AHHIV] XXI! mv 1 z. nrliiv.sk H . To a in zhirk 19? UDK i^O.753 778.2<>(Jakac B.) Diapoz'ti\i Božidar ja Jakea - nacionalna m svetovna kulturna dediščina (1946-1989) i VAN NEMANIČ Vse od pomladi tega leta potekajo po slovenskih mestih številne proslave v počastitev 100. obletnice rojstva Božidarja Jakea (1K00 1989), unega največjih slovenskih likovnih ume mi kov. Razstave slikiirjcvib del so pripravili' Muzej novejše zgodovine v L jjibljani, Moderna ga ledja v Ljubljani, Gaicnja Božidar Jakae" v kostanje vie i hi Krki, Galerija "Božidar Jakae" v njegovi rojst.ti hiši v Novem mcsln na Bregu, kjer so odkri'i tudi spomrnsko ploščo. Vasčan v sirski vasiei Pad na, v kateri so uredili Jakčevo spo minsko sobo - galerijo, so (udi pripravili manjšo razstavo slikarje vi h del, ki jih hranijo v P;, dni Mestna galerija Ljubljana je na svoji razstavi "Fotografski in in filmski zapis skozi čas" predstavila fotografije i/, diapo '. livov Božidarj i Jikca, ki jih hranijo Arhiv liepiiblike .Slovenije, Slovenski filmski arhiv in Filmski kaleidoskop Slovenske kinoteke, V osemdesetih letih sem v okviru varstva .aeionalnc kulturne dediščine Arhiva Republike Slovenije cvidenriral filmsko gradivo pri Boži-dniiu Jakeu, ki ga je on posnel na potovanju po \mtriki in po vrnitvi 1931. leta na domačin tleh. Hkrati sem pn Jakčcvih odkril pravo zakladnico diapozitivov. Zloženi so bih na policah v nekaj več kot tristoti!t škatlah. Gospa Tatjana mi je pripovedovala, da jih jc Božidar Jakae snemal na obisku v Amerik ni v številnih cvropsk h državah. Na nekaterih škatlah sem prebral napise, npr,: Los Angeles, Hollywood, Cleveland, Piran, Dr. Alojz Gradnik, Kurcntovanjc itd. Naslovi posameznih škatel so mc prepričali, da sc v njih skrila dragoceno slikovno gradivo, ki predstavlja nacionalno in Umi svetovno kulturno tied"sen o. V maju in juniju leta 19%' sva z gospo Tatjano Jakae vse okvirno pregledala in popisala Nato 'dijc lani jeseni Arhiv Republike Slovenij: prevzel ir jih uvrstil med svoje arhivsko gradivo. Ob nem i Božidarja Jakea se spomnimo pred vsem na njegove portrete. lesoreze n druge umetniške stvaritve s čopičem. Vendar sc jc Božidar Jakae uveljavil tudi s filmsko kamero in fotografski n i objektivom Spominjam sc kako jc iv:koč pripovedoval, da jc na potovanjih vedno 'mc! s seboj filmsko kamero ali pa fotoaparat. V nekem trenutku jc spoznal pomembnost ,icka terih dogodkov, za katere jc vedel, da se ne f ouo nikdar več ponovili, in zato jih jc posnel na film ski trak ali s fotoaparatom Ob pregledu njegovih »'likovnih zapisov ugotovimo, da Jakcevi fotografski posnetki pppovcdujcjo o cvizličnih krajih. predstavljajo štev'I ne pri juto] j c in znanec, pa tudi raz.iičnc dogodke dom;, in v tujini v preteklosti. Poleg tega jc Božidar Jakae vedno iskal motive pr posameznih posnetkih, sence in svetlobo, žlahtne odtenke, k pritegnejo pozornost gledalca. Božidar Jakae je bil svetovni popotivk. Po vnaprej pripravljenem ilir.crarijn jc obiskal in prepotoval večino evropski!; držav, tako Avstrijo, Italijo. Švico Nemčijo. Dansko. Norveško in nadaljeval pol vse do Nordkappa, kjer jc občudoval polnočno sonce. Zvabila so ga prostranstva nekdanje mogočne sovjetske države, v kateri je odkrival sledove ruske kulture v daljnih stoletjih preteklosti. Pritegnili sta ga knllura m arhitektura starodavniii templjev v Indiji. Piek AllanliKa, prek valov oceana sc j : prvič podal že leta 1929. O svojem popotovanju v "novem svclu" je pisal prijatelju Miranu Jarcu. Ta jc Jakčcva pisma uredi in jih leta 1932 izdal v dveh del i h z na slovom Božidar Jakae. "Odmevi rdeče zemlje" V teli pismih Božidar Jakae opisuje svoja doživetja v Ameriki. Poleg doživet j in srečanj s številnimi Sloven ci v Ameriki jc v teb letih nastala vrsta filmskih reportaž o mestih, ki jih jc obiskal, to so bila npr. Clc\ eland. Piltsburg. Detroit, New York. Was hingloii. Cleveland. Ohio, dom 30.029. Pozneje je odšel v ZDA in se naselil v San pranciscu, kjer jc oskrboval slovcnsko-hrvaško župnijo. Bil jc ludi pesnik in litnrgičir pisce, Preo odhodom v Ameriko je bil kaplan v Zagorju. Poleg drugega gaje zanimalr, tudi socialna tematika. Božidar Jakac jc posnel Vitala Ve duška v cerkvi med mašo in naCo Slovenec pred cerkvijo, ko odhajajo od maše. Tam sta se Jnk ecvK srečala z Mu j do Tnrnhcr (sestrična M rje i nrnher), kt jc z možem živela ni |Kiwijsk®m. Pri Vital ii Vodnškir jc bival Jurij Mu tej Trnnk. Božidar Jakac mu jc namenil 16 posnetkov. Jurij Matr-i Trnnk m jc rodil 1870. leta v liačah na avstrijskem Koroškem (v Rnžu). V Ccloven jc pel novo mašo. V Beljaku je bil v središču prosvetnega in kulturnega življenja Slo-vcnccv Zaradi tega so ga med prvo svetovno vojno preganjali. Po neuspelem plebiscitu se jc leta 1921 preselil v S loven i o, Na predlog Nnmdnc vlade v Ljub1 i a ni se jc kol zvcdcnec za Koroško bil jc župnik v več krmili na Koroškem iiddcžil mi rovne konference po prv svetovni vojni v Parizu. Kmalu za tem je odšel med slovenske izscljcncc v Ameriko. V letih 1925 1946 jc bil v Lcadvillu v Colorr.du župnik župniji sv. Jožefa za Slo-vjncc Leta 1946 seje preselil k Vitahi Vodusku v San Franciseu in tam leta 1973 nmrl v 103 letu starosti. Juri) Matej Trnnk jc objavljal članke v časop[rih Napisal jc vzgo/no k;ijigo Bodi svoje sreče kovač. Več let jc zbiral gradivo /rt knjigo Amerika m Amcrikanci, ki pomeni Icmelmo delo za slovensko izseljcnstvo Ob obisku v San Franciseu letn 19.59 jc Božidar Jakac naslikal. Njegov portret branijo v župnijskem uradu v San Franciseu. Jakac gaje imenoval "Falhcr Trunk". T itiana in liož.:dar Jakac sta na svojem potovanju obiskala tudi okolico San Franc!sea. Napo lila sta se v Dolino meseca, kjer jc bilo domovanje Jackii Londona (Griffitli John). Tam jc Jakac posnet naravne lepote, gozdove, počitniške Inšice, Indijance ponoči, ko kurijo ognje in se grejejo pri njili. Nad puščavo Nevado jc posnel sončni zahod, rdeče oblake na nebn in ognjemet ponoči. Nato ju jc pot peljala v Vosemitski nacionalni park v pogorju Sierre Ncvadc, kjer se vrstijo na ravne lepote kol kulise v igranem filmu: skalovje s prepad ni nu stenami, številni slapovi padajo v globi i o, vmes rastejo gozdovi, sekvoje, mogočna drevesa v nedotaknjeni naravi, nešteti motivi za Jakčev IVitoobjektiv, Posebnost jc sekvojn, skozi katero je vsekan preliod /a cesto 7animi" je zlasti posnetek jezera, ki ga jc Jakac poimenoval "zrcalno jezero'. V njem sc ogledujejo vrnovi skalovja in odseva si nji na neba kol v zrcalu. Na paeiliški obali sta Jakčcva srečevala tndi slovenske izseljence V Monlcrcyn sta spoznala scslri Mici Klobučar in Eni Judnič, doma iz Bele krajine, siccr pa iz San Franeisca Mož Eni Jud nič (srečanje z. njo opisuje Božidar Jakac v knjigi Odmevi rdeče zemlje, 2 del, sli. 16, Ana Fabjan, slovenska pevka, iz belokranjske družine). Johny Judnič seje rodi! leta 1910 v Minnesoi1. Njegov oče je bd doma v Kotu pri Semiču Leta 1936 se jc poročil z. Anico-Eni Fabjan iz Metlike. Zelo se jc uveljavil v ladjedelništvu. Vodil je podjetje z več kol tri tisoč delavci. Veliko jc potoval po svetil in nadzoroval gnulitev ladij za svoje podjetje Umrl jc leta 1985. V Monlcreyu jc Jakac posnel naravne lepote na obali. Ikri venčena, posnšcntt drevesa, srne na tratah ob ino^jti in panoramo pokrajine. 196 Iz arhivskih fondov in zb'rk ARHIVI XXII 1999 Božidar in Tatjana Jakac pred mavzolejem v Indiji, jr.nnar 1974. '/Mrka diapozitimv Božidarja Jakca AS-143, sk. ,'2 7/22, Slovenski filmski a ¡h i v pit Arhivu Republike '$hmmijt Lcla 1959 sla Jakčeva s posredovanjem nekega Slovenea obiskala Hollywood (že leta 1929 ie Božidar Jakac s pomočjo Joea L isla, Jožeta - idaršičn, takrat zaposlenega v Hollywoudu, ogledal študije lega filmskega mesta) in lam srečala slikarko Vesno Borčič-Zaninovic. Jakac jo je ludi posnel. Bila je dvakrat poročena V Eneikfopediji likovnih luiijelnosli, Zagreb 1959, str 349, jo najderro pod imenom Bernard Bor-eič Vesna. Bila jc slikarka in graliearka (roj. 16. 5, 1920 v Splitu), Akademijo likovnih umetnosti je končala v Zagrenil :n sc spcciali/.i/ala v grafiki. Ukvarjala se je lud: z. ilustracijo otroških knjig, listov in risanjem gledaliških koslamov m keramike. Ogledala sta si Los Angeles in Santa Monico. Laguno Beach, morski zaliv, kopališče in oranže, ki rastejo na drevesih številne motive za Božidaria Jakca i:i njegov fotoaparat. Ob iskala sla slikarja in kiparja Bližana, doma k Hrvaške, in ga pomola pri njegovem delu. Poiem ko sla Taljana m Božidar Jukac pre* potovala Združene države Amerike' od New Yor-M do Sanla Mo nce na paeitišk: obali, obiskala številna mcsla, sorodnike in prijatelje, slovenske izseljence, .ibčndovala naravne zanimivosti in je Bcžidar Jakac posnel zajetno bero folo-lilniskm Irakov, sla se v maju leta 1959 pr.pra>'ila na '.•rnilcv v domovino. V newy ijškeir pristanišču ju jc čakala ladja "Slovenija". Sl pred tem sta se ob Velikih jezerih v družni ^VilLama Johnsa napotila k slapovom Niagarc. Žc ob prvem obisku v Ameriki 1929, lcla jih je Jakac filmal iij naslikal na platr.o Tokrat jc padajoče valove reke posnel s fotoaparatom. Ob poti v New York sta se Jakčeva zadržala še v Clevdandu. Ob- iskala sla grob bratranca ToneUi Colariča. njegov spomenik jc Jakae fotografiral. Pred odhodom iz Amerike se jc Jakae z ladje "Slovenija" šc enkrat ozrl na newyorskc nebo licnikc, posnel Indje v pristanišču, luči v mraku, svctloonc napise, vclciricsin' vrvež na avenijah New Yorka. Med vožnjo po Atlantiku prikazujejo Jakecvc i biografije valove, sončni zahod na morili, razgled s palube ladje na prostranstva oceana in vsakdanjik na krovu ladje. Ko se je ''Slovenija približala slan celini, je obiskala nekatera obmorska pristanišča Pristala je v I iz-boni. C.isablanei, v Tankerju, v Gibraltarju, Mar scillesn, Genovi. Neaplju in končno jc zavila v Jadran ter prestala v Trstu. Spotoma so si polnili ogledali zanimivosti pristaniških mest Jakae jc povsod snemal številne zanimivosti, nrhitckiurne spomenike, cerkve, obalo, ladje na morju, npr. Gibraltar, v Tangcrjn džamije, muslimane. V Marseilles!! sla Jakčeva 27. maja 19.59 praznovala pelhuivdjselo obletnica poroke. Tatjana in Božidar Jakae sla sc z dolgega polcvanj.i vn.ila domov Jakac jc liudfdjcval snemanje diapozi i vov na domačih tleli, na slari celini V Evripi jc obiskal Italije, zlarl: Bencikc, Avsli'jt', .ivieo, Nemčije, Češkoslovaško, So\ jclsko zvezo in Norveško, Potovanje na Norveško. Na Norveškem sta bila velika pr.jalclja s pianistom in skladateljem Haraldom Sacvcritdom v Siljuslehi. Jakčeva in Harald Sacvcrud sta sc v istem času v letu 1934 (v raznvkn nekaj dni) poročilu Jakčeva v Ljn bljani, Sacverhd pa v New Yorku Nato so se odpravili ti» poročno potovanje v Benelkc. Tam so sc srečali, spoznali in postali prijatelji. Že v AKHIVi XXII 1999 Iz arhivskih lotidov in /birk 197 icm !936 sla Jakecva potovala na obisk k Haraldu Sucverudu na Norveško. Takrat jc Jakac porireliral S icvcruda, njegovo mamo, laščo jn brala. Portret Haralda Saevcruda jc shranjen v Ljubljani. V juniju 1964 sla Jakecva spet polo-vala na Norveško, Takrat so Sacverm! in Jakčcva •ikupaj praznovali trideseto obletnico poroke, 'akčcva in Harald Sacverud so v Bcrgnu obiskali Gricgov dom in njegov grob. Edvard C-ricg (' K4 190*7) jc bil norveški skladatelj, pianist m dirigent. Njegove skladbe a o poslale popularne doma in v tujini. V Bcrgnn jc liežidar Jakac srečni prijatelja Olala Furesclha. V Siljuslclu sla ■s Tatjana in Božidar Jakac ogledala galerijo slik Edvarda Muncha (1863-1944), ki je bil norveški slikar n grafik, najpomembnejši skandinavski iKovni umel.iik, pionir ekspresionizma. Nato sla faijana in Božidar Jakae z ladjo nadaljevala pol do NordL'.ppa i.) do rusko finske meje. Na Norveškem jc Jakac posnel 16-milimctrski film, ■snemal jc pa l«di s fotoaparatom. Med poljo so se mu ponudili številni motivi, norveških fiordov s slapov], slrmc obale, pristanišča m kraji pod strmimi obalami. Zlasli so Jakea pritegnili prizori polnočnega sonca na Nordkappn, v katerih se rdeča svetloba razlije po morski Širjavi m združuje v odsevu morske valove m nebesni obok Zanimivo jc hribovje Seven sislers, ko sc • a obzoiju dviga sedem približno enako visokih hr'bov. Veliko posnetkov jc Bo/.idar Jakac po svetil srečanju in obisku pri Maraldn Sacverudu i> njegovi družini ob praznovanju tridesete obletnice poroke. Na Norveškem so Jakea zanimali (udi etnološki običaji, narodne noše, posnel je mesla, npr. Bergen, Siljuslcl, Oslo in daiga. Božidarja Jakea so pritegnili muzeji galerije, arhitektonske zanimivesli mest. Poleg tefta da je dofeodkc in okolje s fotografijami dokiimcnUral je povsod iskal značilne motive, ki dajejo posnelkom poseben car in pri/lačnosl m jih je bilo na Norveškem na prclek. Na Norveškem jc Božidar Jakac prejel z doma sporočilo, da jc njegova mama hudo zbodla i i naj sc takoj vrne domov, Moral sc jc idpovcdan portretiran ju norveškega kralja, s kalprufl sta se bila dogovorila, da ga bo naslikal. Jakecva sla tako odpotovala proli domu. Na Švedskem sla prejela novo sporočilo, da sc jc 'zdravje matere izboljšalo. Toda na Norveško sc nisla več mogla vrnili zaradi vize, ki lima j< z*padW Domov sla potovala prek vedske. Ustavila sla se v Sloekholnui, kjer jc Jakac posnel nckalcre zanimivosti v mestu. S ira^klom sc prepeljala v Ktfbcnhavn. Tam jc posnel ulice s svetlobnimi napisi, spomenike, palače ob -lorju, cerkve in promet v mestu. Prek Hamburga in Ltibccka sla nadaljevala pol pmi- vlomu. Polovauja v halijo. Tatjana in liožulat Jakac sta večkrat obiskala Benetke. V juliju in avgustu 1959 jc Moderna galerija iz Ljubljane pripravila mzslavo Jugoslovanske grafike v Moslra, v razstavni dvorani Snla Napoiconica v Bcn-ilkah (podatek Ljcrke Mcnaše), ki si jojc ogledal tudi Bcžidar Jvkac, Tu jc posnel slikarja Albma Lu kežiea iz Pluja, Zorana Musiča, Zorana Kržišnika z ženo Majdo m Ljerko Menašc, Ob Icm so nastali trnu posnetki sJik z. razstave. Na poto vanju sla bdi u-.di Pcdja Turnber, sestra Tatjane Jakac, in Ect« hčerka Maja, ki i.la sc Jakčeviiu pridružili na številnih potovanjih. ffakafte pcj.snc1 zanimivosti Benc.k, doževo palačo, cerkev sv. Marka, gondoljcrc m lurislc. Pozneje. v ieiu 1^61, sc jc Božidar Jakac spet napotil v Italijo. Obiskal jc mesla: Oglej, Porto-gruaro, Benetke, Padovo, Firence ur Kavenno. Povsod je odkrival arheološke zanimivosti, arhitekturne značilnosti, cerkve katedrale, palače. V Pisi g* jc zlasli pritigflil poševn. siolp, v Sicm pa igre cchov, k. predstavljajo lurisl.čnc znamenitost. V Rimu jc posnel cerkev sv Pclra na cvetno nedeljo, Angelsi'i grad, arheološke izkopanine ViJc Hi'drtnnc :.n Tivoli. Tam se je srečal s Filipom Kiuubalovičem, pesnikom Gustavom Krklcccm iz Zagreba in ruskirr. pisateljem Ilijom Ercnbiirgom ter jih ludi fotografiral Naslednje lelo je Tatjano in Božidarja Jakea pol spel pcijala v Italijo. Obiskala sla vrsto mesr Oglej, Padovo, Manlovo, Vcrono. Pri tem jc Božidar Jakac. posne! spomenike, ostanke antične kulture, cerkve, kapele ild. V letu 1970 sla sc Jakecva pr^k Avstrije napotila v Benetke na filmski festival. Spoloma je Jakae fotografiral žc v Avstriji, zlasti panoramo pokrajine, naselja m kmečke hiše, julro ob zori v Alpah, gozdove in drevorede ob ccsli. Na IX, mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah je Metod liadjnra prejel zlatega beneškega leva za film "BožiJar Jakac . Po podelitvi nagrade jc Božidar Jakac posnel Metoda in Milko liadjuro zvečer na srečanju v restavrac i. V Benetkah sta si Jakecva ogledala razslavo slik v Galeriji Slrozzi. Nalo sla pot nadaljevala proli Cenovi. Tu sta srečala slikarja Marangonija in njegovo ženo Sdvijo Maraugoni (roj. Romei iz, Kostanjevice). Poleg slikarja Marangomja jc Jakac posnel liuii razstavo njegovih lesorezov. Sledili so posnetki mesta, pristanišč, starejših zgradb in obale. Benetke sla Jakecva obiskala ludi v lelu 1971. Z niima sla polovala slikar France Mihelie ur profesor Janko Jarc. Ogledali so si slikarsko razstavo v Mostni, v razstavni dvorar.i Napoiconica. Motivi Jakecvega lelcobjekiiva so bili žc znani pogledi na Benetke in slike na razstavi Potovanje so nadaljevali v Gonars, kjer so obiskali vojaško pokopališče. Nalo so zavit, v Rezijo. Tuje Božidar Jakac snemal naselja ob cesti in panoramo pokrajine. Vsak posnetek predstavlja edinstven pogled na krajino v gorski dolini V severnem predelu Ilafjc sla Jakčevii r>b-iskala Čedad. Tam jc Jakac posnel spomenik na Irgu, iBtTcj, freske v njem in Sočo, ki teče v soteski skoz.i meste Pri obhku v Alnah so sledili posnclkt panorame Gardskegn jezera. 198 1/. artii vskUi fondov k /ivk ARhlVl XXII 1999 Božidar Jnkac pri portretiranju slovenskega arhitekta Johna-Janeza Jagra v ZDA. 1958/1959. Zbirka ¿!iaf>o:jtiror Božidarja Jaku| AS-14J, šk. ()4/I0t Slovenski Jilnisk. arh'v prt Arhivu Republike Slorciiie V letu 1974 sta sc Jakccva napotila proii jugu Italije. Potovala ,;la na Sicilijo. Obiskala sla tudi Menite Cassino. Božidar Jakae je občudoval zgradbo samostana in odkrival motive za svoj foloobjckliv. Med vožnjo je posnel panoramo pokrajine, vinograde, ciprese, nasade palm. dre vorede ob cesti i druge naravne lepctc. Obiski v Švict. Leta 1961 sla sc Jakčcva napotila v Švico. Potovala sta prek Avstrije, kjer je Jakae posnel ob prti t/. Celovca froti Beljaku panoramo pokrajine in nato znamenitosti v St. Gallcnu v Švici. Tndi pri Grossglocknerju je Jakae odkr.val motive za svoje fotografije Nje govo pozornost so pritegnili ledeniki, zasneženi vrho i Grossgloekncrja. slapo 'i n potoki k .zvrnjo pod ledeniki in hribov i m pobočja gora. Tu v bližini jc odkril slovensko vas Dole in nekaj domačinov v. njihovimi bivališči tudi posnel. Božidar Jakae je obiikoval tudi znamke, ki soj h tiskali v Švici. V zvezi s tem jc ooloval v Arbon iij obiskal Karla Bickla nad Wallensce. kier «c imel svojo hišo in melje. Z Božidarjem Jakcem sla si bila blizu zlasti zaradi izdelovanja znamk, kar jc VjIo rudi Jakčcvo nodročje Kari Biekcl (1886-1982) jc bil švicarski grafik, stilist in sli kar. samouk V letih 1902-1904 jc bil grafični risar in vodja neke reklamne ustanove. 1 d leta 1912 je živel v Italiji in pod velikim vtisom Michelangela. Svoji družini je postavil zanimiv spomenik v mozaiku "Od rojstva do smrti1 (podatki dr. Mirka Jntcrška) Kari Bickel je risal tudi znamke. Za to jc imel vsa potrebna orodja za oblikovanje podrobnosti. Jakčcva sla z Bickloui potovala v mesto Chardon ob francoski m:j; i lam nekaj dn preživeli, v njegovem vikendu. Tam so namreč v podjetju Courvasicr tiskali znamke z. vsega sveta, tndi znamke Bickla ir Božidarja Jakca. Na tej poli je Božidar Jakae obiskal še Base1 posnel panoramo mesta, nekatera jezera v Švici in krajino. V Luganu je fotografiral utrdbo z obzidjem in naselje mesta. Leta 1971 je Božidar Jakae spel potoval v Švico, v Basel in Arbon kjer jc razstavil svoje slike. Pri tem se je srečal z. Albertom Grafom, organizatorjem slikarskih razstav in ustanoviteljem galerije v Arhonu, Icr s slikarjem in gra-likom L-icslcijein Mt*d vožnjo je posnel številne lepote v naravi. gore. oblake nad vrhovi gora m naselja oh poti, Bodensko jezero, ccrkvc, hotele, spomenike v mestu in drugo V Arhonu sc je srečal s Slovcnci, ki živijo v Sv.ei, med n im je bila Janja Sclioch iz Mirne na Dolenjskem. Na potovanju sc jc Jakčcvima pridružila Maja Turn-hcr. V iclu 1973 jc Božidar Jakae potoval v Basel na .slikarsko razstavo in sc srečal s Slovene', ki ž;v"o v Baslu Obi';kal ie zdravnika dr Sniciiga in pri njeni stanoval V Bas'u jc posnel slike na razstavi, svoje portrete, kraje ob avtocesti, hribovito poknj:no gozdove, gorske doline ii| drugo. Potovanja v Avstrijo in_Ncmči o. Jakčcva sla potovala prek Avslrije v Švico, Nemčijo in na Norveško. Poleg tega sta sc večkrat namenila na Koroško in na Dunaj. V letih 1960 in 1961 seje Božidar Jakae na potovanju po Koroški ob Vrb-skem jezeru srečal z. Bnnsom Traiupiižein, generalnim konzulom SFRJ v Celovcu, in njegovo ženo Vando Icr ju posnel. Na sliki prepoznano ARHIVI XXtl 1999 17 arhivskih ftimlov in z.iirk 223 I(i7 mdi Borisa Kocijančiča. Na Koroškem sla Jak-čeva obiskala slikarja W-;ruerja Berga na Rular jevem ui pri njem tiuh Borisa rrampuza z. ženo Vando in hčerko Polonco (pozneje zdravnico, por. dr. l*urian) ler jih posnel. V istem času je Božidar Jakae na Koroškem obiskal Gospo sveto in ludí luni so nastali dokumenlarm posnetki o cerkvi m pokraiini. Nato sta Jakčcva nadaljevala pol v Si. Margarctlicn Savenstcin v Avslmi nnd Gradcem, kjer so kiparji ustvarjali skiilplurc na prostem. Tu je ustvarja I tudi Jakob S a vin še k V tem kraju jc Jakae fotografiral njega in njegove umetniške stvaritve. S Koroške sta Jakčcva nadaljevala pot v Salzburg in si ga ogledala, Božidar Jakac pa jc posnel številne .spomenike, mesnic ulice, panoramo mesta in Mozartovo rojstno hišo. Po potovanju po Koroškem sta se Jakčcva napotila na Dunaj in se srečala s slikarjem Ka-ziuiirjeui Luigijetn ■ Jakac ga je fotografiral SP kar, doma s Ptuja, jc živci ni ustvarja! na Dunaju Njegova sestra je bila poročena z. nemškim slikarjem ekspresionisi.čne sme."i Janom Oltjcnoii) (J SKO 196S) Nazadnje je živci na Ptuju, slikal je največ ti a loške gorice in življenje tamkajšnjih ljudi tudi v grafiki. V nekaj več kot desetletju .sta Tatjana in Bo/idar Jakac ohisk;>la mnogo krvjev v Nemčiji. Jakae d jc ogledoval nekatere arhitektonske za nu.iivos i. zlasti cerkve, katedrale, gradove, uird be, posebnosti nemških mest, panorame krajine, posebno v Porciiju, k_,cr plujejo številne ladje. Božidarju Jake a so vabile v Nemčijo slikarske razstave in tudi sam je tam razstavlja] Obiskal je nekatere umetnike, slikarje in z. jDiiiii navezal priiateljske vezi. Leta 1960 sla se Jakčcva naprtila \ Avstrijo Ob Renu sta prestopila mejo in si v Franciji ogledala Colmar in Strasbourg, kjer jc Jakca pritegnila zlasti katedrala. Potogra 11 ral jc njeno zunanjost in detajle na fasad i. Spoloma jc posnel znamenitosti v 1 nnsbruciu Ustavila sla se v nemškem Rclhcnburgn, Prijazno podeželsko me-"loje Jakea pritegnilo, tla je v »jem posnel vrsto fotografij: cerkev, mestne ulice, fasade hiš, gostilne. s po D) en i ke m okolico mesta z gozdovi, pol i; i:i livibi v daljavi. V Nemčiji sta Tatjana in Božidar Jakac v bližini Mainza obiskal;: Otla 1'ankoki' (!ST93-1966), ck'; presión i stičnega slikarja, grafika, k. pri rja in pisatelja. Pri slikaru u portretov in krajine je uporabljal plakatni način. V obdobju, ko je h da v Ljuoljani njegova razstava, je obiskal Ja* čeve Tak ra' seje Pa-ikok napotil v Makedonijo. Nastanil seje ton kmetih ni lam dela! lesoreze u1 velike risbe Oh obisku vMainzu je Jak ic posnel slikai a Pankoka in njegovo družino. Ženo Pankoka jc tudi portretiral V Mainzu seje srečal s prof. Anionom Hilek mannom. ki je na fakulteti v Maiivzu predaval slovanske jc/;kc. Božidar Jakae ga je port-elral (13. 9. 1963). kar prikazuje tudi ena izmed foto- grafij. Nato je Jakac posnel zanimivosti uicsla, katedralo, muzeje m ladje na Renu. Slike s podobnimi motivi jc Jakac posnel tudi v drugih nemških mestih ob tej reki, Pol je Jakčcva peljala ob Renu v Koln, kjer sla se ustavila ob katedrali Jakae jo le večkrat posnel. Na severu in zaiiodu Ncmeijc sla Jakčcva ol:iskala pristaniško mesto Hamburg, nato pa šc Heidelberg in Speyer v južni Nemčiji. Tam so nastal posnetki cerkva, spomenikov, siedov vojne z. ruševinami, mestnih ulic ui p iDo ram c pok .-a i i ne V maju in juniju 1965 jc Božidar Jakae ob iskal Mednarodno grafično razstavo v Berlinu v novi beriinski galeriji, in v njej razstavil tudi svoje grafike. Ob leni je posnel plakat o med narodni grafični razstavi. Brandcnburška vrata, ruševine iz druge svetovne \ojne, jezero pn Berlinu, ladjice in čolne na jezeru u panoramo okolice mesta, Ob potovanju z. vlakom prek Češke so našlali številni posnetki pokrajine in kraicv ob železnici. V Drcsdmi jc Jakčcvo pozornost pritegnil Zwinger, to je proslor med zunanjim in notranjim obzidjem pri srednjeveških mestni utrd bah. ki so ga pogosto uporabljali za turnirji. V Zwingcriu si jc Božidar Jakac ogledal ra/slavo slik m jih lud i posnel. Hkrati se jc Jakac v vzhodnem Berlinu srečal s slika jem Vomačkom in sc z. njim fotografiral. Na Jakčcvth posnetkih a Berlina se vrsluo stanovanjski bloki, ki so bili v tem mestu značilni za takratno družbeno ureditev. l'o ogledu Berlina jc Božidar Jakac nadaljeval poi v Budysin, na obisk k Lužiški m Srbom. Tam je posnel meslo, utrdbe, cerkev, drevorede na obrobju mesta naselja, vasi. panoramo pol;a .n srečanje z. umetnik v tem mestu. N;: potovanju prek Češke se je ustavil v Pragi. Tum jc obiskal svoje znanec in prijatelje. V'diko posnetkov je namenil kulturnim spomenikom. Posnel je cerkcv sv Vida. Karlov most. Hrad čane, panoramo mesta in druge motive. V letu 1971 sla Tatjana in Božidar Jakac znova potovala v Nemčijo, na razstavo Diircrja v Niirnbcrgu Spoloma jc Jakae posnel umetnine, kipe v neki cerkvi, v Nürnberg u pa siarcjšc zgradbe, gotsko katedralo, ulite v mestu, značilne fasade hiš. ladje na Renu. hribovji: p.ad veko. hiše in utrdbe na sum ni. V Niirnbcrgu se je spel srečal s prof. Antonom l lilckmainiom in ga fotografiral. V tem času jc Jakac ob'skal tier m Si ogledal številne zanimivosti lega mesta Mal drugim jc odkril in posnel mestna vrata iz rimskih časov Porto Nigro. v nadstropjih zgrajena iz črnili kamenin. Sočasno jc obiskal mesto Worms, od koder naj omenim zlasti posnetke katedrale Obisk Božidarja Jakca v Sovjetsk, zvez . V Moskvi sta Božidar Jakac in Prance Mihclič v letu 1971 pripravila razstavo svoitl. ';1ik. Na ogled razstave sla Tatjana in Božidar Jakac potovala s slikarjem Francclom Mibeličcm. Poleg 200 Izarliivskili fondov in ¡¡tiirk ARHlVl XXII 1 )99 razstave so si ogledali zanimivosti sovjetske prestolnice Po mestu jih je spremljala vodička Ogledali so si Kremelj cerkev sv Vasilija blaženega. zdai muzej. Rdeči trg pred Kiemljem in druge zanimivosti. V Moskvi so se srečali s Ti lom Vidmarjem in njegovo ženo Marino Golo-uh. Vidmarje b 1 takrat dopisnik Dola v Moskvi Božidar Jakac jC posnel slike na razstav,, srečanje s Ti'nm V dinarjem ir številne motive v okolici Kreinlja ter zanimivosti v Moskvi. Iz Muskvc so se Francc Mihclič in Jakčeva napotili v Leningrad. Tu so obiskali muzeje, golen o Erdmilajj utrdbe, palače ob reki Ne v. n Leninovo rojstno biSo. Vse to ju Božidar Jakac dokumentiral s fotoaparatom Srečali so se z. nekim ruskim slikarjem v njegovem ateljeju. Poleg drugega so zanimivi posnetki ljudi, ki v vrstati čakajo pred trgovinami] V bližini Leningrada so obiskali Puškinovo, nekoč imenovano Carskojc selo, v katerem so imeli rusk: carji letno rezidenco. Zanimivi so zlasti carska palača, stopnišče in dvorana v njej. Tudi tu le Jakac fotografiral. Sledil je obisk v Novgorodu, ogled muzeja, galerije in drugib znamenitosti. Jakac je posnel ftKli ladje na reki, slike v muzeju, spomenike, palače, trdnjave ter freske v cerkvi in samostanu. Jakčeva in Franco Miliclič so se iz. Leningrada odpravili na dolgo pot v Toilisi v ZakavKazju. Spotoma je Božidar Jakae snemal zanimivosti s podeželja- panoramo vasi, lesene kmečke hiše, podeželske ccrkvicc s pokopališči kontraste oblakov na nebu in drugo. Thiltsi leži v kotlini ob manjši reki. Naselje s pritličnimi lušami je posejano po vzpetini Inba. Vmes so postavljeni spomeniki. Na hribu sloji starejša zgradba z. obzidjem, kar vabi fotografa k snemanju. Poleg drugega je Jakac pc dežju posnel mavrico, ki se jc v loku vzpenjala nad mestom Potovanje in obisk Tatjane in Božidarja Jakea v In Ji i i. V •anuarju 1974. leta sta Jakčeva od potovala z. brniškega letališča v Indijo. Ponoči jc letalo pristalo v Nčw Dclhiju. Tam jih jc pričakala množica potnikov in šle1 iln> C'gaiu, ki so prosili vbogajme, Jakecva sla si ogledala nekatere templje v Kajurahu z umetniško oblikovani) zunanjostjo, na kateri so j z lesa izrezane neštete figurice, mošejc z minareti, ogledala sla si ln dijcc na ulici, k- potiskajo rikšc, zasilna bivališča revmb prebivalcev ter množico obiskovalcev, tujih turistov in druge posebnosti. Ob obisku Tita so v Indiji pripravili veliko vojaško parado. V njej so se zvrsti i vojaki pešci, s konji, na slonih, vsi \ živoharvnih uniformah, godba na pihala -nešteto motivov za lotoaparal Božidarja Jakca. V New Dclhtju sla se Jakčeva srečala z indijskim slikarjem Mczundarjem, ki jc študiral pri Boži darju Jakcn na Akr«1 :n. ji za fikovno nmclnosl v Ljubljani. Nato sla oHskala ambasado SFRJ. Oho srečanji jc Jakie fotografiral. Srečanje s slovenskim bibliotekarji v Cari gradu. Pomladi, od 26, aprila do 3. maja 1964, sla se Jakčeva pridiužila skupini slovenskih bibliotekarjev na ek.ikiumji v Carigrad, ki jo jc priprjmO Društvo bioliotckarjev Slovenije. Božidar Jakac jc posnel zanimivosti mesta ob Bosporjn, džamije z minareti, muslimanske četrti v mestu, nekdanjo Hagio Sofio, ročno življenje v Carigradu, turiste ob B os pori u, ladje na morju in udcicžcncc rzlela. Med njimi so bin: Sonja Goree ■ z Mcdiur.ske knjižnice, Boža Plcničar, Stanka Monuec, Jcliea Jugovcc (por. Mumik), dr. Dušan Kcrniauncr in Tanja Banič iz NlIK-a, Nada Vcrbič, Joža Kerin, Marjanea Zupan in Kristina Levičnik iz Centralne ekonomske knjižnice, Primož Ramovš z SAZlI-j.i, pioi. Silvo Kranjce, njegova hč prof. Barica Kranjce, Zofija Podboj (sestra Jože Kerin), Francka Lo^ar in Rusinja Olga, ki nru bi bila v službi v TUJK u (poditk.: Naua Verbič, prof Dušan Moravče m prof, Stanka Moravče) Diapoz livi Božidarja Jakca, ki . ih jc posnel v Sloveniji. Božidar Jakac je ustvaril bogaio folodoku-mcntaeijo za preučevanje družbenega življenja v Slovanu na različnih področjih. Velikokrat se jc udeležil kulturnih prireditev in j;b spremljal s fotoaparatom. V* Metliki je bilo dne 9. oklobra 1960 na Ganglovi luši odkritje spominske plošče književniku lingclbcr*u Ganglu Na slovesnosti so bili: prof. Jože Dular, ravi:atclj Belokranjskega muzeja, Ivan Drobnič, dirigent metliške godbe. Bo živiar Jakac, prof. Janko Jarc,Tatjana Jakac, prol. Fran Zwitter, Matjaž Zwitter, oozncjc zdravnik, Lidija Zwitter, (Pika) Martina Detcla, roj. Zw ji ter, odvetirk Davorh Gros, prof Metod Dular, Marica Zupanič, voditeljica lolklornc skuninc v Metliki, govornik na slovesnosti in drugi. V Kočevju jc bila 3. oktohra 1963 ob dvajseti oblctmei zasedanja slovesnost SNOO. Slovesnosti so se udeležili: Josip Vidmar, Frane Lcsko-šck Luka. Tatiana Jakac, Božidar Jakac, Fepca Kardelj, Ldvard Kardelj. Miha Marinko, Janko Rudolf, Niko Bclopavlovič ia množica drugih na irgi., Poleti 1960 so v Žužemberku odkrili spomenik NOli. Na slovesnosti so hili množica domačinov in gostje. V ozadju so vidne ruševine cerkve, ki je hib požgana med vojno V Blatu jc bila leta 1963 slovesnost pri gradu Litija Adannča ob odprtju muzeja. Na slovesnosti so bili' Mira Pucova, Bogdan Pogačnik, Tatjana Jakac, Božidar Jakae, Anion Ingolič, Smiijana Pogačnik, Anica Grill, dr. Valroslav Grill, Mai" a Muškovič iz Pirana in drugi. Dne 13, oktobra 1968 jc bila slovesnost ob odkrilju spominske plošče skladatelju Anionu Lavrinu \ Vrnjeni Vrhu pri Semiču na njegovi rojstni hiši Spominsko ploščo jc odkril prol Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki. Na slovesnosti so se zbrali Šlcilni ugledni pr :dstavr ¡ki slovenskega kulturnega življenja: prof. dr. Andrej Rijavcc, dr. Jože Sivcc, ARHIVI xxil mv Iz urhivskili fondov in zhirk 201 orof, dr, Andrej J are, pisatelj Ivan Patre z, žena Branko Jnrca, Boz.'dar Jakac. Tatjana Jakac, prof. dr. Anion Slodnjak, prof Janez Bilcnc, Božo R-tčič, Silva Dular, učiteljica Katka Lavrin, ar, Josip Rus, Pepca Kardelj, svojci Lavrina in dru gi, O sklauatclju Lavrinu, ta je večinoma živel in ustvarjal v Sarajevu, sn govorili; prof, M laden Proza j ic, predstavnik sarajevske Glasbene akadc Bi i je! piof, Janez Bilcnc, prof. Andrej Ruavec iij prof, Jože Dular. Na slovesnosti sta sodelovala godba na pihala m pevski zbor 'podatki; prof, Jože Dular in Ria Bačer, Lavrinove pesmi pojo v molu, Ooicnjski list, 17. oktober 1968, šl, 42)." Pogreb Marjana Kozine v Novem mestu, 1966, Na pogrebu so bih; prof, Milka Ko- prof. Fran Zwitter, prof. Janko Jare, dr. Daniio SvflpJ Josip Vidmar, Drago Cvetko, Tone Knez, Drago Kamel, sestra Marjana Kozinc orof, Marija Kovač, Ta tj;1 na Jakae, Božidar Jakac in drugi. V letu 1968jc bila v Scvnici slovesnost, ko so odkr li spomenik narodnemu heroju A'Ojzu Kol manu. Pri spomeniku sta bila kipar Vladimir Slo vieck, avtor spomenika, in lici Viadka, kiparka in Božidar Jnkaeji: je fotografiral. Ob koncu 60-lih Icl so v Novem mestu odkrili spominsko plaščo Marjanu Kozini, Na sloves-rosli so bili: hči Metka Kozina, mama Marija Kozina, Neda Kozina, kirurg Oto Baje, Tatjana Jakac, Baz.1'dar Jakac, prof, Janko Jarc, brane Ptrkovič, Vilma Pirkovie m drug', Z okna svojega stanovanja je Božidar Jakac snemal obisk Nikilc Scrgejeviča Hrušeova v Ljubljani v 60 tih letih, in sicer obisk na ira g'slratu, Janševa proslava v Brcznici, 1973. S'ovcsnasl ob odknlju spamemka slovenskemu čebelarju Anionu Janši (1734 1773) v Brcznici. Slika Bo židarja Jakca z, molivom Brcz.nice, cerkve, kozolcev, Med udeleženci na slovesnosti - John Blaluik, član kongresa v ZDA Slavnostna seja v Novi Gorici, 1970, Na -dovesnosti so bili: Slane Kavčič, dr, Marifm Brceclj, Tone Fajfar, dr L ado Vavpelič, Zoran PiilSI Vida Tomšič, Aleš Bebler, Vinko Halber, Frane Lei.košek Luka, Tatjana Jakac, Božidar Ja k;x, Fedja Turnher in drugi. Množica na proslavi, Ognjemet ■ Novi Gonei ponoči. Bela krnjin,a. Črnomelj, 1974 Slovesnost pri spomeniku NOB na Gričku ki je delo kiparja Jakobi Savinška, Na slovesnosti so bili! Josip ^iJmar z, ženo Nado Vidma:, Tatjana Jakac, Božidar Jakae, Boris Kocijančič, dr, Lado Vav petič, Miha Marinko, Sergej Kraigher, prof Ja rez Miičinski, Tanc Fajlar, general Frane Tav čar-Rok, Frane Lcskavšck Luka, Zoran Polič, narc Vaiič, Janez Jerman, dr Ivan Slopar, V lasi a Tomšič, scslra Toneta Tnmšiča, Na .lovesnasli je nastopil pevski /.bor gimnazije Črnomcli z, dirigentom Markom M'inihom, Razstava slikarja Milic Malcša \ Kamniki! okrog leta 1980, Ob razstavi so se zbrali v gostišče Planika Konda; dr. Anica Ccvc, direk lonca Narodne galerije v Ljubljani, akademik dr, Bmiiijan Cevc, dr. Ni ko Zaunikar, kamniški župan Francc Svetel, dr, Mirko Jutcršck in Olga Maleš (podatki di, Mirka Juterška), Razstavo slikarja Jakija v Jurklošlrn je Božidar Jakac ob i,kal ter fotografiral slikarja in raz, slavo. Razstave Božidarja Jakca v Slovcniji n Jugoslaviji, Božidar Jakac je po*cg razstav v lujim Clcvcland v Narodnem domu 1958, Benetke 1959, v Berlinu 1965, v Moskvi 1971, v Arbonu 1973, v Baslu 1973 razstavljal tudi doma. Sodeloval jc na Mednarodni grafični razstavi -Bicnalu v Ljubljani 196) in prnravil razstavo ob 600 letnici Novega mesta 1965, V Galerjl Krško je razstavil grafike 1969, leta. Slovenska krajina v Jakecvih diapozitivih, Božidar Jakae je prepotoval Slovenijo oci Planicc do Bele krajine, od Prckmurja do Pniiiorja in Istre, Povsod je posnel številne fotografije krajev z etnografskim' značilnostmi. Velika fotografij jc posvetil Novemu mcKlu s pogledom na Breg nad Krko, kjer jc bil ro|cn, na frančiškansko cerkev in Kapitclj, Večkrat jc posnel Novo mesto pozimi, v snegu Na pokopališču v Ločr.i jc posnel spomenik na grobu staršev. Velikokrat je obiskal Otočec, zlasti je fotografiral dolino Krke. \ Mi en s ki dolini so ga pritegnili panorama gozdov, po:ja cvetoče ajde, razpadajoče kmečke hiše, cerkve, zorane nj've in vinogradi Sprehodil sc yd po okolici Novega mesta, do Gorjanccv in Irske gore. Povsad jc snemal etnografske zna čilnosti, kozolec, lesene vaške hiše, znamenja ob poteh in kmete pn delu Velikokrat jc obiskal Slinovcc. rojstni kraj svoje matere Srečal seje s sorodniki - Francem in Miti Coiarie in sc z njimi tudi lotografiral. Dolenjsko pokrajino je snemal med vožnjo z avtoceste V Drntivem si jc ogledal arheološka izkopavanja, ki jih jc predstav i I arheolog Tone Knez, Navzoč: so bdi; Vladimir Stoviček, Vuidc Strašek, Tatjana Jakac, Miha Malcš, Ani Spe iz Prage, ki jc bila z, družino pn Jakecvih na obisku. Na Dolenjskem jc posnel Podg^ad, kozolec, lesene kmečke hiše, gospo darska poslopja, skednje in živino na poti Nato jc obiskal Tolsti Vrh in vcekral posnel grajsko poslopje. V Ljubljani jc s folor.pai alom spremljal rušenje paviljonn Ribarda Jakopiča v Tivoliju, Sočasno so nastale lotogralije članov sveta Aka demije upodabljajočih umetnosti v L'ubijar i (1961) V Bistri si ie ogledal Tehniški muzej Slovenije, ki ga je predstavila ar, Katarina Ar-zenšek, PK Jakecvih jc bil takral na obisku F.pil Saeverud, sin skladatelja Sae\eruda i/ Norveške, lz, Liubljiinc sc je Jakac napotil v Polhov Gradec ter posnel grad in panoramo polja. Ob 60-lelii'oi slikarja Toneta Kralja so sc pri njem zbrali" M ira Kralj, igralcc Ivan Jerman, Slavko Pcngov, Tatjana in Božidar Jakae, 202 l/.arbivskiii fondov in »irïï ARHIVI XXII 1999 ■Socar.no so nastali posnetki umetnikov; brane Ksavcr Meško, Maks i m Gaspari, Andrej Gogala, Mario Šijanec, Tone Kral, in Slavko Pengov. Nato se, je Jakac napotit v Belo krajino, kjer j : žc leta 1940 posnel barvne filme o etnografskih zanimivostih. Posnel je Tri fare, leseno kmečko hišo, spomenike na pokopališču in Ganglovo rojslno hišo. V Kočevskem Rogu ic posnel "Bazo 20", ki er je bil sedež Glavnega slaba NOV Na izlet ti z, Jakecm so bili: Tatjana Jakae, pvof. Janko J are, prof. Fran Zwitter s sinom Matjažem in ženo Majdo, Lidija Zwitter z možem Malheusom (Anglež), dr Vatroslav Grill z ženo Aniro Grill iz Amerike, sorodnica ^nica Bele iz Clcvckuula, Slane Kovač, Feüja Turnher, Maja Tiirnliur. ti)'. Zvezda Zadnik. prof. Jože Dular s sinovoma Andrejem in Janezom 1er France Milici ič. l*oti>-grafije prikazujejo luoi barake v Rogu. Na poti proli Ljubljani je posnel grad v Žužemberku, razvaline nad Krko Spoloma seje usia\ -i še na Muljavi, na domovanju Josipa Jurčiča, in v Slični, kjer je snemal samostan in cerkev. Spoloma je posnel še Višnio Goro in Polževo. Po avtomobilski nesreči se je Božidar Jakac nekaj časa zdravil v bolnišnici Petra Drža «a , nato pa v Zdravilišču Laško, na kar spominjajo tudi n'egovc fotografije Posnel je liuli panoramo poKr"jme v L aškem s Savinjo, grad v Laškem, nekatere vasi s hmeljišči iij zdravilišče v Laškem s parkom. V Martjancjb v Prekmurju so bili motivi za Jakčev objektiv krajina, kmečke hiSe i.i s slamo krila gospodr.rska posloph. V Slovenj Graden je obiskal Karla Pečka m si ogledal Galerijo. Tu je Jakac posnel tudi dr, Karla Dobido m restav rntorja Slavka Pengova. Božidar Jakae se je na Selah srečal s Francem K;avcrjem Mcškom na njegovem domu in ga posnel v stanovanju. Prek Vršiča se je Jakac s sopotniki podal v Trento ¡n spremljal Sočo med skalovjem na njcnoiri teku proti morju. Pr: izviru Soče v Trenti je Jakac srečal in posnel Borisa Kocijančiča z ženo Kri slo Kocijančič .n Branka Rudolfa, Prek Vršiča v Trento sta Jakčcva potovala s prijateljico Maxim Ste in il z iz ZDA, kije bila pri njih na obisku. Tu so se Jakčcvi srečali tm': z Miroslavom Krležem, Dubravko Tomšič Sicbot-njakovo in Nado Vidmar, operno in koncertno pevko Sledijo posnetki krajev Breginj, Ko ban d s spomenikom' Simonu Gregorčiču, pritlične hiše, liorjanti in Mcdana. Na Notranjskem jc Jakae posnel Ccrkn.ško jezero s panoramo in Prcdjairiski grad. Na poli proti morju se jc ustavil v Sežani kjer je odkril najstarejšo hišo. posnel pa ic tudi pokopališče, manjšo cerkev, dr Karla Dubid; ir prof Fran cela Sleicta Snemal jc Indi v Črnem Kalu, na Nanosu, v Divači in SlrunjMUi s pogledom na krajino, obalo in morje. V Piranu so bili njegovi motivi Tarlinijcv trg s pogledom na cerkev. Punto in morje. Na poli ob obali je posnel bolele, kopališče .n oh .skal Formo vivo v Portorožu. Ogledal si j z razstavljene sknlplure in jih fotografiral. Tam se |c srečal s Francem in Vilmo Pirkovic. V Scčov jali se jc zadržal ob inorskiu solinah mislili tnu: zanimivi posnetki sončnega zahoda. Ob inorjuje večkrat posnel sončni zahod in odsev sonca v vodi. Pol je Božitiar Jakac nadaljeval v Istro, v Zrenj in Jakec, od koder izvira njegov rod. Tu je fotografiral krajino, njive na terasah, kamnite ograde, rdečo ilovico na zoranih njivah, seno v slogih, Ivše z dvorišči in vinske brajde. S sorodniki se je fotografiral pred njihovo hišo. S fotografijo jc Jakac predstavil tudi Hrustovljc V Grožnjami sc je srečal s kiparjem Janezom m nato m in rlikarjem M:bo Malešem V kraju Kašicl v Isiri je bil Jakčcv siric Ivan Gvitko župnik Božidar Jakac jc posnel ccrkev in vinograde v oko'iei. V Volp'u je obiskal svojega si i ca. V Islii jc Jakac obiskal Sc Novi yrad, kjer sc jc fotografiral z. igralko Manjo Mlejnikovo, nato še Motov tin. Poreč, Vrsar, Zrenj, Oprtal j, Ciniki zaliv n Izolo na slovenski obali. Tu je Jakac posnel bolnišnico na hribn.V Dalmaciji je obiskal še Zadar, kjer jc doživel in posnel popoln sončni mrk (! 961). Avgusta 1961 sc je Jakac pridružil izletnikom z. avtobusom v Idrijo in na Vojsko. Poleg kraj ne in gradu v Idriji je posnel prof Albina Vončino, prof. risanja na realki v idriji, Zorko Prelovec (sestro skladatelja Zorka Pre lovca) n Draga Brzino, pastorka Jakčcve tete. Srečanja s prijatelji in znanci Na straneh pred tem sem že opisal številna srečanja Jakčevih s poznanimi v Ameriki in v nekaterih evropskih državah. Božidar Jakae jc prijateljeval s Števil* ni mi znanci in osebnostmi tudi doma. Z njim sc jc srečeval ob odprl'ih uinclniSK.h razstav, na različnih proslavah in prireditvah, ali pa v ožjih, intimnih prijateljskih krogih. Tnd o tem nam pripovedujejo njegove fotografije. Jakac je pogosto obiskoval Galerijo v Kostanjevici, kjer se je srečeval z direktorjem Ladom Smrckarjcm. Tam je posnel tudi gledališko pred slavo "Prodana nevesta". V Novem mestu je posnel prof Metoda Dularja, ilr. Suzano Fnrlan, Draga ''proca, učitelja glasbe, novomeškega nodobarju Franceta Vodni ku, prof. Janka J aren in novomeškega župana Josipa Paučiča, politika Minajla Rosloharja in pisale1 ja h ana Malici ca .ilevilne osebnosti v Novem ineslu prepoznamo na fotografijah pt", greha Marjana Kunnc in ob odkntpi njegove spominske plošče, kar e odo že omenjeno V BrCili so sc pr Alojzu Gradniku srečali Božidar Jakac, Prance Zupan, Fran Albubl, dr. Karel Debidn, pni. France Stele Mario Šijanee, Mirko Eiibic i" Franc Pi "kovic. Pesnika Gradnika je Jakac ob'skal iri posnel tudi pozneje v ho! nuiniei. A'ÍHIVI XXII H y^rlíivskíli f< íitli - ín >> irk 2fB Jakac je večkrat obiskal kiparja Vladimira Stovička in| njegovo ličer Vladko Stovičck v nje govem ateljeju v Krškem in jn tudi fotografiral ^'oviček [jd pri lem modeliral portret Božidarja Jakca. Na .srečanju ti met ni kov jn k fotografijo oh ranil •'ponnn »a prof. Franeela Stclcta in prof. IZnii-lijana Ccvca. Fotografiral jc tudi dr Uratka Krefta in dr. Vinka Vrhunca, direktorja Tri"). V Laškem, ko jc bil v Zdravilišču, sla ga obiskala prijatelja dr. Slane Vrliovee ni dr. Amold Pernat, sodnik in predsednik Okrajnega sodišča v L aškem. O obeli so ohranjeni Jakčevi fotografski posnelki Rojstni dan sorodnika Janeza Scnka so v goslilr iv proslavili, lio/idai lakac,'Patjana Jakac. Janez Scnk z ženo Ado Sen k, Fedja Turnhcr, unez Šcnk bralrancc Jakea, Martina Dclela (sestra prof. Frana Zwiltra) z možem Deteln, -idijs Zuiticr m nrof. Marija Kovač, scslra Marjanu Kozinc. Božidar Jakac je zbrane na slavni večkrat posnel V Stninjanu so Staneta Kavčiča ob-kali: Na "a Vi Imar, Božidar Jakac. Tatjana Jakac, Josip Vidmar Krista Kncijančič. žena Borisa Koei jančiča. Na Bledu sta se Jakčcva srečala z. Božom Račjčjni, v Piranu pa /. arhitektom Edom Mihevccm V Slrunjanu lo se srečali: Joi.ip Vidmar z. enc Nado Vidmar. Zlata Gjungjcnac. Tatjana m ' »ž.'dar Jakac, v Izoli pa T itjana Jakac. Zlata Gjungjcnac in Eni Bele iz Clevclanda. V Kostanjevici, pri Sni reka rju so se zbrali; dr. Vatroslav Orí 11 z ženo Anico Grill. dr. Vilko Ijjčie. neeak S kola Ujčica v Sarajevu. Tatjana Jakae. pru I'. Janke1 Jare, Ada Ujčtč, roj. Web!c. sesirična Božidana Jakca. Lado S m reka r. diick tor Galcu,e v Kostanjevici in njegova žena Manj a Sune kar. Leta 1962 sla sc Jakčcva udeležila prazno vama iq¡-.tiicga dr,c Josipa Vidmarja, ki jc bilo v Velikih Laščah. Navzoči so bili. Josip Vidmar. Nada Vidmar žera, Živa Vidmar, hči. Ti! Vidmar, sin, 1 oro Škodlar, Nina Vidmar. Jože Vidmar, Jože Javoršekj Veno P'lon z ženo m Vilma Pirkovič. Rojstni dan Maksi ni a G aspa rija jc Jakac posnel v Kranjski Gori (1962). Navzoči s bili Maksim Gaspari z ženo Olgo, slikar Ive Šuivc. dr. Slane Vrliovee, dr Luc Mcmšc n sin Gasparija, Oto. Leta 1970 je Božidar Jakac proslavil 50 obletnico malurc. S sošolci seje srečal v Idriji, kjer jc maturi ral, m i h večkral posnel s fotoaparatom. Med njimi jc bil Albin Vončina, prof. .sanja v Idriji. Sočasno je Jakac posnel zdravnuo dr. ' ico Kohc in .irhitekla Borisa Knbcla Božidarja Jakca m Tatjano so šle vil m obiskan na njunem domu in Jakac jc vedno imel pn roki ludí foloaparal. Med njimi so bih' dipl ing. Marjan Kolarič, d i reki or Zahoda za ured;.tcv Stare Ljubljane, Mirko Bračič, dr Bralko Kicfl, dr Vjnko Vrltunc, pravnik, direktor TPD, pesnik Alojz. Gradnik in drugi. Leta 1970 jc Božidar Jakac v Kropi obiskal Aniona Pcrinoto (r. 1910), opernega in koncerl- Božidar Jakac in norveški pr-nist Harald Saeverud z ženo Marijo ob 10-lclnici njune poroke na Norveškem. 1964. Zbirka diapozitivov Božidarja Jakca AS 143, .CA. 217/ na platno. Prvega maja 1951 je znova posnel ples kurentov i>: Markcvccv na ljubljanski železniški postaji in njihov sprevod pc mestnih ulicah v okviru priprav na 1 jugoslovanski festival ioiklore v Opatiji septembra 1951. V Markovcih je Božidar Jakae v letu 1962 pcsncl skupine kurentov, njihova oblačila, obiske pri domačijah, pobiranje oaril in starejše, s slamo krite hiše v vasi, stare skednje, vodnjake na dvoriščih in drugo. Bo/.'dar Jakac je obhkal tudi kurentovanje na Ptuju, kjer so nastopile številne skupine kurentov iz okoliškili krajev, in jih fotografiral. Po mestnih ulicah so se v sprevodu predstavile v živopisanih oblačilih / zvonci, v naroumh nošah in z različnimi rekvizia Poseben program kurcnlovanja jc potekal na 'mestnem stadionu., kjer so na odru kurenti v narodi'¡h nošah plesali. Kmečko obccl v Ljubljani jc BnJJdar Jakae fotografiral z. okna svojega stanovanja Po Stri tarjevi ulici so v sprevodu prihajale narodne noše. Ženini n neveste so se pripeljali na z.a-pravljivčkih. Narodne noše so napolnile trg pred magistratom. Prizori so se nenehno spreminjali in Boži dar in J aken so se ponujali nesle i mouVi Zaradi lega so njegovi diapozitivi o kmečki oliceti napolnili vcc ška>el. Krav . hal v Bolnimi. Ob vmitv' živine s planin prirejajo v Bohinju tradicionalno vcsclieo kravji bal. Planšarji priženejo liopc živ me, te pa nato ocenjuje posebna komisija. Pod Sk;iec na stopi bohinjska folklorna skupina, plansarj' se zavrtijo oh zvokih ciatonienc harmonike Božidar Jakae jc posnel zanimive prizore kravjega bala v Bohinju. Božidar Jakac jc pogosto obiskoval podeželje. V Beti krajini je na filmskem traku ohranil podobo vasi v preteklosti. Pogosto so Lili njegovi moli vi stare lesene hiše, skednji. s slamo krite hiše. Odkril je k/ovce ki so pokrivali hišo s skopo (slamo). Posnel |c mletje žita z. žnubi. Njcgo' i posnetki nas spnmimajo na že opuščeno pridelovanje lanu, tcnec k, iz Ia;iu s tolčenjem pridobivajo predi\o, predenje in] previjanje uiti v klobčič. Tudi statve za tkanje jc Bož;dar Jakac odkril v Beli krajini. Veliko nosluha jc ime! za folklorne pri i cd i t ve zanimale so ga narodne noše in razni ljudski običaji, npr. krcsovanicr jurje-vanjc, "sekanje" p:same, ljudska žegnanja, na- rodni plesi, ženitnvanjsk: običaji, miklavžcvanjc iid. Skratka, v JakČevi slikovni zapuščini odkrijmo pristno podobe preprostega življenja naših prednikov, njihove običaje in nasploh duhovno kulturo na slovenskem podeželju. Potovanja, Božidarja Jakca v kraje nekdanje Jugoslavije. Že v letu 1930 j c v vasi Hlebi ne na Hrvaškem po srečanju slikarja Krste Hcgedušiča .i mladega kmeta Ivana Gcncrahča nastaia Hlebi tiska slikarska šola Oh 1 i koval a se je skupina naivnih umetnikov, ki so slikali življenje v iz. virudi oblikah in svoje umetnine v Hlcbinah razstavljali Božidar Jakac in Tatjana sla v letu 1969 obiskala lazslavo slikarjev naivcev v Hleb in ah Tu sta se srečala s .slikarji, umetniki hI drugimi, ki jih prepoznamo na fotografijah LSo ž.darja J*ikca. Med pjimi so biti: pesnik Gustav Krklec, Kan Generalie, dr. Zvezda Zadnik.. pisatelj Ivan Potrč, Tatjana Jakac in drugi. Ob odprtju razstave so nastopili lamburasi. Naslednje leto i Jakae med ohiskovalci Hlcbina posnel Encsa k cngiča. V Zagiebu je Božidar Jakac ol jskal hrvaškega Slikarja, grafika in kiparja Vanjo Radanša (1906 1975) m ga fotografiral z. ljegov-n^ deli v ateljeju Božidar Jakac in Tatjana sta sc vcčkial napotila v Bosno. Oh 20. nhletn ci zasedanja AVNOJ-a jc Jakac v Jajcu pripravil razstavo svojih slik. Pri leni jc fotografiral mesto Jajce na strmini hriba, slapove Plivc, utrdbe v mestu, domačine pred njihovimi domovi, zaklonišče Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije med vojno, s'ikc na razstavi v dvorani in druge posebnosti tega bosanskega mesta. Ohranjena jc tudi foto grafija, ki prikazuje Božidarja Jakca pri slikanju Jajca na platno. Jajce sta Jakčeva obiskala U.di on proslavi tridesete ohtctnicc zasedanja AVNOJ-a. Božidar Jakac je posnel slovesnost v dvorair m srečanje nekdan h revolucionarjev z. Slovenije. Med njimi so bili: Lidija Šcntjurc, Edvard Kocbek, dr. Josip Rus, dt Marijan Breeclj, Zoran Polič, Jaka Avšič in Scrgcj Kraigher. V dvorani jc Jakae fotografira' Jcsipa Broza Tita in Jovanko Broz.. Iz Jajca sla Jakčeva potovala v Sarajevo. Spoloma je Božidar Jakac posnel panorame pokrajine, pritlične lesene l.išc, stogesena m muslimane pred njihovimi hišami. V letu 1963 sla sc Bo/.idar Jakae in Tatjana na Ilidži srečala z. Zlato Gjungienac in ur. Vatro sla vom G . J lom ter njegovo ženo Anico, prijatelji iz.Clcvclanda. Z njimi sta obiskala Travnik. Med notjo so Jakca pritegnile posebnosti Bosne, liri bo vilo območje, džamije z minareti, muslimani pred nj hovur.i lcsenani hišami. V Travn.ku jc posnel prt idajo preprog na tržnici. Po dolini Neretve je Jakčeva pot "odila proti Moslarju Spotoma so sc vrstili posnetki: džamije, izvir Bunc, vaški, i"šc, znameniti most v Moslarju, izdclk1 filigranske umetnosti, muslimani z. rdeči'in les i lr kraške goličavc in spomenik i-.stečki. ■KHIVI XXII ]999 Iz iirîiivsk'ui fotuli j in /.birk 205 Dalmacijo sta Jakčcva obiskala z. Gfllovimi. V Šibcniku jc Božidar Jakac posnel ccrktv Irdnjavo, kammlo pokrajino, Moderno galerijo : n morski zaliv z, obalo. Nato sla Jrikčcva z Gnllovimi potovila v Spin in Trogir Tam so Jakca pritegnile zgodovinske znamenilosli. Posnel jc Dioklecijanovo palačo, Mešlrovičcvc spomenike, značilnoslf kraške pokrajine, nlrdbc in arngo. V lelib 19(i(M963 je Božidar Jakac sodeloval na razstavi slik v Nišu, ki j i It jc ludi po.incl. Sledile so fologralije Sičeva, Sičcvske kiisnrc, ciganov in Iropa ovac na ccsli. V Nišu sla se Jakčcva srečala s slovenskii.u (Rjiiki, ki so lam služili vojašk. rok. in se z njimi fotografirala. Jakčcva sla nalo obiskala šc Niško banjo ob Nišavi Med vožnjo po cesti jC Jakac posnel panoramo pokrajine, žilno polje, hribovito pokrajino in skalne solcske. Naslednje ielo jc Božidar Jakac predstavil svoje sl:ke v slikarski koloniji na Palien. Na nlprljli razslavc sla bila Utdi prof. braneč Slclc in Mejita Stclc Možina. Poleg razstave jc Jakac posnel freske v n:kr pravoslav.ii cerkvi. V jeni 1971 jc Božidar Jakac razstavil svoje sbke v Crm gori. Pri tem sla Jakčcva polovala ob reki Mer aei. Obiskala sla Celinjc, Titograd, Ska darsko jezero in druge k^ajc. Jakae jc spoloma posnel slrngo reke Morače. hribe ob reki, džani'jC, kanjon Morače. samoslan Moračti. Irc ske v njim Cale/iji- in spomenik padlim med drugo svelovno vojno v Tilogradu. ZUS AM MI IN PASSUNG Dli: DIAPOSITIV!! VON HO/IDAR JAKAC FIN NATIONALES UND INTERNATIONAL!IS KULTUR-liliHP (!94(i 1989) Der Heil rag selzl sich auseinander mit einer Sammlung von Diapositiven des Malers Bozidar Jakac im /Irc/iiY der Kc/ni/i/ii Shnvcnicn (Arliiv Repuhlike Slovcnije), die er in den Jahren 1946- I9K9 auf seinen Reisen im In nnd Ausland aufnahm. Jakac hereiste die meisten europäischen Slaalen von Italien bis Norwegen und zur Sowjetunion, Er war auch in lnd:. Zweimal bcsuehlc er die Vereinigen Slaalen von Amerika, wo er mil zahlreichen slowenischen Aas wunderem von New York, Cleveland bis San Francisco und l.or: Angeles /.asaniineukam. Jak.ic' Photographien zeigen vor alhm seine Begegnungen mil vielen Kiinsilern Musikern, Malern, Bildhauern und ihre Ausstellungen sowie Ausstellungen des Auiors tler lliotographlcn. Das Interesse von Hn/.idar Jakac gall zahlreichen Nalurmoliven. Lr machtc Aufnahmen vieler Städte im In- and Ausland, ferner Aufnahmen bedeutender preignisse nnd namhafter Persönlichkeiten. All das verleihl seinen Photographien einen großen Dokumeiarwert. SUMMARY Till:" SLIDFS OP BOŽIDAR JAKAC AS ITPMS OF SLOVIiNl: AND 1NTKRNAT10NAL CULTURAL HPIilTAGI: {194(i 1989) The article d:seusses the slide eolleeiion of llic painter Be/idar Jakac in ihe Archives of llie Republic of Slovema, which the artist made in the period 194^-1989 daring his travels at home aiu! abroad During lliis time, Jakae travelled extensively lliraugluml hiuope from Italy lo Norway and the Soviet Union, as well as to India, lie also visited llie USA twice whure he met numerous Slovene emigrants in New Ycrk, Cleveland, San Pran-eisco and 1 es Angeles. Most of these photographie ullages depict Jakac's meetings with numerous arlists. musicians, painlers, sculptors and their exltihilioiis, as well as llie exhibitions 'jf the famous painter himself. Jakac was parlieularly faseinaied by various naiaral moiifs He took pictures of import-mi cvenis, famous persmis and numerous cilies at heme and abroad, all of winch aPo gives his collection 11 documentary value,