa svota okrog30.000 dinarjev. Upamo, da se bo v prihodnjem letu Izpofjjniila vročo. želja vseh fananov, da bo o Veiiki no»či i« faime ceiricve veHki zvon vabil ijudi k vstajenju. — Preteiklo nedeljo se je tudi pri nas več Ijudii ponesrečido na ledenš cesti. Kaj nam poročajo iz Šmartna v Rožni dolini? jKer že krog in krog nas z novimi zvonovi trijančijo, sestavil se je tudi pri nas odbor, ki dela z največjo gorečnostjo« V spomladi moramo imeti nove zvonove, ta klic podžiga darovalce in nabiralce. Bag daj svoj blagoslov! — Ko ob koncu leta mislimo na one, ki jih je Vsemogočni poklical v večnost, čutimo pač najbolj izgubo »2ošmotove mamice«, ki je bila prejšnji mesec pokopana *•¦ tulcaj redko slovesnostjo. Prihitel je iz Celja g. Berrar s svojimi učenci, ki so pred hišo in na pokopališču zapeli dve lepi nagrobnici. Domači gospod župnik pa je izredno veliki množici slikal ob odprti jami prelepl zgled rajne, «n« najboljših naših žen in mater, ki je s svojo ginljivo pobožnostjo in vestnostjo tako zvesto služila Bogu, s svojo radodarnostjo in postrežljivostjo pa tudi ljudem. ObiLne solze ob grobu so pričale, da se vsi, zlasti še reveži zavedajo, kaj jim je bila umrla. — Vsaka poštena hiša bo v novem letu naročila »Slov. Gospodarja« in »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, talce> smo sklenili na več sestankih. Smrtna kosa. Pri Sv. Urbanu v Slov. gor. je biia težjco prizadeta rodbina Krannberger v Skirinjairih. Dne 16. t. m. je itzguibila rnvoža, očeta m dedeka. Po sedemtedemski mučnii boleznd je dvakrait previdm s sv. zaikramenti miinno v Gospodu za-spal 821etni Kramberger. Pokojni je bil marIjiv in skrben gospodar, vzgleden inož, dober oce> priljubIjen pri rodbindv sosedih in znancih, ki so mu v vei&ketn števfc irakazali izadnjj pozdrav s spremstvom na pokopališče. Bil1 je vedno vtzjgleden prisitaš SLS ter zvesit naiočidik našega listai. Svetila Magenvu možu jrvejbeška lntč! Poročilo od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah. Da poJitično nasiije kaj rpnidai ne prinese, o tem smo se lobAo prepa-ičal! Smarjetčani ktošnje leto. V nvisldh imam« tuka] naše samostojne demokiraite. Dne 1. fehnuoija so demofcretje^ okrog 15 (po števiihi, omemogačili našemu kandidatfa dr. Gosarju shod, katerega se je hotelo uddežiti okrog 150 mož-TOlfilcev. Posteddca tega ]e bile, da so denvo- fcratje izgilbili precej glasov. Po volitvah so hoteli denvokrat|e in so defonva turdl pokatzali svoje irvaščevanije ra/di poraaa pri volitvah nad našiimd sairaišiljeniki. Železniški čuvaj Ulapa <je moral1 dz RimsiVih taplic v Grobelno. Seved« fe ptrišel nazaj sedaj na jesen, vendar Jma oboutrto škodo, ker je pri seMtvi pirodial svojje gospodarsko orodje. Omeniti je faeba, da ivdso posebno značajni rvaši demofcratje, med tem ko so sikoro -vsi v priv&tnih pogavorih obsojaM Ulagovo preTnesrtiitev, je bdlo vendar znano, da so ravno samd zah-tevali rnjegovo premešoenje! Tudi veliko drugih, ¦ kakor so se mekateri demdkratje hvaliii, bi bilo od tujkaj, morali iti v stran radi tega, ker nočejo trobiti v de-moikratsJ ki rag. To je torej feto veliko deio naših -demokratov zaj Ijudrstvo. Danes že gre denvoškratsfca stfranka v franže, 'ker, stranlka, katera <ne more kaj drugega pokazatd, kakor pre-j gian/janje drugače mislečLh, rri vredna, da živi! j Okrajni zau(plni shod SLS za onnoški okraj se vrši v sredo, dnc 5. januarja, ob pol 10. uri dopoldnc v Ormožu v Katoliškem domu. Krajevne organizacije orraoškega okraja, pošljite svoje zastopnike v čimvečjem številu! čuden pogreb. V deželi Hadžiloja so imeli prečuden pogreb. Naprej jo je mahal fantalin, ki je imel dolg drog in na drogu »Kmetijski list«. Za njim je šel debel mešetar, zavit v kosmat kožuh. Krsta je bila pokrita mesto z lepimi venci, z raznimi brezbožnimi listi; čital si lahko naslove: »štajerc«, »Domovina«, »Tabor« itd. Ko so pogrebci položili mrliea v grob, so mu postavili še znamenje z napisom: Tu počiva naš zvest naročnik in citatelj. Dragi -bralci »Slov. Gospodarja«! Ali si želite tudi vi podobnega pogreba? Menda ne. Slab list bo slaI)a legitimacija za nas, ko bomo potrkali na nebeška >rata. Sv. Peter nam bo rekel: Nisi iz moje črede; poatiam svoje ovce, toda tebe nisem videl med njimi. — Toda pustimo šalo na stran. Resnica je, da je tudi naročanje in čitanje protiverskega lista greh proti prvi božji zapovedi, naročanje in podpiranj-e krščanskega casopisja pa dobro dejanje, praktična krštaBska vaja. V krščanskem duhu pisan časopis smeš roke dati tudi nedolžnemu olroku, brczbožne liste skriva sam oce pred svojimi otroci. Podpiranje dobrih listov nam bo dalo sladko zavest, da smo hodili pravično pot. To zavest »elimo vsem. Zato pa se okleniti vsi našega krščanskega •časopisja! Po brezbožnih nazorih je lahko živeti, po krščanskih načelih pa sladko umreti. In to je želja in tud' cilj vseh rn vsakega. Bog živi vse naše prijatelje in fiaročnike! Smjrtni' lcosa v šmartnem pri Slwv. Gradcu. Dne 26. t. m. ravno na Božič nas j^ zapustila vzgledna Turičnikova mati iz Golavebuke. Dolgo je bolehala. S krščansko potrpežljivostjo je prenašala svoje trpljenjf. BiLa je znana daleč naokrog, predvscm planinci, ki so romali ua Kopo, jo bodo zclo pogrešali. Bog povnii blagi materi v net>eški domovini. Iz društvenega gibanja v Makolah. Prav redko se jglašaino Makolčani po časnikih. A nekatere novice vendarle naj izve zunanji svet, zato jih priobčujemo: Naš Društveni dom je bil v tem letu popolnoma prenovljen. Zunaj renoviran, a znotraj prav primerno in =ak'asno preslikan. Vsa slikarska in pleskarska dela je na ojbčo zadovoljaost iz-\ršil g. Kvas iz Poljčan. A tudi društveni oder je preurejen. Dobili smo lepe nove kulise, ki bi bile v čast tudi večjim odrom. Za vse to pa gre zasluga slavnemu odboru naše Posojilnice, predvsem njenemu načelniku, preč. g. župniku Fr. Šegula. ' Bodi mu tukaj izi-ečeiia javna zahvala za vse, kar je storil za našo mladino. — V že prenovljenem Društve- [ nem domu sino 8. decembra obliajali Slomškovo sla\ - j nost. Veleč. g. kaplan Srečko Vršič je v celoumem pre- j ¦davanju obširno govoril o življenju in delovanju veli- j kega Slomšeka. Sledile so doklamacije raznih primer- j nih pesmi, tudi n«kaj Slomškovih, vmes pa je naš do- j bro izvežbani pevski zbor pod vodstvom g. kaplana j prepeval izključno Slomškove pestui. — Na Štefanovo j tje naše Prosvetno drušlvo uprizorilo igro »Mlinar in j njegova hči«. Igra jc za naš oder in naše igralce bila gotovo težka. Reči pa moramo, da so igralci brez izjeme Tsi častno rešili svojo nalogo. Mnogi inteligenti, ki so predstavi prisostvovali, se niso mogli dovolj načuditi, kaj zmorejo kmečlca dekleta in kmečki fantje. — Na splošno željo se predstava ponovi na Treh kraljev dan. Kateri ste bili zadnjič zadržani, priditc! Smrl v Št. Ilju pri Velenju. Dne 22. dec-embra jc umrl tukaj lfi letni mizarski vajenec Franc Tepež na vnetju možgan. Trpel je silne bolefcine. Isti dan je umria Alojzija Triglav, žena kolarskega mojstra. po dolgi in ! hudi bolczni, katero jc voljno prenašala. Rajna Lojza je bila iz znane Adamove hiše in daleč na okrog iskana Sivilja. Rak ria jetrih jo je spravil šele 44 letno v grob. Vlom iii tatvine v gornjeradgonskem okraju. Neprijetno razpoloženje po minulih božičnih praznikih in najbrž prazne listnice so v noči od 27. do 28. decembra napotile neznane zlikovce do vloma v trgovino Jožefa Hmnan v Očeslavcih. žvenketanje šip na olcnu in vžgana vžigalica prcbudi v Irgovini spečega brata gosp« Herm3ti. Ker se ta na omenjeni ropot takoj dvigne. sproži eden iz repetirue pištole strel skozi oloio, kateri ga pa k sreči ni zadel. Lopovi videvši, da bi se hitro. dalo poklirati pomoč, zbcžijo in se ne more beležiti dniga škoda nego pobite šipc. Tem huje so pa golovo i9ti lopovi gospodarili islo noč v kake pol ure oddaljeni trgo- ¦Jjrini Sevcr v Jvanjcih. Izdrli so okno ter odnesli raznega blaga in denarja v vicdnosli, kalcia šf ni ugotovljena. Te novice so vznemirile ljudi, še bolj pa oblasti, ki pridno poizvedujejo za storilci. Zorj^t ponarejcvalci denarjia. Ncdavno .je celo Dravsko polje in Maribor razburjala aietacija ponarejevalca denarja Potočnika in njegovih številnih pomočnikov. Te dni so slučajno blasli dobile v roke še mnogo opasnejše tiče. V Novi Gradiški, malem mesteeu Slavonije, sta se pred Božičem pojavila dva elegantna tujca ki jih nihče v mestu ni poznal. Nobene sumljivosti ne bi bila vzbudila, da ni eden od njib. nedostojno razžalil županove hčerke,- ki je to povedala ocetu. Župan se je pritožil na policijo, ki si je hotela na to oba lujca od bliže pogledati. Policijski stražniki so dobili nalog, da oba privedejo na policijo. Mcd potom sta oba neznanca poli-cajem pobegnila in dosedaj ju še niso mogli najti. Preiskali so nato njune kovčege in v velikansko začudenje vseh našli v ujih ogromne množine ponarejenega denarja — tis"oč dinarskih bankovcev, za skupno 7 mil. C00.OO0 dinarjev. Ogiomno svoto sta oba neznanca najbrž pritohotapila preko meje iz Madžarskc ter skušala pri nas denar spraviti v promet. Dosedaj se še ni pojavil noben omenjenih tisočakov v j>rometu in policija upa, da ji je padla v roke cela svota, prenešena preko meje. Denar je bil najbrž izdelan v Budimpcšti, kjer obstoja cela industrija za inozemske valute, za katerQ ve cela javnost, da je v roltab. madžarskih fašistov ali »Probujajočih se Madžarov«. Tu so bile ponarejene čehoslova^ke krone in zadnji čas francoski bankovci po 1000 frankov. Iz žirvljenja naših rojakov v Francni. Čitatedji našega teta, ki bjjvai]o v Francp ikot idel-avci> nam po§iija|o čestokrat dcnpise, v katerih papisujejo rojakom v steiri dtamovisni svoje žMijenje in svoje težave. Naših irojakov" v Franciji je zelo ivelilko število; hvala Bogu, v naradnem in verskem aziru se nam še dasedaj niso odtujili. Ostalii so še vedmo zvesti Slovenoi ki dobri kaloliičani. Imajo svoja slovenska 3oatališka društva, v katera prav pridTio tzahaijajo ter se zabavaijo v svojem mafLerinem Jetziku. Spiošno veselje |e isedaj zaviladaio med njjimd, ko so dobili svojega sdovenakega duJiorvTtika, č. g. Frainca Gomika, katerega jim |e ma njihovo prošnjo jjosd-al biagonaMomjend' knezoškof Siju-blrjansiki. Sedaj 'iinajo vtsa-ko nedeljo v dveh naijvečjih slovenskdh naselbinah slovervsko sv. ima.šo; zjirtraj ob p«l devetih je sv. apravilo v jLdeminu, oib 12. uri pa v p«t železn.išikih postajj odidaijenem Les Miives Bruay. V Franciji od dhe do dtr»e naffešča dragimija, ne samo pri živilih, ampaik pri vseh stvareh. E>ragdn)a naražča, dc>Mad pa delavci ne diobirvajo. Letos so iineli naišd rorjaiki pfrvodorat svoje slovensike polnočnice, pri Ooateri-h so prvič T»a Francoslkem donele sk>venske božičine pesmi. Maa-sikaiteremu so zaigraie soilize v očeh, ko je itaiko daleč od svojega rojstnega doma ipraznove& Botžič. Dne 4. decembra so imeli rvaši rojaki vddko slavnost. Kago-silovljena je bila nova cerkev sv. Peti-a. Dan 4. decembra se praznuje sploh po celi Franciji kot velik rudarsflci prazndik in vse delo v vseh rudni]cih tega dae počiva. — Naši rojaki nameravajo meseca maja 1926. leta prir«dd*i skupno ramenje v Raijhenburrg. Raman/Je nameravajo prirediii skupno iz vleh Jcrajev Lotaiingije; iz Liendna, Bruaya, Pas de Calaisa. Za Novo leto pošijajo vsern rojakcra v ¦domovini islcrene pozdrave ter jim Jddčejo: Na svidenje v najšem lepean Raijhenburgu! Katostrofa v Tihem oceanu. V Tiheui oceanu se je nahajal med štcvilnimi drugimi otoki majhen otočič Lap. Pred vojno je bil last Nemcev, po vojni so ga pa zasedli in obdržali kot last Japor.ci. Vsega prebivalstva na otoku je bilo okrog 8 tisoč, večinoma sami črnopolti domačini, nekaj bclccv in nekaj Kitajcev in Japcncev. Domačini so živeli brezskrbno življcnje — zemlja v teh vročih Icrajih rodi brez obdelovanja. Tujci — Evropejci in Kitajci — so pa bili po večini trgovci. Pretekle dni pa je zadela otok strašna usoda. V Tihem oceanu včasih divjajo strašni viharji, z druženi s podmorskimi potresi. Taka katastrofa včasih pogoltne cde otoko. In ta usoda je zadela tudi otok Lap. Zadnje dni pred Božičem je divjal na Tihem oceanu strašen vihar, ki je trajal mnogo dni. Ko se je morje pomirilo, sc je pričel zopet proinet z ladjami. V grozo so opazili mornarji, da oloka Lapa ni več nikjer. Na mrstu, kjer bi moral otok stati, se je razprostiralo morjc. Otok je izginil skupaj z vsemiživimi bitji v morskih globinah. Nihče od prebivalcev ni strašne katastrofe preživel, da bi opisal strašno usodo otoka in njegovih prebivalcev. Srečo dosežeš v novem Ictu samo, ako naročiš, srečke bogate loterije (Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Pctru pod Sv. gorami, ki stanejo samo 5 dinarjev in s katerimi lahko zadeneš krasne dobitkc. Ne samo voda in solnce, ampak tuda milo |e predpogoj vsalce iispešne žehte. To miilo je »Goizela«, katerega dobite v vs&ki trgovini. Ravnokar je izšel v založbi Oglasnega zavioda Vinko Kavačič v Mariboni, ana 126 straneh »Gospodarski koledar« za leto 1926 z zamiariivo vsebiino, namenijen v prvi vtrsti gospodarsikiim fcrogom. Raapošrtlja se proti vpošiljatvd 7 din. na vse stran.i. Če je hladno, vsak misL' na zimo, treba se je preskrbeti s tem in onim, pa po motžnosti z nvalim denarjem dosti m rtobro lcupitL Kdtnr si pa hoče z mallm denarjein dosti nabaviti, mora ceno kupitL To bi pa prav gotovo vsaJr rad ^ato bomo kar povedali vir za cenen nalaip raxneg» sukna, volne, odej, konj&idh koc, barhentov, plativa, Mobuikov, perila, sair oveanic, nogavic iltd. kd. Framc Masteji, > Maribor, Glavni trg 16. Kadar se mudite v svrho nakup» v Mariborru, naj nikdo ne pozabi ojbdskati te tvrdikel