Listek. Boji in krone. (Povest. Prevel Anton Jerovšek.) (Dalje.) Medtem ko sta sivolasi Filin in mladi Lu sedela v zeleni utici, je zapustil stari jetni6ar zapadni stolp. Na svoje mesto pa je postavil najstarejšega in najbolj zanesljivega hlapca, ter mu strogo zabičil, da naj skrbno čuva, posebno pa, da naj nikogar ne pusti h kristijanom. Starec si je proti svoji navadi zavezal okoli glave lepo oprano rutico in se oblekel v boljšo, temno obleko, tako da ga nek znanec, ki ga na potu sreča, ogovori: «Minge! danes pa si naliSpan kakor ženin! Komaj sem te spoznal. Kam pa tako naglo? K cesarju? Najbrž te je za tvoje zasiuge povzdignil za pravosodnega ministra ali mandarina!* A Minge se ne da zadrževati. Mrmraje se loči od nagajivega znanea in godrnja sam pri sebi: »Pravosodni mandarin! Jaz si hočem Se Iepše plačilo izgovoriti. Jaz bolj eislam denarni cvenk, kakor vse Casti in visoke službe. Tokrat raoraip dobiti precej denarja. Pred vsem še ho6em nekaj piti, da bodem bolj sr6en in da me ti trije visoki gospodje ne uženejo v kozji rog.» S temi mislimi gre v gostilno in si da prinesti malo kupico žganja, katero si da še dvakrat napolniti. Nato pazljivo potegne iz mošnje tri sapeke in je da gostilničarju. Gostilničar mu hoče siloraa dati še jedno kupico, a starec pravi: ¦ Cez eno uro najbrž. Imam še pred seboj kočljivo pot, zato moram biti popolnoma trezen. Pozneje pa še lahko pijem eno kupico na zdravje tistih treh gospodov, ki iih hočem obiskati.* «Bog ti torej daj sre6o,» še kliče krčmar za njim. Minge naglo zgine po cesti proti stanovanju vojnega ministra. «Jaz hočem bika zgrabiti za rogove,» pravi sam pri sebi. «Ce le dobim enkrat od tega gospoda denar, druga dva sledita sama od sebe. In če imam enkrat denar od vseh treh v žepu, potem si še bodem premislil, ali nai stvar naznanim cesarju, ali pa naj stopim na stran ujetega princa in si od njega izprosim glavno plačilo.» Medtem je postala no6. Ko se starec približa ministrovi pala6i, gre vedno bolj po6asi, dokler konečno nekaj časa ne postoji. «Menda sem vse dobro premislil,* mrmra sam pri sebi. «Da bi rabil silo proti meni, tega si ne bode upal. Ljudje me vidijo, da grem k njemu. Ako bi me torej umoril, bi se to takoj zvedelo in moral bi se zagovariati. S tem pa bi postal sumnjiv, kar bi mo6no oviralo dogovorjen na6rt. Zapreti me in me pred sodnike postavlti, si še manj upa. Vendar pa se mi stvar še ne zdi popolnoma varna. Ako Tuan kaj izpove, potem me gotovo obesijo kot sokrivca. Tuana bi bil moral takoj zadaviti in v reko vre6i. Nihče bi se ne bil brigal zanj. Ali bi ne bilo bolje, da se vrnem in Tuana poprej zadavim? Pa saj se ne mudi tako; zdaj tako ne more nič povedati, jutri zjutraj pa ali bolje danes zvečer mu ho6em za ve6no zavezati jezik.» S tem hudobnim sklepom se nekoliko osr6i in prestopi prag mandarinove pala6e. V prednji sobi najde služabnike, orožnike in razne uradnike. Predrzno stopi pred te ljudi in zahteva, da ga takoj pustijo k raandarinu, s katerim se ima v važnih re6eh pogovoriti. »Mandarin rae dobro pozna, iaz sem jetničar zapadnega stolpa.» «Zapadnega stolpa, kjer je zaprt princ Dikdik? Se mu je mar kaj hudega pripetilo ?» «Moje poro6ilo je le za mandarina,* re6e starec ponosno. Služabniki ga torej takoj naznaniio in v malo trenutkih je stal Minge pred man-darinom. Mandarin ga jezno in žugaje pogleduje, tako da je starec skoraj zgubil ves pogum. Pa plačilo, katero je gotovo pri6akoval, ga je navduševalo. Po obi6ajnem pozdravu stopi torej predrzno k mizi in re6e z mirnim glasom: «Kaj se \e sno6i obravnavalo s princom Dikdikom, mi ie znano. Prav za prav bi bil stvar moral takoj Hijephovi naznaniti. Ako bi bil to storil, ali ako še storim, potem ne stavim krajearja, da vam gre za glavo. Pa jaz sem dober 6lovek in Vas imam rad, tudi bi raiši imel Dikdika za cesarja, ki iz dnu srca sovraži proklete kristijane in Francoze. Zato sem prišel vprašat, koliko mi daste, ako sem do prihodnje polne lune tiho.« Mandarin ga debelo gleda in obledi. Pa kmalu se zopet zave, zgrabi bodalo in reče: «Ni6vrednež, smrt ti bodi pla6ilo!» Minge pa odgovori: »Poslušajte poprej in potem me še le usmrtite. Jaz sem si mislil, da me bodete tako sprejeli, zato sem se na vsak način zavaroval. Ako ne pridem v dveh urah domov, mora moja žena takoj zanesti neko zape6ateno pismo k prvemu ministru, in moja smrt bo natanko potrdila vsebino pisma. Tega vam pa6 ni treba natan6neje pojasnjevati.* Mandarin odloži bodalo in re6e posiljenim nasmehom: «Ti si zvit mož, zato bode dobro, ako te pridobimo na svojo stran. Koliko ho6eS za to imeti?> «2000 kvanov.» «2000 kvanov! In eden kvan ima 600 sapek, to je milijon in dvestotiso6 sapek! Ali si nor ?» «Jaz bi bil sicer storil tudi za tiso6 kvanov. Pa ker ste segli po bodalo, sem sprevidel, da sem cel6 življenje postavil v nevarnost.* «In kdo mi je porok, da nas ne izdaš?» «Moja korist: 1000 kvanov rai takoj izplačate, 1000 pa potem, ko se vam posre6i zarota. Ali mislite, da bi mi cesar ve6 dal, ako bi vas njemu naznanil ? Ako bi bil dobil 100 kvanov, bi bilo že veliko.* Mandarin premišljuje nekaj 6asa, potem re6e: «Dobro. Ti dobiš denar. Pa prise6i mi moraš pri vseh bogovih, da bodeš molčal.» Minge je bil pripravljen za vsako prisego. Na to dobi 1000 kvanov v zlatu in podpiše pobotnico, kakor je menil. V resnici pa mu mandarin da nek drug listek, na katerega se \e Minge podpisal. Potem ga odpusti s hinavsko prijaznostjo. Ko pa Minge zapusti palačo, zapove mandarin dvema vojakoma, da sledita jetniearju in ga zgrabita. — Nek služabnik pa je moral takoj nesti jetni6arjevi ženi listek z Mingejevim podpisom, da zahteva od nje pismo, o katerem }e pravil Minge mandarinu. «Tako,» reče potera mandarin sam sebi, «Minge, ti si sieer zvit, pa še ne zadosti, da bi premagal anamskega ministra. 9. Dva različna jetnika. Jetni6ar je s svojim denariem v mesečni no6i dirjal proti domu, kolikor so mu dale stare noge. Kakih dvesto korakov pred trdnjavo kone6no vendar postoji, da pride zopet k sapi. «Prvi krajec je že minul,» govori sam s seboj, *6ez šest ali sedem dni nastopi polna luna in takrat že bodem jaz bogataš, ako mi pri princu in pri stotniku ob vodnih vratih tudi tako dobro izteče. To je bilo res dobro, da sem ga prekanil z zape6atenim pismom, ki bi bilo pri moji ženi. Ta zvija6a mi je rešila življenje. Pa 6e zve, da je moja stara že davno mrtva? To bi mu najbrž še prav ne bilo. Zato bode za mene menda najbolje, da takoj zapustim mesto s svojimi 1000 kvani. Pa ne boj se, stari Minge! Mandarin ima sedaj važneiše opravke, kakor po moji ženi pozvedovati. Stvar moram zdaj dokončati. Za6etek, ki je bil najnevarnejši, se je prav dobro obnesel. Najprvo moram sedaj onega krš6anskega dečka zadaviti. Ce bi kai izpovedal, bi mi Slo za življenje, in le mrtveci dobro molčijo. Zopet ga hočem vzeti na hodnik, kakor poprej, da bi še enkrat poslušal. Tam ga nekaj 6asa davim in potem ga vržem iz visočine v vodo. De6ko mi še mora biti hvaležen, kajti 6e ga prihodnji teden postavijo pred sodnika in se še vedno brani darovati pokojnim cesarjem, potem ga bodo s kleščami tako dolgo trgali, da umrje.» S temi besedami pomiri starec nekoliko svoio vest, ki se je še upirala umoru. Nato ho6e nadaljevati pot. A v tem trenutku sliši za seboj korake in vidi, da se v mesečni svitlobi lesketa orožje. Naglo stopi za grm, kjer se še ravno skrije, predno pridejo biriči, katere ie poslal mandarin za njim. «Jaz sera ga se ravnokar videl,» reče eden, ko gresta mimo grma. «Daleč še gotovo ni,» pravi drugi. «Le naprej! On mora skozi vrata! Takoj bodeva zvedela, 6e je že šel skozi vrata v trdnjavo. Ako Se ne, ga tam gotovo dobiva.» «Velja to raeni?> se vpraša jetničar. «Ni mogo6e! Mandarin si tega ne upa storiti. To velja gotovo kakemu malopridnežu. Pa če bi vendar bilo za me. Vrag mu naj zaupa! Jaz bom vendar rajši napravil ovinek in Sel skoz druga vrata domov. Pa kaj mi to pomaga? Potem me pri6akajo pred mojo hišo. Pa to sploh ni mogo6e, on me ne more izdati, ne da bi izdal samega sebe.» S temi besedami gre počasi za voja- koma in premišljuje, kaj bi naj storil, ako bi bil mandarin res poslal biriča za njim. Pa nič pametnega mu ne pride na misel. Medtera se približa trdnjavi že tako daleč, da vidi pred seboj v mesečni svitlobi mogočna vrata. Zdaj ga dojde služabnik, ki je nesel od Mingeja podpisan listek njegovi ženi, da bi dobil dotično pismo. Do tega služabnika se obrne in ga vpraša, če pride od rnandarina in če morebiti ve, kaj bi pred njim korakajo6a vojaka rada imela. Pa komaj izgovori te besede, se jih že tudi kesa. Služabnik namre6 spozna starca, ga prime za vrat in ga vrže ob tla ter zakli6e vojaka nazaj. Hitro je na nogah in rokah vklenjen. Zastonj obljubuje biričema visoko plačilo, 10, 20, 50 celo 100 koanov vsakemu. Biriča se mu le posmehujeta. Ko hoče kričati, mu zamašita usta in ga potem po stranskih potih privlečeta v mandarinov vrt. Na skrajnem koncu vrta \e bil zidan grob nekega paganskega meniha. Ta grob ie dal mandarin pripraviti za svoje namene in že marsikateri njegov sovražnik je tam popolnoma zginil. V ta grob vržeta biriča starega jetni6arja in smeje se, zapreta grob, ne da^bi jetničarju razvezala roke in noge ali da bi mu odmašila usta. Nato naznanita svojemu gospodu, da se je vse dobro izteklo, in prejmeta bogato darilo, ki njima je bilo v takih slučajih odločeno. Kmalu za tem pride tudi služabnik iz jetničarjevega stanovanja nazaj z naznanilom, da Minge nima več žene. «Starec me je torej nalagal,» reče mandarin sam pri sebi in sklene jetničarja na tihem odstraniti. Čez dolgo se šele zave stari Minge iz omedlevice, katero mu je povzročil padec črez stopnjice v globočino. Posebno ga ie bolela desna rama, na katero je padel. Zdaj hoče vstati, a ovirajo ga vrvi na nogah. Potipati si hoče bolano ramo, pa roke so rau zvezane na hrbtu in najmanjše gibanje desne rame mu je povzročilo take bolečine, da bi bil zakričal na ves glas, ako bi ne bil iinel zamašenih ust. Ko spozna svoj strašni položaj, postane ves besen. Zvija se od jeze kakor črv in se valja po blatni ječi od zida do zida. Strašne kletve so mu na jeziku, a ne more jih izreči, ker ima zadelana usta. Konečno si ho6e ob zidu razbiti glavo, pa debela ruta, ki io je imel okoli glave ovito, ga je ovirala. Nekaj ur tako besni, potem pade v omedlevico. Ko se zopet zave, občuti strašno žejo. Pa zastonj lazi po ozki ječi in išče vrča, da bi si ohladil žejo. Pri tem mu pride na misel, da je ranogokrat svetoval ietnikom, ki so ga prosili za vodo, naj pijejo vodo, ki se izteka iz je6inega zidovja. Tudi on ho6e zdaj, kakor njegovi jetniki lizati na tleh smradljivo mokroto. Pa tudi tega ne more storiti, ker ima ruto v ustih. Jezika ne more stegniti iz ust, pa tudi ustnic ne more stisniti, da bi sesal mokroto iz zidovja. Pri tem se ga polasti obup. «Prav se mi zgodi,» si misli sara pri sebi. «Kakor sem delal jaz kristijanom, tako se zdaj godi meni. Sramotno moram umreti v ti luknji od lakote in žeje, in potem? Kaj sledi potem?» Vse peklenske podobe, ki so po paganski veri bile naslikane po paganskih templih, mu stopijo živo pred o6i. Tu vidi, kako divji sloni teptajo duše pogubljenih in jih prebadajo s sTOjimi 6ekani; tam zopet gleda, kako trgajo pogubljene levi in tigri, kako jih obdajajo in zbadajo strupene ka6e, kako jih 6esajo zmaji in druge pošasti in kako jih na vse mogoče načine trpin6ijo peklenski duhovi. Njegova vera mu ni dajala zaupanja v usmiljenega Boga, ki z veseljera objame zgrevanega grešnika, kakor oče zgubljenega sina, zato ni čudno, da je konečno iz strahu zgubil paraet. Po cele ure je divjal obupan, potera pa se je zopet smejal in vedno govoril: »1000 kvanoT iinam že v žepu in 1000 jih Se dobim. Kaj zato, če sem žejen? Za 1000 kvanov se da kupiti veliko, veliko žganja. In 6e Budi (paganski bog) obljubim 1000 kvanov, rae gotovo pusti v nebesa mesto t pekel, ki je le aa uboge hudiče! 1000 kvanov! in moj prijatelj, vojni minister rai še da 1000 in princ 10.000 ali 100.000, in jaz si kupim potem celi Anam in živim v veselju. Jojmene! Kako me muči žeja in boli hrbet! Pomagajte vendar bogatemu Mingeju!» Tako je besnel stari jetni6ar. Naš mladi Tuan pa je med tem že 6etrti dan ležal v ječi z nekim divjim in popolno neznanim možem skupaj zvezan. Svojo mater je mogel le Usti kratki trenutek videti v nasprotnem kotu temne ie6e, kedar so jetnikom prinesli nekaj riža in vode. Gotovo je tudi ona močno privezana na svojem mestu, drugače bi bila že davno našla svojega sinčeka izmed ubogih jetnikov, tako si je mislil Tuan sam pri sebi. In kako je želel le nekaj besed govoriti z njo ! Vedel je, da je zarota zoper cesarja in vse kristjane, in to bi ji bil sr6no rad razodel, da bi mu dala kak dober svet. Zdaj pa je mogel le moliti in enkrat na dan videti njen bledi obraz ter od daleč prejeti njen pozdrar in blagoslov, kajti iz ust \\ je bral, da ga blagoslavlia in tolaži. Kadar je vladala po ječi no6na tema, potegne Tuan tiho sv. križ iz žepa, ga poljublja in moli, in Bog napolni njegovo srce z nebeško tolažbo. Bil je vkljub vsemu trpljenju popolnoma miren. Celo mlademu ro~ parju, s katerim je bil priklenjen, se je smilil in čudil potrpežljivosti pridnega Tuana. V začetku je sicer močno zmerjal nažega mladen6a in mu dal občutiti tudi svojo pest, a Tuan je na vse to odgovarjal le z ljubeznijo in potrpežljivostjo. To je popolnoma spremenilo trdosrčnega roparja. On skrbno dečka opazuje in konečno misli, da }e našel vzrok, zakaj je Tuan vedno zadovoljen in vesel. (Konec prihodnii6.) Smešnice. Kr6mar: «He, Janez! Si li zapisal liter vina, katerega ie izpil v6eraj potnik, ki stanuje t sobi št. 3?» Natakar: «Tisti liter? Zdi se mi — da, da, mislim, da sem ga zapisal!» Kr6mar: «No, krivica naj se mu ne godi! Ne6em nikogar oslepariti; pa 6e ne veS dobro, ali si zapisal ali ne — pa zapiši še jedenkrat!* Kroja6: «Prosim da porarnate ra6un!» Dijak: «Ta mesec vam ne morem Tsega plačati!» Kroja6:«Tako ste rekli tudi onimesec!» Dijak: «No, ali nisem ostal mož beseda?»