333 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz derzavnega zbora.) Celi pretekli teden je terpelo posvetovanje o občinski (sreujski) postavi, in če bojo nekteri zborniki tako razgovorni kakor so bili dosihmal, bode terpelo še dolgo. Da se nekteritn tako težko zdi deželam dati (to je deželnim zborom prepustiti, naj oni sklepajo) kar deželam gre, je res čudno. Pravda zastran tega, kaj naj vprihodnje spada vopravilstvo županij, je posebno bila vroča, in res so te reči, s čem naj imajo županije opraviti in kaj naj spada v ujih oblast, veliko važne. 4., 5. in 6. razdelek so bili tedaj deloma v smisla odborovem, deloma pa popravljeni po nasvetu Brau-nerjevem, Helcelnovem in Herbstovem po ter j eni in se tedaj po sklepu večine derzavnega zbora tako-le glasijo: Razdelek IV. Opraviljstvo županije (občine, srenje, soseske, komuna) je dvojno: eno je samostojno, drugo i z r o č e n o. Razdelek V. Samostojno opraviljstvo obsega sploh vse, kar naravnost zadeva korist ali prid občine in se da med njenimi mejami izpeljati. Le-sem spada posebno: 1) svobodno gospodarstvo z soseskinim premoženjem in z vsemi zadevami, ki se tičejo občinske zveze, 2) skerb za varnost osebe (ljudi) in lastnine, 3) skerb za vzderžanje občinskih (srenjskih) cest, potov, prostorov, mostov, kakor tudi skerb za vami in lahki prehod po cestah in vodah in pa za poljsko varnost, 4) policijska pažnja nad živežem in čuvanje nad sejmi in tergovino, zlasti nad mero in vago, 5) policija za zdravje, 6) polijska pažnja nad posli in delavci in čuvanje nad tem, da se postava za posle spolnuje, 7) pažnja nad tiravitostjo, to je, čednim zaderžanjem, 8) zadeve ubozih in skerb za dobrotljive naprave, 9) policija za stavbe (zidanja) in ogenj, čuvanje nad tem, da se stavbna postava spolnuje in pa privoljevanje v zidanje, 10) upljiv (moč) do ljudskih šol, kakor bojo to posebne postave odločile, pa tudi na srednje šole (gimnazije in realke), ktere občina vzderžuje, kakor tudi skerb za napravo, vzderžanje in za-kladanje šol glede na še obstoječe šolske pripomočnike (patrone), 11) poskušnja v pravdi poravnati koga s kom po možeh v soseski izvoljenih, 12) oprava prostovoljne prodaje premakljivih stvari. Iz važnih deržavuih ozirov se morejo nektere opravilstva županijske policije v nekterih ob-čiuah posebni cesarski oblasti vsled postavne odločbe izročiti. Razdelek VI. se glasi: Tiste opravila, ki spadajo v izročeno opravilstvo županij, to je, kolikor so one dolžne na pomoč biti cesarskim političnim gosposkarn, pa odločujejo občue (deržavne) postave iu med temi posebne deželne postave. — Zastran tega, ali se morejo manjše soseske siliti, da se je več malih sosesk zloži veno veliko, so vsi govorniki govorili zoper to silo, in poterjen je bil potem razdelek VII. tako-le: Posameznim občinam je na voljo dano, da se glede samostojnih (po razdelku V.) pa tudi glede izročenih opravil (po razdelku VI.) zedinijo v skupno opravilstvo. Občine, ktere same za se ne morejo spolnovati dolžnosti izročenega opravilstva, naj se v ta cilj in konec vsled deželne postave združijo z drugimi v skupno opravljanje dotičnih opravil. Osmi razdelek določuje, kdo se more za odbornike in za župana voliti. Poslanec Tinti je govoril za take, ki v občini največe davke plačujejo, poslanec Helcel (Poljak) pa se je potegnil za učene in zvedene može, naj so svetnega ali duhovnega stanu, kteri, če tudi ne plačujejo davka, z svojo umno glavo morejo biti občim v korist; tedaj naj se prepusti to deželnim zborom v razsodek. Tudi minister Schmerling je podpiral Helcel-ov nasvet in tako je bil z večino glasov sprejet razdelek VIII. tako-le: Občino v njih zadevah zastopa občinski odbor in župan. Občina v odločenih časih voli svoje zastopnike. Deželna postava ustanovlja: ali in kako morejo občani (srenjčani) tudi brez izvoljenja, osebno ali po svojih namestnikih, udeleževati se občinskega zastopništva. Med govori posamnih poslancov o razdelku 5. in 6. je bilo to, kar je gospod dr. Brauner (češki poslanec) govoril, najbolj mikavno, in sicer tako, da celo zbornico in tudi poslušavce na galerijah je večkrat smeh posilil; včasih so se celo gospodje ministri pomuzali. Gospod Brauner je v začetku svojega govora razložil starodavno zgodovino srenjskega življenja in županov pri Slovanih in Nemcih. Zupovanje Nemcov in Frankov je izperva zapopadalo boj in brambo, župauovanje Slovanov je izperva bilo miroljubno in še le pozneje se je preverglo v bojevavno podobo. Pri temu omenja kosaških občin douskih in dneprovskih v severju, in jugoslavenskib, iz kterih je do dauašnjega dne avstrijanska vlada obderžala napravo vojaške granice, ktera je v starodavnih časih zoper turške divjake bila koristna iu potrebna, današnji čas pa je nepotrebna in velika krivica tistemu narodu, ki je vklenjeno v verige prečudnega sužtva. Iz starih časov prestopi govornik v srednje in najnovejše in dokazuje, da v Avstrii sta cesarica Maria Terezija in cesar Jožef ustvarila birokracijo iz dobrih namenov; takrat, ko ljudstvo ni bilo omikano, je bilo potrebno, da so ga cesarski uradniki vodili na vseh potih, ker si samo ni vedilo nič pomagati; al poznejšim časom je bila birokracija ali gospodstvo v cesarskih pisarnicah le červ, ki je spodjedal samostojuo srenjsko življenje; v mestih so bili magistrati postavljeni, kteri so tako mogli ravnati kakor je vlada hotla, čeravno jih je srenja plačevala; najbolje se je takrat godilo še takim mestom in krajem, ki uiso imeli vredjenih magistratov, ampak le sindikate. Leta 1849 bi se bilo lahko zdravo občinsko življenje začelo, ker oklicana je bila dobra 334 županijska postava; al svobodna srenja ni dolgo životarila, ker 31. gruden leta 1851 je pogrudil mlado svobodo in ko je bila prepovedana očitna obravnava srenjskih zadev, je odkljenkalo tudi živemu gibanju županij, in ker se je v žu-panii vse skrive ravnalo , se je vgnjezdilo iz umazane do-bičkarije priiizovanje višjim, proti srenjčanoni pa je gospodovalo samosilje (despotizem). Tretja nesreča, ki je županije zadela, je bilo ustanovljenje žandarjev. Kakor je dobrot-Jjiva ta naprava v svojem pravem pomenu, tako se je pri nas kmali zvergla v napako. Iz žandarmerije je le druga, nepripravna in oborožena birokracija se izcimila. Zandarji so županijo popolnoma v posest vzeli, in da so se ti mogli skazovati z obilnimi zatožbami prestopkov in pregreškov, je vsaka mala stvar naključila zatožb brez konca in kraja. Naj povem iz svoje domovine le en izgled. Neki kmet je zjutraj zgodaj vpregal pred svojo hišo konje. Zandar gre memo, pa zapazi, da nad hišo ni tablice s hišno številko. Berž terja od kmeta, naj odgovor da, zakaj ni tablice nad hišo, pa zapiše v svoj dnevnik prestopek zoper konskrip-cijno zapoved. Kmet se izgovarja, da je veter ponoči tablico s hiše odtergal in otroci so jo zjutraj v hišo prinesli, pa — pravi — da hoče berž po njo skočiti in jo spet na hišo natakniti. To storivši pa pusti konje same na cesti; zandar zapiše berž v dnevnik drugi prestopek: popuščeuih konj. Zandar se poda v hišo, šekelj skoči iz hiše in zalaja nad njim — tretji prestopek: v nemar puščen pes. Gospodinja, ki je ravno hotla peč zakuriti, se prestraši nad tem hrupom, leti s gorečo tersko nad psa in ga hoče v hišo zapoditi — četerti prestopek: nevarno ravnanje z ognjem. Kmet ves prestrašen, da ga za toliko pregreh čaka kazen, se popraska za ušesi in natihama pogodernja: „za Božjo voljo, saj že človek res ne ve, kaj bi v lastni hiši počel zavolj žandarjev" ; al zandar sliši te besede in berž zapiše v svoj dnevnik peti prestopek: nespodobno obrekovanje in upor zoper žandarmerijo. Tako deleč je — pravi govornik — prišlo pri nas po takem ravnanji, da v mnogi soseski ni skor poštenega človeka, ki bi ne bil po žandarjih zatožen ali zavolj njih kaznovan. To pa je naredilo, da ljudje nimajo nič več prave sramote, ako so kaznovani, in to je slabo, ker pači nravnost ljudstva ali ga demoralizira. Al po ti poti se je tudi naprava žandarjev, sama po sebi dobra naprava, sprevergla, ker je postala golj birokracija. Govornik dalje zagovarja Heicelnov predlog, naj se županijam tudi izroči čuvajstvo poljskih pridelkov in poljskega premoženja, pa tudi Herbstov nasvet zastran srednjih šol mu je po volji. Sicer je tudi on za očitno obravnavo vseh srenjskih zadev, ker očitnost je najbolje poroštvo, da župan in odborniki napak ne obračajo svoje oblasti. Tudi izterjevanje davkov naj bi se dalo županijam v roke, ker je bolje, da imajo z davki županije opraviti kakor pa cesarski davkarji. — — Presvitla cesarica se prav dobro počuti in čedalje bolj ji dopada življenje v Karfu, kjer bo čez zimo ostala. — Govorice poslednjega tedna o premernbi m in iste r-stva so se opirale nek na to, da sta si minister Schmer-ling in ogerski dvorni kancelar Forgach o ogerskih in er-deljskih zadevah navskriž. Vladni časnik „Don. Zeit." terdi, da to ni res; v ogerskih zadevah sicer dobro podučeni „Wand." pa pravi, da je Forgach se za nekoliko dni podal iz Dunaja, ker ni hotel podpisati kr. razpisa, ki sklicuje erdeljski deželni zbor, ki je Ogrom tern v peti. — Vremenski preroki prerokujejo zgodnjo zimo iz tega, da sernje in zajci imajo že zimsko dlako. (Neki naših lovcov nam je pravil, da so se kljunači (šljuke) pri nas nenavadno zgodaj prikazali, kar nek tudi spričuje zgodnjo jesen in potem zgodnjo zimo. Vred.) — Gospod D. Lichard, vrednik v Beču izhajajočih ?,Slov. Nov.u, ki je imel izdelati statut za slovaško gospo- darsko družtvo, naznanja v svojem listu, da je po svoji najbolji moči dogotovil to delo. Celi operat, ki šteje 12 poglavij in 60 paragrafov, je bil izročen narodnemu odboru slovaškemu, da se po namestništvu ogerskem prejme poter-jenje statutov. Iz Istre. C. k. deželui poglavar teržaški bar. Burger in rodoljubni škof poreški dr. Dobrila sta izvoljena za poslanca v dunajski deržavni zbor. 7 v deželni zbor poreški izvoljenih se je odpovedalo poslanstvu. reško. Mnogo občin čeških in moravskih je poslednji čas izvolilo dr. Palacki-ga, dr. Rieger-ja , dr. Pražak-a, dr. Smolka, dr. Toman-a in škofa Štrossmajer-ja za svoje častne občane. Iiervaško. Iz Zagreba. Pretekli teden je nadaljeval deželni zbor šolske zadeve in med drugim sklenil, da vse šolske knjige se imajo doma tiskat, — zraven katoliškega katekizma v vseh šolah razlagati naroden katekizem (narodna knjiga), da se mladež šolska navda s pravim duhom narodnim itd.; — zastran morske soli terja zbor stare pravice prostega prodajanja; — ker se primerja, da uradnije nekterih dežel nočejo sprejemati v hervaškem jeziku pisanih dopisov, se bo zbor zavolj tega razžaijivega ravnanja pritožil pri cesarju; — v seji 24. sept. je bila a dresa do Nj. Veličanstva brana in s živimi živio-klici poterjena; drugi podpredsednik baron Kušlan in poslanec in podžupan Kraljevič jo bota nesla na Dunaj. Zbor ostane, čeravno so uekteri poslanci zahtevali, naj se začasno odloži. Iz Reke 26. sept. Včeraj je kraljevi komisar razpustil mestni odbor in novega izvolil. Drugi dan je komisar spet odšel v Zagreb. Ogersko. Iz Peš t a. C. kr. dežehia davkovska gosposka od 20. t. m. oklicuje, da se imajo na Ogerskem zdaj povsod in brez izjeme davki izterjevati , ker je žetev končana in pridelki že večidel poprodani, tedaj so tudi kmetje v stanu svoj davek plačati; ob enem veleva ukaz, naj se ostro ravna s županijami, ki se upirajo temu izterjevanju in podpihujejo kmete, da naj ne plačajo davka. — Ker je peštanska županija vkljub prepovedi deželnega poglavarstva hotla 30. sejo napraviti, so vojaki obsedli hišo; vsi uradniki so se odpovedali službi. — Goveja kuga se je spet v nekterih krajih prikazala, Erdelja. Kraljevi razpis od 19. t. m. sklicuje deželni zbor za Erdeljsko v erdeljski Belgrad (Karlsburg) 4. dan novembra t. 1. Francozko. Sedaj je gotovo, da kralj pruski pri