Največji slovenski dnevniki v Združenih državah Ve||« za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto TELEFON: CORTLANDT 2876. GLAS Listzslovenskih^delavcev y Ameriki. ona legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 83. — ŠTEV. 83. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 8, 1924. - TOREK, 8. APRILA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. FAŠISTOVSKA ZMAGA PO VSEJ ITALIJI V laški poslanski zbornici bo več kot polovica Mussolini-jevih pristašev. — Socijalisti, ki so dosedaj kontrolirali Milan in okolico, poraženi. — Bivši ministrski predsednik Bonomi bo najbrže izgubil svoj prostor v poslanski zbornici. — Nasprotniki se tolažijo z "moralno zmago". Rim, Italija, 7. nprila. — Poročila iz različnih provinc, ki so prišla v glavno mesto do danes zjutraj, kažejo, da so zmagali fašisti z velikansko veeino glasov. Vladni kandidati so p i-varili po teli deželi, neglede na politično mnenje in prepričanje prebivalstva. Malo pred opoldne se je cenilo na temelju poročil iz vseli delov dežele, da bodo dobili fašisti več kot eno tretino vseh glasov. V Rimu so dobili fašisti več kot 42,000 glasov. Klerikalci so dobili nekaj nad osem tisoč glasov; socijalni ko-lmuiisti skoraj pet tisoč; maksimalistični socijalisti več kot :i300 glasov; združeni socijalisti skoro devet tisoč in lihe ralei malo manj kot tri tisoč. - Tiuli v Milanu so zmagali fašisti z velikansko večino. Prejšni ministrski predsednik Bonomi se je kaj slabo obnesel ter bo najbrž izgubil svoj setLz v zbornici. Rim, Italija, 7. aprila.— Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah so fašisti zmagali na vsej črti. Italijanska poslanska zbornica šteje 533 poslancev. Med njimi bo najmanj 35G fašistov. Do četrte ure popoldne so dospela poročila iz dveh tre-tin enoiiipetdesetih italijanskih provinc. Poročila kažejo, da so dobili fašisti 1.437.252 glasov, vse ostale onozicijonalue stranke pa samo nekaj nad osem sto tisoč glasov. Milan je bil dosedaj najmočnejša socijalistična trdnjava. Kljub temu so pa dobbili fašisti v Milanu 63,000, socijalisti pa samo 27.000. Takoj, ko so dospela prva poročila, je bilo jasno, da bodo opozicijonalci na vsej črti popolnoma poraženi. Socijalisti so pokazali nekaj svoje moči na severu, posebno v okolici Milana, d o čim so si liberalci priborili nekaj uspehov na Jugu in v Abrucili. Izza izbruha vojne se ni prebivalstvo šo nikdar v taki ogromnem število udeležilo volitev kot sedaj. Najmanj šestdeset odstotkov volilcev je oddalo svoje glasovi fašistovskim kandidatom. Nasprotniki fašistov izjavljajo, da so kljub temu izbojevali moralno zmago ter prerokujejo, da se fašizem i'e more dolgo vzdržali na površju. Ko so dospela prva poročila o izidu volitev, se je ministrski predsednik brzojavno zahvalil bivšemu ministrskemu predsedniku Orlandu, češ, da je Orlando s svojimi navdušenimi kampanjskimi govori veliko pripomogel k zmagi "rodoljubnega elementa". Orlando se je Mussoliniju prisrčno zahvalil. "Tribuna" poroča iz Palerma, da je v stanovanju Orlandovega tasta, Castellana, eksplodirala heniha. ki pa k .sreči ni povzročila nobene resne škode. * Orlando se nahaja v Rimu. Če se slučajir» 2?:n«li v. Pa lerinu, stanuje pri svojem tastu. Tekom volitve so se po nekaterih mestih vršili večji in manjši krava)i. V Milanu so pretepali fašisti socija-liste ter oplenili dve konsumni trgovini. V Pa vi j i sta bila usmrčena dva fašista. V splošnem so pa volitve izredno mirno potekle. Napolj, Italija. 7. aprila. —Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah v kampanji so dobili v 410 okrajih fašisti} nad osemdeset tisoč glasov, kandidati vseh ostaiib strank sel m vsi P^tniki hvalili izvim" pa niti štiridesettisoč glasov. relno ,nir,li tek ladjc' ki 111 do dosti prič v morilni |ali je bil dr. orlov zadevi mrs. bauer nadvojvoda salvator Pet in petdeset prič bo zaslišanih Skrivnost Johanna Ortha, prej-v morilni zadevi Mrs. Bauer, j šnje{ja avstrijskega nadvojvo- Vceraj se je pričela preiskava velike porote. Včeraj je pričela vrle,porota' Pre(l Pat' dnevi jo nrnrl v New preiskavo glede umora Mrs. Mau- Yorku dr- John 0rlov> in Je Bauer na neki samotni ee*tiitakoJ nato se Je l*"1^1* širiti po no State Islandu. Kot znano je (mc**u gorica, da je to " Johann bila žena umorjena pred več kot °Ttb avstrijski nadvojvoda, ki enim tednom, ko jo je neki tujec ^^žil vse svoje časti in vsa povabil, naj stopi v nje-ov av- ,.!iV°ja dostojanstva, se poročil z toni•>bil. ker je njen lastni avto-.neko gledališko igralko ter od-tnobil obtičal v pe->ku. Od tedaj 1 l,otovai Ž11J° v Južm> Ameriko, naprej je preiskala policija vse kJer ye «»e »jegova jaderniea baje sledove, ki bi mogli dovesti do l|"topila z vsemi možmi, ki so bi-!* I V« Q o z,. li »a krovu. Preteklo sobot-o se je vršil po- razkritja murijca, a dosedaj še brez vsakega uspeha. Okirajnj pravdnilk Fach iz Rich-moud okraja je naprosil sedaj vele po rolo, naj dvigne obtožbo pro- de Salvatorja ni še rešena na zadovoljiv način. papež pum. bo POROČILO ZAVEZNIŠKIH IZVEDENCEV w odšel iz vatikana Zavezniški finančni strokovnjaki, ki so temeljito preiskali finančne možnosti Nemčije, bodo jutri objavili svoje poročilo. Ameriškega načelnika Dawesa jezi dolgotrajno zavlečevanje. — Komitejem je naročil, naj pospešijo sejo. — Dolgo časa se niso mogli sporazumeti, koliko naj Nemčija plača. Prelomil bo staro tradicijo, veljavno od leta 1870 naprej, da ne sme noben papež zapustiti! tal Vatikana. grub "dr. Orlova". Na krsti je stalo zapisano "Joliaim Salvator, nadvojvoda avstrijski". Pogreb- ti -neznanemu" ali "Jolin Doe", ki ™ila v cerkv| kot rse glasi v jeziku ameriških uirastov. Velaporota bo zaslišala nie manj kot pet in petdeset prič, ki bodo vse izpovedale, kar jim je znano v zvezi z ztoeinom. Policija si je preskrbela slike n fotografije, ki je predstavljajo gozd v bližini mesta, kjer se je za vršil umor. Glavna priča v preiskavi bo že večkrat imenovana, trinajst let stara Barbara Fash, ki je videla malo pred umorom Mrs. Bauer v pogovoru z nekim drugim moškim. Med nadaljnimi j uricam i bodo tudi mož umorjene. Walter Bauer ter oba drvarja. Schneider* in Bailey. ki sta bila ob času umora zaposlena v gozdu, v katerem je bil izvršen zločin. XL 5e drotovo. če bo zaslišana neka poročena ženska. ki je imela ob ravno istem easu sestanek z nekim moškim v dotieiiera goždu. Zaslišal jo je že okrajni pravdnik. a ni baje ni-če«sar posebnega izpovedala. najnovejši nemški parnik v new yorku Novi pamik Hamburg-America črte je dospel v New York. — Imenu ie se "Deutschland". — Brezžična telefonska zveza. Novi krasni Hamburg-America črte, "Deutschland". je dospel v newyorsko pristanišče, in na poti do pomola na 46. cesti so ga pozdravljali drugi pariliki s sirenami. Parniik se je triko prvega dela svojega potovanja izvrstno obne Svete Rože Limanske na zapadni 165. cesti, je biLa (prirejena od Mrs. Šarlote Fan-child, ki je dolgo časa poznala zamrlega. Med vedeležeaici sta bila tudi grof in grofica Henri de Frisc in grof Festetics de Tolna, ld je trdno uverjen, da je bil pokojni identičen s pogrešanim avstrijskim nadvojvodo. Neki prejšni uslužbenec avstrijskega konzulata, Joseph Fennel, je tudi uverjen o tem ter ter je izjavil« — Dr. Orlov je Imel debele habsburške ustnice, in kot pogrešani nadvojvoda, brazgotino pre-"ko enega očesa. fcseve lu bi resnični nadvojvoda ne izgledal tako star, vendar pa -sem prepričan, da je bila istovetnost pravilna. Kljub izjavam tega moža ter mnenju Mrs. Fairchild, ki je priredila pogreb, pa ne bo skrivnost nadvojvode Salvatorja ali Johann Ortha še tako kmaht pojasnjena. Hedanji izvid nasprotuje namreč zgodovinsko potrjenim dejstvom-. Nobenega -dokumentarnega dokaza ni za sedanjo trditev glede istovetnosti "dr. Or lova *' z nadvojvodo Jttfiannum Salva-t or jem z izjemo listka, na kate rem je stalo zapisano z moško roko: Johann Salvator, nadvojvoda Avstrije. TukajŠiri avstrijski konzul, dr. Fischeraurer, dvomi o tem. MLss C! race Wakefield, ki si je vzela življenje po smrti dr. Orlo va. je bila tudi pokopana v so boto. Rim, J t ali j a, 7. aprila. — Papež Pij XI. bo v sredo zapnstil Vatikan, da posveti novo poslopje Pariz, Francija, 7. aprila. — General Charles G. Dawes, načelnik prvega komiteja zavezniških izvedencev, je določil sredo kot dan, ko bodo predložena reparaeijski Knights of Columbus, ki se na- j komisiji priporočila izvedencev. To se bo zgodilo seve- haja pol milje proč od Vatikana. Na posebno prošnjo papeža je ostal kardinal Hayes tukaj, da bo lahko navzoč -pri tem zgodovinskem dogoduk. Papež je po- da le v slučaju, da se ne bodo pojavile nepričakovane tehničlie ovire. Dawes je predsedoval seji izvedencev danes zjutraj ter povedal svojim tovarišem v lice, da morajo opustiti svoje zavlačevalne taktike in da mu morajo vabil tudi kardinala Mundeleina, kiti še danes predloženi prevodi raznih poročil in priporo-ki se bo Lstotako vdeležil slav- čil. nostL *' Izza leta 3S70. ko se je papež pež zapustil ozemlja Vatikana, ki je ekstrateritorijalno. Ameriški zastopnik je bil do skrajnosti ogorčen radi zadnjih zavlačevanj, ki so bila posledica nesporazuma gle-Pij IX. proglasil "prostovoljnimang;leške moral komitei zborovati preko običajne ure opol-vlada vzela Rim ter ga oprostila dansfc odmora. posvetnih moči, m se noben pa- A i -i • m i v, v • i • T -i , Čeprav so bile jezikovne tezkoce. ker je bilo treba izraziti podrobnosti tako v angleškem kot v francoskem je-Sedanji papež je formalno ob- ziku> -le bil vendar glavni vzrok zavlačevanja boj v komi-vestil kralja Viktorja Emanuela' te ju glede višine reparaeijske svote, katero naj plača Nem-ter ministrskega predsednika eija. Mussolinija o svojih načrtih, če- . Izvedenci nočejo definitivno določiti svote, katero naj plača Nemčija. Dve glavni točki priporočil Dawesa bodo: — Stabiliziranje ali ustaljenje nemške valute. — Ustaljenje nemškega državnega proračuna. Prva točka, katero priporoča komisija izvedencev, določa ustvarjenje zlate emisijske banke s kapitalom več kot prav je to le formalna stvar, kajti na dan. ko je bil izvoljen papežem, je bil obveščen kralja, da grre lahko kamorkoli hoče po eeli Italiji in da bo v vsakem slučaju deležen časti suverena. Papeža bo spremljalo dvanajst štiristo milijonov zlatih mark. To banko naj bi vodil svet štirinajstih ravnateljev, sedem Nemcev in sedem inozem-cev. V tem svetu naj bi bile zastopane Združene države, Francija, Anglija. Italija, Belgija, Švica in Holandska. Ta banka naj bi bila privatna naprava, kot je napri-mer Bank of England. Prosta naj bi bila vladne kontreh ter imela polnomoe, da izdaja bankovce, ki naj bi stopili na mesto takozvanih rentnih mark. Nove bankovce naj i bi se tiskalo v kaki nevtralni deželi ter bi morali imeti pokritje v dragocenih kovinah najmanj v znesku štiridesetih odstotkov. Nova banka naj bi absorbirala sedanjo Reiclisbank in kreditno banko, katero predlaga Hcrr »o sprejet Edvard j Scliae lit, ravnatelj Peiclisbanke, ki se je posvetoval s komi načelnik Knijrhts mite jem izvedencev. kardinalov, med katerimi je najstarejši kardinal Vanutelli. Papež iii kardinali se bodo vozili v kočijah, katere bodo vlekli črni papeževi konji. Določeno je bilo. da bodo 1'aŠLstd v črnih srajcah *tražili ee-te, ker je 7iriea-kovati velikega navala ljudi. 1st Vatikana se bo ml peljal papež pre ko Piazza San Pietro ter po par stranskih ulicah, dokler ne bo dospel d<> ameriškega zavoda. Tam «ra f Hernf. krajev of foln.mbus ter mož. ki je v jrlavnem izposloval obisk p:peža izven Vatikana. albanski roparji so ubili dva amerikanca itejem VODITELJI INDIJSKEGA GIBANJA POZVANI V LONDON. Preko vse Albanije jd bilo pro- London, Anglija. 7. aprila. — 44Daily Telegraph** je dobil poročilo. da je angleška vlada povabila v London Mohando Gandhi-ja, D. R. Dasa in par drugih ek-stremnih voditeljev indijskega nacijonalLstičnega gibanja. glašeno obsedno stanji ker bo BELGUSI KRALJ JE RESNO PO POGREBU SE JE 'MRTVEC' ZOPET POJAVIL. PONOČI USTRELIL MATER. Montreal, Canada. 3. aprila. — Rudolf Trudeau, star petnajst let je po nesreči ustrelil svojo mater, ko se je sprožila pištoJa, katero je ogledoval. Kroglja je ranila dečka na roki. -pohitela naprej ter prodrla v telo Mrs. Trudeau. Mladi Trudeau jc povedal detektivom, da se mu je mati slabotno nasmehnilo, predno je u-mrla in to smatra za jnjeno željo >agotoviti mu, da jc vedela, da jo je ie po ijesreči ustrelil. KRALJ MODE 0 ŽENSKIH GLEŽNJIH. SPOPADI MED FRANCOZI TURKI V SIRIJI. IN Carigrad, Turčija, C. aprila. — Iz Adane poročajo, da so se za-vrsili vroči spopadi med Turki in Franeozi ob sirski meji. Turki so bili napadli francosko postojanko v Abdurahmanu ter uamrtili dva fraznonka vojaka. V bližini Antiocha je močan tur- francosko Pariz, Francija, 6. aprila. — Pav el Poiret, .stvoritelj in diktator pariške mode je objavil v nekem tukajšnjem listu daljžo razpravo o ženskem členku. V razpravi je značilen naslednji odstavek: Ženska, ki ima tanke členke, ima slaba koleua ter ma4o možgan. Da je ženska resnična lepa, mora imeti členke, ki merijo najmanj štiri inče ,v premeru. VOLITVE V ITALIJI SE PRE-CEJ MIRNO VRŠE. Rim, Italija, 6. aprila. — Vo-lilci se v velikih množinah udeležujejo italijanskih Aolitev. Niti v Rimu, niti .po drugiii mestih se niso završili ntkaki nemiri. Po veejih mestih je oddalo svo,-je glasove najmanj 75%^yolilcev. Uspeh bo najbrže že jutri objavljen. Vladni kandidat je imajo vse^viod .v«ižki0 vo$ino. , j>uščal mikate morske bolezni in razventega tudi prehrauo in celo oskrbo na krovu, ki mora zadovoljiti tudi najbolj izbirčne ljudi. Na krovu novega pamika se je nahajal tudi profesor dr. Jakob, nevrolop in psiliijater na vseučilišču v Hamburgu in eden najbolj znanih nemških zlravniških kapacitet. Prišel je na povabilo tukajšnjega Columbia vseučilišča, da predava o anatomskih vzrokih različnih živčnih in duševnih bolezni. Z istim parnlkom je prišel tudi dr. Alfred Kerr, zastopnik Bei liner Tageblata. ki namerava vprizoiriti Studijsko potovanje po celih Združenih državah. Poveljnik novega krasnega par-nika je kapitan Schwaanberger, ki je privedel po zaključenju svetovne, vojne prvi nemški parnik v newyorsko pristanišče. Pred vojno je 'bil poveljnik parnika ^^oltke". Cleveland, O., 7. aprila. — Adalbert Pratt, dobro znan živinski ]-rekupec, ki živi v Norvvalk O. in katerega so "pokopaliv petek. ,je žrl v in zdrav tulkaj. Našli so namreč truplo nekega moža v Lake Erie, v bližini Toledo. in žena Pratta je mislil«, da je 'to truplo njenega moža. Včeraj zvečer pa je dobil Fred Hay, krajevni pogrebnik, telefon- albanski cestni roparji usmrtili Amerikanca de Longa in Cole manna. Rim, Italija, 7. aprila. — Na eessti, ki vodi iz Tirane proti Ska-dru. sta bila včeraj umorjena dva ameriška trgovca. Umorili so ju cestni roi>arj>i. Albanska vlada je takoj proglasila -po vsej deželi vojno stanje. Umorjena sta baje ltobert Lewis Colemann iz San Franeisca in George B. De Long iz New-York a. Tirana, Albanija. 7. aprila. — Albanski cestni roparji so umerili dva ameriška trgovca, ki se sko sporočilo iz Clevelanda. Glasilo se je: — Tukaj jc Bert sklatijo po malonaseljenih gerskih Pratt. Pogrebnik bil do skrajnosti presenečen. Informiral je Mrs. Pratt, ki .ie takoj padla v nezavest. Ko je prišla zopet k sebi, se je odpeljala s svojo hčerko v Cleveland. Tam Pratt. pokrajinah. Na pozorišče umora sta se podala dva člana tukajšnjega ameriškega poslaništva ter uvedla na lieu mesta preiskavo. Spremlja ju oddelek stražnikov^ »est^ječ jo je pozdravil j iz petindvajsetih mož. Albanska vlada je zatrdila, da ROJAKI. NAROČAJTE SE M ' (redsedn:ika Cool-idjra ter pristaši senatorja John-sona. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN OZEMLJU M ftton &AŠC Uiki Uvriujejo nnasljiT«, kitrs ia po xdxkflk Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA icaspoitlja na udc> poŠte ln lipltčoj« "Pottnl »komi »rod" la "Jadranska banka" t Ljubljani, Zafreba, Beograda, Krsnjn, OeUu, Maribora, Dubrovniku, Bplitn, Sarajera alt drosod, kjer Je psi sa hitre teplafllo najnsodneje, 1000 Din. ...... $13.40 2000 Din. ...... $26.60 5000 Din.......$66.00 PH ••kulKh, M snaftajo manj kot an tteo« Surj«« nitnlm p—Sbaj pm 11 Hntov sa poitnlno In Sruea atreika. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJX: BupoflUa na sadn> poftt* In tspls«a|s "Jadra naka banka" r OpatUl ln Sadn. 200 lir ........ $10a0 300 lir ........ $14.85 500 lir ........ $2455 1000 lir ........ $47.50 Pri nakazilih, ki znalaja manj kot SM n aa poitnlno In Srupo otroika. Is poiUJatre, Id prisesale m«ck pet Umi iovnlJiiJeM pe megočnoait Se TradnoaC dinarjem ln Uram a«daj nI rtalna, menja sa reCkni Ia Uavuo; fta tega raadoga nam nI mogoče podati natanj*iwi eene Btfromo po eeol onega dne, ko nam dospe poslan! denar t roka. >111111 PS K aH po tra «M 1» 6M> fapiaHl t dolarjih glejta oglas v Money Order sli ps Je poslati najbolje ps DrafL FRAXK 8AKSEB STATE BASK ! JIM ALAS NAHODA, 8. APR. 1924 "GLAS NARODA" j tSi-PVSMK BA1LYI I and Publish«« k| W«rrtnit Fubliihinf Gompaajr (A EorporctlM) ftAN* »AMIH. FraaMast LOUI« BENKDIR. Treasure Place of Vuelneea the Corporation and Addreaeae of Abov« Offloera* S> Co ril »rut t tr—t »o rough of ManHattaw. W«m York City. N- V. KLAS NARODA" (Vol«« of the Paopta) 1—uae Iwry Day Except Sundays aw« Holidays. *« M« • te«* eatja Uat mm Amarlke in Canada ............ M.M >eta ... .............18.01. H let« ............. «1.5« Za New York sa le Za pol leta ...... Za Inczemetva aa la late - --s » ........... 5 ■•la lata — I7J Hi •TjO e* *ot Za pol leta ...... • . * « ie a a a • a a « •M Subscription Yearly $6.0» Advertlaament on Agreement. 1 Ola« Naroda" Ishaja vsaki dan Izvzomil nedelj In praxnlkav. . t-CM? pna tt »rea podpisa la oabenoatl ae ne >r Money Order. Pn spremembi .idt prejtnjc MlTtllifi« prlobfiujejo. Denar na] ae klafovoU kraja naroCnlkoT, yrostmo. da ee te hitreje aajdemo naslovnika. PO- "O L A S NARODA" •M feHtiMdf MNM, Borough of Manhatttan, Ndw Telephone: Cortlandft tf7( Yedh. «. V, VPRAŠANJE PRISELJEVANJA Ni čo znano, rc bo kongres v svojem sedanjem zasedanju sprejel nove določbe glede priseljeniške postaje, liamroč dvondstotno kvoto mesto triodstotne, na temelju ljudskega šletja iz leta 3890 mesto iz leta 11)10, ali ee bo sklenjen med obema zbornicama' zvezne zakonodaje kak tozadeven sporazum. Če pa bo dosežen sporazum, bo rodila postava celo vrsto reakrijonarnili odredb, kojili namen je vzeti pravice priseljencem ter ohromiti ameriško delavsko gibanje. Republikanski kongresu i k Vestal iz Indiane je vložil predloge delavskega tajnika Davisa ter izsilil takojšno razpravo o njih. Posedaj pa je prevladovalo mnenje, da namerava vložiti vlada po predsedniških volitvah vse določbe. tikajoče se registracije, odtisa prstov in fotografiranja inozmecev. Dobro uverjena mora biti o svoji var-ilosi L da prizna kljub razkrijem, ki so prišla na dan v zadnjem času. rvobo»'itel.ja. **Ljudski zastopnik' Vestal je bil namreč preveč odkritosrčen. Javno je izrazil, kaj namerava doseči vlada s temi zakonskimi odredbami ter se ni hotel posliižiii diplomatske p< litike delavske ua upnika Davisa ter drugi I. zagovor nikov drastičnih odredb proti priseljencem. Raditega je izja\ i! povsem odkrito, da ne gre za to, da se dob' -'prave' priseljenec, lemveč, da nameravamo pirpustiti v bodoče v Združene države le delavec, ki so pripravljeni opravljati delo plače in pogoje. !:<>t jih jim l>ndo diktirali / uradne sira1 i. V na^iedoj« in }>riohr"iij<*ino par stavkov iz irovora, k*ie»cga je :«nel ko'j-n. Miik Vestal, ko je vložil / poslanski zborniei sv.rji amendmente. ' Navedb*.? delavsiiega tajnika dokazujejo, du niso de-iavei, ki prihajajo v deželo na temelju sedaj veljavne postav«. take vrste un jib potrebujejo delodajalci. Vemo pa nadalje, da so med temi tudi prisejjenei, kojili duševni, moralni in Vjlesni ustroj ogroža politično, cko-ic !osko in soerjp1«!) življenje republike. Xadal]e\ai:ie to priseljeniške politike bi moralo imeti za posledico dejansko M :č« i' je naše; j celega •• 'lastrijaVi-.ga sistema " Izj ivf. jr. rla i.p it ric nikdo res 10 ugovnrjati proii t«-ltm, da sc prisili i;edrža\Jjane regp i n-ui sc enkrat i.a leto Dela v-ki dejiartmcut bi na ta način [jhk-j vedel, kje >e na hajajo ne»!r.tHvij,M;i n če skušajo sprejeti t^c ameriške princip i je. . Vestni :c ^ekc; k* dalje, damu je znane, da se nahaja je v tej deželi ljudje, ki so bili pred sodišči radi zarote proti obstoječemu redu, rajše zavzemajo za stvar komuni- ROJAKI! "Pred kratkim sem začel kaditi HELMAR. Izza onega časa sem poskušal druge vrste, pa se mi zdi da se vedno vrnem k HELMAR. Sedaj spoznavam, zakaj je HELMAR največja ameriška vrednostna cigareta." Noben tobak se ne more primerjati s turškim tobakom, in HELMAR sc iz 1007c čistega turškega tobaka. HELMARS so popolnoma čiste HELMARS so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo. I;:e-siiine-parlor" na vogalu osme ceste. enega v Carnsovo klet na prvo Avenue, enega naj razobesijo p-ri Italijanu na Tretji, enega pri Judu v Prvi, ostale pa v podobna kulturna središča in zbirališča do\vnto\Vnskega slovenskega naroda. Enega ali dva lahko pošljejo tudi v Brooklyn v bivše Rauelio-ve prostore, in dva ali 'tri v šumo z;' Revnim Lazarjem. Tam se namreč sedaj naspomlad zbira nadebudna slovenska mla-Idina obojega spola, i Xa ta način bo afera dovolj razglašena. Tistim, ki č it a t i ne znajo, bodo pa gospod v .spoveduiei in s priž-nice povedali, kaj in kako. Nato naj dajo tiskalti knjižice n:i šestnajstih straneh. V knjižicah naj b<> naslednji program: Namen shoda: — Naiinen trga shoda je omehčat i zakrknjena sr-ea odkleniti žepe in obljubili vse. karkoli komu prija. Vstopnine za shod ni nobene. Kdor pa noče prostovoljno ničesar dati. je boljše, če n«? hodi. Sporoči naj pa svoj naslov, da ga bodo posebni kolektorji doma obiskali. Začetek shoda: — V soboto popoldne se zberejo vsi udeleženci na Osmi. z zastavami, regalijami in drugimi zunanjimi znamenji svojega verskega prepričanja. (Vrši se prostovoljna knle-kta. da se izposodi zastavo društva sv. Ustanovljena i. 189$ 2CalnL Shunts ! Inkorponrana 1. 190^ GLAVNI URAD v ELV, M_lNN Glavni oauornlkl: PreseOclk: RDDOLF FERDAN, 9X3 E. ltt 81-, CIctMu«, O, Podpredsednik: LOUIS BALAN'T, Box 101 Pearl At«., i^ij, t». rajnik: JOSEPH riSHLEK, Ely, Minn. Rlarajnik: LOUIS CHAM PA, Box »«1. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JCHN MOVMiiN <11 _ Dvlutk. Minn. iva. )!•■•.- Vrhovni cdravnlk: Dr. JOB. V. QRAHEK, ICS American stat* ltldj. Ill Plttaburrk. Fa. ami »c Dldioy 1M (Ma, tilth Ava. Nadzorni edbort ANTON *BASNIE"., Room 161 BakeweU Bid« Streets. Pittsburgh. Pa.' t£OHOH MLADIC. 1S34 W. It Street, Cklca*o, OL IVANK B.KRABKC, 4S22 Wublnrton B tre at. Oasvar. C*H Prrotnl otfbor. LXOKA5D BLApODNTK. Bon 4X8, K!y. Mlnm. GREGOR J. POREXTA, BIG Stevenson B!dr., ini^aXln*. Wajik TRANK SO RICH. «217 St. Clfcir At«.. CT«v»l*n4. O. ZdruZav«ln| a^bart f AL*XT7I>J PTRC, 7«C London E4, N. JR., Clavalu«. fe. PAULINE EKMENC, S83 Park Str., Milwaukee. WIbl JOSIP ST EH LE. 404 E. Mesa Avenae, Pueblo, 4NTON CEuAKC, it I Market Street. Waukeffu. IB. ----Jednotlno mradno glasilo: "GUj Naro€a"< i » • ■ Vae rtnri tlkaJoCe ae uradnih zadev kakor tudi d«narna poUIjatrf saj ae podlljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj a« poUlja na k*4-aednlka porotnega odbora. ProSnj-» sa aprejem novih Slano* la VoinUka »pričevala naj se poflllja na vrhovnega sdravnlka. JugoBlovanzka Katoliška Jednota no priporoča vsesa Jugoalovanom a obilen pristop- Kdor želi postati član te organizacije, naj ae cglaal tajnik« bližnjega druStva J. S- K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa oferalt« n«, gL tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanoxl > 3 člani ali Članicami. Izpred novomeške porote. !:iati-cen: oglasijo. A ko se nobeden Frančiška za par dni iz zastav- ekonomskega reda. Pretežni del našega priseljevanja pri-taja iz dežel, kojih politični in ekonomski temelji so bih omajani tekom ir. V:.,lj krvave vojne, kar jili je dosedai videl svet. Izvanredro v.ižii'» je učinkovanje tega prise] je-vanja na delavstvo v na',h in lur.tnjab v Svoja izvajanja je mk!jueil s predlogom, naj v bodo-ro priseljeniški urad dela^k-^a departmenta tudi do-lc»ei, kakšne vrste delavci se sinejo priseliti in koliko ljudi vsake skupine je mogoče pripustui ob določenem času v deželo. "Na ta način," je rekel, "bodo dobili delodajalci ljudi. katere potrebujejo v svojih industrijah in napravah " Delavski tajnik Davis je pozval s tem delavstvo na Dopis. Pittsburgh, Pa. Že dol»ro n'-sein eital noT>enesja dopisa iz našega ernejra Pittsliur-irlia. Mislim, da so vsi dopisniki prev»>e znpo^leni. Tukaj pri na i se sedaj preeej dobro dela. Dosti dela za pridne r«ke. Plaea je pa raznovrstna, kakor po'.'Kodi, Na društvenem polju dosedaj še prav dobro napredujeirto in mi-sliin, da ibo »lo -tudi za naprej tako. Dn»tvo siv. Jožefa, gt 41 na- —^—t—s rnerava ]>rirediti veselico ali banket dne 10. maja. Jim želim veliko uspeha. Skoraj vsako jutro zapade za par paleev soe^a, ali do vrx'era že izorine. Zatorej imamo toliko bol-niko\, da že vee let ne pomnim te.sra. Dne 2'k nuirea «mo pokopali tukaj znanega rojaka Matevža Šlr-celj. On je hil.zaporclen v tukajšnji Innken Foundry Co. okre^g 5 tet. PteMadtt sf; je, na dete m je 'v. _____.. ..... ....... marca so movi:.i. Doma j - bil iz vasi St-'e nas tudi enako eaka. On ni bil pri ...: T, t , , - r, . . T. . 1 jn i l<^>iT<-it!i na 1>'k-Diskem. Za nobenem društvu. je samo ... kompanija zavarovala pn Kina A ' Lite Insurance kakor vsakega po-j'-1^1 ,,a ""'J naslov: • ameznega delavca. (lovoril sem Joseph Ži»on, ; su i-i u t p n f len to11 h v Lhikeii! 512:> Kent Way, L*'<>UJidry in mi je povedal, da d<>- Pittsburgli, Pa. Jugoslavia irredenta. Preosnova fašija v Kojskem [dnmih. I* (;s-,rie»: sta dr«la šem-Snoparji v Kojskem pri Gorici j ]l4*ter.sJii oi.čnisski komisar vitez so se pred >'«rč tedni temeljit .'j'aotrudnlk "Nove do-•jprli med seboj, kar je dalo povodi l^tcrmj. ki je navzočim v je-provineijalnemu tajništvu, da je: 'b-natih besedah označil pomen in razpustilo fašij, ali kakor bi mi rekli "snop''. V nedeljo 0. marca pa se je Kojščanski "snop" pre-'»snovad in izvolil novo vodstvo. O t eni svet oMiovažnem dogodku pi e snoparska "Xova doba", da so cilje t'aiizn:a. Navzoči članov) s.> volili nato di rek tori j petili čla-i. v, v katerem sedita Frane Ob-ijubek ?n Anton Vnjra, d očim so tajniški po-li poverjeni inž. Fal-eettijn." I'lxroteilo pravi se da je ? m mesto starih elementov ki so' ''Ji'ektarij poslal pozdravno l>rzo- prisli v nasprotje z duhom časa, prevzeli vodstvo modernejši elementi, meri katerimi se je posebno odlikoval dosedanji komisar inže-njer Faleetti, ki vodi od nedelje ntarea kojščanski fasij kot politični tajnik. £iV nedeljo rJ» 11.i dopoldne se je «; j>risostvovanjeni niitiee zbralo jedro novega fašija, sestoječe iz komisarja Faleettija. kojščanskejra župana Franca Ob-Ijubka, podžupanov Antona f^fo-ka, Antona Vuge, Vendramina, ueate-lja Zgonika. dalje podjetnikov D'AngelOj Paoludn, Bisatto in javko ^lussoliniju, znanemu Grunti ter zatiralci; slovenskih dru-šrev m slovenskega časnplsja Pi--entiju. — Imena O].ljubek, Sirk, Vnga, Vendramin in Zgonrik je treba zapomniti! Ženin s sedmimi zaročenkami. Na Reki so aretirali bh'sega kapitana italijanske vojske Tzzolini-ja. ki je imel sedem nevest. Tri neveste je imel na Reki in se je z vsemi tremi -dnevno sestajal. Od vseh svoj ill zaročenk je dobival Iz-zolini denar, dokler ga ni aretirala radi goljufij reška policija. nice'). Slavnostni sprevod se razvrsti po Osmi. potem ko so se udeleženci zadostno okrepčali v prvem nadstropju pod cerkveno dvorano. V shw'uju kakega primanjkljaja bodo dospele rezerve iz Brook-lyna iz raznih katoliških kleti nr-katoliških mož. Sprevod olvori-jo Marijine device (dve in pol po številu), ki se zaradi starosti vozijo v posebni kočiji. S'ede jim nekateri zloglasni možje malosvetega imena. Za njimi kozli ter druga uhljata in bradata živad. Po trotoarjih bodo s-tali posebni nameščenci, ki bodo pojasnjevali radovednemu občinstvu, da ni sprevoda aranžirala uprava cirkusa Barnuma Baileva. pač pa. da je zadeva privatnega pomena, osnovana na čisto trgovsko-denar-ni podlagi. Med sprevodom se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Kdor bo dal več kot dvajset dolarjev. l>o lahko izstopil iz vrste ter šel po svojih potih. Oni, ki bodo dali po deset dolarjev, si bodo lahko pomaknili klobuk na oči, da jih nihče ne bo poznal. Vsak, ki bo daroval manj, .bo moral hoditi odkrite glave. . Ob povratku v podzemsko dvorano bo prisilna kolekta. V dvorani se razvije program, obsegajoč petnajst točk, o katerem bom v petek podrobnejše poročal Star grešnik. V noči na *_>(.>. julija 1920 je bilo l.miljeno v trgov n > Fr. Strumb-lja v Vavti vasi in so tatovi oKlne-kU 'lianufakturnega blaga v > kup-n: vreilnosri nad 40.01)0 kron ali 10.000 dinarjev. TopiLški orožniki -■> zločince dohiteli na 1'r.šnih se-' h, !-:<» ustavili sumljivega tujca Fr. V« laja. ki je na zahtevo pt>kazal iud* skrivališče ukradeiu t»a blaga T'/lpa je obstajala i/: Franceta iaja. Vin!.a Pu^tovrlia. Viktorja Maj l:ča in Jožefa M.ilutiča Vsak ie imel napačno ime, po katerem < • >e klicali nu d sel) -j. Kazven .Majd ča so bili vsi ostali pred no-vnmško ]ioro"lo že 1 ."">. decembra l!»-2t> «»bsojt ni n;i ver let težke jc-. Viku r Majdič, mlinar i/, šl-vl-je Loke. pa .}<• bil aretiran š« !<-novembra 1 l o se jr pripeljal /. ukradeniju kolesoni v Rateče. 1 *i'e:>..sa,.'a .i«- pozneje dognala, da j«' ime! Majdlč s.* razne druge •rehe na ves:i. 'Jako j" zl. dceem- nom ii trd'1 . da ga je nekdo med pretepMu udaril tako močno po glavi via je postal vrtoglav in -ploh ni vedel, kaj je sioril. Poivtuikom so b la stavljena 'I glavna vpiašanja glede uboja in lahkih iele-nib poš-fcodV kaktn- tu-tli d< dat no vprašanje, ali ji* sto-i il svoje dejanj1 v duševni zmedenosti. Porotniki s i glavna vprašanja soglasno potrdili in sc^glas-io zanikali dodatno vprašanje, nakar je I»i1 Jane;' Glavič osbsojen na -"> težke ječ . Senat je bil i^t i, kakor pri prvi razpravi, državno pravdništvo ie zastopal nanc^tnik Kovač, obtoženca pa je zagovarjal dr. Ivanetič. Angleška modra knjiga. Me-eDonald je izjavil v spodnji zbornici, da je bo angleška vlada objavila materija! o reparaeijskih in garancijskih načrtih. To ve-.> komentirajo ILsti tako. da hoče 1 Anglija pokazati Franciji, kate- '>;:i 1!'20 v Ljubljani zmaknil Ma-i „ , , .... ... , nh francoskih zahtev ne bo mo- rrji iv' zaboj < evljev v vred- , . .. . , , . ,' v ... - i-'la spreleti nobena angleška vla- •i -Jf uk<-It J'».0(i«l K D-n . , ' . ... .... .. ... da. Nesprej«imi uve Irancoske zn /. \ elw.'r« ve g stilne na \ .ru pa , , : .... i .. . -i r i hteve lu razdelili v tri skupine; Iva meseea j niud-io kolo. 1 vred-m 5.000 K. M.udič. ki je bil L ne more tako dolgo radi tatvine že vei-V.rar kaznovan. Jamfltl za vzhodno mejo Franei-je s.ieer priznal svoje zločine, iz- Je- 'lf,kler nf> izprazni zasedenega -r.»vnrja! oa je. tla ^ > sra iroei na- ozemlja, ki tvori nevarnost nu-d-vodeni tovariši pi igovarjali. da obojnega Spopada, ie udeležil \ !"ina pri Strumblju. -- Anglija ne namerava preko Viktor Maj:li'* je bil obsojen naldoloeh Lige narodov jamčiti za t- ht;r težke jti'e. Senat h je pred- i teritorijaJno nedotakljivost novih ■ed>\ul sodni svetni!, dr. Dolenc,; rlržav na vzhodu in jugovzhodu v fanta sta bila sodna svetnika{Evralnjih Kamencah fes nekaj ča-j jo je dosedaj zahtevala Francija. ----V 7T" - Vprašanja Jubalanda. Na vprašanje, dali je vlada kaj' %a ^ prišli v gostiln-.: tudi fantje j krenila za končno rešitev .Juba-•:< Cegebiice. med njimi Alojzi j1 landa je MaeDonald odgovoril. \'r -ek, se vsedli za svojo mizo in K je s1avil v RLmu svoje pred. pdi. Takoj po njihovem prihodu j, in prič:ikuje sedaj pismen je zaeel Janez Glavič izzivati 111 , , . , - , . , ! odgovor, muškati na poboi cegelir.skih fan-j tov. Res: je kmalu nastal splošen j - '•riše in vpitje prepirajočih se fan- o\*. Zbudili so gostilničarja, ki je -pa! v sobi v pr\-em nadstropju. Ko je pritekel po stopnjicah v vežo. je videl splošno pehanje in prerekanje. V tem trenutku pa je pritekel izza dolenjega r-gla Kavčičeve hiše Janez Glavič, ki je poprej izginil iz hiše, s kolom v roki in udaril Alojzija Vrčka tako močno po glavi, da je padel znak n obležal nepremično z razprostr" trmi rokami. Glavič je nato izgfnil, a se v kratkem času zopet vrnil s koioni v roki v družbi svojega brata Franceta in Franca Petriča, ivi sta 'imela vsak svojo ročico. Letali so pred hišo i:i kričali, da naredijo ješprenj iz vsakega, kdor bi si upal iz hiše. Težko ranjenega Vrčka so še isti dan prepeljali v -kandijsko bolnišnico, kjer je po-notčfi izdihnil. Janez Glavič, ki je med pretepom ranil tudi Alojzija Progarja, pa je bil aretiran. Obdolženec se je «agi>va»i jal s ailofbra- v - ---- Mladenič s sedmimi zaročenkami. Na R« ki je bil aretirai bivši ka-petan italijanske armade lnzzo. lini, ki je imei sedem zaročenk. Tri zaročenke so živele na Reki. Inzzolini se je z njimi sestajal dnevno. Od zaročenk si je izposojal denar in dvigal tudi " predujme Ker se je nekoč zelo neprevidno vedel, je vzbudil sum in policija se je pričela zanimati za njegove ljubezni. Ugotovila je, da je imel Inzzolini tudi-neko 15-.letno mladenko, katero je nagovoril, da je zapustila svoje sta-riše. Po triletnem skupnem življenju s to deklico, jo je -zapeljive« prepustil nekemu prijatelju, kateremu je dolgoval 2000 lir. Vsled odstopa deklice se je upnik Odrekel svoji terjatvi. Inzzolini se bo sedaj moral zagovarjati pred sodiščem. „ GLAS X ATT ODA. S. APR. 1924 Zagonetno, toda resnično. Plemiški naslovi naprodaj. Piše major Hugh Pollard. Vsakdo. ki je potoval po centralni Evropi Lzza vojne, ve, da pomen ja nasldv "Graf" grofa ali angleški "Count", da pa lahko ta izraz bolj primerno prestavimo z navadno ameriško besedo •' grafter'\ Kontinentalni evropski naslov vzbuja vedno sum, tudi Če je pristen, kajti če se se-stanete s takim, človekom, morate vedeti, da je prisiljen vzdržati gotovo pozicijo v družbi, da pa nima ponavadi za to potrebnih sredstev. Vsled tega mora živeti na stroške drugih ter je pravi pa-rasit. Skrajno težko je, zaslediti sle-parja, ki nosi plemiški naslov, kajti težko je dobiti zanesljive podatke in razveritega je dosti dvomljivih plemiških naslovov, ki so se vzdržali skozi številne generacije ter dobili s tem neke vrste avtoriteto. Ti naslovi, čeprav priznani, niso vsebovani v nikaki tozadevsi referenčni knjigi. Po-, lom carske Rusije in ekonomski polom centralnih ce.sanstve je vrgel na delavski trg veliko množico plemenit ašev s popolnimi, pristnimi naslovi, a za vsak pristni 11 zoreč najdemo cel ducat popolnoma ponarejenih pustolovcev. Žalostno je biti izgnanec brez sredstev in zdrav Lzgnainec iz srednjih stanov mora kmalu spoznati. da ga ovirajo v boju za obstanek prav tako izgnani grofi, baroni in princi, ki imajo boljšo priliko, da dobe službo in naj je Se tako ponižna. V samoobrambi si jiato jc podeli lak človek iz srednjih stanov plemiški naslov. Oodtod izvira izobi-licji prince v in baronov, prince-sinj in barones in ono čudno pomanjkanje izgnancev brez plemiških naslovov. V preteklem |jpletju sem preživel par ur v dražbi st urega prijatelja. lastnika dobroznanepra hotela v nekem francoskem kopališču. šokirala sva seznam njego-vih gostov z vLsokodoneeimi naslovi ter primerjala imena z imeni v velikanski rdeči knjigi, no-seči naslov: Plemišltvo Evrope. Poleg te knjige sva imela še druge, kot Almanah iz Clothe in druge socijalnega in herakličnega značaja. Posledice tega primerjanja so bile presenetljive, kajti v nobeni knjigi nisva mogla zaslediti imen več kot tretine "plemičev", ki so stanovali v hotelu. Nekateri, katere sva našla, so bili zaznamo vani kot n^|>oročeiii. a vendar so imeli s seboj lepe bare/nese ali grofice in neko baroneso. ki je bila označena, kot ločena, je spremljal mlad baron, o katerem smo domnevali, da je njen resnični mož. čeprav vi moral biti, soglasno s knjigo, nekako dvajset let starejši. Stvar je bila sicei-Škandalozna, a lastnik hotela je rekel, da ga ne briga, kake naslove nosijo njegovi gostje, dokler se po št .eno obnašajo ter plačujejo svoje račune. — Celo pri Angležih se dogajajo take stvari. — je nadaljeval moj prijatelj. — Vsak angleški plemič je zaznamovan v knjigi " Debretta", a kdo nam jamči, da je človek, ki se posluži kakega naslova, v resnici dotični plemič? Pri kontinentalnih baronih in grofih se niti toliko ne brigamo, da bi jih iskali v knjigah, razven če sumimo kako sleparijo, ki bi nakopala hotelu slav sloves. 1 laz ven tega pa cvete v današnjih dneh velik biznes z naslovi in »«11 i kovanji in nekateri teh ljudi se mogoče poslužujejo naslovov. katere so kupili. — Če hočete, vam lahko dani naslov nekega posredovalca v tej stroki biznes a. Jaz sicer ne jamčim. da je njegova roba pristna, a kot vidite ni to nikaka ovira. V resnici sem sprejel ponudbo, pisal Aoti&netmi posredovalcu ter dobil po poŠti krasen katalog s primernimi pojasnili. Prvi naakrv je bil visokodoneč literarni naslov Latinske akades m rje znanosti in umetnosti v Parizu. Za ponižno ceno $50 postane človek dosmrtni častni član in isti denar 'krije tudi lepo diplomo, častmi križ z rdečim trakom ter lep gumb, katerega lahko nosi človek v gumb niči. Naslednja miena ponudba n! bila francoska, pač pa španska. Za $75 je lahko postal človek dopisujoči član Kraljeve špansko-ameriške akademije znanosti in umetnosti v CadLzu. Dobil je diplomo ter velik red s kraljevo krono. To krono mora nositi dotični pri vseh javnih nastopih na zlati verižici krog vratu, izgledati mora skrajno mično na beli srajci. Tretja ponudba, ki se tiče Mednarodne akademije v Napoljn. vključuje štiri razrede. Najnižji razred, čin navadnega častnika akademije, stane nekako $52. Dru gi razred, velikega častnika, stane $80; tretji razred, velikega križa $120 in četrti, velikega kor-dona, ki je najvišji ter diši precej po Mussoliuiju in D'Annunziju, stane $180. V vsakem slučaju je treba plačati nadaljnili dvajset dolarjev za medaljo. Nato je prišla v seznamu na vrsto majhna stvar za inž ii ti rje in kemike, Academia Phisieo-Chimi-ca d i Palermo. Človek lahko postane dopisujoči član te visoke akadennije. a v seznamu ni označena cena. Par manjših nadaljnili odlikovanj, katere je mogoče kupiti, hočemo preskočiti ter posvetiti svojo pozornost nadaljni. precej i m pert in ei»tni ali nesramni ponudbi, ki se tiče papeževega reda Svetega Gregorja. Ta red dejanski obstaja ter ga podeljuje papež katoliškim lajikom, ki so si stekli zasluge za.-cerkev ali se odlikovali v dobrodelnosti. Kljub temu pa je našel red mesto v tem seznamu a s pripombo, da je dostopen le katolikom ter po sprt -jernu priporočilnega pisma orl škofa prosilca. Glede članstva a* redu sv. Silvestra veljajo isti predpisi, a papeževo medaljo 'Pro Ecclesia et Pont if ice' je mogoče dobiti za 1600 lir. Najbolj drzna ponudba pa je ponudba dednih plemiških naslovov. Katalog pravi, da so to po vsema pristni naslovi papeževega plemstva, veljavni vsepovsod in da je podelitev zajamčena v teku petih ali šestih mesecev. Baronski naslov stane 22.000 lir, nekako $1200 v sedanji valuti. Grofovski naslov je malo dražji, 24,000 lir in naslov markija sta $1500. Kdo bi hotel biti pravi markij za ceno dobrega avtomobila? Katera ženska bi se mogla upirati zapeljivemu naslovu markeze ? Res je. da pravi katalog, da je treba priložiti priporočilno pismo škofa, a majhna, pripomba na dnu strani ugotavlja, da se podeli te naslove v izjemnih slučajih tudi protestantom. — najbrž za nekoliko višjo ceno. — Škofovo pismo pa itak nima drugega namena kot ugotoviti, da je dotični katolik. Papeški plemiški naslovi pa niso edini, katere se ponuja v katalogu. Tam najdejemo tudi španski, red Vitezov Svetega Janeza Krstnika. Znak tega reda je bel. emaljiran malteški križ, z rdečimi in zlatimi žarki, izhajajočimi rz središča. Križ obdajajo zlati lovom i listi in se ga nosi na črnem traku z belim robom. Obstaja tudi posebna uniforma, da se jo nosi ob slovesnih prilikah in za $120 ni posebno draga. Španski vitez svetega Janeza Krstnika! Kakšna čast, kakšne vizije o Rolandu v Roncesvalles in Cidu Campea dorju! Tudi odlikovanja Rdečega križa so v današnjih dneh bolj dragocena kot pa so bila v vojnem času. Red Bolgarskega Rdečega Križa, s primernimi diplomami, podpisanimi od odgovornega ministra, stane po $100. Trezno misleci trgovec in po- V IV ^/5 No. 193 PREMIJ3KE TRGOVINE NEW YOHK CiTY 44 Hudson Stieot PFir Dutne Street 435 West 42nd Street rear Ninth Avenue 1427 Third Arenue nor BOth Street 61 Cast 125»b Street near Madison Arenue 578 Courtl*na ločiti od de- škodnine. Carterjeva tožba proti egiptovski vladi. narja. dokler niste ofieijelno imenovani za to. kar ste plačali. Ni je stvari na svet-u. ki bi mogla prekašati slavo, da je človek i princ ali princes in j a republike I Sodni dvor v Kairu je izdal San Marino! | vmesno sodbo, ki pravi, da je To čudna trgoviiia s plemiški- j tožba, ki jo je vložil Carter proti mi in častnimi naslovi jc vredna egiptovski vladi radi koncesije, par diskretnih vpraševanj, ki so ki jo je dobila njegova rodbina pojasnila njeno zgodovino. Izka- j za izkopovanje, dopustna. Sodni zalo se je. da je zgoraj omenjeni|dvor jc razpisal tudi narok, h trgovec /. naslovi dolgo vrsto let kateremu je povabil obe prizade-dobro živel in čeprav je bil znan j ti stranki. Egiptovska vlada je iz-icijam številnih dežel, "se je javila, da se naroka ne udeleži. polic vendar znal držati na varni strani postave, čeprav je moral živeti v Švici ter se izogibati par deželam, kjer je kaj zagrešil. Tekom svoje karijere je večkrat iz-premenil svoje ime in svoje naslove, a s svojim klijentom je dobro postregel ter jim preskrbel kar so hoteli. Z izključno denarnega in po-slovnega stališča so nekateri naslovi in nekatera odlikovanja skrajno koristna za doiienega. Vsaj v Evropi m v gotovem o-ziru tudi t* Ameriki je koristno. Milijon lir za dve pismi. Neki brezposelni mladenič v fflasgovu, Thompson, je postal mahoma lastnik velikanske zapuščine. Nedavno se je namreč v nekem azilu seznanil z napol slepim trgovcem Bovlenom. ki ga je prosil, da bi mu napisal dve pismi. Bovlen je bil dolgo časa na Japonskem, kjer si je nabral kot mehanik precejšno premoženje, s katerim se je na stara leta vrnil v domovino. Thompson mu je tožil če se imenuje človeka baron ali o brezposelnosti in njeni posledi- tovarišev. ki so se potegnili za Uhamano. zasleduje diktatorski režim. Poleg tega je dal Primo de Rivera, general vojaške je-".? Španije. zapreti madridsko univerzo. Razumljivo je. da "ni diktator za dovoljen s svobodno znanostjo, ki odklanja vsako tiranijo. Najblaz-nejše pa se bo morda zgodilo v kratkem. Že v nekaj dneh bo morda izvršena na najslavnejšem španskem slikarskem umetniku smrtna obsodba. Slikar Slmni v Barecloni je bil namreč obsojen radi njegovih 4: uporniških karikatur". Avstrija kadi. V avstrijskem finančnem in pro računskem odseku so konstatirali. da konzum tobaka v državi stalno napreduje. Meseca januarja preteklega leta se je prodalo okoli osem milj-onov cigar in So milijonov cigaret, v letošnjem januarju pa je znašala prodaja 16 milijonov cijrar in 270 mšlijonov eigaret. Tudi tobaka za pipe se porabi vedno več. Izdatki vsake- lta:ija je dežsla vroče krvi. ne-ugnanega temperamenta, torej tudi domovina nagle osvete. ljudje se tam ljubijo strastno, .se ljubezni izživljajo in se radi ljubezni tudi ubijajo. Poročano jc bilo. kak » je v Tu-rinu pred neko cerkvijo dama napadla svojo tekmovalko s samokresom. Danes poročamo o Irugem slučaju, ki prvemu ni podoben na videz, a ima v resnici isti vzrok kakor prvi. V Trstu je pred časom živel Milanec Amadej Messina. Seznanil se je s poštno telegrafist ko Tersicani, ki ga je iskreno vzljubila ter računala s tem. da mu postane žena. Toda kakor jc v južnih krajih navadno: Messina je dekle ljubil samo čutno, in ko je vžil deviške dražesti mladenke. se jo je hotel odkrižati. Naj-prej je začel postajati hladen. ]>o-tem jo je zanemarjal in naposled jo je sploh ostavil ter s- odpe-jal iz Trsta. Šel je v Milan, k jej "e imel svoje roditelje in boljšo službo. Pred odhodom iz Trsta je mla-lenki obljubil, da se bo spomi-ijal s pismi in da bo skušal pojaviti svoj vrcsto]>ek na ta način, i la jo poroči. A čini jc došel v Milan, se je izneveril obljubi. Pohabil je na Tersicanijevo popolno, nia in ji ni uiti pisal, niti je nanjo nislil. Cinično jc po gazil vse. o čemur je prej trdil, da mu bo iveto na veke. Dekle jc nekaj časa čakabi, da >e Mesina javi. Ko le ni bilo od-likoder glasu, se je obuj>ana mla-b'nka oflioeila za pot v Milan. Iz-lrosila si je pri svojih predstojnikih par dni nujnegaVlopusta in e sedla na vlak. V Milanu se je najprej oglasila na stavo van ju Mess'movih starišev. Našla je -na zapeljivčevo mater in sestro, katerima jc povedala vse. rax nIe-la, da Amodeja še vedno ljubi in Ia ji brez njega ni nnigoče živeti. Nato ju je prosila, naj se zavzameta zanjo, kajti njena ljubezen je bila resnična in jena žrfn je bila plod čiste ljubezi; ako j'< Amadej zavrže, je dejala, ga bo ustrelila. Mati in sestra sta s<* grožnje prestrašili in sta takoj poslali po Amadeja v urad. Messina j" prišel. Tersicani je padla pred njim na kolena in je začela ncutolaže-io plakati. Po dolgem prigovarjanju se je pomirila. Med njo in Aniadejem ni prišlo do nobenega sporazuma in nobene odločitve, pač pa jo je bivši ljubimec tola-"il s praznimi besedami in vsakdanjimi frazami. Ko je bil razgo .or pri kraju, se je Messina po^ nudil dekletu za spremljevalca do hotela, kjer je ona stanovala. M ess i nova obitelj je bila vesela. da se je vse tako dobro in mirno izteklo ter je dekleta povabila, aj se še kdaj zglasi na stanova--lju. Nato sta oba odšla. Ko pa sta prestopila hišni prag, jc prišlo med njima do prepira. Težke '»esede očitkov sta metala drug drugemu v obraz in iz neznanega vzroka se je Me?$sina nenadoma obrnil hoteč se vrniti v hišo. Tu se je naenkrat zabliskalo, samokres je počil dvakrat zaporedoma — Messina pa se je zgrudil na pragu svojega doma. Prihiteli so mu na pomoč, in on je smeje se izjavil, da rana ni težka. Nastopila pa je nenadna krvavitev in predno je poteklo deset minut, je bil mladi mož izdihnil. Tersicani. ki se v prvem trenili ku ni zavedla, kaj je storila, se je sama prijavila ^>rožniški ]hj-staji. Padla je v omedlevico in šele ko je" prišla k sebi .je povedala kaj jo je napotilo, da je segla po skrajnem srestvu in ubila Messino. Na setanku je namreč čutila, da ne govori z bivšega ljubimca toliko ljubezen kot piete-ta. Nji se je to uprlo, in ko je spoznala, da je Amadej za njo izgubljen. je sklenila, da ga spravi Čisto vsakdanji in navaden, samo po osebah nekoliko neobičajen slučaj se je pripetil te dni v Berlinu. Ema Nastkejeva je imela v Prenzlauskem drevoredu majhno trgovino s klobuki in sličnimi modnimi predmeti. Tam okoli je šel večkrat mimo policijski stražmojster Beyer. Tu in tam je stopil čez prag. voščil dobro jutro ali dober dan ter povprašal Emo po zdravju. Ema je bila še ne trideset let stara, n coni ozona, toda poštena. Z Be ver jem je govorila prijazno. Stražmojster je začel polagoma vse češče zahajati v Emino trgovino in naposled se je med obema razvilo ljubavno razmerje. Sladki tedni pa so trajali samo nekoliko mesecev, dokler ni Ema izvedela, da je stražmojster poročen in da ima otroke. Ko je nato prišel zopet k nji. mu je vedala. da je njune ljubezni konec. Tudi mu je dejala, da je bilo brezčastno od njega, da ji je zamolčal resnično stanje in da je izkoriščal njeno dobrosrčnost. Beyer je nekaj časa poslušal, potem pa j'' Emi rekel, da brez nje ne more živeti. Ema se je nasmehnila. Poslala ga je domov in mu svetovala, naj govori take reči rajši svoji zakonski ženi. Stražmojster se iu dal odsloviti. l'riš-1 je še in še. enkrat, dvakrat. trikrat, neštetokrat, dokler ni začel Emi presedati. Modistka ga je zapored začela odšla vi jati, zatrjujoč mu, da ji j<- nadležen. K<> jc mož viilc-1, da misli ženska resno, je začel groziti, da jo bo ustrelil. Pri neki priliki je celo potegnil revolver, a Emi sc je posrečilo. da ^a jo s pomočjo ljudi pomirila in <«.1 pravila iz trgovine. Ker je Beyer grozil v veliki razburjenosti, se je Ema začela liati. da bi sc res lahko maščeval nad njo radi zavrnjene ljubezni. Prosila je torej sestro, naj jo spremlja po obedu v trgovino in naj pride vsak večer ponjo. Par dni je šlo v redu. Nekega dno zvečer pa je Ema opazila, da stražmojster zasleduje r.jo in sestro in da prijema za orožje. Odtrgala se je od sestre in tekla o-pozoriti bližnjega stražnika na zalezovalca. Policist je Bevcrja razorožil, a na stražnici se je mož pomiril in je dobil orožje nazaj. Naslednji dan si j,- stražmojster izbral za dan maščevanja. Počakal je Emo na križišču treh ulic, in ko je prišla mimo s svojo sestro, jc ustrelil dvakrat zaporedoma proti nji. nato pa še enkrat nase. Oba sta bila težko ranje na in sta izdihnila še predno so je prepeljali v bolnišiiieo. ga avstrijskega prebivalca za tobak znašajo mesečno dvakrat to-j na oni svet. Tako je onemogočila liko, kolikor se plača povprečno J njegovo ljubezen ,, za vse druge za malo stanovanje. ženske. 6000 let staro svetišče. Ravnatelj vseučiliškega muzeja v Philadelphiji. dr. George Gordon je objavil interesa nt no odkritje o najstarejši zgradbi na svcetu. Poročilo pravi: Značilna razkritja novembra meseca na mestu, kjer sta sali kaldejski mesti Ur in Tel el Oneid, so bila pre-kosenua od razkritij decembra meseca. Odkrili smo majhno svetišče. nekako Štiri milje od kraja l"r. Svetišče je bilo podprto a stebri, okrašeno z bakrom in mozaiki. Izkopanje tega svetišča je sedaj dovršeno in to svetišče je najstarejši spomenik človeške stavbne umetno-sti. Vpliv ultimavijoletnih žarkov. Pariška zdravnika dr. Livet in dr. Gautier sta ugotovila, da de-lujeo ultravijoletni žarki s posebnim učšnkom na človeka. V več nego 30 slučajih sla dosegla uspeh pri zdravljenju debelih ljudi. Povprečna izguba teže j» znašala štiri do deset kilogramov pri vseh paeijentih. Isti žarki pa so pomagali tudi pri zdebe-litvi preveč suhih. j ni,AS X A ROD A, 8. APR 1924 Izpred • w Krvava svatba. ]>Ub 26. februarja se je uieii.il Karel Puk) v Št. Ilju. Po poroki se je p.dal s svojo nevesto in pričama domov, kjer se je imela vršiti g<>stij:i. Frnaiieni pazniki Tim. Titarov, Ivan Obrovnik in Vasilij Gerkov-Žeim" so se na vsak naftiu hoteli udeležiti svat,be. Prišli so pred Puidcv dom in zahtevali, da se jih sprejme na svatbo. Zendn je pa nepoklicane goste odklonil. Tirno v Titarov je pa navzlic odklonilni izjavi ženina silil v hišo, č-eš, da mora prisostvovali svatbi in da ima pravico biti navzoč kot vsakdo drugi. Žeuii^mu je odgovoril: "Jaz vas sicer ne poznani, toda le pridite jutri in jaz vam bani dal piti, samo danes na dan moje poroke vas prosim, da me pustite pri miru." I'o teh besedah je finančni stražnik Titarov udaril Pukla po glavi, tla je pričel krvaveti. Poleg tega je pa Titarov potegnil bajonet iz nožnice, hotee udariti Pukla. Videč opa.suost situacije, je priča Hart presegel vmes in iztrgal nasilnežu bajonet iz rok. Titarov je bil pri okrožnem s*.blišču v .Mariboru obsojen na en teden dni zapora. Proti tej razsodbi «-;e je obtoženec pritožil. Šnanski židje v obmejnem Št, Ilju. () b< žičnih praznikih se je pripeljal z brzovlakom iz Sarajeva v Maribor mladi trgovec Jožef Low v. 1'redno pa je pričel s iposli — baje je hotei v tovarni "Zlato-i*<»g" dobiti zastopstvo za Sarajevo — se je sešei, seveda čisto slučajno, z znancem in bratcem po veri Davidom lrsaekom, ki ga je ttkupuo z MuUuietoiu Žiilaričem povabil, tla se z izvoščekom peljcjc v Št. ti j. t-ainu na obisk k punčki Ireni St twiner. K<> so veseli bratci v «šjntiljo dospeli k .olad k i Ireni Steiner. C^dolžoni so bili tihotapstva hi podkupovanja obmejnih stiažnikov. Xa ipo-lieiji so jih zaslišali in potem eks-pedirali. -J T L'iwv ^e je v sedel kar na brzovlak i00 Din, ee ju spusti »'-i-z mejo s e:gai*etnim papirjem. Stražnik se navidezno spusti v kupčij i, da ujame ličke in javi starešini, ki ga ptislje ob napovdani noč uri s tovarišem na mejo. Gospoda odideta in zopet prideta, toda brez blaga, ki baje še ni bilo pripravljeno, tla pa ne bo zastonj, poklonita to pot »rebrno uro. (Vz par dni ju zupet čakajo v nadi, da odkrijejo veliko tihotapstvo. Pa ju niso dočakali, prej sta p :dla v roke orožnikom. L»'»wy taji, sladko, s finimi gestami, ogorčen — isti dan je bil vendar na k««>iLu pri Veri Zaniui v Zagrebu in zvečer z njeno se stro v kiru. "Kaj pa Muhmet, ga poznate, kje je? "Malo, samo na videz, mislim da je nekje v Zagnebu." Sodnik: "Ne, v Sarajevu, piti imi Stockbriuler je potnik." "A. da, tamo je, znam. znam!' Razpravo so preložili, da poiščejo Irsacha Davida in Muhme tn, Vero Zaniui in stražnika, da si jih bli/.u ogoda. Uro so shranili na sodišču. L6\vy se je globoko kla njal in z otroško nedolžnim smeh Ijajem odhajal z advokatom. Poslanska imuniteta pred sodiščem. Pred mariborskim okrajnim so dišvenn je stal ptwshuiec Vladimir Pušenjak. ki je moral kot od govorni urednik klerikalnega ted liika "Slovenskega Oospodaija' zagovarjati zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti. "Slov. Go spodar*' je namreč meseca junija laisskega leta objavil "Notico iz Rezborja pri Slovenjgraden'' kateri je napadal Martina Rr»eni ka, posest liika in župana v Zavod ni pri Šoštanju, in ga poleg psovk "surovina". "omaci živino zdravnik ......... L25 , - - , i-i- - (Dva sestavljena plesa: Cetvorka in t'linear ozmerjal v družbi svojej beseda JLnJm narisano.......35 zene Marije. Sodi** je obsodilo: ;oTedowja.....................75 Klemena na /00 D:n ni njegovo »ugoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 ženo pa na ;300 Diu denarne glube. j Kubična knjiga ali hitri računar ioliei poizvedovali orožniki pri i ... .„ „ . 1 Trdo Vtrtano ....... Mariji t ernovie, ee nima samo- se postane ameriški :resa pri hiši. Orovjiikoan je Cer-I državljan ...................15 novie odgovorila, da so ga imeli Knjiga o dostojnem vedenja .. JO n krat, pa so ga prukleti hudiči' Katekizem (veliki) .............#0 li. Obsojena je bila radi teh >e*»ed na ii5# sojen na 200 Din denarne globe. Slovenska slovnica za srnine šole, (Breznik) .................. 1.— Priljuden gost. Spol. ljubezen in materinstvo---- .40 & Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 Prijazno dekle sedemnajstih let Slovensko-italjanski In ItaU.-ilov. Gabrijela V. Dtue.a je nimajo' slovar ...................... 1.00 posebno radi. ker i«> nrevce mika- Srbska začetnica za Slovence.....10 io stvari, ki or vet no n;s, njena i '^vensko-nemškl in nemško-Bloven . -. . , . ski slovar ................... a-., tem ve-- si jili se le ».-asoma P-J pioven»ka Narodna mladina____L— leznem preudarku prisvoji, vsled Spretna l.uharica ................1.25 esar s<- večkrat poseli z vso i hm;- Spretna kuharica, trdo vezano 1.50 vino v ljubljanske zapore. V tem l:mn» čebelar .................. L50 je pa tudi ž,- zapnoatlen njen po-! ..............-60 - r , , . , i-. -! Vrilki slovenski spisovnik raznih Klic, kajti drugega dela ne ljubi plBem. trdo vezano 1^0 prevte. m se tudi ne peča z nj:iin. :Veliki vsevedež ................ 1.00 Ko j-- zadnjikrat zapustila g. :.st o -, Zgodovina Srbov. Hrvatov ln Sla-, ljubne prostore ljubljanske jet niš vencev nice, je preložila poprišee svojeira i ^ zveeek ....................85 brezdelja na lirezovLco in se je 2. rvezek ............... tam u«k mačila pri neki posestnici. . . Otl za četka se je izgovarjala z Razne povesti in Ix'luo nogt» fn izrabila to priliko,; • Ja se je vlegla na peč. odkoder je romani: ni bilo zvabiti. Še celo jed so ji WrikB Anerikanel. trd. v«. 4.08 nosiLi na priljubljeni prostoi- Cez ;Andrej Hofer ................................JM deset dni pa ji je postalo dolgčas irnešks vedetevalka ........— .35 in odpravila se je nanrej Za siio-iB^'graiskl Biser ........................-36 min in kot plačilo milosrčni go- BMak°ya izpoved............... 1-20 Teli rojaki, trdo vezano........ L00 Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20 Iledvika ...................... .35 Humoreske. Groteske in Satira .60 Iz dobe punta in bojev ........ .50 Iz zapeške globeli ...a..........1.50 Igralec, roman, spomini mladeniča .90 'os. Jurčič spisi: Trdo vezano .............. 1-00 zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd- liroAirano.......75 Trdo rezano . ............ 1.00 . x\. Dr. Zober, roman. Tugom-,er, taegcxlija v 5. dejanjlb. Tr£b vezano .............. 1.00 larmen, trdo vezano............. Ljubice Habshuržanov ..........tO ijudske povesti, — Od blže do biče, ~ Sin .................. .60 .judsta knjižnica: 2. ev. Darovana. Zgodovinska povest ...................... ..J« 3. cv. Jernač Zmagovač. — Med Plazovi .................... 4. zv. Malo življenje ........ .«5 3. zv. Zadnja kmečka voj&ka .75 7. zv. Prihajač .............. .60 9 zv. Kak« sem se }az likal, (Breneel j ^ ____...............^0 10. sv. Kako sem se jaz likal, (Breneel j > ....................60 11. zv. Kako sem se jmx likati, t Breneel j) ....................60 2. zv. Iz dnevnika malega p»- redneža, trdo vezano...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — 'Brencelj) ................... .60 C. zv. Ju an Mtseria. Povest la fliauskega življenja ...........60 fi. sv. Ne t Ameriko. Po resni- 5nih dogodkih ................ .60 Mali ljudje. Vsebuje 0 povesti. Broširano ...................75 Trdo vezano ................ 1.25 Mimo življenja, ti van Cankar) .80 Mrtvo mesto ...................10 Mrtvi GosiaČ ................. -55 Materina frier ................ JO Morski razbojnik, trdo vezano .. 1.10 lumhno...............................40 MaU Klatež ...................10 SSesija .......................30 Mirko Poštenjakov«* .......... .30 Marjetica .......................70 Notarjev nos, humoreska ........35 Na&a Vas. 1. <1^1 ygclmje 14 popov eatL (NovaČRn) — Vezano ...................... 1.30 Brofiirano .................... 1.00 Na&a Vas. 2. del vsebuje d povesti Vezano ............................1.30 Broširano .................... 1.00 Na Indijskih otokih...........50 Naseljenci .................... i0 Novel*- in črtice..................9pi!manove pripovedke: 1. zv. Maron, krčanski deček lz Libaitona .................. JJ 2. z v. Marijina otroka, povest lz .... kavkaSkih gora ............ .25 4. zv. Praški judek .............25 8. zt. Tri Indijanske povesti ......30 " — Kraljičin nečak. Zgodovinska povem iz Japonskega .... JO lt). zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akharja Velikega............ J65 11. zv. Rdet-a in bela vrtnica, povest ....................... JO 1-. zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov v Koreji .........* .. .30 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest lz zgodovine kanadske .................... JO 5. cv. Angelf sulnjev. Braziljaka po-, est ...................... J53 i0. zv. KlatokopL Pevest.......30 17. zv. Prvič rard Indijanci ali vožnja v Nlkaragno.........30 zv. Preganjanje Indijskih mli- jonarjev ..................... JO {>. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Turki pred Dunajem.............60 Trenutki cddiha .............. .40 isnjeva Repatlca. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J5 Veliki vsevedež..................1.0# Vrtnar. Rabindrauat Tagore, trdo vezano ____t....................60 Zgodba Napoleonovega hu zarja. — Tr<'0 vezano................ 1.80 Za dni dnevi nesrečnega kralja .60 73:5ns pravda ................ JO Zmaj Iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.00 Zločin in kazen. 2 knjige. 1. in 2. dol. Trdo vezano ............3.— Za miljoni, trdo Rezano...........65 Ženini naše Koprnele............35 Zmote in konec gospodične Pa\ le .35 birka slovenskih pov-stl: . 7.v. Vojnomir ali poganstvo .. .35 zv. Hudo brezdno.............35 3. zv. Vesele povesti............35 4. zv. Povesti in slike...........35 f». zv. Štndcnt naj bo. Na5 vsakdanji kruh ................ J5 Zabavna knjižnica: 22 zv. Ppiran in I.ambergar.......15 3. zv. Črna smrt.................75 4 zv. Zločinci .................13 "i. zv. Mož z razregano dušo .... 1.25 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: joy, roman, trdo vezano........75 Balkanska Turška vojska............JO Cvetke ....••••.•••«»•»••••«• »25 Črni panter .........................................6? Iganova osveta ............................J5 ^as je zlato ....................................JO Vrtina Boragrajska ........- «50 Doli z orožjem ......................JO JB0 • • a a • « » a a a # a a a a •• spodinji pa je zapustila malo, o trdoživo kolonijo sivkastobedih Li-valie, ki se iade pasejo na človeški in živalski koži. Ta prirastek na imetju pa seveda domačim ni bil všeč; in ko se je Gabrijela za n ustni torek zopet vrnila fprazno- vi i i,- 'i>oti z orožjem ............*• vat na zapeeku veselo slavije, soL^ ' aU™ljenje treh kranj ji odločno namignili, da bi jo za gkjh bratov .................. -40 silo lahko pogrešali pri domačem Dve sliki — Njiva, Starka —i prazniku. Se iari dan pa so jo na- (MeSko) ...........................60 šli orožnik: in jo privedli v njeno Bolga roka priljubljeno prebivališče, kamor Orteanska.............. J* s? bo še dostikrat vrnila. ^'»^Irftl ^^ * ' *-rmn Baton Junaki alkohola. (Filozofska" zgodba .............. M ^ . „ tarovška kuharica ............ .75 Dne la. avgusta se je vee iaji-iy^ Dlmvalo ....... tov iz MaiiboraT zelo cipilo. Pijana1 Oarfovnk (2 zvezka) .......... UM družba je odšla v KiČevino, kjerjGrečiiik LeaaHL (Ivan Cankar) .75 ie v stilni 4-Lovski dom" raz- S®^*1 u^klztm .......... . , - . . . Grada umira ................. sajala m |>ozneje v gostnlm pri klRibi".*kii" razbila več sip. stolov' in miz. Poleg tega so pijani fant je grozil' gostilničarju. Najbolj nasilen člau družbe Walter Koilenz, ki je napravil v gostilni pri "Rib-»K»ku*" največ škode, je bil 14. suš-ca pri okrt>ž. sodišču v Mariboru obsojen na 4 mesece tažke ječe. Napoleon 1.....................1.— Babica........................ 1-20 Nesrečnica ..................... .10 V Korskem zakotju ............ -35 Za kruhom.................... J5 Žalost in veselje .............. 1-— Z ognjem in mečem............4.— Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.40 Kranjske čebelice, poezije.......35 Narodna knjižnica: Bilke ••«.............--•••• JO Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Gad je »»n»»z«lo .................. .40 Malenkosti .................. JO Hoje življenje. (Ivan Cankar) .40 biski. (Cankar) 1.20 Obiski. (Qankar) Trdo vezano .. 1.50 ib 50 letnici Dr. Janeza K. Kreka J5 'ovestice, Kabindranatll Tag or*, Vsebuje 5 povesti .........40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Pariški zlatar ...................35 Poslednji Mehikanec.............30 Povesti Maksima Gorkega ....... .15 Vavljice H. Maj ar .......... JO1 Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in sabavo ........... J5 Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.30 Požigalee ...................... .25 Traprečanove zgodbe.............25 Patria, povesti la Irske junaSke dobe ...................... JO Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. L50 Pol litra Vipavca ........'.....- .90 Ptice selivke. (Habindranath Tagore) — L00 Pred nevihto ................... J5 Revolucija na Potrngalskesa..... Je Bob in son ........................70 Slovanska knjižnica. Zbrani spi-•pisi. vsebuje 10 povesti .... Ji$ Suneški invalid - ................35 Skozi širno Indijo Sanjska knjiga . Stiwte* ...................... Strahote vojne ............. Sosedov sin, (Jurčič) ........ Stezosledec .................. Strti p iz Judeje.............. Siftto Šesto, invest iz Abrucev tveta umi ................... Sob za mladi zob, pesmice .... JO ltedek je pravil, pravljice.....40 Mladim srcem J5 Narodne pripovedke, 8. zvezek.. .40 'arodne pripovedke, 4. sveoek.. JO 'ravljice in pripovedke sa mladino: 1. zvezek................... -50 2. zvezek ..................... JO Slavček, zbirka aolSklh pesmi J5 vončekl. Zbirka pesna ca mladino: trdo v-Mano ..........-..... 1-00 Volk spokornik in druge povesti za mladino ...........................1.00 Zbrani spisi za mladina: 1. zv., trdo vezano. Veebuje 15 povesti ....................... ^ zv., trdo vezano. Pripovedkt In pesmi ...................... J® 3. zv.. trdo vezano. Vsebuj«? 12 po-veatl ...................... JO 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-veiti ...................... JO 5. zv., trdo vezano. Vinski brat (>. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po TClti .JO Tmetniškp knjige • slikami: Pepelka; pravljica • slikami 1.00 Bdeča kapica; pravljica s slika-nil ..•.......•......-....■• 1.60 Snegnljčica; pravljica ■ slikami 1.00 TrnoljČIe«, pravljica s slikami 1.00 "njige sa sUkanie: Hladi slikar ................ .79 EHike Iz pravljic.............75 njlge za slikanje dopisnic popolna z barvami In navodilom: Mladi ametnlk .............- LM Otroški vrte« U0 Za kratek čaa U0 Zaklad ca otroka ............ u» Razglednice: Zabavne. BazUCne, dncat........ JB Vew YorSke. Različne, dncat .. Velikonočne, božične bi aovaletef ducat ............... Iz raznih slovenskih krajev, ducat Posamezne po .............. Narodna noSa, ducat .......... «40 .05 . .40 .05 .15 U0 Divji lovec. Nartnlni i^rokaz s i«et- jem v 4. dejanjih .......... 2>0 Krivopriscžnik. Narodna igra s petjem v 3. dajanjih .......... J5 Pogodba. Burka s pitjem v dveh dejanjih .....................30 Ob vojski. Igrnkaa v štirih slikah .SO Za Urii in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... JO Starinarica. Veseloigra v 1 deja- janju .........................30 Beneški trgovec. Igrokaz v r> dejanjih ........................60 Vse naše. Burka enodejanka.....10 TončKove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih .................. .00 Zbirka ljugsidb iger. . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ................ JO . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašlea kave .... JO 2. anopK. Izgubljen sin, V ječi, pastlrici In kralji, Ljudmila, — Planšarica .................. JO 3. snopič, Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...... JO 4. snopič. Jnnašk* deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO C. anopJC. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža .;.......S« 8 in 13. anopič. Pijavka, Skr)*«a zaklad. Rešitelj, Krtct avtomat; Dekla* B^žja; JnnaSks Blejka .................... J6i 0 roopie. Sv. Just; I4nbciea ila-rljlnega otroka...............M Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic • Vrl/sliem jezera. (A. Funtek) Trdo vezano ................ .75 Moje obzorje. Kng. G angel. Poezije Trdo vezano ................ 1.25 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40 lalade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ 1,15 BroSIrano .................. .75 >sml. (Simon Jenko) .........43 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi ln prevodi zunnlh slovenskih t£sml angleščini.................... 1.J5 'oeslje. (Simon GregorflČ) —» trdo večino .................. 1.00 Holler Pesnil za mladost.....«0 loven.sLi. iarodna Urikju Poeatje JO Sto nganV. i Oton SnpančlC). — Poezij9 .................... Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira — Koncertne pei>mi za moške in mešane zbore......................1.59 Gorski odmevi, (Laharnar.) Zbirka mcsSkib zborov ln čvetero spece-v. 1. zvezek ..............45 2. zvezek ......................45 Narodne vojaške. (Fcrjančič).....20 Narodne pesmi. (Marolt) ....... JO Naši himni; Lepa naša domovina; .75 posamezne po ......... Planinski pozdravi, dncat .. posamezne pO......... Panorama mesta New York Prcrokovalne karte Igre: dolina Soli- 3 enodej^nke: svetova, dedlfičina, trpini .... *** >nevnlk. Veseloigri r 9 dejanjih JO Cyrano'de Bergerae. Heorična ko- _ metli ja v 5. dejanjih. Trdo. vez. l.*0 Če sta dva. Sala v enem dejanju 85 Bože pravde. (Marolt).........15 \a rodil s pesmi Žirovnik 1. sv..........................20 2. zv. .:.......................20 3. zv* Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ...........JO Pesmarica Glazbene Matice, za .'tiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski edmcvl. Pesmi sa teran, alt ln bas 1. zvezek..................... 45 '*' zvezek .......................45 Planinke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ..................................40 Z. zvezek......................40 Kri starrek je živel. Zu solo in mozki zbor .................10 Dve pesmi. 1. Zapoj mi pesem dekle. 2. Škrjaneku. (Prelovec).. .20 1C Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški jn mešani zbor. — (Adamiči 1. in 2. del.......50 Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne pesmi. (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvcc) ... 1J0 Lira, srednofiolska pesmarica: X* zV€Z6k ••••••••••••»••••••s ivcick Priložnostne pesmi ca izven cerkvene In drnttveae slavnostl —i . (13 meganlh In 3 moSkl zbori) 1.10 Nočne pesmL (Adamič) US KupletL (Grum) — 1. Kranjske Bege ln navade .... J5 2. Učeni Mihec; Slabi časi .... J5 3. NezadovoljneS; To cares uiit .....i.................. J5 Slovenski akordL (Adamič) « Zbirke 22 mešanih ln moSkih zborov: 1« EV ••••■••aa*^aaaaaaaaaa 2. svezek..................... .79 MeSanl In moški zbori. (Aljai) — 1 svezek: Domovini; Nevesti; Na zveni ml; Na*a zvaadk; Ujetega ptiča tožba; Soči.........i... .40 2. zrezek: Prl'dbelkl; Cerkvica; Ne tožim; Oj plinine: OJ a Bogom ti planinski svet; BolskodomsU mladini; Na bregu ............ .40 3. zvezek: Pealin 118; TI veselo poj; Na dan ; Divna noč........40 4 svezek: Ujetega ptička toihi; Zaklpl duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu ..............40 5. zvezek: Job; V mraku: Dneva nam prpelji žar; Z vencem tam ovenčam slavo} Triglav........ «40 3. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki-; Hvalite Gospo-da; Občutki; Geslo............ .40 7. zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osre^tl jo h otl (me-?an zb. > ; Ti osrečit ijo boti (mt> gki zb.l ; Prijatelj in senca (moSkl zb.); Prijatelj ln senca (meSan sh.l ; Stoj, aolnčlce stoj; Kmetakl hiši ......................... -40 9. zvezek: f?in)mlnčlee; Večerni zvou Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja: Zimski dan; Večerni zvon; Zdrav Ice I.; Zdralvee II.; Oče večni; Tone Solne« .............. Cerkvene pesmi: Donuu-i Klasi. tVrkvene i^smi za mešati ........................ — 12 Cerkcvnih pesmi za razne pri- tfkoni cerkvenega leta.........50 12 Tanlum Ergo. (Prt:url> ...... Plašne pesmi za mešan zbor. — (Sat mor t .....................SO Slovenska sv.Maša. za me>an zbor, < spremljavo t>rir»'l.i..............»0 10 Evharistu-nih pesmi za mešan zbor. (Foerster > ...............^0 12 Pange l ingua. Tanliini Ergo Gc-nitorri. »Foerstt-r* ............ JO Sroe Jezusovo. V.w tenor. bas. sopran. alt......................30 Pet Božičnih, i A. Crnmi .........30 Srce Jezusovo. 21 ]>esini na čast Sreu Jezusovem. (F. Kimovwi .50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih liesnii 7.-A mešan! zlu-r. — Soprau. alt. tenor, bas.................40 Hvalite gospotla v njegovih svetnikih. -<» i^-^mi na čast svetnikom. <"Premrl» ......................10 ]'» obhajilnih in 2 v čast presv. Srt ii .Jezusovemu. ((«!mm> ....... .Mis.-a iti honorrm Sanctae v'ae'i- liae. (Ftiersteri .............i>0 Note za citre: Slovenski citrar (Wiifar) ...... JZ3 Safarau. Itnska pesem. — < \Vilfan» .................25 Not« za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raškl zbor in petje. (Bcjik) .. 1J0 Bom šel na planince. Pod^nri slov. nar. pesmi. tBaJuk) .... 1.00 Na Goreuskem je fletno. (P-ajuk) 1.00 Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .11 Note za klavir: .40 .40 .40 .40 .10 Ob morski obali. Valček. (.Taki» Pripoznanje. Potka mazurka. — (Jakij .................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jakl> .................... Vesel;i plesalka. Polka .nuzurka. (Jaki) -.................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki) .................... Kot nekdaj v maju. Valček. — (Jaki) .................... Veseli bratec. Koračnim. (Pahor j /m i raj zvesta. [»t»lka. r.lakii ---- Našim rojakom. Koračnica: (.takli Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik)................... Orel. Koračnica. (Jakl>......... Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... Bratje i Slovensci smo. Koračnica. ............................ Edit ha. Intermezzo. (Aletter) .. Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... At a Penguins Picnie. Intermezzo. (Alletter).................. Bitter von Herz. Koračnica. (Jaki) ,20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahnenwaeht. Koračnica. (Jaki) .20 .43 .45 .10 .50 .50 .25 .20 .20 .20 Zemljevidi: Združenih držav, veliki.......... M Združenih držav. Mali ......— Nova Evropa Zemljevidi: - A i«)«««, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky la Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming. — vsaki po---- zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, ta, MiehicJka. Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York — vsaki po ...................... wffito stenska W fcwepa .. JM M ni.as naroda, s. apr. 1924 Sovjetska zunanja politika. Londonski sovjetski i>oslanik RakohSkv se je mudil nedavno na svojem potovanju iz Moskve v Berlinu, kjer je pojasnil novinarjem, nekatera važna vprašanja glede ruske zunanje politike. Niti Anglija niti Rusija še ni imenovala oficijelnih diplomatienih zastopnikov. Rakovskv jof odšel v London kot začasni poslanik, da pripravi vse potrebno za de-iinitivno priznanje sovjetske vlade s strani MacDoiuddovega ka~ bineta. V to svrho bo sklicana po-scbna konferenca, na kateri bodo rešeni vsi sporni problemi in odstranjene >e ovire na poti k zbli-žauju med obema državama. Gle-$t£ '&tpXan in osnovna zadača sovjetske zunanje politike je sedaj v tem, da sklene sporazum z vsemi narodi, vštevši tudi Francijo. Naša politika ne more favorizirati nobene države. Njena vodilna misel je-zaščita interesov onih narodov, ki so v okvirju zveze sovjetskih republik. Naš cilj je bil in ostane: mir in bratstvo vseh narodov. Zato ne ločimo Nemca od Francoza ali Angleža in dajemo prednost tistemu. ki prihaja k nam z dobro voljo in odkritimi namenui. Vsak narod, ki se bori za svoje pravice in vsaka država. ki je v nevarnosti, da jo napade in podjarmi druga, najde pri nas zaslombo in podporo. K t odločni nasprotniki vsakega nasilja, zatiranja in izkoriščanja tako v mednarodnem kakor tudi v družabnem življenju pa ne moremo dovoliti, da bi se za našim hrbtom in na naš račun sklepale kupčije, ki ogrožajo svetovni mir. Zalo so nam dobrodošla vsa sredstva za politično, gospodarsko in prosvetno obnovo Rusije, kajti edino močna Rusija na čelu z de-lavsko-kmetslco vlado in urejena po federativnih načelih lahko zavzame v mednarodni politiki odločilno mesto tin postane tisti faktor. s katerim bo morala račmn-ti evropska diplomacija pri sklepanjih tajnih ofenzivnih pogodb. Zveza sovjetskih republik je že danes ena najvažejšil^ mirovnih sil in. kakor vse kaže, bo Moskva v dogledneim času igrala v mednarodnem življenju prvo vlogo. Da pa doseže ta svoj cilj. mora skrbeti v prvi vrsti za sanacijo svojih razmer. Novice;iz Slovenije. Čudežna rastlina na krsti sv. Antona. Iz Italije poročajo: V kraju Ciciani, pokrajina Lucca, se nahaja steklena skrinja, v kateri s'» shranjene relikvije sv. Aniona. Na tej krsti se je nedavno pokazal zelen madež, ki se jc pod mikroskopom pokazal za rastlino. Rastlina se je razvijala in zrasla 9 milimetrov visoko baš nad o-stanki sv. Antona. Rastlina je svetlozelena in vleče nekoliko na vijoličasto. Pod drobnoglom sta vklni dve koreninici. Rastlina je sestavljena iz dvanajstih stebele. Vsako stebelce ima na vrhu majhen popek z neznatno odprtino. Radi te rastline je nastalo v Ciciani veliko vznemirjenje. Zlasti ženske so začele trditi, da gre v tem slučaju za nov čudež. Njihove govorice pa so kmalu pobili strokovnjaki, ki so dognali, da je rastlina nastala iz plesnobe. Tako je zopet enkrat izključen nadnaraven čudež, ki bi bil kmalu postal povod za novo obrt s svetil iškLm i skri vnostmi. Fr?ncoski finančni minister v boju za frank. Iz Pariza poročajo, da je finančni minister de Lasteyrite na banketu Zveze pariških bankirjev izjavil, da je vlada odločena z vsemi sredstvi zlomiti gonjo proti franku. Omenil je dalje, da bo najpreje izvedena konsolklač-na operacija, da se zmanjša brez-hipotečni dolg. SEVERA 5 e s k n Aqtlsepflcrjo n|dz!lo Priporočljivo za odpoirjoč pri zdravljenju srbečice ui ndziph fožrpl) bolezqi. . .i afcTi 'uf CENA SOe Vprašajte pri «t)šen) Id^irjli, W F. SEVERA CO. / Samomor v Ljubljani. V svojem stanovanju v Cerkveni ui ei se je ustrelil sluga pri ea-1 mamici na glavnem kolodvoru, GOletni Leopold Mar kič. Okoli p <'1 štirih popoldne jc prišel domov, pozdiavil, odšel nato v svojo sobo, potegnil samokres iz žepa in si pognal ki 'glo v glavo. Bil jc- takoj mrtev. Policijska komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in oficijala J'denca, je mogla ugotoviti samo s'inrt. Kaj ga je gnalo k temu činu. ni znano. Vlom v Ljubljani. V izložbo trgovine O. Braeko na Dunajski cesti je bilo zopet vlomljeno. Pred dobrim mesecem so vlomilci raizbili levo izložbeno okno in odnesli razne predmete, sedaj pa so se lotili desnega okna ln odne-fli iz izložbe več parov nogavic, kozmetičnih predmetov ika-k< v tudi drugih izdelkov v skupni vrednosti .1200 Din. Pobrali pa niso vsesa izstavi jen oga blaga, marveč so v sveji velikodušnosti pustili nekaj naramnic, parfuma in '1 para svilenih nogavic. 0 predrznih tatovih ni ni kakega sledu. Iz zadrege si je znal pomagali bivši b?učni uradrrrk Milan Ko-renčan, doma z Vrhnike. Ker je brz službe, je stopil na podlagi prejšnjih poznanstev v ljubljansko trgovino "Čehojug"', se tam predstavil kot knjigovodja neke ljubljanske banke in pod raznimi pretvezami izvabil od podjetja I'-'fl Din. Preje pa je že na itrtii način opeharil tvrdko Lenas^i in Gerkman za 300 Din. Policija pa niu -je prišla na slc-d in je bil podjetni možakar aretiran ter predan radi-gol juti je sodišču. Domneva se, da ima K oren ca ji na A-esti ve več sličiiih dejanj. Italijanski vpad v Hotederšico. Iz Logatca poročajo: Dne 14. marca opoldne se je zgodil v Ho tederš-iei težak incident med italijanskim vojaštvom in našimi obmejnimi organi. Kakor znano, teče meja tik ob vasi Hotederšica in reže cesto proti Godoviču. Tam stojijo italijanske finančne čete pod poveljstvom kapetana Dne 14. marca opoldne so italijanski tinaiiearji naenkrat prekoračili graueo ter se zagnali pod vodstvom svojega kapetana v Hote-deršico. Obkolili s> gostilno "Ju-gf-iavija" in nekaj jih je vdrlo v hišo, ecš. tla morajo aretirati iti odgnati posc.stnika - gastrin:"arja in njegovega sina. Prebivalstva v iIo1edet#:ct se je polastila panika in zavladala je splošna zmešnjava Alarmirana je bila orožniška postaja in naši orožniki so skupno s finančnimi stražniki še pravočasno nastopil z vso energijo. Njihovi treznosti se je zahvaliti, da ni prišlo do krvavega spopada. Italijanski organi, videč ostri nastop naše čete, so se pričeli umikati ter so še pravočasno zbežali če/ mejo. Pri gostilni jc ostal le kapetan z dvema stražnikoma. Vsi trije so bili aretirani tea* jih je o-rožidštvo odgnalo v Logatec. Ogorčenje v Hotederšici je o-grontno in prebivalstvo nujno za Jiteva energične zaščite ter zado-voljščine. Vzrok teh stalnih vpadov leži v tem. ker je eden naših doibrih državljanov. gostilničar Alojzij Bins, čigar gostilna se nahaja blizu provizorične meje, javno mi-nifestiral svoje narodno lupljenje in čustvovanje; on je namreč naziv svoje gostilne, ki se je poprej imenovala "Pri Novem svetu", spremenil v ime "Pri Jugoslaviji". To je izzvalo ogorčenje italijanskih obmejnih organov! Od tega časa storijo oni v,9e, tudi naj-neverjetnejše resči, da bi izzivali tega našega državljana in mu škodili. • Ker se nahaja hiša Alojzija Bru-•sa po provizorno dorločeni meji nedumno na našem ozemlju, so Italijani neke noči poskušali tablice provizorične meje premestiti tako, da bi Brus in njegova hiša prišla pod italijansko oblaBt! Vendar ta nakana Italijanom ni uspela, ker «»o bili naši preveč budni Ampak Brusu so Italijani večkrat žugali, ga izzivali in so celo praulali k njemu italijanske finančne stražnike, da zahtevajo od njega davek za Italijo, kakor bi se njegova gostilna nahajala na italijanskem teritoriju. Ni mogože v kratkem navesti vpeh. muk, ki jih je Brus moral prenašati radi svoje narodne vedne-ti. Ko so ostali brez uspeha vsi italijanski prikriti in zahrbtni pinočni napadi, so se javno pctslu-žrli .-rile na način, ki mora ogorčiti tudi najnrimPjšega človeka. Smrtna kosa. Na Trai< pri Školji L'»ki je pa daljši mučni bolezni ujnrl Jože Hafner, poset-tnik in gostilničar pri kolodvoru. P«.'k^jnik je bil m: ž starega kova, navdušen narodnjak in odločen naprednjak. Znan je bil daleč naokoli ter užival kot dober gospodar in kot mož Pv-stenjak povsod ugled in spoštovanje. Pogreli? je bil IS. marca. Grczen samomor. Dne 15. in area .ie izvršil v Kostanju pri Rajhenburgu delavce Ant .'-i Žibert. zaiposlcn ipri ipod-jetju Dukič, grczc.ii samomor. Vzel je kilogram kamniktita (oniodnika) in vžigaluo kapico in je cdšel v preiskovalni rov Zaki. Tam je natrc-scl smodnik na tla, ga vžgal in se viegel nanj. Silovita eksplozija j'1 Žiberta raztrgala no drobne kosce. Samomor vslcd bede. Med Gornjim Doličem in Velenjem. se je vr«jcl lo. marca v pre-, Idru pbil tež kc poškodbe na glavi in «po levi roki. Prepeljan je bil a- bolnico. Ustreljen od razbojnikov v Prek itrarjii. -- V noči od 161 na 17. marca j< mati posestnika Štefana Hozjana v Trnju slišala hojo okoli hiše Poklicala j«- sina, ki je skočil iz postelje in hitel za neznanci, ki so se skrili za hleve m. Ko so zapazili. da so biiŽa Hozjan, je počil strel in Hozjan se je, smrtno zadet, zgrudil na tla. Bil je dober guspodar, star šele "J8 let. Zapušča mater, ženo in 2 nepreskrbljenih otrok. O razbojnikih ni sledu. Velik požar Dne 14. marca okoli pol 6. zjutraj jc izbruhnil p: žar pri posestniku Megliču v Orehovi ulici. Mariborsko gasilno društvo z avto-iiirbinsko brizgalno in gasilno tlruštvo iz Hotinje vasa sta prispeli takoj na lice mesta hi ogenj ndušili. Ciospodai-sko poslopje je pogorelo do tal, dočim se je stanovanjsko hišo in del hleva posrečile rešiti. Škoda je velika. Velik vlom v Gradišču je. bil izvršen v stanovanje Elizabete Ix>všin. Tatovi so odnesli sledeče predmete: Zlato damsko o-vratno verižico z okroglim obeskom, okrašenim z demantem, zlato damsko uro, dve zlati zapestnici, v kateri so bili vdelani dc-manti. zlato z deinanti okrašeno brožo, dalje mnogo jedilnega o-rodja in 200 Din gotovine. Celo-kiFp-na škoda znaša 15,090 I>rn. Vlom v Mariboru. Na Jožefovo sta dva zlikovca vlomila v stanovanje Adolf a Jjav-reneiča v Kejžarjevi ulici Odnesla ?ta precej obleke m raafične druge predmete. Policija pa je vlomilca izsledila ž* naslednji dan in sicer v osebi znanega ddgo-pi-stneža JosVpa Likavca in v osebi brezposelnega delavca Nek. Pe-taka. Ukradeno bla^o so nasH pri Velike sposobnosti starih Egipčanov. Stari Egipčani so bili kulturen narod, in- njihova kultura je vplivala na ves'tedrnji svet. Ostanki egipčanske kulture na Polineziji južno od Gvineje. s svojimi ladjami. Ob reki Ama-' Egipčanov ter jo postaviti na či-coni A' Južni Ameriki so se naJsto nove'tem v1jc. Novi vidiki so šli v izglajene- skale vklesani kli- podani, čakajmo na rezultate. nopisi, ki vsebujejo tožne toda -- lepe in umetniške pesmi. Kdo jih1 je spesnil? Kdo s klinastimi biro- MacDonald za avtonomijo vzhod-glifi vtisnil v skale .' Mogli so Iti-1 ne Galicije. ti le stari Egipčani, kajti doma-' t t poroča varšavski "Prze-Wieczomv", jc v t a m kaj-roglifih. so ziuignili z rameni snih parlamentarnih krogih vzbr?- čini, Indijanci, katere so evropej-j Kot ski riLziskovalei vprašali o teh hi- glad Kdor bo čez tisočletja pisal zgodovino naše dobe, bo moral Angleže označiti kot nekake vladarje sveta, kajti nobena država ni tako razsežna kakor Anglija in noben narod ni naselil svojih sinov na tako različnih in raz« sežnili straneh kakor angleški. Iz primeroma male o toč ne Anglije se je razlil tok angleškega ljudstva na vse strani. Angleži naseljujejo skoro celo Severno Aras-riko. imajo svojo kolonijo v .luž-ni Ameriki, njihova je cela Avstrija s Tasmf-.nijo in Novo Zelandijo, v njihovi posesti je velik trtlba seveda še ugotoviti in preizkusiti in na novo preštudirati ves obsežen materija!. Komaj potem se bo dalo z! ji* v Ilolirnulu j>ar slavnih rtiskili ztlraviiikov-hpjnincer. ki predava ju na ilwljniijski univerzi? Ali veste, tla vam no~ ilajo Helmar turške" cigarete kakovost, fl«K-nn vam »lajo navadne količno? večjo gotovostjo sklepati in u-ro Neškodljivo sredstvo tavljati fakta. Skr!> za io prouča-vanje so prevzeli Angleži, ki usta i navijajo sedaj posebno društvo j za odpravo masti. t, - . . ... , , Veliko Uudl bo l.oj! nava. dopoldne do 5. popoldne: v terek. četrtek in sobota od S. doj>oldne do 8. zvečer; v nedeljah ln pruznUrjli (d 10. dopoldne do 2. popoldne. L-«'njjfjfc in *ts i>ita oddana »difctf ' 1 JSaiA ščmi tli ttgw'skib potovanjih Velika noč — velik praznik krščanskega sveta se približuje. J< Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom. Mi se potrudimo, da pridejo denarne poši-Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov. VELIKONOČNE DENARNE POŠILJATVE bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in ^ točnostjo našega zavoda. - JI Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADR ANSKE BANKE Uspehi v dvajsetih dneh ali se vaaa pa vrne denar. ' _ rdečo krt, močne stanovitne živce, življenja polne možke fn ženske« "če Ste slabeg^i zdmvja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že r.ave- ličali jernati pomirljiva in narkotična sredstva, potem posku-?*Jrf: «^sa-Tone, in izprevideli boste, kako Hitro se boste eatili druiračncsa človeka I Devet desetin človeških bolezni, kot izpohavanje. anamija, rc.-matSčno bolezni, glavobol, nevraljtija. naTirvmpr slabi tek, nc;>reba-.-a, vetrovi in kolcanjc. zapnjc, pomanjkanje energije, pomanjkarje živahnosti, nsrvoznost. nespečnost, izhaja iz pomnnjkanja šivčno moči, redke zvodenelo krvi m slabe krvne cirkulacije. je najbolj ur pesno zdravilo za. nervozne in fizično izdelane. Zakaj?) Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo idravje ter jih' predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nusa-Tone je bogat na »elezti in fosforju — ter je hrana, krv i in živcem. Vfusa-Ton« proizvaja, življenje v jetra, ter ojačuje črevr, da redno deljnjejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene sestavine. Nič vrf vetrov ip kalcanja, težke sr.pe in pokrit»ca jezika. Nič več bolečin in bolezni! Nurra-Tone daj« čudoviti t A:, dobro prebavo, stanovitne živce ter xdravo okrepčujočes spanje. N ujm-To na obogati kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenjo zdravja na lice in jasr.ort v 0£i. Gradi močne in postavne može. zdra-v«J«e krasnejSe ženske. Nusa-Tonc ne vsebuje omnmljtvib sredstev, ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripra\-en zavojček. Pokrit je b sladkorjem, nsodncea okusa, ugoden, za jemati. Poskušajte ca. Priporoidi ~ boste vsem svojim prijateljeui. ,. ,---- ,T T— -ngpiMait je en i»i.uuj aoar za sceiucnico. Vsaka steklenic.-, vsebuje devetdeset (90) tablot, polno mesečnp zdravljenje. Vi lahko kupite sest 3katclj, sestmesečno zdravljenje za pet ($S.OO> dolarjev. Jsmejto Nu?n-1 one dvajset (ZQ> drsi. Ce nisto zadovoljni a uspehom, vrnite preostanek zaeno s ikatlio in ms vam bomo take, vrnili dinar. V!dit- da ne morete izgubiti niti penija. — MI prevzametno rizjko. Nuy^-Tcne je na prodaj pri v»ih dobrih lekarjih pa enaki ccnl ia enaki garanciji. NATIONAL LABORATORY, KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. Gospodje!—Prn-.im, dobite priloženo. .. steklenic Nuga-Tonc. S-20 • S. Wabuh Ave., Chicago, ILL. ..;... .zs kar mi poSIjite. . . Ime Cesta in 5tv. ali R. F. D..................... ................................Država GLAS NAT?ODA, 8. APR. 1924 .23 (Nadaljevanje.) — Draga Lena — je izpregovoril knez Sobolej — ilrago bi mi bilo, če bi imela na sebi eno samo cvetko. iSamo eno. Daj, pripni s>i jo. meni naljubo. Nekaj easa je poinišljala. nato je pa angeljski smehljaj zvedril njeno lice. Segla je z roko v Šop po; j skill rož, ki so stale na mizici poleg Sobolejevega stola. Ctrgala je prvo stebelce, ki ga je dosegla. Bila je štiriperesna deteljica. — To je prva po dolgih letih, ki sem jo našla, ne da bi jo iskala. Tebi so drage štiripcre.sne deteljiee, kaj ne, stric Danijel — kaj ne, da jih imaš tako rad. kot jih imam jaz rada Dobro torej, tebi na east si jo b« in pripela na prsi. Nasmehnila se mu j«', in roka s štiri peresu o deteljico se je izgubila iiu-d čipkami njene obleke. Dali.je! »e je čudom čudi!. lJila j«* na las podobna njegovi materi Eglantini. Knez So bo I«-j se je zdrznil. Zdelo sc mu je. da m« je v sobi mahoma stemnilo. Kaj ne divja zunaj vihar, kaj ne obroblja plamen ljubljene >!i-jH-d /.a ped jo? V. roko -i je odpodil mračne misli, znova se je zdrznil in zamrmral. — Pospravljena štlripcresna deteljica I Pozdravljeno znamenje moje .sreče . . . Xf. Teta Butinghani in Lena sta sprejemali goste. Teta je bila živahna dama. gladkopoeesanih Jas. male postave ter izredno lepili in nežnih rok. Lena je bila z vsakim gostom prijazna, ko so jo pa začeli vj-jaki obdajati z ljubeznjivostmi. j" postala mrzla kot led. Njena sestra Jolanta jc žarečih oči koketirala s častniki. Pri tem n i bi!a preveč izbirčna. Skoraj vsak. grd ali lep. star ali mlad, ji je bil po vol j i. Najbolj ji je ugajal elegantni in prijazni jrrof Loncu, čeravno s<* ji ;e zdel nekam razburjen in zamišljen. Poželjivo je ogledovala tudi visoko po>ta\o nadporočnika Franka, ki se je bil naslonil ia močan steber in podi! z obema rokama muhe. Trčka ji* zašepetala Jolanti na uho: — Glavo stavim, da se gospod Frank zato ne zmeni zate. ker inu ne ugajaš. Naravnost grda sc mu zdiš. To je Johuito tako podžgalo. da jc sklenila ošabnežu pošteno posvetiti. . 1'ijnvi-Akra.t je j»n prišla v njegovo bližino, in. čimbo! jc šobla b«pe ustnice, tem prijazneje jo jc gledal ter skušal začeti ž njo kale pogovor. 1'iška je kmalu zašla v krog svojih prijateljev. Njen smeli je prevladal. Kadila je cigarete ter puhal kavalirjem v obraz velike oblake uimu. Njenemu očetu gospodu Kirasit je to ugajalo, pa se je kljub temu navidez jezil. — Bog ve. kdo bi ugual to seme.' Nihče. Da ni človeka na svetu, da bi jo ugnal. — Nemara bi jo gosod župnik ukrotil.' — jc vprašal tako ija-veudan <;rot" Lonen. — Župnik? Gospod Kiras je dvakrat zaporedoma kihnil. zal ju jc pa buikni! v smeh. parkrat odkimal in odvrnil: — Oh. če mi-lite kaj takega, pa niti malo ne poznate mojega Uhšona. V našem kraju je bi! eihto mlad kaplan, ki jo je pošteno izkupil. Čakajte, da vam povem kako jc bilo. Mladi kaplan je bil na prižniei ter goril. da je nanj vsem že slabo postalo. Kmetje so sihrčali in spali, moja žena je duhala neko ostro t< kočino. tla ji ni>o zlezle oči skup i.*. Trška je pa delala s svojim žepnim robcem pojaee. Kaplan je sta? na prižnici ter sovori! in goveril. Seveda. kaplani K4» plačani in liucejo dati dosti za denar, posebno, dokler so mladi. Pridigoval je o nebu. Rekel jc, da jc v nebesih vsepolno stopnic. Da so na prvi .stopnici najboljši krbtijani, da so na drugi izpreobrnjeni grešniki, in tako dalje i ji tako dalje, dokler ni spravil vseh ljudi na stopnee in mu je le še farizejec ostal. Ni vedel. kam ibi postavil farizejea. Kaplan je l»il-v veliki zadregi. Vse nebeške, stopnice so bile poln<>. pa tudi za farizejea m<\ra dohiti kak prostor. Sklanjal se je p e-ko prižniee ter v zadregi vpraševal navzoče: No, dragi moji fara-ni. vprašam vas, kaj bo s farizejeem? Kam naj postavim farizejea.' Povejte mi. dragi farani. bratje v KrLstu, — Tedai je pa naenkrat vstala moja I rska rekoč: — Kar v mojo klop ga posadite !'a-:i*jcu. gospod kaplan. Prostora bo imel dovolj. Jaz grem sedaj domov. Vsi. katerim je pripovedoval gospod Kiras to zgodbo, so se naglas zasmejal i. Samo grof Lonen „ic sklonil glavo in se zamislil. Knez Danijel So bo le j je stal sam samcat ob odprtem oknu ter gledal, kako so se častniki predstavljali mladim damam. Ko je bil Leni pred stavi en baron Aitert. je stopil knez nehote korak naprej. Njegov jxiglcd se je vprl v Lenin obraz. kot da bi hotel dognati, kakšen vtis je napravilo to srečanje na Leno. Iztaz Njenega obraza je bil pa vsakdanji, mrzel in odbijajoč kot vsikdar pri takih prilikah. Z mladini častnikom je izpregovorila par besed, pa so bile rav-noatko vsakdanje kot one, ki jih je izpregovorila z drugimi. Vitek in vifiokovzravnan je stal Alt-en pred njo. Ni se smehljal, niti njegove ustnice se niso .smehljale. Resen, skoroda ponosen izraz je bil v njegovem obrazu. Imel je energično Čelo in črne oči. ki so leno premerile mladenko od glave do nog. Ta moška postava je bila izredno zanimiva. Njenemu čarsu se ni mogla ustavlati nobena ženska. Z Leno je izpregovoril par običajnih fraz ter se umaknil, ko ho se približali drugi, da se ji. predstavijo. Kočija za kočijo je pridrvela na graj.^ko dvorišče. V salonu, na verandi in po ostalih prostorih v parku je bilo slednjič vsepolno veselih gostov. Že fr:e je pojavil mesec na nebu, ko je ponudila baronica But-tmgham staremu grofu Normanu roko, ki jo Je odvedel skozi na-stežaj odprta vrata v jedilnico. Duh mecena. Spisal I. L. "Izvolite!" In vstopil je duh pri vratih od gorenje strani, tam kjer se pride iz vrta v dvorane. Sluga jo obstal in sc poklonil. "Dovolite, da sedem," je rekel ui, upu jejo knjige, sliko iti druge lake Stvari. Saj razumete? Ali pa n. pr. položi to aH ono vsoto za kako kulturno stvar. Sluga: Ne razumem vas. Puli: Ne vem, kako bi va m t o duh, "kakor veste, me je v živ- podal. Taka prireditev ie draga ljenju mučil protin in ga čutim še stvar. Vem to iz mojih časov. Go- lta Onem svetu. Tu so torej moje šp-.dar sam -— pravijo, da ni na dvorane. Včasih .oh je bil sedem ljost, sedaj samo d .ne t. P. a^ i jo, da imate v Ljubljani si snovali j-so luizerijo. Za naših či-ov jc ni-muo poznali. Sicer je »vs «'a so takrat dvorane izgledale drugače; to so ) lie same zbirke . . . Sedaj r, uhajajo te stvari muzeja. Dobro. Da, da. časi s? spreminjajo in tudi aristokracijo z njimi. Aristokracija v življenju, in posebno v kulturi naroda, ni brez pomena. Slovenci — pravijo pačfi človek Moj nasledit je v tej hiši. zato me zanima, h; d -j, gi, drugi . . . Ali so povabljeni tudi umetniki in znanstvenikih - — Vem. oni ne ljubijo vselej takih ".aba v A' naših časih je !f.!o to (irugjjče Pri t Jevrata; ju ^o — pravite. azumem, razumeni Ž-: Vodirk je pel: S«-m po f,j lojan'. dcb.o poznani — v mostu, pied mcslr-n. - — in na poljan' .. Dobro torej. V tem ozira u: i?pre- ROYAL. MAIL. p» Jintl.iim ^arakrWu .r«|( atj NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Qrca" "Orbita" Ti parnlkl so novi In moderni v v*a-kem oziru, n«jbolJ priljubljene potnikom In glasovf te radi komodnosU ia — KOM FORT A. Zdrava, tečna In oblina hrana se ser-vira vsem potnikom na belo pokritih tnlzah. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobnosU se obrnite na naše zastopnike v vašem mestu ali na ROYAL MAIL. STEAM PACKET CO 26 Broadway,_New York Oglaševanje na Japonskem, Ameriška invazija Japonske in Daljnega iztoka koraka veselo na-prej\pod številnimi zastavami. Na čelu tega sprevoda pa koraka znanost ameriškega oglaševanja. Ena sama stran tokijskega — "Džidži" je pred kratkim vsebovala devet velikih oglasov. Sedem teh oglasov je imelo za predmet ameriške avtomobile, motor niso j1 »emb. Trade ' Prav. Ampak ,ia kolesa in gumijeve obroče. Le imeli svoje aristokracije. Tuji ple- z? '!ovoma uči. da ima a» 's.okra-jen oglas je oglašal nemški elek-miči so zašli med narod in si de-j1*1 J«. pa n<«j krvna ali den-jrtss.! trični avtomobil, drugi pa je bil iili njegovo posest. A tudi ti so.svoJe posebne dolžnosti, zato sem 0glav neke japonske petrolejske nekaj storili za narodno kulturo, prišel pogledat današnje jroste. družbe. Ameriški turisti, kise pre-Turjačani. Kisli in Ungnad. l"ii-| ^luga: Prav nič ne razumen, (bude zjutraj v Imperial hotelu v -nad je dal vse premoženje za pr- k»J hočete. Tokio ter vzamejo v roke ta ali \o slovensko tiskarno. Da. vem.] : ^ cm. vem. to ni vaša stvar, oni tokijski dnevnik, se čutijo po- \am to ni znano. Nič ne de. Topila lepa. da ste me pustili no- vsem domačim. Ogledati si jim jt je bila torej naša prva domača a-.j^1*- Zelo sem ljubil te prostore, treba le strani z oglasi. Tam vidi-ristokracija tuja po rodu — a po dvajset let sem bil prikle- j„ iste dobroznane slike avtoniobi mišljenju skoraj naša. |njen nanje. D varane, zbirke, vrt, lov in drugih stičnih stvari kot v Potem so prišli nji potomci. Ti razgovori, družba — vse mi je še anferiških listih in pozdravljajo se niso več brigali za Slovence. j*pko živo pred očmi. Tudi v moji jih znani proizvodi marsikatera Tudi zdaj — pravite — nimate,družbi je bilo mnogo takih . ..ameriške k oni pa m je. Ameriško o- plcmičev. Prav — mi smo že pred kaj ----- ----- 1 **1 sto loJti imeli o tem svoje nazore. Jaz sem bil res baron — a nisem dal mnogo na to. Mi smo bili ne- 12. aprila: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cher-cur*. Veendam. Cherbourg. 16. aprila: Aqinta.nla, Cherbourg; Chicago. Havr« 19. aprila: Homeric, Chcrl>ourg; AuFonla, Cher-ourg: Pres. Uoosnvelt. Cherbourg: New Amsterdam, Rotterdam; Roehambeau Havre. 23. aprila: Paris, Havre; Be^engaria, Cherbourg. 26. aprila: Majestic, Cherbourg; Albania, Cher bourg; Pres. 1 rardmp, Cherlxjurg; Ordun«, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. 2*. aprila: Republic, Cherbourg. 3. maja: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cher bourg; Pres. Wilson. Trst; La Savole Havre; Orbita, Cherbourg. 7. maja: AquUinia, Cherbourg; 8. maja: Belgenland, Chcrcburg. 10. maja: Homeric, Cherbourg; America, Cher boarg. e hoče. Jaz sain sem bil glaševanje pa se ne ustavi pri av bolj vnet za one: poznate Linhar- tomobilih. temveč obsega števihu ta. Vodnika in druge .. . Dela je druge stvari. bilo dosti, delavcev malo. Zdaj.j Zelo draga stvar je dobiti ogla- kako v sredi med onim dednim. !>ravijo, je delavcev mnogo, de-jševalni prostor v velikih dnevui-in denarnim plemstvom. Moj oče je narja malo. Zato sem pogledal k kili Tokijo in Osake in po-staj dobil baroustvo. ker je cesarju: v sedemletni vojni posodil denar. Postal je pl. Edelstein. Postali smo torej plemeniti zaradi denarja. Kakor veste — jaz sem to stvar po svoje razumel. S štiri n d vajsctiin letom sem prevzel vse fužine in posestva svojega o-četa. Potem sem si uredil to hišo :n skušal pomagati narodu. Pravijo, da sem bil vaš mecen. Lepo je, k- mi to priznavajo. Mnogo se je »d takrat spremnilo. Po teh sobah f-o sc- vršili takrat večeri, kakor danes. Tudi maškarade in plesi. Bila je lepo. Tam v oni sobi sem stdel s svojimi prijatelji. Danes je drugače. Zanimala nas je kultura. filozofija, poezija, znanost, umetnost . . . Bili smo še mladi, šele v povojih. Sedaj je preteklo že več kot sto let . .. Naš rod ne gospodari več tod. Ob naših časih tudi ni bilo več LTngandov. Tur-jaeanov. Kislo v . .. Sedaj je prišla denarna aritsokracija. Danes, pravite, jc ples in maška- rada---Da. slišal sem, kako sc .je to zgodilo. Gorenjska je bogata zakladnica, našo železno obrt so u-nieili Angleži. Zdaj kaže bolje. Samo to sem hotel reči: Kako pa kultura, poezija, znanost, umetnost? Ali se kaj menijo zanje? Jaz pravzaprav, kakor veste, tudi nisem bil slovenskega rodu; mati je bila Slovenka, Kapusova iz Kamne gorice. Storil sem, kar sent ni ogel: živcK smo v težkih, viharnih Časih. Svetovna konkurenca, Francozi, vojske, boji, Ilirja. lakota, l:ontnbu-eije — na da. vi ste tudi doživeli čudne stvari. Ob takih prilkah potrebuje narod dobrotnikov. Slišal .sem zanimive stvari o delavskih lišali in drugem: prav, to je dobro. Govorili smo o tem že pred sto leti. V komunizem nisem verjel: franeoska revolucija je dokazala, de je marsikaj mogoče na papirju, kar ni mogoče v življenju. Kato mi ne imponirajo pijani ljudje, ki so se zbrali pred hišo; ampak to sem hotel vedeti; če vsi »i, ki eo danes tu, kaj store, n. pr. — io. da ob našem času je bilo ne-t^istvo moda. Recimo, da je to res — ampak pravite, da so zdaj tudi za podjetnike kritični časi. Za nami je prišel Smole. Bil je odličen flovek, trgovec — škoda, ("a je faliral. Mislili boste; vodite, vi vsi, ki ste se brigali tudi za slovensko kulturo, ste propadli v vasi in Smoletovi hiši gospodarno zdaj tuji ljudje. Res, toda ostala je vsaj slava za nami in nihče nam vam. Ura je dvanajst . .. vsaki dan dražja. Dejstvo je, da Sluga: Ostali bodo še dolgo. j ga ni bolj napačnega ugotovila Duh: Po Stari navadi. Kakor,kot je to. da je na Japonskem vse veste, milijonarji so bili svoj čas poceni. Marsikak Amerikancc mo-redki. Pokopovali so jih z verijra- ra sP°znati. da kažejo njegovi hotelski mi. Tudi mene so tako položili v ,_„. i. vi • • i - . i.. številki groh. Ad;ij je drugaee; milijonar- v. jev je mnogo, ampak mecenov — Pravijo, da sploh ni zanimanja računi prav tako velike kot prvovrstni hoteli v j New Vol ku. To pa je seveda dru-a povest. Ameriške ideje v oglaševanju za one stvari, ki smo jih mi tako'so navalile na japonske trgovske ljubili. Svet je sedaj drugačen, j kroge kot armada. Glavna trgov-vendar mislim, da se v bistvu ne eesta Tokijo, slavna Ginza ima spreminja in s v njem tudi večno?,"liko električnih znakov, da se bo w>t\r . • i ;kmalu lahko kosala z Broadwav- \elja\ni zakoni, n. pr. glede dni- . . . . ... :em. vse to je dobickanosno v 1110-zabnega reda, umetnosti, mecen-1demem smMu ker se gkuša ^ stva • j jat i ljudi v ideji, da je le prido Sluga : Prav nič ne razumem. j bivanje denarja hvalevredno. Duh: Nič ne de, samo ko bi on<; razumeli, to je važnejše. Stvar je 0d- stekle^a Psa o§rizeni. tii-o .i., i-i j - ! -Na ^kof-ljei pri Ljubljani so taka. da nas ljubezen, vedno veže , , A , , c|dne i o. marca polni i steklega psa. na to. kar smo ljubili. In tako jej ki je ogrizH štiri os-be. katere so z menoj. Zato sem danes prišel' u<-l svoj Narodni »Umi, ki jih \lt, V noč. .. - jj, s(.,i ,ni|,|]žuo četrt milijona ilolur- Nckjc po strehah se je bližal;jVv? AU Vl'ste' ,la m Helrnar elgureti ,., - v , ' !iz turškemu toltaku iu uaprtMlaj \elik crn inaeek . .. ',MI ^n.n, ^Imhv Za njima je odšla starejša gospoda. " Mladina se -je p* prerivala, prepirala,'- iakaia, - edgaajebi ^[ne more očdteti, da nismo izpolnili končno nafta. rs*voje dolžnosti. Prosim vas, poks-1 XMie prijbodaiti.I ^ . žite mi, kateri od njih so mece-1 Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-|žavljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeč«: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIK OSLO VJB, Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽTVLJ1SNJA. Peti del: SLOVEN.-ANrtt«M vclnjt louwti Presii-ente Wilson — 3. maja; 24. Jun. Martha Washington—14. maj.; IX Jull. v Dubrovnik sil Trst. Zelezclziavr.otrmoicat xmeroa. Nobenih tU Mfy VwrU«jt« pp Uitiumi ajmta kli pri PHELPS BROS. A CO„ 2 W«t St, N. Y. HIŠA NA PRODAJ /. Ifp.'i! vrtoi:! 7. vseih ^(jsptuljir- skim p(f=l<>]>,i*Mii in niiziirsiko lnvni-n v fn.fih Domžalah št. (>8 i>» (lmur.t'o ps-i "Janozku". --Peter Vidmar. 16 iMrst Ave.. New York, X. V. (8-10—4 } IŠČEM DOGARJE za :/<1"!dv;i1 i francoske tlfi'ge.^Ijep 1. črna }>iilieiia. Za p:;flr«»hiio-sli obrnile se na: ]{. H. Jones, Jaz.,o City. Miss. (S-9—4) IŠČEM DOGARJE za izdelovati francoske df»!jre. — Peter Šereer. 4100 Main Street, CUiinihia, Smith Ca lin a. (S-9—i) BtvJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ? ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to spom. lad v stari kraj na obisk ali ra stalno, prijjore^amov da se odloči za i>arnik "PARIS", najvev ji in najnovejši parnik francoske parobrod-oe družbe, ki odpluje iz New Torke 14, MAJA 1924, Železniška uvoza preko Francije. Švi<-e in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski prosi. zlasti pa še s parnikom 'PARIS in sc pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zase> dno ozemlje, se peljejo ia Pariza na-ravnest v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tud naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo pazil tmli nt nrtlja^o, da bo Sla naprej vedno > ?stim vlakom, kot potnikL Ysl potniki III. razreda so na Ganjeni na tein paruiku v kabina! po 2-4-6 v eni kabini; kdor želi po tovatl takrat na tem parniku, na. nam dojiošlje čim prej $10.00 are n [II. razred in JoO za drugi razred la mil preskrbimo dobro kabino ž» -edaj. ua ne bodo boljSi prostori vs oddanL Frank Sakser State Bank New York, N. T, PRODAM FARMO !>:} akrov. jK>slo])ja, blago in c»r<»il-je :>'» ii'zki emi. Lepa prilika za rojaka. !:: zeli dobro kmetijo Pi-šito i pcHlrobnosjti n i J<>s. Križ, U. -> P.«»x 7-"». C'oopetvtoAVTi. X. V. Kje st;i 3LATII. DAMP.1C in TO-.SV .1 r.UŠAN ■ Pred osmiini leti s! i Ir'.a v »okolici Chatham, Pro-vm olKtdva. naj se javita na prvi oglas na: LouLs ^Uliulieli. Forest Lake. Mieh. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce im brtniko, pri katerih kupujete ali naročate lir irte i njih postrežbo zadovoljit, da oglašujejo v 4iatu "Glas Naroda". 8 Um boste ustregli vsem Uprava "Glas Haroda" SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 Y ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO FAB STO IZTISOV. Kdor ga ie nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Z& Jugoslavijo j« teta ocna. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New Torlc T—