sfesfes&£ Janez Polajnar KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN flR^^^^^^^%^^ri%^^^^^'^^^^_r^^^^^ »Ko tako premišljujemo propadanje tolikih, po- sebno mladih otrok, katerih nedolžnost in čistost je V kinu tako ogrožena, nam prihaja na misel ona silno ostra Kristusova sodba: Kdor pa po- hujša katerega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja.' (Mat 16, 6-7)«' 'PohujšljivV'prizori v filmu so v našem času sko- raj nekaj povsem običajnega. Sami erotični pri- zori in slike med ljudmi ne ustvarjajo več 'debate' o primernosti oziroma neprimernosti javnega prikazovanja le-teh. Sramežljivost, ki bi se morala oglasiti pri takšnih kadrih in v človeku vzbuditi nelagodje, se oglasi le še redkokdaj. Morda ne- lagodje občutimo le še ob družinskem gledanju nedeljskega filma, ko se prizor ne konča le pri francoski različici poljuba, ampak se nadaljuje in je pri tem oplemeniten s situaciji primernimi gla- sovi, dnevna soba pa s temu primerno tišino. Lenčck, Ignacij: Problemi filma. Pij XI. o kinu, v: Naša pol XII, Nekaj smernic katoliškemu dijaštvu, str. 44. (dalje: lenčck: Problemi filma...) Slike so iz knjige: Michael Achenbacli, Pablo Cancppele, Ernst Kicningei; Projektionen der Sehnsucht (Saturn. Die erotischen Anfange der österreichischen Kinematogra- fe); Wien 1999- Prisotnost erotičnih prizorov v različnih medi- jih ni več, vsaj ne v omembe vredni meri, pred- ^oseope Domači kino'1 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 1 met moralistov. Film in oglaševanje sta imela v sodobni zgodovini pri tem nedvomno precejš- njo vlogo. V oglaševanju je bilo že davno ugo- tovljeno, da je prodaja izdelka boljša, če je ta v oglasu povezan z erotičnim. Moja razprava pa se bo 'vrtela' okrog prvih projekcij pikantnih po- snetkov s kinematografom na Slovenskem. Cerkev in kino Film je z razvojem postajal vedno bolj množi- čen in posledično tudi bolj problematičen. Da se je uradna Cerkev, torej papež, opredelila do tega vprašanja, pa je preteklo kar nekaj časa. Problemi filma je naslov knjižice, ki je v Ljublja- ni izšla leta 1937. Ta tudi s komentarji obravnava okrožnico papeža Pija XI. Vigilanli cura, ki je bila izdana leta 1936. Papež je pri obrazložitvi problema opozarjal različne narode sveta, da se z nenravstvenimi zabavami uničujejo. »Narod, ki se v času počitka vdaja zabavam, ki kršijo na- čela dostojnosti, časti in nravnosti ter tako po- stanejo grešna priložnost, posebno za mladino - tak narod se nahaja v resni nevarnosti, da bo izgubil svojo veličino in svojo nacionalno moč.«s Prevajalec in razlagalec okrožnice je na tem me- stu dodal: »Kajti nravni zakoni so zakoni člove- ške narave, in zato zakoni zdravja in življenja. Kdor greši proti nravnosti, greši J/roti naravi, proti zahtevani narave same, ruši življenjski red in radira tako sam sebe. Kakor velja to za posa- meznika, velja tudi za cele narode.«* Kdaj je film slab in zato neprimeren, je v veliki meri odvisno od gledalca samega. V encikliki pa je podano mnenje papeža o slabih filmih, kdaj postanejo takšni in kako lahko kvarno vplivajo na vredno- te gledalcev. »Ko proslavljajo poželenja in strasti, postanejo grešna priložnost; mladino zapeljuje- jo na slaba pota; življenje kažejo v napačni luči; zatemnijo in oslabijo ideale, po katerih naj bi stremeli, razdirajo čisto ljubezen, spoštovanje do zakona in tesno zvezo družinskega sožitja.«"' Kategorije slabih in škodljivih filmov so lahko različne. Slabi filmi se pri razlagalcu enciklike delijo še na tiste, ki kvarno vplivajo na mišljenje in prepričanje gledalcev, in na tiste, ki direktno kvarno vplivajo na njihovo nravnost. Ti zadnji filmi pa so lahko: »- nemoralni po vsebini, misli in nemoralni v izvedbi. - nemoralni po vsebini, a dostojni v izvedbi - moralni po vsebini in ideji, a nedostojni, ne- moralni v izvedbi.«'' Pri filmskih projekcijah je potrebno upoštevati še druge okoliščine, ki vplivajo na gledalca. Film- ska predstava se navadno odvija pred večjim šte- vilom gledalcev, ki sedijo v zatemnjenem prosto- ru. Pri tem se v ljudeh ustvarja posebno vzdušje, ki gledalca privede v omotičnost, morda film privede celo v nekakšno stanje hipnotiziranosti. »Ljudje namreč, ki gledajo filme, sede v temnih prostorih, njih duhovne zmožnosti in duhovne sile so pogosto kakor v polsuu ... Dalje igrajo v filmskem dejanju možje in žene, ki morejo s svo- jimi naravnimi darovi in s svojo umetnostjo ter z vsem sijajem in okrasom zapeljevati mladino v vabljivo pokvarjenost. «7 Na samem začetku pa film zaradi nerazširjeno- sti še ni predstavljal takšne nravstvene nevarno- sti. Vendar takšno stanje ni trajalo dolgo. Eden prvih potujočih kinematografov (1908) Potujoča zabava Nalogo širitve novega izuma so prevzeli pod- jetniki, ki so se že pred tem ukvarjali s 'šovbizni- som'. Potujoči sejmi so prikazovali vse mogoče predstave in pri tem s pridom uporabljali različ- ne tehnične izume, ki so prihajali iz rok izumite- ljev. Omogočili so denimo zabavo z »gledališči z duhovi in specialitetami, z originalnimi prikaz- nimi duhov inpošastij, s priljubljenimi točkami: izginjenje medija, plavajoča živa človeška glava nad vodo, bliskovito hipno izginjanje živega ko- nja s kočijažem na odprtem odru in naglo izgi- njanje živih oseb izmed občinstva v pričo gledal- cev, obglavljauje ljudi z mečom itd.«* Napredek v Lonček: Problemißlma..., str. 3L Prav taw, str. 32. Prav tam, str. 37. Prav tatu. str. 3S. Prav lam. str. 41. Traven, Janko: Pregled razvoja kinematografije />ri Slo- vencih (do 1918), (komentar in opombe Liljana NcdiC, Stanko Šimec), Ljubljana, 1992, str. 12, (dalje: Traven: Pregled razvoja kinematografije...). 34 VSE ZA ZGODOVINO Janez Polajnar, KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN ZGODO VEVA ZA VSE tehniki, ki se je dogajal v svetu optike, so si ljudje prav tako lahko ogledali pri različnih potujočih podjetjih, ki so razkazovala različne podobe iz vsega sveta. »To so bile razne panorame, foto- plastike, diorame, koloroskopi, camere obscure, ciklorame, teleskopi itd.«9 Še ena iznajdba, ki se je vključila v kulturo sejmov, kulturo smeha in kar- nevala, je nekoliko kasneje postal film oziroma kinematograf.10 Film - kot nov dosežek - je fasci- nimi znanost in hkrati postajal zabava za množi- ce. S tem se je pa od znanosti oddaljeval. »Film se odtuji od znanosti in postane del kulture smeha. Film se naseli v tradicijah kulture smeha in se nameni tej kulturi podeliti nov pomen.«n Prva prikazovanja Na Slovenskem so o prvih kinematografskih predstavah, ki sta jih priredila brata Lumiere (za rojstni dan kinematografije velja 28. december 1895), najprej brali na Štajerskem. V Marburger Zeitung so o samem izumu poročali 16. aprila 1896 v članku Nov način gledališke predstave v Parizu. Bralci so v njem izvedeli, da si lahko gle- dalec na tak način ogleda slike iz vsakdanjega življenja. »Vendar denimo ne negibnih, na njih je vse živo in se giblje - kakor v resničnosti.«12 Iznajdba je mnoge dalj časa begala, živih ljudi in ostalih premikajočih se stvari na platnu si pač niso znali razložiti. Postopek prikazovanja in snemanja živih fotografij je prof. dr. Simon Šubic v reviji Dom in svet bolj strokovno razložil. »Apa- rat je namreč navit. Ko se sproži, razvije ti slike v istem redu in z jednako hitrostjo, kakor so se vtiskovale; od prve do druge preide petnajsti del sekunde. Ta kratki čas razdeljuje aparat na tri dele: tretjino tega časa razmotava sliko, dve tret- jini pa postoji ž njo mirno na zaslonu, da naredi svoj vtisek v očeh ogledovalčevih ... Na ta način se doseže prevara, ogledovalcu se zdi, da se prva slika pregiblje v drugo prav tako kakor se v deja- nju prva stopinja strinja z drugo. Nad vse čudno se zdi ogledovalcu, ko zre v te slike. To je pravo življenje, kakoršno gledamo v istini.« Na koncu pa je prof. Šubic svoj članek preroško zaključil: »Če se kdaj komu posreči, da združi s kinema- tografom še glasni Edisonov fonograf /.../ tedaj se bode zdelo, da sta čas in minljivost izgubila svojo moč in pravico in se lahko vse ohrani in obnovi, kar seje kdaj zgodilo.«15 Prebivalstvo na Slovenskem si je prve kine- matografske projekcije lahko ogledalo že jeseni 1896. Se pravi še v prvem letu, odkar so se za- čeli predvajati filmski posnetki drugod po Evro- pi. Tako so si v Mariboru žive fotografije lahko ogledali v Götzovi pivnici med 24. oktobrom in 1. novembrom 1896. Obiskovalci so lahko videli osem filmov, in sicer: Ankunft eines Zuges (Pri- hod vlaka), Zwei in Streit gerathene Kartenspi- eler (Prepirajoča se kvartopirca), Pariser Stra- ßenszene (Ulični prizori iz Pariza), Regiment französischer Soldaten (Francoski vojaški polk), Eine Waschanstalt (Pralnica), Der Lumpen- sammler (Cunjar), Eine Schwimmschule (Pla- valna šola), Gesellschaft beim Picknick (Družba na pikniku).14 V Celju so projekcije imeli v hote- lu Beli vol med 3- in 8. novembrom. Ljubljana je prišla na vrsto nekaj dni kasneje, 16. novembra so se namreč začele predstave v hotelu Pri Ma- liču. Ljubljančani so si lahko ogledali projekcije živečih fotografij''do 26. novembra. Lastnik apa- rature, ki je na Slovenskem (v vseh treh mestih je bil predvajalec isti) prva predvajala gibljive slike, je bil Charles Crasse iz Gradca.15 Kar pomeni, da bi si Ljubljančani in Celjani morali ogledali enak program, kot pred njimi Mariborčani. Vendar je v Ljubljani na sporedu opaziti tri posnetke več. Die russischen Feierlichkeiten von Paris (Ruske slavnosti v Parizu), Die Wiener Feuerwehr (Du- najski gasilci) in Die Westminster-Brücke in Lon- don (Westministrski most v Londonu) so našteti v sporedu Laibacher Zeitunga z dne 24. novem- bra 1896. V Celju v časopisu Deutsche Wacht ni- sem zasledil programa. Ob začetku prikazovanj 1. novembra je bil objavljen oglas, ki je najavljal začetek predvajanja 'lebender Fotografien', ob koncu, 8. novembra 1896, pa le kratek komentar gostovanja. Zato nisem uspel ugotoviti, če je spo- red v Celju vseboval tudi te tri posnetke. Ker pa je Knežević ugotovil, da je v vseh treh mestih v obdobju od 24. oktobra do 26. novembra gosto- val isti podjetnik, lahko domnevamo, da so bile projekcije identične. Manj verjetno je, da bi Cras- se na poti prejel še tri dodatne posnetke, ki bi jih kasneje vključil v program. 9 Prav tam, str. 16. '" Schlußmann, Heide: Fragmenti zgodbe o ljubezni /Frag- mente einer Geschichte der Liebe, v.Hofcr, Franz: Prvi sle- dovi starosti /Des Alters erste Spuren (urednika Liljana Nedič, Silvan Furiati), Ljubljana, 1996. " Prav tam. " Traven: Pregled razvoja kinematografije..., str .19, opom- ba št. 2. 13 šubic, Simon, Žive fotografije, Dom in svet, 1898, str. 18-20. 14 Marburger Zeitung 29-10.1896. a Knežević, Srdan: Prva kinematografska prikazivanja • Ljubljani (1896-1900), v Zgodovinski časopis, letnik 40, št.3, (dalje: Knežević: Prva kinematografska prikaziva- nja...). VSE ZA ZGODOVINO 35 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 1 Prve projekcije pikantnih posnetkov Kot sem že omenil, so kmalu nastali tudi prvi kinematografski posnetki, ki so se vrteli samo pred moškim občinstvom. Posnetke s pikant- no-erotično vsebino si je bilo moč ogledati tudi že pri izumih, ki so bili predhodniki filmskega posnetka. Pri Panoramah, mehaničnih panopti- kumih, Laterni magica, mutoskopih ... so si inter- esenti lahko ogledali tudi pikantne scene. Slike- filmi z vsebino, ki ni bila primerna za vse, so se navadno 'skrivali' pod oznakami, kot so moški večeri (Herrenabend), pariški moški večeri (Pa- riser Herrenabend), pikantni filmi in tudi ga- lantni filmi. Režiserji so v tej zvrsti filmske umet- nosti sicer prevzeli že relativno dolgo poznane scenarije. Snov' so običajno že prej uporabili pri predstavah v kabarejih, potujočih gledališčih ... Pri pikantnih filmih pa so posebno pogosto snemali plesne prizore, voajerizem, scene s sla- čenjem in prizor 'umetnik ter njegov model'? Na tem mestu je potrebno omeniti še, da se pod oznako Herrenabend filmen niso vedno skrivali le erotični filmi. Posnetki so bili lahko tudi deli kirurške operacije, filmi o različnih boleznih in iznakaženih telesih. Na projekcije moških veče- rov pa je navadno prihajalo precej obiskovalcev in so bile dobičkonosne.17 Moški večeri so zato bili za podjetnike v tem poslu privlačni in se jih niso branili organizirati. Kinematograph Lautermann == in ber ^epljalle in erfjeibba. ^ £c ni t tag bctt 12, 2ÍU0itft nacÇmittaa* 4 •• unb ab«nt>* 8 ••• umuibcrntfïtd) bie lefcten SSorftelIungcn. 4*41 »rirait« •«•1••"|"•*. M mate tU t°4«tttt<« tmttfift» «fumea«, tot IO Wlraln »4 t M> •« afti eilt auf ter Sciuanl ulayuit. '#••< i>|u io H|i. •••••! 3. «S. Iant4titmann, Suuiftnlcui ini S*raM>- Vabilo na 'moški večer' Premierno prikazovanje pikantnih posnetkov s kinematografom je Maribor doživel v začetku meseca novembra 1897. Še ko so kinematograf- ske posnetke prikazovali samo potujoči kinema- tografi, je Johann Blaser v Maribor, kjer je go- stoval s svojo aparaturo od 3. do 11. novembra 1897, s seboj poleg običajnih filmov pripeljal tudi 'diverse pikante Filme', kot sta bila Damen im Bad (Dame v kopeli) in Endlich allein (Konč- no sama)? Enak program kot v Mariboru je lastnik potujočega kina objavil v celjski Deutsc- he Wacht? Identičen spored pa je bil objavljen tudi v Laibacher Zeitungu.20 Pri vseh sporedih sta bila filma predvajana kot zadnja posnetka na programu, v prvem sporedu Endlich allein, v drugem pa Damen im Bad. Pri nobenem od treh gostovanj ni opaziti, da bi imel Bläser kakršne- koli probleme, ki bi mu jih povzročala njegova predvajanja filmov. Drugačno gostovanje je potekalo na Zgornjem Štajerskem. Mesec dni, preden je gostoval v Mari- boru, je 3- oktobra 1897 svoj kinematograf pred- stavil v mestu Steyr, kjer se je zgodil pripetljaj, ki je odločal o njegovi nadaljnji poti oziroma o nadaljnjem programu njegovega kina. Med pre- bivalstvom je Bläser vzbudil mnogo zanimanja in v kinu je imel precej obiska. Med ljudmi, ki jih je njegov kinematograf pritegnil, se je znašel tudi lokalni župnik, ki je po projekciji sporeda na svojo grozo mogel ugotoviti, da se med pov- sem neškodljivimi filmi predvajajo tudi taki, ki iz nravstvenega vidika niso neoporečni. Žaljenje javne morale je prijavil pri Državnem pravdni- štvu v Steyru. To je Bläserja zaradi kršitve para- grafa 516 (javnega širjenja nenravstvenih pred- stav)21 poklicalo na zagovor. Naslednja projekci- ja pa je bila za podjetnika vendarle oprostilna. Okrožno sodišče je po tej poskusni projekciji filma ugotovilo, da ne krši javne morale in Blä- serja oprostilo.22 Odločitev mu je očitno omogo- čila, da je svojo turnejo nemoteno nadaljeval s celotnim programom. Tako je podjetnik lahko 16 Caneppele, Paolo: Projektionen der Sehnsucht. Die ero- tische Anfänge der Kinematografe, v: Projektionen der Sehnsucht, Sturn. Die erotische Anfänge der Österreic- hischen Kinematografe, str. 16. (dalje: Caneppele: Pro- jektionen der Sehnsucht...) " Prav tam, str. 23- 13 Kieneger, Ernst: "Klassische Wanderkino" 1896-1914, Filmkomunikation auf dem Weg zur Institution, diplom- sko delo, Dunaj, 1992, str. 377 (dalje: Kieneger: "Klassisc- he Wanderkino"...). a Deutsche Wacht, 11.11.1897. 20 Laibacher Zeitung, 20. 11. 1897. 21 Kieneger: "Klassische Wanderkino", str. 174. Paragraf 516 je bil v veljavi že od leta 1852 in seje glasil: »Wer (mit) öffentliche, oder vor mehreren Leuten, oder in Druck wer- ken, verbreiteten bildlichen Darstellunge die Sittlichkeit oder Schamhaftigkeit gröblich und auf eine öffentliches ärgemis erregende Art verletzt, macht sich einer Übertre- tung schuldig soll zu strengem Arreste voti acht Tagen bis zu sechs Monaten verurteilt werden.» 21 Prav tam. 36 VSE ZA ZGODOVINO Janez Polajnar, KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN ZGODOVINA ZA VSE predvajal vse svoje filme tudi v treh mestih na Slovenskem, kjer je gostoval kasneje.23 Ko je Bläser gostoval v Ljubljani od 21. do 28. novembra 1897, je tudi Laibacher Zeitung eno sliko ocenil kot neprimerno za mladino. Najver- jetneje je, da je pisca v časopisu zmotila slika En- dlich allein. Vendar očitno ni bila sporna le ena slika-film iz predvajanega sporeda. Kneževič na- mreč omenja dopis deželnega predsedstva z dne 24. novembra, v katerem ljubljanski magistrat opozarjajo, da Bläserjev program vsebuje tri sli- ke, ki bi lahko škodljivo vplivale na prebivalce.24 Iz dopisa deželnega predsedstva je razvidno, da gre za filme Endlich allein, Damen im Bad in Zwei duellierende Frauen (Dvoboj žensk).23 Pri tem je zanimivo, da zadnjega v objavljenem spo- redu ni moč najti. Lahko pa bi šlo za film Zwei Ringkämpfer (Bojevnika v ringu). Ta je namreč edini, ki bi v objavljenem sporedu lahko ustrezal omenjenemu filmu.2'' Ob naštetih prizorih so bili popularni tudi film- ski posnetki plesalk. Bläser je imel v svojem pro- gramu sliko z naslovom Serpentinski ples. Filme s tem naslovom pa je sicer snemala hole Fuller (Marie-Louise Fuller, 1862-1928). S svojimi filmi je ta plesalka postala znana po vsem svetu, skoraj vsi pa so nosili naslov Serpentinski ples. S svoji- mi sposobnostmi je pritegnila pozornost slikar- ja Toulouse-Lautreca, ki jo je tudi upodobil na svojih slikah. Vendar pa naj bi njeni filmi (zaradi svetlobnih efektov, ki so bili potrebni za njeno plesno točko) bolj škodovali prizorom, ki jih je gledalec zaradi efektov vedno težje dojemal, kot pa nravstvenosti gledalca.27 Od 22. aprila do 14. maja leta 1899 je Bläser po- novno gostoval v Ljubljani. Deželno predsedstvo je tudi tokrat, in sicer 13- maja, poslalo dopis ljub- ljanskemu magistratu, v katerem opozarja, da se v programu nahajajo določene slike, ki bi jih bilo potrebno prepovedati.28 Kratka notica v Sloven- skem narodu ob zaključku njegovega gostovanja pa ne namiguje na to, da bi Bläserjev program vseboval kaj takega, kar bi lahko vzbujalo pre- grešne misli, kvečjemu nasprotno. »Bioskop, ki se razkazuje v Latermanovem drevoredu, odpo- tuje v ponedeljek iz Ljubljane. Jutri bodo zadnje predstave. Podobe so mirne in Jako zanimive, »led njimi je potrebno posebno omeniti 'Raz- gled Ljubljane'.«1'' Sam dopis z opozorilom je na magistrat prispel 13. maja, kar je pomenilo le en dan prej, preden je Bläser zaključil s projekcija- mi v Ljubljani. Tako cenzura, tudi če bi hotela, ni utegnila posredovati. Istega leta je od 8. do 11. novembra v Ljubljani gostoval Max Schüler, podjetnik iz Pulja, prav tako lastnik enega izmed potujočih kinematografov. Deželno predsedstvo je od njega zahtevalo, da vse filme pokaže cen- zuri, še preden začne s programom. Od namera- vanega programa so mu odobrili 44 slik-filmov, 17 'pikantnih'slik, predvidenih za moške večere (Herrenabende'), pa so mu zavrnili.3" Podjetnik je torej imel od vseh s seboj pripeljanih filmov več kot četrtino takšnih, ki se cenzorjem niso zdeli primerni za javnost. Filmska produkcija, ki je svoje občinstvo našla še na kakšen drug način kot zgolj z golo fascinacijo, ki so jo povzročale 'živečefotografije', je očitno že kmalu našla rela- tivno širok krog občinstva. i m Scena iz filma Erotika obuvala Otroci v nevarnosti Prav ti pikantni prizori so pri filmu vzbujali veliko pozornosti. Poljubljanja ali razgaljenih nog pač ni bilo moč videti na vsakem koraku. Film pa je vse to prikazoval v živih slikah in ne le na statičnih fotografijah. Te so že dolgo pred -'-' Kasneje, v januarju 1899, je bilo filmsko delo podvrženo tako imenovanemu klateškemu zakonu' (Vagabund- Gesetz), kije bil sprejet 24. maja 1885, s katerim so bili lahko kršitelji kaznovani s prisilnim delom ali kaznijo v poboljševalnici, »Womit strafrechtliche Bestimungen in betreff der Zulässigkeil der Anhaltung in Zwangsarbeits oder Besserungsanstalten getroffen werden." Glej v Ida Wlckenhauser: Die Geschichte und Organisation der Filmzensur in Österreich 1895-1918, doktorska diserta- cija, Dunaj, 1967, str. 5. Glej tudi Materialen zur österre- ichischen Filmgeschichte, Paolo Caneppele: Entscheidun- gen der Wiener Filmzensur, Dunaj, 2002. -' Kneževič: Prva kinematografskaprikazivanja..., str. 28.5. a Arhiv Republike Slovenije, fond: Deželno predsedstvo za Kranjsko, spis 5716/1897. (dalje: ARS, DPK, spis...) •'" Laibacher Zeitung, 20. 11. 1897. 37 Caneppele:Projektionen der Sehnsucht..., str. 17. 18 Kneževič, Prva kinematografska prikazivanja..., str. 287. 29 Slovenski narod, 13. 5. 1899. •w Kneževič: Prva kinematografska prikazivanja..., str. 287. VSE ZA ZGODOVINO »7 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 1 filmom omogočile pogled na skrite čare deklet, ki jih je razgaljene ujel fotoaparat. Ženska ni bila več le narisana, ampak se je kazala v svoji narav- ni podobi ter tako še bolj privlačila poglede in razburjala domišljijo. »Kar je fotografirano, je v resnici povzeto, v nasprotju z narisano sliko.«51 V kinematografu pa so se pohujšljivi'prizori kazali pred celotnim občinstvom, kar je bilo za nekate- re povsem neprimerno, za druge pa dobrodošlo in zaželeno. Problematičnost kinematografa se je skrivala predvsem v množičnosti novega medija. Kinematograf je bil namreč veliko bolj dostopen širšemu krogu ljudi, saj so se cene ob prvih pri- kazovanjih gibale med 20 in 30 krajcarji, otroci pa so plačali polovično ceno - 10 krajcarjev.32 Nizka cena in začetni sejemski značaj pa sta v kino pogosto pritegnila prav otroke. Nemoralne prizore so tako predvajali tudi njim. Otroci so se nevede znašli v veliki nevarnosti. Kakšne nečis- tosti, ki so se znašle na sporedu, bi lahko namreč globoko prizadele še neizoblikovane osebnosti. Sramežljivost in čednost, dve največji varovalki nedolžnosti, pa sta bili posledično še posebno ogroženi. »Vse, kar doživi, sprejme vase in neka- ko vzida v svojo notranjo stavbo. V teh letih igra kino važno vlogo, a žal - ne da bi bili črnogledi - v večini slučajev v njegovo vzgojno škodo.«ib Stanje se je po ustalitvi kina v mestnih dvora- nah še poslabšalo. Na Dunaju je Zeitschrift für Kinderschutz und Jugendfürsorge v članku Das Kinematographentheater und seine Gefahren für Jugend objavil tudi anketo o pogostosti obis- kovanja kina med šolarji. Na eni strani je v tabeli predstavljen podatek o številu šolarjev, ki hodi- jo v kino oziroma so kino vsaj enkrat obiskali. Na drugi strani pa je, kot nekakšno nravstveno nasprotje, predstavljen podatek, koliko šolarjev še ni videlo Stephanskirche, dunajske katedrale. Podatki v dvanajstem dunajskem okrožju (Bezir- ku) so res malce presenetljivi, saj naj ne bi kate- drale še nikoli videlo 48 % šolarjev, medtem ko naj bi bilo v kinu vsaj enkrat že 78 % šolarjev. V desetem okrožju je bilo takšnih, ki niso vide- li katedrale, le še 14 %, vendar jih je bilo v kinu že 96,5 % in kar 35,5 % jih je redno obiskovalo kinopredstave.34 Vprašanje primernosti prikazo- vanja predstav za otroke, mladino ter gospe in gospodične pa se je sprožalo že ob filmu Konč- no sama/Endlich allein. Vprašanje primernosti Že prve projekcije pikantnih filmov so v časo- pisju sprožile vprašanje o spornosti predvajanja in o nravstveni primernosti takih filmov. Časopis Komet se je tako leta 1897 spraševal, če so morda take predstave namenjene samo določenim kro- gom ljudi. Takim namreč, ki so jim takšne, mo- ralno vprašljive slike, privlačne. »Da haben wir z. •. eine Darstellungen: »Endlich allein«. Daß sich ein Brautpaar 'kinematographieren' läßt und dann gestattet, daß die Aufnahme aller Welt vorgeführt werden, glaubt kein Mensch. Also, ist die dargesteltte Situation künstlich erzeugt und welchen Personen zur aufnähme gedient haben, resp. welchen Sittlichen Werth die betr. Personen besitzen, ist von Jedem, der einigermaßen Ver- standbesitzt, zu errathen. Ich will gern zugeben, daß für gewisse Kreise die Vorführung dieser Situation eine gewaltige Anziehungskraft und einen mächtigen Reiz besitzt. Aber sind denn die Vorstellungen lediglich für gewisse Kreise be- stimmt?«^ Endlich allein je bil sicer v dvojni monarhi- ji dlje časa zelo uspešen film, kritike pa so bile različne. V Kometu so ga označili za 'anstoßig', torej za nespodobnega ali morda celo pohuj- šljivega. Spet drugi niso kritizirali nemoralnosti filma, temveč so prizore videli bolj komične kot pohujšljive. Kritika v časopisu Bozner Zeitung se je nanašala ravno na to dejstvo; v filmu se na- mreč mladi zakonec ob preoblačenju svoje žene skriva za špansko steno. »Situation des jungen Ehemannes welcher sich bei der Toillette seiner schönen Frau hinter der spanische Wand ver- stecken muss, ist so komisch, dasssie den ärgsten Hypochonder zum Lachen bringen muss.«i6 Edini časopis na Slovenskem, ki je omenil ne- primernost posnetka v Bläserjevem programu, je bil Laibacher Zeitung. Dne 24. novembra 1897 je bil objavljen članek, v katerem so zapisali: »Se- danje predvajanje v dvorani hotela Pri Maliču je bistveno boljše, ker omogoča lastna električna naprava potrebno osvetljavo, zaradi česar so fo- tografske slike jasne in plastične. Vse so vredne ogleda in posebno humoristične prizore ceni in odobrava mladina... Slika, ki se zdi za mladino manj primerna, bo od zdaj naprej odpadla.«*1 Na tem mestu se je zgodila prva cenzurna ob- 31 Lonček: Problemi filma..., str 40. 32 Traven: Pregled razvoja kinematografije..., str. 24. 33 Leniek: Problemi filma..., str. 44. 34 Zeitschrift für Kinderschutz und Jugendfürsorge, marec 1912. 35 Kieneger: "Klassische Wanderkino"..., str. 302. 36 Caneppele: Projektionen der Sehnsucht..., str. 20. 37 Traven: Pregled razvoja kinematografije, str. 29- 38 VSE ZA ZGODOVINO Janez Polajnar, KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN ZGODOVINA ZA VSE ravnava kinematografskega sporeda v Ljubljani. Traven zapis razlaga kot poseg javnega mnenja ali cenzure v spored. »Zabeležujem ta prvi poseg javnega mnenja v predvajanje filmov, dasi še nisem mogel ugotoviti, alije zahtevala okrnitev sporeda cenzura ali pojavljajoča se skrb vzgoji- teljev za mladino, kije bila - kakor dokazujejo poročila - za kinematografsko novost izredno navdušena.«^ Iz spisa, ki se nahaja v arhivu je razvidno, da se je komisija deželnega predsed- stva odločila, da predvajanje filma Endlich allein prepove in nad nadaljnjimi predstavami vzposta- vi nadzor. Slika Endlich allein je bila prepoveda- na, ker naj bi bila njena vsebina hvalnica borde- lom. Če pa bi lastnik to prepoved ignoriral, bi se mu moralo odvzeti dovolilnico za prikazovanje filmov v Ljubljani. Sam spis in odlok pa sta bila izdana in poslana na mestni magistrat v Ljubljani 24. novembra 1897.3y Na tem mestu je potrebno omeniti, da sta bila v Laibacher Zeitungu že 20. novembra 1897 objavljena dva sporeda. Prvi je bil napovedan od ponedeljka, 20. novembra, do torka, 22. novembra, in je vseboval Endlich alle- in. Drugi spored pa, ki je bil napovedan od 23. novembra do 25. novembra, filma Endlich allein ni vseboval več, temveč le, Damen im Bad. To bi pomenilo, da Bläser programa ni v ničemer spreminjal, saj je program tekel po sporedu. V že predvajani program torej cenzura ni posegla, saj je bil sam odlok izdan po zaključku predvaja- nja spornega posnetka. Predvajanja do nedelje, 28. novembra, pa so bila podaljšanje gostovanja. Vprašanje je sicer, na podlagi česa je Blaser se- stavil podaljšani program. Domnevamo lahko, da je bil Blaser o sklepu cenzure obveščen in je bil podaljšani program narejen po posredovanju cenzure. Druga možnost pa je lahko tudi, da je le nadaljeval z drugim, že objavljenim sporedom. V Laibacher Zeitungu je bil namreč 25. novembra objavljen podaljšan spored in je identičen tiste- mu, ki je bil objavljen 20. novembra kot drugi spored. V Travnovem pregledu predvajanih filmov v Ljubljani v naslednjih sedmih letih ni več zasle- diti, da bi se kdaj predvajali filmi z nravstveno sporno vsebino ali da bi kateri od podjetnikov organiziral moške večere. Šele marca 1905 je moč zaslediti, da je podjetje Tlie American Show (lastnik je bil N. W. Kobelkoff) najavilo pred- vajanje predstav 'za gospode, samo za odrasle'. Vendar naj bi spored nudil manj, kot so obljub- ljali naslovi v sporedu (npr. Kopel dvornih dam, Toaleta device, Novoporočenca gresta spat, Mo- deli pri slikarju, Kopel Parižanke, Konkurenca prsi itd.)40 Spored je bil objavljen 18. marca v Slovenskem narodu in tudi v Laibacher Zeitun- gu. Zanimivo je, da v treh ljubljanskih časopisih nisem zasledil nikakršnega odmeva na te moške predstave. V tem času so sicer iz katalogov 'res- nih' producentov začeli izginjati erotični ali tudi 'galantnifilmi'. Hkrati pa so se vzporedno začela ustanavljati podjetja, ki so se za ta žanr speciali- zirala.41 Prehod k stalnim kinematografom V tem času, po 1905, se je kinematograf počasi ustalil. Po obdobju potujočih kinematografov je aprila leta 1906 Davorin Rovšek poskušal usta- noviti prvi stalni kino v Ljubljani. Njegov kine- matograf je začel poskusno delovati 21. aprila in je deloval do 15. junija istega leta, ko je naredil poletni premor, a jeseni s predstavami ni nada- ljeval.42 Prvi kino, ki je dejansko postal stalen, je bil Kinematograf Edison in je imel svojo dvorano nasproti kavarne Evropa, ob Dunajski cesti. De- lovati je začel maja 1907. Istega leta sta v Ljubljani začela s predvajanji še dva kinematografa. Ciné- matographe - théâtre français je začel delovati konec avgusta (lastnik je bil že prej omenjeni Rovšek), The American Bioskop pa od konca ok- tobra. Ljubljana pa je bila očitno premajhna za tri kinematografe, saj je že 20. decembra istega leta kot edini stalni kino v mestu ostal Kinematograf Edison. Septembra 1908 je lastnik Edisona mo- ral spremeniti ime kinematografa, saj je T. Edi- son uveljavil avtorske pravice do svojega izuma in tako je nastal Prvi kinematograf Pathé. Julija 1909 se je pojavil še Elektro - radiograf Ideal, ki je v naslednjih letih postal najpomembnejši kino v Ljubljani, saj je kinematograf Pathé zaprl svoja vrata že februarja naslednje leto. Sedež kina Ide- al je postala stavba ob današnji Cankarjevi ulici; stal je na mestu, kjer dandanes stoji tudi kino Ko- muna. V naslednjih letih se je dvakrat poizkusil z delovanjem kinematograf Metropol v Deželnem 38 Prav tam. 39 ARS, DPK, spis 5716/1897 40 Traven: Pregled razvoja kinematografije, str. 85- •" Prav tam, str. 86, opomba ¡t. 15- Na Dunaju so v tem času ustanovili firmo Saturn. Več o tem: Achenbach, Michael: Die Geschichte der Firma Saturn und ihre Auswirkungen auf die Österrcicische Filmzensur, Achenbach, Michael, Caneppele, Paolo: Anmerkungen zur erhaltenen Produk- tion der firma Saturn, v: Produktionen der Sehnsucht. Saturn. Die erotische Anfänge der Österreichischen Kine- tnatografie, Dunaj, 1999. 42 Traven: Pregled razvoja kinematografije..., str. 95-101. VSE ZA ZGODOVINO 39 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 1 gledališču, čigar dobiček naj bi služil splošnim slovenskim kulturnim interesom. Vendar do leta 1915, ko so ustanovili kino Central, v Ljubljani ni bilo novega stalnega kinematografa.'* Kino Louis Ceni Kinematograf v Deželnem gledališču je bil že kmalu po prvih prikazovanjih filmov, torej še kot kino Metropol v letu 1913, deležen obravnave s strani deželnega odbora. 17. maja je tako pote- kala razprava o kinu Metropol, v katerem naj bi prikazovali filme, ki so »s stališča nravnosti naj- strožje graje vredni in tedaj za predstave v de- želnem gledališču neprimerni.« Razprava se je končala s pooblastitvijo deželnega glavarja dr. Šušteršiča, da lahko kino zapre, »če se bo še pred- vajal kak film, ki žali po njegovem prepričanju moralni čut.« Ob tem pa so Dramatično dru- štvo, ustanovitelja kina, opozorili, »da naj zlasti brezpogojno izključi vsak film z erotično vsebi- no ...» Dejansko je bilo delovanje kina 24. maja 1913, dober mesec po prvem predvajanju, zaradi predvajanja erotičnih filmov ustavljeno.*4 Na ža- lost ne vem, za katere filme je v tem primeru šlo in kakšna je bila konkretna vsebina 'erotičnega' filma. Iz programa, ki so ga redno objavljali v Slovenskem narodu, namreč ni mogoče razbrati filmov, ki bi lahko žalili javno moralo. Odzivi na izvršen ukrep deželnega glavarja pa so bili raz- lični. V Slovencu so se z odločitvijo strinjali, češ da so se v kinu dejansko vrteli nemoralni filmi: »Kino Metropol v deželnem gledališču zaprt. Na podlagi soglasnega sklepa deželnega odbora z dne 17. maja. To radi tega ker so se, v protislov- ju z danimi obljubami in ustanovljenimi pogo- ji, predstavljali filmi škandalozne, nemoralne skrajno pohujšljive vsebine.**5 V Slovenskem narodu pa je pisec članka (domnevamo lahko, da predsednik Dramatičnega društva) očital de- želnemu glavarju, da podob sploh ni videl in da so obtožbe o vrtenju nemoralnih filmov povsem neutemeljene. »Kajti vse podobe, ki se predstav- ljajo v kinematografu so oblastveno cenzurirane in ta cenzura je v Ljubljani tako sekani na kakor nikjer drugje.«*' Kino Central Kino Central je imel otvoritveno predstavo 1. 5. 1915 in je pomenil realizacijo ideje, po kate- ri bi se z dohodki od kinopredstav kasneje ob- novilo Slovensko deželno gledališče. Koncesijo za novi kino je dobila Slovenska krščansko so- cialna zveza. Poslovodja in kasneje lastnik no- vega kina je postal Ivan Štefe, ki je bil tudi član Slovenske ljudske strankef Kinematograf je z lastništvom dobil tudi politični predznak. Na ža- lost nekaterih ljudi blizu te stranke pa se je kino, kot bomo videli, držal predvsem tržne logike in programa kina ni sestavljal le iz preverjenih, moralno povsem neoporečnih filmov. Državna cenzura je bila postavljena, da bi obvarovala lju- di moralnega pohujšanja in tako ohranila javno moralo na dostojni ravni. V Ljubljani se je s pro- blemom javne morale ukvarjal tudi ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Zanimivo je, da v svojem dnevniku o filmu ni zapisal prav veliko, dokler niso odprli kina Central, torej kina, ki je zaradi ustanovitelja in poslovodje veljal za bolj 'klerikalnega'. Dve predstavi v kinu Central »ljudje mislijo, daje ta kino naš duhovski. Sli- šale so se besede: Kaki svinjarji so duhovni, ki imajo tak kino'«."' Že dve leti pred tem zapisom v dnevnik je škof začel resno opazovati dogajanje v ljubljanskih kinematografih. Januarja 1915 je opozoril dežel- nega glavarja, »da svojemu delu dotična komisija ni kos, ki naj nadzira predstave, da ne bo kaj nemoralnega,« saj naj bi bila v kinu Ideal »serija predstav, kije sedaj že dovršena, Jako nesram- na: naga ženska, objem iti poljubi od moških.«*' Naslednji zapis v dnevniku je moč zaslediti že dober mesec po tej prvi pritožbi v zvezi s kinom. Zdi se, da opozorila, ki so bila naslovljena na de- želni odbor, niso zalegla, saj je v dnevniku moč opaziti škofovo nezadovoljstvo z opravljenim « Pran Umi. str. 102-147. " Pran tam, str. 147. " Slovence, 24. 5. 1915. 46 Slovenski narod, 26. 5. 1913. 47 Traven: Pregled razvoja kinematografije..., str. 149-157. 41 Arhiv Republike Slovenije, dislocirana enota, oddelek II, Jegličen dncnnik, 27. 2. 1917, (dalje: Jegličen dnennik,...). •>" Pran tam, 24. 1.1915. 40 VSE ZA ZGODOVINO Janez Polajnar, KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN ZGODOVINA Z\ VSE delom deželnih cenzorjev. »Kino še vedno igra. Slike so večkrat popolnoma nesramne. O eni sem se pritožil predsedniku iti rekel, da cenzorji svo- jim nalogam niso kos. To ga je zabolelo. Ukazal jo je še enkrat cenzurirati. Iz poročila teh cenzor- jev in iz onega, ki sem ga jaz dobil privatno, se more dokazati, da lastnik kina goljufa: druge da na cenzuro, druge predstavlja, sploh pa se pred- stavljajo ljubeznive stvari vedno. Kaj resnega ne vleče: nesramnosti pa vlečejo, da se vse kar tare. I)i zraven so deklice od 15, 16 let. Moj Bog, bo treba še bolj nastopiti.*50 Očitno je v tem letu škof postal bolj pozoren na novi medij. Posebno pozornost pa je kine- matografu namenil po ustanovitvi kina Central, ki je zaradi lastništva veljal za 'duhovski' kino. Ustanovili so ga maja 1915 in že na začetku ok- tobra se je škof prepričal, da se tudi v tem kinu vrtijo nemoralne predstave. V kino je zato poslal svojega človeka, t.i. presbiterija, ki bi ga zaradi njegove naloge lahko imenovali tudi 'vohun'. Ta mu je nato podal poročilo z natančno popisano vsebino dveh filmov. Prvo poročilo se nanaša na film Grofov sin in cirkuška umetnica, ki v osno- vi ni bil problematičen. Čeprav je naš vohun ob 4. dejanju, ko se je dogajal karneval in so ljudje v filmu rajali, zapisal »'Alles durch einander'Za psihologa krasna scena, kako se pod vplivom vina in vrvenja, kot je na maškaradi, kmalu pri- pravi trezne ljudi do neumnosti«.51 Tudi škof je v dnevniku zapisal, da »prvič ni bilo nič poseb- nega, akoravno dosti zaljubljenosti.« Naslednja predstava pa je pri škofu povzročila precejšnjo razburjenost in ogorčenje. »V drugič je bila veli- ka grdobija.«52 Zaklad Abdar Rahmana Film je bil precej senzacijsko najavljen, poleg tega pa naj bi ga predvajali samo dva dni: »Der große orientalische Sensationsdrama Der Schatz des Amdar Rahmans in Kino Central in Landest- heater kommt heute Samstag und morgen Sonn- tag zur Erstauffurungen in Laibach. Der Drama hat eine prachtvolle Ausstattung, gespielt von Hugo Flink und anderen besten Schauspieler.«^ Presbiterij pa je ob vsem blišču Orienta moral biti pozoren predvsem na moralno primernost prikazanih prizorov. Pa si poglejmo poročilo, ki ga je po predstavi dostavil škofu Jegliču. Sam film se je dogodil v nedeljo, 3. oktobra 1915. Začel se je z vrnitvijo Abdar Rahmana z zmagovitega pohoda v svoj harem, kjer so se odvijali najbolj sporni trenutki. 'Kraljica harema''je bila takoj deležna nravstve- nega pregleda. »Obleka njena zelo pomanjkljiva: prsi le za silo oblečene, okoli pasa za kak pedenj široko gola, v kratkih, rekel bi, plavalnih hlačah (zelo kratkih). Čez: v širokih turških hlačah, ki so iz redke tkanine kot recimo pajčolan, da se popolnoma vidijo skozi gole noge v vsej višini.«'" Rahmana pa vsa ta lepota in zapeljivost žena iz harema ni prepričala; do žena je hladen in se ma- lomarno uleže na zofo. Hotel si je ogledati ves plen, zato so mu pripeljali Rameiko, hči Abu ben Omarja, ki jo je Abdar Rahman na pohodu ukra- del njenemu očetu. »Evnuh mu pripelje ujetnico, kipa šejka niti ne pogleda, ampak mu obrne hr- bet. (Ostale žene so v ozadju)«. A izkušeno oko je hitro prepoznalo hotnico, ki se skriva za pre- lepim obličjem mladega in nedolžnega dekleta. »A izraz ujetnice (kakšnih 17 let) ni izraz plahe- ga dekleta, ki se boji za nedolžnost, ampak slabo simulirana 'žalost' kokete. (Oblečena je v lahko haljico brez rokavov.)«^ Do drugega dejanja se v nadaljevanju ne zgodi nič pretresljivega'. Odposlanca Abu ben Omarja z zakladom odkupita Rameiko, ki se nato vrne k očetu. Abdarjev suženj zaklad zakoplje, šejk pa načrt s skritim zakladom skrije v skrinjico za ko- ran. A ko se ponovno znajdemo v haremu, brez nesramnih reči očitno ne gre. Ples - to grešno Scena iz filma Moč hipnoze Prav tam, 4. 3- 1915. Nadškofijski arhiv Ljubljana, serija: škofje, fowl: škof An- ton Bonaventura Jeglič, fase 40. (dalje NŠAL,...fasc. št.). Jegličev dnevnik, 7. 10. 1915. Laibachcr Zeitung, 2. 10. 1915. NŠAL,...fasc. št. 40. Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 41 ZGODO VINA ZA VSE leto XI, 2004, St. 1 početje človeškega rodu -, ki ga je že škof Anton Martin Slomšek uvrstil med devet sovražnikov devištva in ob tem zapisal, da je 'plesišče deviške čistosti morišče66, se je v vsej svoji grdobiji raz- kril tudi na platnu. Abdar Rahman je, po oprav- kih z zakladom, v haremu počival. »Leži na zofi zraven zofe na tleh na preprogi leži Kraljica ha- rema (enako oblečena kot v prvem dejanju) in gospodar jo z roko gladi po licu iti rokah, zapove ji, naj pleše pred njim.« Kraljičin ples je našega špijona pretresel. »Ples njen (naravnost ostu- den) skozi prosojne hlače (turške) se vidi vsaka kretnja cele noge.« Skratka, film je bil menda povsem neprimeren za ljubljansko občinstvo. Zanimivi so tudi vtisi, ki jih je na posebnem listu zapustil agent, zlasti njegove opazke o gledalcih. O najbolj sporni sceni je sicer menil, da »ako bi bile scene v hare- mu lepše 'kostumirane', bi igri ne bilo oporekati, tako mi je pa bilo od enega gledanja dovolj, da je v drugič nebi šelgledat.«bl Če bi torej film raz- vrščali po klasifikaciji, ki jo je dvajset let kasneje razdelal razlagalec enciklike Pija XL, bi morali ta film vsekakor uvrstiti med tiste, ki škodijo nrav- stvenosti. Vendar bi v naslednji razvrstitvi, če sklepamo po podanem mnenju, prišel med tiste, ki so sicer moralni po vsebini, a so nedostojni in nemoralni v izvedbi. Občinstvo je sicer svoje mnenje izrekalo z vzkliki in smehom. »Ko pa je prišla scena v ha- remu je nastalo molčanje, ki sem si ga razlagal, ali da so tako napeto opazovali, da si ni nikdo upal črhniti, ali pa jih je bilo sram scene.« Samo- kontrola kritika pa je vendarle za trenutek popu- stila ob burki, ki je bila na sporedu po filmu. »V trenutku sem se na tihem smejal budalostim za- ljubljencev in Bobu (preoblečenem v teto), a po končani burki meje bilo tega sram. Ko sem od- hajal sem nehote vzkliknil 'neumnost'. Kot da bi bil gledal maškare!« O tej igri-burki je presbiterij očitno poročal manj obširno in je škofu izposta- vil le najpomembnejše. »Vdrugi igri randez-vous dveh ljubimcev in njihovih ljubic: objemanje in poljubovanje brez konca.«''* Sklepa ljubljanskega škofa po tem šokantnem poročilu sta bila naslednja. Časopisoma Domo- ljub in Slovenec je prepovedal oznanjati kino- predstave, kar je le delno in začasno uspelo. Deželni odbor pa naj bi prepovedal nemoral- ne predstave in ob nedeljah in praznikih sploh vse predstave.59 Škof je bil očitno razburjen za- radi predstav v kinu, ki je med ljudmi veljal za 'duhovskega'. Da bi se stvar pomirila in bi lahko kinopredstave najavljali tudi v Slovencu, je Štefe organiziral posebno projekcijo filma. »Predpar dnevi me je g. Štefe prosil, da bi smel Slovencu priložiti program Kino Centrala za nedeljo, na- mreč Komorna godba, češ da je zares lepo in brez vsake moralne nevarnosti. Nisem prav ver- jel. Pogovorila sva se, da pridem k preizkušnji v soboto. Šel sem torej danes... To je drama, kakor ponavadi polna zaljubljenosti, objemov in pol- jubov. Ni bilo posebne nevarnosti, vendar pa se zbuja strast in na marsikoga je to gotovo peri- culum proximum. Sedaj še bolje poznam nevar- nost kinopredstav. Mladenič, dekle, ki jih hodi obiskovat ne more ostati nedolžno in čisto. Kaj pa šele, ako so predstave nemoralne! Pisal bom v uredništvo naših listov, da se samo 'gol insérât' tolerira«.•0 Zdi pa se, da škof Jeglič svojega ogorčenja nad predstavami ni izrazil javno in je hotel nastalo situacijo urediti v neposrednem kontaktu z de- želnim odborom in v katoliškem časopisju. V časopisju nisem namreč naletel na članek, ki bi se nanašal na sam film ali na škofove zahteve po ostrejši cenzuri. Javna obravnava tega problema v ljudski stranki ni bila zaželena. Ker pa so bili vsi akterji člani stranke, Jeglič sam pa je bil pod- pornik stranke, je zadeva lahko ostala javnosti nepoznana. Ko je o tem problemu govoril z de- želnim glavarjem Šušteršičem, ga je ta opozoril, da bi liberalci utegnili list zoper kino zlorabiti. Zato da bi bilo bolje, če bi se ljudi le posvarilo, o samem kinu pa naj se ne bi govorilo.61 Škof je imel s kinom zaradi slabih predstav ve- liko opraviti. 13. aprila 1916 pa je le uspel od de- želnega odbora iztržiti zadnje opozorilo, naslov- ljeno na kino Central; to opozorilo so v prepisu poslali tudi Jegliču in je zato ohranjen v njegovi zapuščini. »Kakor je zvedel deželni odbor, se vrše v Kinu Central tudi pohujšljive predstave. Vsled tega se podjetje ostro posvari, naj strogo pazi na to, da se pohujšljivi filmi ne bodo več vprizar- jali, sicer bi bil deželni odbor prisiljen, v prvem prihodnjem slučaju kake pohujšljive predstave deželno gledišče za vsakršne predstave 'Kina Central' zapreti. Tudi se podjetju priobčuje, da ss Slomšek, Anton Martin, Krščansko devištvo, Prevalje, 1923, str. 31- 57 NŠAL,...fasc. št. 40. 53 Jegličev dnevnik, 7.10.1915. 59 Prav tam. 60 Prav tam, 4.12.1915. a Prav tam, 12. 4. 1916 42 VSE ZA ZGODOVINO Janez Polajnar. KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN ZGODO VEVA ZA VSE sme predstavljati 'Življenje Jezusovo' in sploh filme verske vsebine le z dovoljenjem cerkvene oblasti, če podjetje tega dovoljenja nima mora predstavo opustiti.«62 Kakorkoli, Ljubljančankam in Ljubljančanom očitno ni bilo pomoči, javna morala je bila na psu in sramežljivosti, te največje vrednote mladih in nedolžnih, med njimi ni bilo moč zaslediti. Februarja 1917 je namreč v dnev- niku spet moč brati, da »kino g. Štefeta spet slabe predstave vrti /.../Mladina moška in ženska ga zelo obiskuje, posebno kadar se oznani, daje le za odrasle.«6* formiert, daß im Programm Bilder sind, die man verbieten müßte. Bei der ersten Tournee ging es um die Aufnah- men mit den Titeln „Zwei duellierende Frauen", „Damen im Bad" und „Endlich allein". Am mei- sten wurde im damaligen Österreich über den Film „Endlich allein" gesprochen. Bei einigen weckte dieser Film nämlich die Frage nach den Werten jener Kreise, denen solche Aufführun- gen zugedacht waren. Bei der zweiten Tournee ist aus dem Programm und den Zeitungskom- mentaren nicht ersichtlich, welche Filme strittig waren. Zusammenfassung DAS KINO ALS MÜHLSTEIN Die Anwesenheit erotischer Szenen in den heutigen Kinos ist kein Grund mehr, der die Ent- rüstung der Apostel der öffentlichen Moral - so- weit es solche noch gibt - erregen würde. Pikan- te Szenen kamen übrigens recht bald nach den ersten Aufführungen „lebender Photographien" in die Kinos. Die Produktion solcher Bilder be- gann sozusagen gleichzeitig mit der Kinemato- graphie. In Maribor gastierte im Herbst 1897, fast genau ein Jahr nach der Vorführung der ersten Filme in der Stadt, der Unternehmer Johann Blä- ser, Besitzer eines Wanderkinos. Er führte auch Aufnahmen mit, die nicht nur wegen der „leben- den Photographien" Aufmerksamkeit erregten. Bläser kam nach Maribor mit einem Freispruch des Gerichtes in Steyr. Dort war er nämlich we- gen Beleidigung der öffentlichen Moral gemäß Paragraph 516 vom lokalen Pfarrer bei der Staats- anwaltschaft angezeigt worden. Der Freispruch ermöglichte ihm, seinen Weg durch Städte im slowenischen Gebiet (Maribor, Celje und Ljubl- jana) mit einem identischen Programm fortzu- setzen. Bei seiner Ankunft in Ljubljana am 20. November benachrichtigte der Landesausschuß das Laibacher Magistrat, daß sich in seinem Pro- gramm drei Bilder befinden, die schädlichen Einfluß auf die Bürger haben könnten. Daher kam es bei Bläsers Tournee in Ljubljana zum er- sten Eingreifen der Zensur in Kinovorstellungen im Kronland Krain. Bläsers Programm war offen- sichtlich auch während seiner zweiten Tournee (vom 24. April bis zum 14. Mai 1899) umstritten, denn das Laibacher Magistrat wurde erneut in- Kinos wurden im Jahrzehnt darauf ständige Einrichtungen. Zu dieser Zeit wurde auch der Laibacher Bischof Anton Bonaventura Jeglič auf die moralischen Gefahren des Kinos auf- merksam. Es ist interessant, daß der Bischof in seinem Tagebuch Kinos vor der Gründung des Kino Central (das als „geistlich" galt) im Jahr 1915 praktisch nicht erwähnte. Dann wurde er hauptsächlich auf jene Vorführungen aufmerk- sam, die im Central gespielt wurden. Im Oktober 1915 schickte er einen Presbyter in das Kino mit der Aufgabe, ihm über zwei Filme zu berichten. Nach diesem Bericht beschwerte es sich beim Landesausschuß über die schlechte Zensur, die die zuständige Kommission mangelhaft durch- geführt habe. Aber trotz der Bemühungen des Bischofs wurden schlechte Vorführungen wei- ter gezeigt. Im Februar 1917 notierte der Bischof folgende traurige Tatsache über das Kino: „Die männliche und weibliche Jugend besucht es sehr, besonders wenn angekündigt wird, daß es nur für Erwachsene ist." « NŠAL,...fasc.št.40. •< JegliCcv dnevnik, 27. 2. 1917. VSE ZA ZGODOVINO 43