NOVI TEDNIK
ST. 35 - LETO 56 - CELJE, 30. 8. 2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim
Urednica NT Milena Brečko Poldič
FOtO: GAŠPER DOMJAN
Jezikavost so včasih kruto kaznovali. Za preveč besed je biia presiica
vedno pripravljena. Pa bi tudi dandanes prav prišla za marsikoga, ki
ne zna krotiti Jezika, ko bi to bilo treba. Pa bognedaj. da bi mislili na
pripomoček za učitelje, ki od ponedeljka naprej čakajo našo mladež v
šolah. Slika Je s Srednjeveškega dne. ki so ga minulo soboto pripravili
na celjskem starem gradu, če ste zamudili, poglejte na strani 20-21.
TATOVI
SOCIALNIH
GROBOV
Pogrebna služba Raj Je v vojniku grob. plačan
za 10 let v naprej, oddala novemu najemniku,
vroča tema na strani 5.
NE PREZRITE!
Smrtne steze
g^Cvet lepote v termah
Vrašnikarja ne bo na
Skalno klet
z UČENCI
v SEBI
Pred pričetkom šolskega leta smo klepetali
z upokojeno učiteljico iz Slovenskih Konjic, stran 9.
PLAVBOV z VETERANSKIMI ODLIC JI
Branko vivod, ki bo vadil do 70. leta. uživa v živUenJu. Reiiortaža na strani 15.
POPOLNI ZLOČIN
V KNJIŽNICI
za šalo smo preverili, ali bi se lahko v knjižnici naučili zagrešiti zločin. Stran 4.
2
DOGODKI
UVODNIK
Zvonec opozarja
Pa je konec počitnic. Ko-
nec sproščene brezskrbnosd.
Za šolarje in dijake - še bolj
pa za starše. Napetost pred
prvim šolskim dnem naraš-
ča, vprašanja brez odgovorov
vrtajo vse globje. Največ pri
tistih, ki se prvič odpravljajo
v šolo - osnovno ali srednjo.
»Kakšna bo otrokova učite-
ljica? Bo prijazna, bo znala pri-
sluhniti, razumeti? Bo, če že
ne kot druga mati, vsaj tako
dobra, kot je bila vzgojiteljica
v vrtcu? Kakšni bodo sošolci?
Se bo otrok znašel v novem oko-
lju, se bo vanj uspešno vklju-
čil, bo previden na poti v šolo,
bo... ?« Kup vprašanj, ki še ni-
majo odgovorov, in tisto naj-
pomembnejše: »Bo rad hodil
v šolo?« Od odgovora na to
vprašanje je v veliki meri od-
visna otrokova prihodnost. Saj
vemo - pri delu, ki ga nima-
mo radi, nismo uspešni. Vsaj
ne tako, kot bi lahko bili.
Zaradi velikih obremeni-
tev, medsebojne tekmovalno-
sti v borbi za uspeh, za toč-
ke, ki jih naše šolstvo nala-
ga otrokom, zlasti v višjih raz-
redih in potem v srednji šo-
li, je vse preveč otrok v šoli
nezadovoljnih, celo nesreč-
nih. Če to u osnovni šoU ob
trdni opori staršev še neka-
ko zmorejo, se rado zalomi v
srednji šoli, ko imajo najst-
niki že brez šolske torture do-
volj težav sami s seboj. Ka-
dar se šolskim zahtevam pri-
druži še splet nesrečnih oko-
liščin: slabe prometne pove-
zave, popoldanski pouk (kar
v polovici celjskih srednjih šol
je to nuja), zaradi katerega
ostanejo praktično brez nad-
zora staršev, težave s prila-
goditvijo v novo okolje in viš-
jim zahtevam, slaba druž-
ba. .. Ja, potem je naš otrok
resno ogrožen. Slabe ocene
sploh niso tisto najhujše, kar
se mu lahko zgodi...
Torej šolski zvonec nazna-
nja hude čase za naše otro-
ke? Ne. Zvoni le v opozorilo
staršem, da bodimo pozorni,
da otroku prisluhnimo, da se
z njim pogovarjajmo, da mu
sproti pomagamo reševati te-
žave, ki jih ne more prema-
gati sam. Da smo mu v opo-
ro in da ga imamo radi. Po-
tem bo šlo, brez skrbi. Če pa
se bo zapletlo - čimprej v šo-
lo, na pogovor z učiteljem.
Včasih res ni videti, a večini
ni vseeno za svoje učence, tudi
za vašega otroka ne.
MILENA B. POKLIC
Z varčevanjem
kršijo zakon
Spremenjeni zakon o lo-
kalni samoupravi določa,
da morajo imeti občine naj-
manj enega podžupana, ki
ga na predlog župana iz svo-
jih članov imenuje in raz-
rešuje občinski svet. V Zgor-
nji Savinjski dolini velja v
tem primeru zakon samo za
občini Solčava in Ljubno,
ostale štiri pa kljub leto dni
staremu opozorilu službe
vlade za lokalno samoupra-
vo podžupanov še vedno ni-
so imenovale.
V Lučah, kjer je njihov žu-
pan Mirko Zamemik tudi po-
slanec v državnem zboru in
zaradi tega precej odsoten,
bi bile s podžupanom dolo-
čene zadeve lažje izvedljive,
ugotavlja tajnik občine Ciril
Rose. Problem je v fizični ne-
prisotnosti, pravi Rose, ki ta-
ko ostaja velikokrat opera-
tivna deklica za vse, čeprav
sta z županom v stalnem te-
lefonskem stiku. V Lučah je
pravzaprav dodaten problem
tudi dejstvo, da nihče od svet-
nikov ni pretirano zaintere-
siran za funkcijo podžupana.
Gornjegrajski župan Toni Ri-
felj nas je hotel nekoliko za-
vesti s trditvijo, da je v zako-
nu varovalka, ki pravi, da žu-
pana nadomešča najstarejši
član občinskega sveta. V resnici
najstarejši svetnik dobi poob-
lastila samo v primeru, kadar
župan in podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije. Si-
cer pa se v Gornjem Gradu za-
našajo na napovedane spre-
membe zakona o lokalni sa-
moupravi in financiranju ob-
čin, kjer naj bi bile te zadeve
drugače opredeljene. »Če se bo-
do pokazale potrebe, bomo po-
džupana imenovali,« pravi Ri-
felj in opozarja, da na ta način
varčujejo.
Podobno razmišlja tudi na-
zarski župan Ivan Purnat,
ki se zaveda kršitve zakona.
»Država bo morala razmisli-
ti ali je v tako majhnih obči-
nah kot so naše, podžupan
potreben. Sploh tam kjer smo
župani profesionalci in je po-
trebno racionalno trositi sle-
herni tolar,« razmišlja Purnat.
V Nazarjah bodo podžupa-
na imenovali, ko se bo po-
kazala potreba, a kaj takega
zaenkrat ni na obzorju.
V Mozirju je po lokalnih vo-
litvah postal profesionalni žu-
pan Jože Kramer, Mozirje pa
je ostalo brez podžupana. V
času, ko je zaradi odločitve
Rečice ob Savinji, da želi po-
stati samostojna občina, pri-
čakovati določene zaostritve
znotraj občinskega sveta, žu-
pan Kramer razmišlja, da bo
predlagal za podžupana svet-
nika iz mozirskih vrst. S tem
naj bi dosegel politično rav-
notežje in se izognil očitkom
o forsiranju Rečice ob Savi-
nji. V mozirski občini naj bi
torej, bolj zaradi medseboj-
nih razmerij kot zaradi spo-
štovanja zakona, podžupana
vendarle imenovali še pred iz-
tekom tega mandata.
EDI MAVRIC
Dr. Stres bo častni občan
Na osrednji slovesnosti občinskega praz-
nika Rogatca, ki bo 8. septembra, bodo
podelili naziv častni občan rojaku dr. An-
tonu Stresu, mednarodno uveljavljenemu
filozofu in teologu ter mariborskemu po-
možnemu škofu.
Tako se je prejšnji teden odločil občinski
svet, ki o drugem predlaganem kandidatu
za častnega občana. Iztoku Lipovšku, ni po-
sebej razpravljal. Lipovšek, ki je iz Škoflji-
ce pri Ljubljani, je namreč pomagal Rogat-
cu pri udeležbi na igrah brez meja ter veli-
kem simfoničnem koncertu ljubljanskih glas-
benikov v Rogatcu.
Stresa je predlagalo 44 občanov, Lipovš-
ka Društvo žena občine Rogatec. Pristojna
občinska komisija se o letošnjih prejemni-
kih občinskih priznanj ni mogla poenotiti,
zato je prepustila odločitev občinskim svet-
nikom.
Svetniki so se potem še odločili, da bo
letošnjo Plaketo občine prejelo gasilsko druš-
tvo občine Rogatec, ki praznuje 130 letnico
obstoja. Priznanje občine bo prejela izdelo-
valka umetnin iz testa Anica Krušič in dol-
goletni šolnik Peter Marin, dejaven tudi v
KS in dramski dejavnosti.
BJ
Nova lekarna v Petrovčah
v Petrovčah so v torek odprli novo lekarno, ki bo delovala v okviru Javnega zavoda
Žalske lekarne.
Gre za edino lekarno v Petrovčah, v kateri bo zaenkrat zaposlena samo ena delavka.
Lekarna bo odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 7. do 15. ure, ob četrtkih pa
od 11. do 19. ure. NL
Ekološka štafeta
s podpisom sporazuma med občinama Globasnica in Gornji Grad o sodelovanju pri varstvu
okolja v okviru čezmejnega sodelovanja, je bila slednja kot prva slovenska občina sprejeta v
evropsko okoljevarstveno zvezo. Klimatska zveza Avstrije vsako leto organizira ekološko štafeto
po avstrijskem Koroškem, prejšnji teden pa so predstavniki zveze na 600 kilometrov dolgi poti
obiskali tudi Gornji Grad, kjer jih je sprejel in pogostil župan Toni Rifelj.        EDI MAVRIC
Pet razredov v štirih učiinicaii
županja občine Tabpr
Vida Slakan je v ponede-
ljek sklicala zbor kraja-
nov, na katerem je bila
glavna tema organizacija
pouka v Taboru.
Kot je znano, je osnovna
šola Vransko 15. junija ob-
vestila občino Tabor, da za-
radi uvajanja 9 letke ne mo-
rejo več nuditi prostora
učencem 5. razreda iz ob-
čine Tabor. Zaradi preseli-
tve petega razreda otrok v
osnovno šolo Tabor, pa v tej
osnovni šoli ni dovolj pro-
stora za otroke prvega raz-
reda. Zato so na predlog žu-
panje uredili učilnici v os-
novni šoli Loke, vendar se
starši prvošolcev s preseli-
tvijo otrok ne strinjajo in
želijo, da otroci obiskuje-
jo osnovno šolo Tabor.
Na zboru krajanov so star
ši zahtevali takojšen zače-
tek gradnje prizidka k os-
novni šoli Tabor, kar pa je
po mnenju županje nemo-
goče. Gradnje šolskih ob-
jektov se namreč delno fi-
nancirajo iz državnega pro-
računa, občina pa je med
vsemi prosilci za sredstva
iz državnega proračuna ko-
maj na 30. mestu. Kljub te-
mu so starši ustanovili*grad-
beni odbor, ki naj bi pos-
pešil gradnjo prizidka. Kot
kaže, bo v novem šolskem
letu 5 oddelkov učencev
imelo pouk v štirih prosto-
rih osnovne šole Tabor, kar
pomeni, da bo pouk dvoiz-
menski, preurejeni učilni-
ci v Lokah pa bosta ostali
prazni.
NATAŠA LESKOVŠEK
Voda v Javornik
in Bukovje
Po srečanju predstavni-
kov zaselkov Javorje in Bu-
kovje v Krajevni skupno-
sti Gorica pri Slivnici z žu-
panom Jurijem Malovrhom
naj bi bili odstranjeni nes-
porazumi o priključitvi
omenjenih zaselkov na
glavni vodovod Hrastje-Go-
rica pri Slivnici.
V primarni vod je občina
vložila 83 milijonov tolarjev,
po izračunu na 40 priključkov
pa bi morala posamezna gos-
podinjstva za priključek pris-
pevati še 411 tisoč tolarjev. Po
pogovorih in tudi objavljanju
mnenj v časopisih so se konč-
no dogovorili, kako bodo fi-
nančni problem rešili in na-
peljali priključke z glavnega
vodovoda do posameznih hiš.
Občina Šentjur bo za vsak pri-
ključek prispevala še dodatnih
150 tisoč tolarjev, tako da bi
za samoplačnike ostala vsota
okoli 260 tisoč tolarjev. Kra-
jevna skupnost Gorica pri Sliv-
nici pa bo iz sredstev krajev-
nega samoprispevka prispeva-
la še dodatnih 70 tisoč tolar-
jev. Razliko naj bi porabniki
poravnali v treh obrokih.
Župan Jurij Malovrh: »Tudi
sam si želim čim nižjo ceno
priključka, vendar je občina
že tako ali tako veliko pris-
pevala za vodovod. Nenazad-
nje pa je sekundarni vod na-
menjen izključno posamez-
nikom v Javorju in Bukovju.«
Dušan Polenšek, predsed-
nik KS Gorica pri Slivnici:
»Naših 70 tisoč tolarjev bo-
do dobili le tisti krajani, ki
so vsa leta plačevali krajevni
samoprispevek, ostali ne.
Upam, da bodo krajani s po-
jasnili s sestanka pri županu
zadovoljni in da bomo kma-
lu podpisali tripartitno po-
godbo in bo Javno komunal-
no podjetje napeljalo vodo-
vod tudi v omenjene zasel-
ke.« TV
IZ OBČINSKIH
SVETOV
Najvišje priznanje lovcem
PODČETRTEK - Občina bo podelila letos tri občinska
priznanja. Najvišje, Priznanje občine, bo dobila za dolgo-
letno delo Lovska družina Podčetrtek. Podelili bodo tudi
dve denarni nagradi, ki so ju namenili gasilskemu društvu
Sela-Verače-Virštanj [v preteklih dneh je slavilo 70-letnico
obstoja) ter športnemu društvu Polje ob Sotli. Izročili jih
bodo na osrednji slovesnosti občinskega praznika, 8. sep-
tembra. (BJ)
Znani dobitniki priznanj
POLZELA - Svetniki občine Polzela so potrdili predlog
letošnjih dobitnikov občinskih priznanj, ki jih je pripravila
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pla-
keto občine Polzela bodo na slavnostni seji občinskega sve-
ta prejeli Dom upokojencev na Polzeli, Stanko Štorman,
Cvetka Strojanšek, grb občine Anton Mešič, za častnega ob-
čana pa bodo imenovali Jožeta Kovačeca, župnika na Polze-
li in dekana žalske dekanije. Priznanja bodo podelili na
slavnostni seji, 28. septembra. (T.T.)
Št. 35 - 30. avgust 2001
DOGODKI
3
Babilonski način
sporazumevanja
v podjetju Engo v Gor-
njem Gradu so si letos pri-
zadevali pridobiti čim več
sredstev za nadaljevanje
izgradnje toplovoda. Do
15. septembra naj bi pod-
pisali pogodbo z izvajal-
cem del, izgradnja preo-
stalih štirih kilometrov to-
plovoda pa naj bi bila po
zagotovilih direktorja in
gornjegrajskega župana
Tonija Riflja zaključena
do konca jeseni.
Med problemi, s kateri-
mi se ta čas soočajo v firmi
za dobavo toplotne energi-
je, izstopajo nerazčiščeni
odnosi s sosednjo Smreko,
ki je četrtinska solastnica En-
ga. Z imenovanjem Bruna
Zagodeta za direktorja
Smreke so se po prepriča-
nju Riflja razmere poslab-
šale do vrelišča.
»Odklanjanje kontrole
števca v kotlarni Smreke pa
govori, da je očitno nekaj
narobe z odčitavanjem. Ce-
na surovine je področje, ki
ga Zagode ignorira in se no-
če pogovarjati. Upam, da bo
večinski lastnik Smreke Za-
druga Mozirje posegel v do-
godke in tako preprečil na-
daljnjo škodo,« jasno raz-
mišlja Toni Rifelj., Po nje-
govem mnenju je Smreka
dolžna Engu 10 milijonov
tolarjev razlike za porablje-
no energijo, od julija lani
do junija letos in sicer za-
radi tega, ker Zagode ni do-
volil kontrole števca. »De-
nar bom poskušal izterjati
z dogovori, v nasprotnem
primeru ostane pravna pot,«
razlaga Rifelj.
»Pred mojim prihodom
na Smreko je bilo v medse-
bojnih razmerjih vse nare-
jeno po domače, kar pa je v
normalni družbi nevzdržno.
V Gornji Grad sem prišel z
nalogo, da poskušam sani-
rati Smreko, torej zagovar-
jam samo in izključno in-
terese tega podjetja,« zavra-
ča Rifljeve očitke Bruno Za-
gode.
Glede števca so stvari vsaj
za Zagodeta povsem jasne.
Volumski del toplotnega
števca je v skladu z navodi-
li vgrajen na povratnem vo-
du. Enako so vgrajena tem-
peraturna tipala in ustrez-
no plombirana. Kar pa je
pomembno je, da mora ime-
ti računska enota za insta-
lirani števec impulzno vred-
nost 250 L/imp., kar je de-
setkratnik impulzne vredno-
sti, ki so jo odčitavali in na
tej osnovi zaračunavali
Smreki porabljeno energi-
jo v podjetju Engo.
»Če predstavnik Enga ne
zna brati števca, ni prob-
lem Smreke. Poleg tega ob-
stajajo dokumenti vključ-
no z navodili za odčitava-
nje števca, ki jih je pod-
jetje Krevzel dostavilo ob-
čini Gornji Grad. Smreka
je te papirje dobila julija
lani. Res je Rifelj spomla-
di klical in želel, da nek-
do pregleda števec, vendar
pred začetkom junija stva-
ri ni bilo mogoče urediti,
razlaga Bruno Zagode in
dodaja, da župan Rifelj pač
ni tisti, ki bi ga podil z me-
sta direktorja. To lahko na-
redijo lastniki. »Osebno ne
vidim razloga za tako po-
tezo. Sanacija Smreke gre
v pravo smer in tudi rezul-
tati so. Res pa je, da vseh
nakopičenih problemov in
obveznosti, ki jih ima pod-
jetje ni mogoče rešiti v
kratkem času. Na račun
Smreke se nihče, tudi En-
go, nebo okoriščal. Odgo-
voren sem ljudem in firmi,
v nobenem primeru pa ne
mislim polagati računov di-
rektorju Enga. Spomnil bi
Riflja, da je Engo še ved-
no na Smrekini zemlji in
če bi to zemljo zaračunal
po zelo simbolični najem-
nini, bi to zneslo blizu
300.000 nemških mark. V
Engu naj gledajo na zade-
vo celovito, ne samo sko-
zi lastni interes,« je kate-
goričen Zagode.
Odkar so postavili vzorč-
ne vrtne hišice, ostaja Engo
brez deponije za sekance,
ki so jo doslej uporabljali
očitno brez dogovora. Di-
rektor Smreke vztraja, da na
njihovem dvorišču deponi-
je ne more biti. Vsekakor
to ni problem Smreke je pre-
pričan Zagode, ki bo ob nuj-
nih primerih dovolil prevoz
do kurilnice skozi dvoriš-
če družbe.
V mozirski Zadrugi, ki je
večinski lastnik Smreke, so
seveda zainteresirani, da se
uredijo vsa notranja razmer-
ja med Engom in Smreko na
osnovi opredeljenih izho-
dišč in čistih računov. Za-
druga bo preko nadzorne-
ga sveta še naprej poskuša-
la vplivati na rešitev odpr-
tih vprašanj, pravi Anton Vr-
hovnik, direktor zadruge.
Trenutno se rešuje lastniš-
tvo zemljišča, na katerem
stoji Engo, rešuje se tudi de-
lež, ki ga ima Smreka v En-
gu in to vse v povezavi s kre-
ditom, ki ga ima Smreka pri
Slovenski razvojni družbi.
»Če obstajajo težave med di-
rektorjema Smreke in En-
ga, jih je treba z zmernost-
jo in zdravo logiko dobre-
ga gospodarja čim prej od-
praviti,« diplomatsko ko-
mentira razmere v Gornjem
Gradu direktor Zadruge.
SAVINJČAN
VPRAŠAJTE SVOJEGA ZUPANA
Pišite nam, s kakšni-
mi težavami se ubadate
v svojem okolju in zanje
menite, da bi vam jih lah-
ko pomagal rešiti vaš žu-
pan. Zastavili mu bomo
vaše vprašanje in v eni
od naslednjih številk
vam bo odgovoril. Vaša
vprašanja sprejemamo
na naslov: Novi tednik,
Prešernova 19,3000 Ce-
lje ali na elektronski na-
slov: tednik@nt-rc.si.
Lahko nas tudi pokliče-
te: 4225-100.
Stara šola
v Kristan Vrhu
Bralca moti propadajoča
nekdanja šola v Kristan Vr-
hu.
Župan občine Šmarje pri
Jelšah Jože Čakš pojasnju-
je: »Šola je v občinski lasti.
Objekt je v tako slabem sta-
nju, da občina predvideva
njegovo rušitev, za kar je po-
treben sklep občinskega sve-
ta. Razmišljamo o prodaji
zemljišča, sredstva, ki bi jih
s prodajo dobili, pa bi vloži-
li za prostorske potrebe kra-
jevne skupnsoti in društev. Vsi
pogovori so v tej smeri. Vse
to želimo zaključiti v prihod-
njem letu.«
Sloga rojeva sadove
Prejšnji teden so tudi uradno prvič zapeljali po prenovljenem 2,5 kilometra dolgem
asfaltnem odseku Hribar-Perne v občini Luče, na katerega je neposredno vezanih pet
kmetij, zaradi šolske proge pa ima odsek v zaselku Raduha tudi splošen pomen.
Vrednost opravljenih del ocenjujejo na okoli 25 milijonov tolarjev, tako kot velikokrat
doslej pa so večino pripravljalnih del, vključno s spodnjim ustrojem ceste, pripravili kra-
jani sami. Akcija je presegla vsa pričakovanja, je ob otvoritvi dejal Anton Dešman, pred-
sednik gradbenega odbora, saj jim je uspelo cesto pripraviti do asfaltne prevleke v poldru-
gem mesecu. Opravili so preko tisoč udarniških ur, traktorske prevoze in vse ostalo, kar je
bilo potrebno opraviti. EDI MAVRIC, Foto: CIRIL SEM
Žalec bo
praznoval
Občina Žalec praznuje
svoj praznik 6. septembra
v spomin na leto 1868, ko
je bil v Žalcu II. slovenski
tabor.
Letos bodo praznovali v pr-
vi polovici septembra, ko se
bo zvrstilo veliko kulturnih,
športnih in drugih prireditev.
Praznovanje bosta najbolj
zaznamovali nova telovadni-
ca pri OŠ Petrovče in nova
hladilnica Sadjarstva Miro-
san v Kasazah, ki ju bodo od-
prli v petek, 7. septembra, ta
dan bo tudi razstava likov-
nih del Vlada Novaka v Savi-
novem likovnem salonu.
Slovesnosti pa se bodo za-
čele v nedeljo, 2. septembra,
s posvetitvijo zvonov v cerk-
vi sv. Neže v Libojah, nasled-
nji dan bodo odprli razstavo
ročnih del skupine Deteljica
v avli Doma II. slovenskega
tabora v Žalcu. 5. septembra
bodo na okrogli mizi preteh-
tali rezultate dela na področju
sociale, zdravstva, šolstva,
kulture, športa in okoljevars-
tvene problematike, 6. sep-
tembra bodo položili temelj-
ni kamen za varstveno delov-
ni center Žalec, zvečer ob
19.30, pa bo slavnostna seja
občinskega sveta s podelitvijo
priznanj v dvorani doma II.
slovenskega tabora. V sobo-
to, 8. septembra, bodo pri-
pravili Vebrov memorial v te-
nisu, popoldan pa bodo šport-
ne igre Zveze društev upoko-
jencev občine Žalec v parku
Novo Celje in tek po ulicah
Žalca. Dopoldan bo tudi sre-
čanje veteranov vojne za Slo-
venijo - Območno združenje
za Spodnjo Savinjsko doli-
no s podelitvijo spominskih
medalj. Srečanje bo v letnem
gledališču v Grižah. Zvečer
pa bo v parku Novo Celje dru-
žabno srečanje občanov. 11.
septembra, bo v cerkvi sv. Ni-
kolaja koncert Celjskega go-
dalnega orkestra, 12. septem-
bra bo dan podjetništva ob-
čine Žalec v dvorani doma
II. slovenskega tabora, tam
pa bo ob 19. uri Katja Sem-
primožnik predstavila poto-
pis po Zambiji. 13. septem-
bra bo prvo tekmovanje za
pokal Občine Žalec po KS,
ob 19. uri pa spominski ve-
čer ob 110-letnici Janka Ka-
ča v Občinski matični knjiž-
nici. 14. septembra bo tek-
movanje KS v košarki, .15.
septembra pa v tenisu. Ta dan
se bo začel tudi dvodnevni
grajski vrtnarski sejem s
spremljevalnim kulturnim
programom, predstavitvami
in predavanji v dvorcu Novo
Celje in hmeljarski likof pred
domom II. slovenskega tabo-
ra. Praznovanje bodo zaklju-
čili 16. septembra, s tekmo-
vanjem KS v malem nogome-
tu. T. TAVČAR
POSVETU
Kraljevska
poroka
OSLO, 25. avgusta - Nor-
veški prestolonaslednik Haa-
kon se je v katedrali v Oslu
poročil z Mette-Marit Tjes-
sem-Hoeiby. Mladi par je na
poti do katedrale pozdravi-
la več desettisočglava mno-
žica. Princ Haakon je Mette-
Marit sam popeljal pred ol-
tar, v skladu z norveško tra-
dicijo pa je bil njegova po-
ročna priča danski prestolo-
naslednik Frederik.
Premajhna
kazen
HAAG, 25. avgusta - Glav-
na tožilka haaškega Medna-
rodnega sodišča za vojne zlo-
čine na območju nekdanje
Jugoslavije Carla del Ponte
je napovedala, da se bo pri-
tožila na obsodbo nekdanjega
generala vojske Republike
srbske Radislava Krstiča. Ta
je bil zaradi genocida nad Mu-
slimani v Srebrenici leta 1995
obsojen na 46 let zapora. 7^
srbskega generala bo zahti
vala dosmrtno ječo.
Znova goveja
epidemija
LONDON, 26. avgusta -
Na severovzhodu Velike Bri-I
tanije v grofiji Northumber-j
land so odkrili nova žarišča!
slinavke in parkljevke, kar|
vzbuja strahove pred novoj
epidemijo bolezni na območ-|
ju, kjer naj bi bila izkoreni-
njena. Ravno v grofiji Noit
humberland so pred šestimi
meseci odkrili prvo žarišče
bolezni, ki se je hitro razši-
rila po otoku, zaradi epide-
mije pa so morali zaklati šti-
ri milijone glav govedi.
Prva žrtev
nujne žetve |
SKOPJE, 27. avgusta -
Enote zveze NATO so v ok-
viru operacije Nujna žete\' za-
čele zbirati orožje albanskih
skrajnežev, čeprav Skopje še|
ni pristalo na število orožia,
ki naj bi ga ti izročili. Z\'eza
NATO pričakuje, da bo zbi i
la približno 3300 kosov orož-
ja, makedonska vlada pa
vztraja, da bi morali zbrati
najmanj 60.000 kosov orož-
ja. Začetek zbiranja orožja
je zasenčil uboj britanskega
vojaka iz zavezniških sil,.
Med vožnjo ga je v glavo za-
dela ena od granitnih kock,
ki so jih na njegovo vozi k)
metali najstniki. |
Izraelci brez
milosti
RAMALA, 27. avgusta -
Spopadi med Palestinci in
Izraelci so vse bolj srditi,
eden od viškov pa je bil ra-
ketni napad izraelske vojske
v Ramali, v katerem so ubili
vodjo palestinskega gibanja
Ljudska fronta ža osvobodi-
tev Palestine (PFLP) Abuja^
Alija Mustafo. Napad je med-
narodna javnost obsodila, pa-
lestinski predstavniki pa so
ocenili, da je Izrael s tem
umorom prekoračil vse me-
je.
Št. 35 - 30. avgust 2001
4
TEMA TEDNA
NOVI TEDkii
Popolni zločin v
knjižnici
Malo za šalo malo za res smo preverili, ali bi se lahko v knjižnici naučili zagrešiti zločin
Se spominjate filma Se-
dem? V njem je FBI nadzo-
roval knjižnico in imel spi-
sek problematičnih knjig,
takih verskoblaznih, naci-
stičnih, spolnih anomalij,
agresivnih, terorističnih,
raznih priročnikov za se-
stavljanje bomb, torej vseh,
iz katerih bi se bralci lah-
ko naučili zagrešiti zločin.
In na koncu so ulovili ver-
skega blazneža, ki je ubi-
jal tiste, ki so zagrešili kak-
šnega izmed sedemih na-
glavnih grehov, tako, da so
preverili spisek knjig in nje-
nega bralca, ki je sicer iz-
ginil iz vseh ostalih urad-
nih dokumentov. Ampak to
je fikcija, ki nima z resnič-
nim svetom nobene zveze.
Pa je res tako?
V Sloveniji na srečo tak-
šnega blazneža še nismo ime-
li, toda, glede na to, da se v
knjižnicah najde sleherna in-
formacija, bi se marsikdo tam
lahko naučil sestaviti bom-
bo ali zlorabljati mamila ali
prikriti sledi posilstva in
umora. Razne kriminalke so
pravi vir za učenje logičnega
sklepanja, iz kemijskih in far-
macevtskih knjig se lahko
naučimo namešati strup,
Markiz De Sade nam nudi
priročnik- za izvajanje sado-
mazo spolnih igric, Hitler
nam je pred desetletji napi-
sal nacistični manifest. V
knjigah človek torej lahko
najde in se nauči praktično
vsega: od astrologije do po-
polnega zločina. Recimo, da
ta res obstaja.
»Škodljivoff
čtivo
Ali še pomnite tovariši, ka-
ko so bili v komunizmu za-
molčani Balantič in ostali
drugače obarvani avtorji? Pre-
povedani sicer nikoli niso bi-
li, v javnost pa so vseeno prišli
le redko. Emigrantsko lite-
raturo, ki je prišla v domo-
vino, naj bi višje instance naj-
prej pregledale in jo kasneje
odobrile ali ne. Izvod neo-
dobrene knjige naj bi prišel
le v Narodno univerzitetno
knjižnico v Ljubljani, na og-
led le izbranim.
Brane Goropevšek, do-
moznanski oddelek celjske
knjižnice: »Vatikanskega In-
deksa prepovedanih knjig v
pravem pomenu besede - vsaj
kolikor vem - pri nas ni bilo,
bili so le nezaželeni avtorji.«
Veliko je tudi bilo samo-
cenzure, tako je na primer
moj dedek v knjigi o Titu pre-
kril nekaj slik Džilasa, ko je
ta postal persona non grata,
tako, da jih je prelepil s pa-
pirjem. Saj ne, da bi mu kdo
to izrecno ukazal, a za ofi-
cirja se je tako spodobilo.
Cenzura nas je torej varova-
la pred preveč znanja, pred
zastrupitvijo z napačnimi
ideologijami, pred vede-
njem. Ali lahko danes dejan-
sko beremo vse?
Na oddelku za študij v
Osrednji knjižnici Celje smo
povprašali, ali imajo kakšne
»škodljive« knjige, ki jih ne
smejo izposojati oziroma ah
morajo o njeni izposoji ko-
mu poročati. Gabrijela Aš-
kerc: »Problematičnih knjig
v tem smislu nimamo, niti
nikomur ne poročamo o iz-
posoji. Vsak si lahko izpo-
sodi ali v čitalnici prebere ti-
sto, kar je na voljo. Ne
spomnim se, da bi kdaj izšla
kakšna knjiga, ki bi jo mo-
rali vzeti iz izposoje. Naba-
va naših knjig je odvisna od
povpraševanja in tehtnosti. Je
pa nekaj knjig, ki jih učenci
uporabljajo pri svojih refe-
ratih in so povsem neprimer-
ne kar strokovnosti tiče. Gre
za knjige, ki ne predstavijo
nekega problema kritično in
objektivno, ampak ga promo-
virajo.« Knjižnica torej v
principu lahko nabavi prak-
tično vse, kar založbe izda-
jo.
Kako pa se odloči založ-
ba, kaj bo izdala in kaj ne?
Ali so v zadnjih letih morah
kakšno sporno knjigo vzeti
iz tiska? Tine Logar, ured-
nik pri Cankarjevi založbi:
»Upoštevamo več dejavnikov,
prvi je seveda denar. Ne
spomnim se, da bi kdaj na-
leteli na kakšno >škodljivo< ,
knjigo. Če bi, bi se pogovo-
rili z zunanjimi strokovnja-
ki z različnih področij in se
skupaj odločili kako in kaj.
Takih primerov je sicer zelo
malo tudi po svetu, saj knji-
ga zori več časa.«
NaSItovanje
teroristične
akcije
Pa postavimo zgodbo hi-
potetično. Nekdo redno za-
haja v knjižnico, prebira knji-
ge o terorizmu, tu in tam si
sposodi priročnik o sestav-
ljanju orožja. V knjižnici si
na Internetu, kjer je dostop
prost, ogleduje strani, pove-
zane z nasiljem in teroriz-
mom. Si kakšno izmed njih
tudi natisne. Knjižničar to
opazi. Sklepa lahko seveda
marsikaj, tudi to, da človek
pripravlja teroristično akci-
jo. Kako bi knjižničar lahko
ukrepal in preprečil morebit-
no katastrofo?
Kaj dosti ne more storiti,
saj Etični kodeks slovenskih
knjižničarjev dovoljuje pro-
sto izposojo, po 8. členu se
namreč: »Knjižničar zavzema
za prost pretok gradiva in in-
formacij, vendar ne odgovarja
za posledice, ki izhajajo iz
njihove uporabe.« Edino, kar
lahko stori je, da človeka
preusmeri na drugačno lite-
raturo.
Glede na to, da v knjižni-
cah pustimo kopico podat-
kov: ime, priimek, datum
rojstva, spol, interesna po-
dročja, zaposlitev, ve knjiž-
ničar o izposoj evalcih kar do-
sti. Ti podatki pomagajo pri
nabavi knjig. So pa tudi vpo-
gled v bralno življenje člo-
veka zadnjih nekaj let, saj je
iz računalniškega programa
razvidno, kdaj si je kdo kaj
sposodil, kako dolgo je to
imel doma, kdaj je podalj-
šal, kaj vse je že prebral. S
temi podatki knjižničarji ne
smejo opletati naokoli, saj so
naši osebni podatki strogo va-
rovana skrivnost, dostopna le
nam in uradni osebi.
Ah so celjski policisti že
kdaj lovili osumljenca s po-
močjo podatkov iz knjižni-
ce? Irena Gorenak, služba
za stike z javnostjo na Poli-
cijski postaji Celje: »Za po-
seg v človekovo intimo mo-
ra biti utemeljen sum, dobi-
ti moramo dovoljenje sodiš-
ča. Tudi za nadzorovanje
bralcev bi morali imeti do-
voljenje. Tega ne počnemo,
prav tako še nismo na ta na-
čin iskali osumljencev. Naši
fantje uporabljajo različne
metode iskanja, tako da bi-
teoretično in z nalogom kdaj
lahko uporabili tudi knjižni-
ce. Zaenkrat pa takega pri-
mera še ni bilo.«
Človek se torej v knjižnici
lahko nauči marsikaj in po-
sledično lahko ušpiči marsi-
kakšno neumnost. Seveda
knjige še zdaleč niso edini vir
informacij, tukaj je še inter-
net, revije in časopisi in vse
to je na voljo v knjižnicah.
Teh seveda ne smemo kriviti
za potencialne zločinske spo-
sobnosti bralcev in uporab-
nikov Interneta. Niti ne bi
smele zaradi morebitne ne-
varnosti izkoriščanja litera-
ture v tovrstne namene, uve-
sti cenzure, saj vsak bere knji-
go na svoj način. In v znanju
je moč, kajne?
NATAŠA PEUNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Le kaj brskajo?
PO DRŽAVI
Ameriško-
siovensko
streljanje
KOPER, 23. avgusta - V
Luko Koper je v okviru so-
delovanja med ameriško
vojno mornarico in sloven-
sko vojsko priplula ame-
riška vojaška ladja
Typhoon, ki bo v luki os-
tala do jutri. V torek sta po-
sadki ameriške vojaške lad-
je in slovenske hitre patrulj-
ne ladje Ankaran v med-
narodnih vodah izvedli
skupno streljanje, včeraj in
danes pa v Koprskem zali-
vu potekajo skupna urje-
nja obeh posadk v postop-
kih kontrole ladijskega pro-
meta ter reševanja na mor-
ju.
Še vedno vroči
hoiding
MARIBOR, 23. avgu-
sta - Opozicijska poslan-
ca SDS Franc Pukšič in Jo-
že-Jerovšek sta pripravi-
la sestanek z naslovom Ka-
ko se obvarovati popolne
centralizacije, na katerem
so številni ugledni štajer-
ski politiki, gospodarstve-
niki in drugi sklenili naj
»predsednik vlade Janez
Drnovšek vodi vsesloven-
sko in ne ljubljansko vla-
do«. Mariborski župan
Boris Sovič pa je na zah-
tevo skupine mestnih
svetnikov za 3. september
sklical izredno sejo mest-
nega sveta, na kateri bo-
do mariborski mestni
svetniki med drugim spre-
govorili o sklepu vlade,
po katerem je sedež hol-
dinga slovenskih elektrarn
v Ljubljani.
Jorastoži
državo
KOPER, 27. avgusta -
Joško Joras, prebivalec
enega od spornih zaselkov
ob meji med Slovenijo in
Hrvaško in piranski mest-
ni svetnik, je vložil tožbo
proti državi in DZ. Sled-
nji naj bi s sprejetjem po-
bude za sklenitev sporazu-
ma med Slovenijo in Hr-
vaško o državni meji po
Jorasovem mnenju izvršil
protiustaven in nezakonit
poseg v državljanove us-
tavne pravice, zlasti v pra-
vico, da slovenskega držav-
ljana ni dovoljeno izroči-
ti tuji državi.
Avtocesta
spet daljša
UUBUANA, 28. avgu-
sta - Odprli so 8,1 kilome-
tra dolgo etapo avtocestne-
ga odseka Blagovica-Šent-
jakob, od Šentjakoba mi-
mo Domžal do Krtine. Pri-
ključek Krtina bo do izgrad-
nje naslednjega odseka av-
toceste proti Lukovici upo-
rabljen tudi za začasni iz-
voz iz avtoceste in navezo-
vanje na regionalno cesto
Želodnik-Moravče, odtod
pa na glavno cesto Ljublja-
na-Celje.
IpVITtONiK
.VROČA TEMA
5
Tatovi sociainiii grobov
Pogrebna služba Raj je v Vojniku grob pokojnega Ferdinanda Romiha oddala novemu najemniku, ne da bi o tem
obvestila Mestno občino Celje, ki je najemnino za grob plačala za 10 let v naprej
Pokojni Ferdinand Romih z
Brega 12 v Celju ni imel svoj-
cev, dolga leta je bil psihiatrič-
ni bolnik in ko je zbolel, je svo-
je prijatelje, osebje in paciente
psihiatrične bolnišnice Vojnik,
ki so bili kot njegova družina,
prosil, naj poskrbijo za pogreb.
To so leta 1995, ko je umrl, tudi
storili.
V Vojniku so uredili socialni po-
greb, ki ga je preko Centra za so-
cialno delo plačala Mestna obči-
na Celje, ki je plačala tudi najem-
nino groba za 10 let vnaprej. Če-
prav je bil grob o^rbovan, na-
jemnina plačana, zakon pa dolo-
ča 10 letno dobo mirovanja za vse
grobove, so v pogrebni službi Raj
iz Vojnika grob letos spomladi od-
dali novemu najemniku, ne da bi
o tem kogarkoli obvestili. Spo-
minske plošče, ki jo je za Ferda
izdelal eden od pacientov, na nje-
govem grobu ni več, Ferdu pa se
je v grobu spomladi pridružil no-
vi pokojnik.
V pogrebni službi Raj trdijo, da
ni prišlo v postopku do nobenih
nepravilnosti, na podlagi karto-
teke, ki so jo dobili od prejšnje
koncesionarke, pogrebne službe
Vijana, so ugotovili, da je šlo za
žarni pokop (v resnici so Romiha
pokopah v krsti) in da imajo v
primeru, ko najemnik groba ni
znan (v tem primeru je bil to Cen-
ter za socialno delo Celje), vso
pravico, da grob oddajo novemu
najemniku.
Kje je grob?
Da Ferdovega groba ni več, so v
vojniški bolnišnici ugotovili mi-
nuli četrtek, ko se je socialna de-
lavka Lučka Belak Mirkovič z
dvema pacientoma odpravila na
pokopališče, da bi uredili grob,
prinesli pa so tudi sveže rože. »Ko
smo prišli do Ferdovega groba in
V Vojniku je 1800 grobov, na-
črt novega pokopališča pa pred-
videva še 170 novih grobov. Zem-
ljišče za razširitev pokopališča
je Občina Vojnik že odkupila,
razširitev, ki naj bi bila zaklju-
čena do spomladi prihodnjega
leta, pa naj bi zadovoljila po-
trebe občine Vojnik za nadalj-
njih deset let.
ugotovili, da ga ni več, smo vsi
trije onemeli od presenečenja.
Spominske plošče ni bilo nikjer.
Namesto tega je na grobu zdaj le-
sen križ z imenom drugega po-
kojnika, še vedno pa je tam ok-
vir, ki so ga za Ferda izdelali naši
pacienti, rože, ki sem jih posadi-
la sama in celo vaza, v katero smo
vsa ta leta Ferdu na grob nosili-
rože,« pravi Beiakova, ki je takoj
potem, ko je videla, kaj se je zgo-
dilo, poklicala Jano Pustek, last-
nico Pogrebne službe Raj, ki ima
od leta 1997 sklenjeno koncesijo
■Za opravljanje pogrebnih storitev
v Občini Vojnik. »Želela sem, da
mi vse skupaj podrobneje razlo-
žijo, vendar je bila gospa, s kate-
ro sva govorili, zelo nesramna. Re-
kla je, da nisem njegova uradna
skrbnica in da ne ve, zakaj se ni-
sem oglasila že prej. Tega nismo
storili, ker so nam ob pogrebu za-
gotovili, da je najemnina plača-
na za deset let in nismo niti po-
mislili na to, da bi bilo z grobom
kar koli narobe,« pravi Beiakova
in dodaja: »Da bomo Ferda po-
kopali v Vojniku, smo se odločili
prav zato, da bi lažje skrbeli za
njegov grob.«
»V Raju ni
nepraviinostilff
»v primeru pokojnega Ferdinan-
da Romiha je iz obstoječe karto-
teke prejšnje upraviteljice poko-
pališča razvidno, da je za pokoj-
nega bila izdana naročilnica s stra-
ni Centra za socialno delo, kar po-
meni, da je plačnik pogrebnih sto-
ritev Občina Vojnik,« pravi last-
nica pogrebne službe Raj Jana Pu-
stek. »Po kartoteki je razvidno,
da je bil pokojni upepeljen. Gle-
de na to, da je na pokopališču v
Vojniku prostorska stiska, odda-
jamo v najem zapuščene grobne
prostore, ki še nimajo najemni-
ka. Za grobni prostor, v katerem
je pokopan Romih, do letos ni še
nihče izkazal interesa za najem,
zato smo ga v letu 2001 oddali
novemu najemniku, ki je bil sez-
nanjen, da je bil v grob že oprav-
ljen pokop,« pravi Jana Pustek,
ki trdi, da je bil pokojni Ferdi-
nand Romih upepeljen, čeprav je
iz računov pogrebne službe Mo-
rana, ki je opravila pogrebne sto-
ritve za pokojnega Romiha raz-
vidno, da je bil pokopan v krsti.
Tudi v arhivu ljubljanskih Žal,
kjer so leta 1995 edini opravljah
upepelitve v Sloveniji, nikjer ni
zapisano njegovo ime.
V nasprotju z
zaiconom
Kot je razvidno iz podatkov Od-
delka za družbene dejavnosti
Mestne občine Celje, je bila na-
jemnina za grob Ferdinanda Ro-
miha plačana za 10 let v naprej.
Res pa je, da to iz kartoteke, ki so
jo v pogrebni službi Raj dobiU od
prejšnje koncesionarke, ni razvid-
no. Kot je povedala Ivanka Turn-
šek, vodja celjske zdravstvene inš-
pekcijske službe, pogrebna služ-
ba Raj v nobenem primeru ni rav-
nala v skladu z zakonom. »Če bi
šlo za prekop pokojnega, bi nas
morali o tem obvestiti in zapro-
siti za dovoljenje. V primeru, ko
so v že oddan grob pokopali dru-
gega pokojnika, ne da bi o tem
kogarkoli obvestili, pa niso upo-
števali zakonskega določila, ki
predpisuje 10-letno dobo miro-
vanja za vse grobove. Zakon do-
loča, da v grob, v katerem je nek-
do pokopan, ne sme nihče oprav-
ljati kakršnih koli posegov, v vsa-
kem primeru pa bi morali o tem
obvestiti pristojnega sanitarnega
inšpektorja,« je povedala Turnš-
kova in dodala, da o primeru še
niso bili obveščeni, vsekakor pa
ga bodo natančneje raziskali.
Kaico naprej?
»Kar so storili v pogrebni služ-
bi, je sprto z vsemi moralnimi nor-
mami. Verjetno si lahko to dovo-
lijo zato, ker je šlo za socialni po-
greb in menijo, da je pokojni pre-
malo vreden, da bi si zaslužil mi-
ren počitek, ker je bil socialno
ogrožen in brez sorodnikov,« je
ogorčena Lučka Belak Mirkovič,
ki hkrati z vsemi, ki so Ferda poz-
nali in skrbeli za njegov grob, že-
li, da mu grob vrnejo in ploščo
postavijo nazaj.
»Če bodo zahtevali, da se ploš-
ča vrne, bomo na podlagi kam-
noseškega cenilca ocenili škodo
in jim odplačah odškodnino za
ploščo,« pravi Jana Pustek. O tem,
da bi grob vrnili, po njenih bese-
dah ni govora, saj Ferdinand ni
imel uradnega skrbnika, ki bi lah-
ko bil najemnik njegovega gro-
ba. »Za nas je dovolj, da imamo
V Občini Vojnik v povprečju
pokopljejo med 80 in 90 pokoj-
nikov na leto. Najemnina za
enojni grob je 2352 tolarjev, ve-
čina pokojnikov, tudi v prime-
ru, da pogreb plača Center za so-
cialno delo, pa ima svojce, ki
pozneje plačujejo najemnino za
grob.
naročilnico, na kateri piše, da ni-
ma sorodnikov. Tako ne moremo
nikjer najti potrebnih podatkov.«
Po mnenju Ja-ne Pustek s strani
pogrebne službe Raj ni prišlo do
nobene nepravilnosti, čeprav bi
glede na njene očitke, da bi jo lah-
ko iz bolnišnice poklicali že prej
in se pozanimali, kako je z gro-
bom, tudi sama lahko poklicala
na Center za socialno delo Celje.
Tam bi med drugim izvedela, da
je najemnina za grob Ferdinanda
Romiha plačana za 10 let v na-
prej, da plačnik ni bila Občina Voj-
nik, temveč Mestna občina Celje,
da je bil pokojni prebivalec Ce-
lja ter da so ga pokopali klasično
in ne žarno. Če bi se vsaj malo
pozanimala, pa bi izvedela tudi,
da ima pokojni Ferdo še vedno
prijatelje, ki jim zanj ni vseeno
in ki želijo, da bi v miru odsanjal
vsaj svoj poslednji sen. Da bo ta
postal nočna mora, pa se niko-
mur od tistih, ki so se odločili,
da bo pokopan v Vojniku, pred
šestimi leti zagotovo ni niti sa-
njalo.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Lučka Belak Mirkovič se ob grobu, v katerem je pokopan Ferdinand Romih sprašuje, kje je njegova spominska plošča in kako so
lahko grob oddali novemu najemniku.
KOMENTIRAMO
Socialno truplo
Le koliko je v Sloveniji Fevdov, ki
umrejo, kot so se rodili - sami? In
koliko takšnih, katerih svojci so ime-
li probleme s pogrebnimi služba-
mi, pa so, najpogosteje zaradi spo-
štovanja do umrlega, zadevo zamol-
čali in skušali zaplet urediti čim
bolj potihem?
In vi? Ste že poskrbeli za svoj po-
slednji počitek? Če želite biti poko-
pani v Vojniku, poskrbite za to, da
boste imeli dovolj denarja za najem-
nino poslednjega počivališča, da vas
bodo zagotovo pokopali v krsti, da
bo to napisano tudi v vaši kartoteki
in da imate vsaj enega svojca, ki mu
bodo lahko po vaši smrti iz pogreb-
ne službe pošiljali položnice.
Če teh pogojev ne izpolnjujete in
vseeno kaže, da boste pokopani v
Vojniku, lahko predvidevate, da se
boste znašU v skupnem grobišču »so-
cialnih pokojnikov« ali pa, da bo-
ste kmalu po pogrebu v grobu do-
bili kakšno dotlej neznano vam
družbo novega pokojnega prijate-
lja. .. In če boste imeli srečo, bodo
njegovi svojci plačali najemnino za
oba. Da nad poslednjim počivališ-
čem ne bo več vašega imena, pa
tako ni pomembno, pogrebna služ-
ba bo imela dovolj dela in stroškov
z vami že ob pogrebu in si bodo
vaše ime zagotovo zapomnili...
Če me bodo slučajno pokopaU v
Vojniku, si želim, da nad mestom
raztresejo moj pepel. Predvsem pa
si želim izvedeti, za koliko kvadrat-
nih metrov zasedenega grobnega
prostora (in koliko let) bodo mo-
jim prijateljem (ali pristojnemu
Centru za socialno delo) potem še
zaračunavali najemnino. In kako
se bodo maščevali mojemu pepelu
zato, ker v času, ko je bilo človek,
ni imelo toliko denarja, da bi se
lahko vzdrževalo še nekaj let po smr-
ti. Ali vsaj kopice premožnih so-
rodnikov. ..
ALMA M. SEDLAR
—  Št. 35 - 30. avgust 2001
6
GOSPODARSTVO
V znamenju
sonaravnega
kmetovanja
Na Pomurskem sejmišču
v Gornji Radgoni je od 25.
avgusta mednarodni kme-
tijsko-živilski sejem, na ka-
terem sodeluje 1.400 raz-
stavljavcev, od tega 350 tu-
jih iz 24 držav. Zaradi spo-
ra dela slovenskih živino-
rejcev z ministrstvom za
kmetijstvo je sejem nekoli-
ko okrnjen, saj ni tradicio-
nalnih razstav govedi, svinj
in ovac.
Letošnji sejem je vsebin-
sko naravnan k sonaravnemu
kmetovanju z integrirano ozi-
roma ekološko pridelavo, ki
že spreminja ustaljene vzor-
ce prehranjevanja. Že pred
začetkom sejma so komisije
v domači in mednarodni
konkurenci pregledale ter
ocenile več kot 1.600 pridel-
kov in izdelkov domače in
tuje živilske industrije. Ugo-
tavljali so njihovo izjemno
kakovost, ki je prilagojena
prehranskim potrebam so-
dobnega človeka, v začetku
tedna pa so najboljšim po-
delili priznanja.
Rezultati ocenjevanja so
potrdili, da se mtso sloven-
skih rejcev uvršča v sam vrh
tudi po mednarodnih meri-
lih kakovosti. Komisija je po-
skusila izdelke štirinajstih
podjetij in največ medalj pri-
sodila Jati Ljubljana, pri oce-
njevanju mesnin, kjer je so-
delovalo 37 podjetij iz Slo-
venije, Hrvaške in Avstrije,
pa je bilo nagrajenih kar 64
odstotkov od prijavljenih 623
izdelkov. Po seštevku najviš-
jih priznanj v vseh kategori-
jah je bila najuspešnejša Pe-
rutnina Ptuj, ki je tudi nosi-
lec kakovosti za leto 2001.
Na mednarodnem ocenje-
vanju mlečnih izdelkov je so-
delovalo 187 vzorcev, od te-
ga dobra tretjina iz Hrvaške.
Velike zlate medalje so do-
bili Mlekopromet Ljutomer,
Pomurske mlekarne in Vin-
dija iz Varaždina.
Na radgonskem sejmu so
letos ocenjevali tudi kmetij-
sko mehanizacijo in opremo.
Med 42 stroji in napravami
dvajsetih podjetij so podeli-
li 25 zlatih, devet srebrnih
in šest bronastih medalj. Šam-
pion kakovosti za leto 2001
je postal traktor Steyr CVT
130, ki ga uvaža štorsko pod-
jetje Itro. JI
Cinkarna
letos
nekoliko
slabše
V Cinkarni Celje, kjer so
pred kratkim objavili ne-
revidirane rezultate poslo-
vanja za prvih šest mese-
cev, napovedujejo za letos
nekoliko slabši poslovni
izid od lanskega, saj je po
izjemno uspešni prodaji,
ki je bila značilna za mi-
nulo leto, na zahodnih tr-
gih čutiti vse večjo recesi-
jo.
V prvem polletju so us-
tvarili 13,1 milijarde tolar-
jev čistih prihodkov od pro-
daje, kar je za dober odsto-
tek več kot v enakem ob-
dobju lani, dobiček pa je
za štiri odstotke manjši in
znaša 606,6 milijona tolar-
jev. Na tujih trgih so pro-
dali za 10,7 milijarde tolar-
jev izdelkov. Največ so iz-
važali na nemški trg, kjer
so ustvarili 46 odstotkov vse-
ga izvoza, njihova pomem-
bnejša tržišča pa so še Fran-
cija, Italija, ZDA, Nizozem-
ska in države nekdanje Ju-
goslavije.
V Cinkarni so letos pora-
bili za naložbe že 1,8 mili-
jarde tolarjev, kar je še en-
krat toliko kot lani. Vsa vla-
ganja so podrejena prido-
bivanju certifikata ISO 9002
za proizvodnjo in prodajo
pigmenta titanov dioksid
ter drugih programov ter us-
klajevanju proizvodnje s
evropskimi okoljevarstve-
nimi normami. Za proi-
zvodnjo pigmenta titanov
dioksid bi skladno z direk-
tivo IPPC radi pridobili in-
tegralno okoljevarstveno
dovoljenje. JI
Rogatec išče
direictorja
v Rogatcu so razpisali me-
sto direktorja javnega zavoda
Rogaška dediščina Rogatec, za
katerega so začeli z ustanovi-
tvenim postopkom pred letom
dni. V tem času je bila imeno-
vana za vršilko dolžnosti direk-
torice Irena Roškar iz Rogat-
ca, ki ji je zdaj mandat pote-
kel. Občinski svetniki so jo za-
to imenovali za vršilko dolžnosti
do zaključka postopka imeno-
vanja direktorja, kar bo po pri-
čakovanjih 20. septembra. (BJ)
Ljubljančani
ne dajo Žane
Večinski lastniki hoteli spodnesti nadzorni svet in
upravo žalske trgovske družbe - Nova ponudba
Mercatorja
»Bilo je zelo burno,« je na
vprašanje, kako je poteka-
la skupščina delničarjev Ža-
ne, odgovoril predsednik
uprave tega največjega žal-
skega trgovskega podjetja
Dolfe Naraks. Predstavni-
ki Emone Blagovnega cen-
tra, ki ima v podjetju 52-od-
stotni lastniški delež, so na-
mreč nasprotovali spreje-
mu poslovnega poročila Ža-
ne za preteklo leto.
Glede na to, da je Žana edi-
no podjetje v okviru skupi-
ne Emona Blagovni center, ki
je lani poslovalo z dobičkom,
bi lahko takšno obnašanje
Ljubljančanov označili kot
dokaj nenavadno, če ne bi bilo
v ozadju najrazličnejših in-
teresov. V Žalcu pravijo, da
je pravzaprav šlo za mane-
ver, s katerim je večinski last-
nik želel spodnesti nadzorni
svet in upravo Žane, a mu to
ni uspelo. V Emoni Blagov-
nem centru namreč naspro-
tujejo strateškemu povezova-
nju Žane s Poslovnim siste-
mom Mercator. Ko sta julija
letos predsednika uprav obeh
trgovskih družb podpisala
protokol o dolgoročnem so-
delovanju pri nabavi in pro-
daji blaga ter pri opravljanju
storitev, je Zoran Jankovič
napovedal tudi kapitalsko po-
vezovanje. Mercator bi naj-
prej pridobil okrog dvajset
odstotkov delnic, ki so jih do-
slej imeU v lasti notranji last-
niki Žane, odkupiti pa želi
tudi delež, ki ga ima Emona
Blagovni center. Na prvo po-
nudbo so se v tem podjetju
odzvali dokaj nenavadno.
Svoj delež v Žani bi prodali,
vendar le pod pogojem, da
Mercator kupi kar celo Emo-
no Blagovni center. Mimogre-
de, Emona je v prisilni po-
ravnavi, lani pa je poslovala
z okrog 940 milijoni tolar-
jev izgube.
Predsednik uprave Žane
Dolfe Naraks je prepričan, da
se bodo zadeve že v kratkem
razpletle in da bo Mercator
prej ali slej postal večinski,
morda celo 100-odstotni last-
nik podjetja. Preko borzno-
posredniške hiše Publikum je
ponovno oddal ponudbo za
odkup delnic Žane, odgovo-
ra pa za zdaj še ni dobil.
Sicer pa so delničarji Ža-
ne na skupščini sklenili, da
lanski dobiček družbe v vi-
šini 23,1 milijona tolarjev os-
tane nerazporejen. Enak
sklep so sprejeh tudi za do-
bička iz let 1997 in 1999 v
skupnem revaloriziranem
znesku 46 milijonov tolarjev.
Denar bodo porabili za po-
sodobitev trgovskega centra
Lena Leveč, ki je bil zgrajen
pred dvajsetimi leti. S to na-
ložbo, ki je ocenjena na prib-
ližno 400 milijonov tolarjev,
bodo pričeli prihodnjo pom-
lad, obnovljena Lena pa bo
opremljena po standardih
Mercatorja.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Zaradi povezovanja z Mercatorjem Žana nekoliko zamuja s posodobitvijo trgovskega centra Lena v Levcu. Po
zadnjih informacijah bodo z deli pričeli prihodnjo pomlad, v prenovo in razširitev objekta pa bodo vložili
okrog 400 milijonov tolarjev.
Gorenje prodira na
jugovzhodne trge
Ob polletju višji prihodki in dobiček -
Sestavljalnice pohištva v državah nekdanje
Jugoslavije
Kljub vedno hujši recesiji na za-
hodnih trgih, zlasti nemškem, kamor
izvozijo velik delež svojih aparatov,
v Gorenju tudi letos beležijo naraš-
čanje prodaje. Za letos načrtujejo, da
se bodo prihodki skupine povečali na
150 milijard tolarjev, dobiček pa naj
bi se povečal za dobrih 18 odstotkov,
na 3,2 milijarde tolarjev.
V prid takšnim načrtom govorijo tu-
di njihovi poslovni rezultati ob pollet-
ju, saj je matičrLo podjetje v prvih še-
stih mesecih ustvarilo 50,2 milijarde
tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar
je za okrog 20 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju lani, čisti pri-
hodki skupine Gorenje pa so se pove-
čali za 23 odstotkov in znašajo 74,6 mi-
lijarde tolarjev. Čisti dobiček matične
družbe Gorenje, v katerega so letos po
novem vključili tudi dobičke odvisnih
podjetij, znaša 1,2 milijarde tolarjev,
dobiček skupine pa je presegel 1,3 mi-
lijarde tolarjev. Rast prodaje beležijo v
vseh svojih dejavnostih, tako v osnov-
ni, to je gospodinjskih aparatih, kot tudi
v ostalih, kjer še zlasti izstopata pohiš-
tveni program in storitve.
V Gorenju so letos pomembno pove-
čali prodajo v skandinavske države in
na trge jugovzhodne Evrope, zlasti na
Hrvaško. Taka kot so napovedali, so
na trgih nekdanje Jugoslavije začeU tu-
di z vlaganji. V bosanskem Blažuju, kjer
so že prej imeli poslovno-skladiščni cen-
ter, so kupili zemljišče, na katerem bo-
do postavili sestavljalnico pohištvene-
ga programa. S proizvodnjo pohištva
naj bi se razširili še na Hrvaško in v
ZRJ. Na trgih jugovzhodne Evrope na-
črtujejo tudi nekatere druge neposred-
ne naložbe, sodelovati pa nameravajo
tudi pri privatizaciji srbskih podjetij.
Katerih, za zdaj še ne želijo govoriti.
Vsekakor pa želijo na pohištvenem po-
dročju povečati tržni delež tako na do-
mačem tržišču kot na trgih nekdanje
Jugoslavije, kjer računajo na dobro ime
ter prepoznavnost Gorenja.
Pri prodaji bele tehnike so na Hr-
vaškem ter v Bosni in Hercegovini ob-
držali 70-odstotni tržni delež, približ-
no tolikšnega imajo tudi v Makedoni-
ji. V ZRJ jim zaradi uvoznih kvot ni
uspelo obdržati 80-odstotnega tržne-
ga deleža.
JANJA INTIHAR
BAROMETER
v Preboldu
brei presežkov
v Tekstilni tovarni Pre-
bold so kljub prestruktu-
riranju in izločitvi nepo-
trebnih dejavnosti iz pod-
jetja ohranili vsa delovna
mesta. Direktor Vinko Žo-
har zagotavlja, da odpuš-
čanja ne bo, bodo pa po-
trebne nekatere notranje
prerazporeditve. Glede na
podpisane pogodbe in na-
črte tovarne presežka de-
lovne sile ni pričakovati tudi
v srednjeročnem obdobju.
V Preboldu so pred kratkim
z italijanskim partnerjem
zaključili naložbo v nove
proizvodne zmogljivosti.
Zdaj imajo najsodobnejšo
tkalnico, s katero so prido-
bih tudi 40 novih delovnih
mest. Tekstilna tovarna, ki
bo prihodnje leto prazno-
vala 160 let delovanja, za-
poslujejo 570 ljudi. V pri-
hodnje ne želijo obdržati
samo pomembne vloge
med proizvajalci tkanin v
Sloveniji, ampak načrtuje-
jo bolj odločen prodor tu-
di na zunanje trge. Zdaj iz-
delke izvažajo predvsem v
zahodne države, pri tem so
s tkaninami uspešnejši v
Franciji in Združenih drža-
vah Amerike, z ženskimi
nogavicami pa v Nemčiji
in Švici. Načrtujejo, da se
bo prodaja do leta 2004 po-
večala za 28 odstotkov in
bo znašala 4 milijarde to-
larjev.
In še zanimivost - Tekstil-
na tovarna Prebold je edi-
no podjetje pri nas, ki iz-
deluje modrotiskano bla-
go. Gre za kulturno dediš-
čino, ki so se jo odločih
ohraniti. Obudili so že sko-
raj pozabljeno obrt in raz-
vili nove blagovne znam-
ke, izdelki iz modrovine pa
so namenjeni predvsem za
uporabo v gospodinjstvu.
Čigav bo Etol?
Borzni analitiki že nekaj
časa ugibajo, ah bo poob-
laščena investicijska druž-
ba NFD 1, ki je že nekaj let
največji, 28,8-odstotni last-
nik Etola, objavila ponud-
bo za prevzem tega podjet-
ja. Po neuradnih podatkih
naj bi se namreč že dogo-
vorila za nakup vsaj še do-
brih 15 odstotkov Etolovih
delnic. Etol sodi med us-
pešnejša celjska podjetja,
saj beleži nenehno rast pro-
daje in dobička. Lani so us-
tvarili 4,5 milijarde tolar-
jev prihodka, od tega 72 od-
stotkov z izvozom, dobiček
pa je znašal dobrih 453 mi-
lijonov tolarjev.
Ostri največji
Podjetje Ostri iz Vojni-
kabo v začetku septembra
uradno odprlo svoj nov po-
slovni objekt, v katerem
imajo poleg delavnic tudi
trgovino. Ostri, ki ga je Ivan
Ravnak ustanovil že pred
petnajstimi leti, je danes
največja ostrilnica za ostre-
nje mizarskega orodja v
Sloveniji, v podjetju pa je
zaposlenih 12 ljudi.
Št. 35 - 30. avgust 2001
GOSPODARSTVO
7
Slovenski kabli iz
hercegovske tovarne
prihodnji mesec bo v Tomislavgradu stekla proizvodnja v Ka-pisovi tovarni
kablov - Lastniki iz Novega Celja bodo zaposlili dvesto ljudi
podjetju Ka-pis iz Nove-
ga Celja je v začetku avgu-
sta uspelo urediti vse for-
malnosti v zvezi z naku-
pom tovarne kablov v her-
cegovskem mestu Tomislav-
grad. Proizvodnja bo stekla
že prihodnji mesec, v tovar-
ni, ki je v celoti v slovenski
lasti, pa naj bi sčasoma us-
tvarili do 60 milijonov mark
letnega prometa.
Ka-pis, ki v širši javnosti
ni najbolj znan, se je doslej
ukvarjal zgolj s trgovinsko
dejavnostjo. Že od leta 1994
oskrbuje domača in tuja
elektrodistribucijska ter in-
dustrijska podjetja s kabli in
električnim materialom, ki
ga večinoma dobavlja na
vzhodnih trgih, sodeluje pa
tudi z zahodnimi proizvajal-
ci. Zdaj bo podjetje imelo
tudi lastno proizvodnjo kab-
lov, ki so jo sprva sicer žele-
li postaviti v domačem oko-
lju, a so pri tem naleteli na
nepričakovane ovire. Potem
ko so na območju predlani
odkupljene nekdanje farme
v Zaloški Gorici uredili ti-
soč kvadratnih metrov skla-
dišča, ki se po logističnih in
skladiščnih zahtevah lahko
primerja z njihovo zahodno
konkurenco, so se začeli pri-
pravljati še na gradnjo 1.800
kvadratnih metrov velike
proizvodne hale. Pa se je za-
taknilo s pridobivanjem
gradbenega dovoljenja. Ker
na razplet niso mogli čakati
v nedogled, so se odločili.
da nove proizvodne zmog-
ljivosti poiščejo drugje. Ta-
krat so že vedeli, da Agen-
cija BiH za privatizacijo pro-
daja 100-odstotni lastniški
delež tovarne kablov v To-
mislavgradu.
»Bila je priložnost, ki je ni-
smo smeli izpustiti iz rok, po-
leg tega pa nam je od mini-
strstva za gospodarstvo uspe-
lo dobiti nepovratna sreds-
tva za internacionalizacijo
podjetja. Dela bo sicer veli-
ko, saj bo treba zelo hitro po-
staviti na noge nekoliko ope-
šano in zastarelo proizvod-
njo, vendar na prve izdelke
računamo že prihodnji me-
sec,« napoveduje direktor in
lastnik Ka-pisa Iztok Piki ter
dodaja, da bodo v posodobi-
tev tovarne vložili najmanj
5 milijonov nemških mark.
Za začetek so zaposlili 75 de-
lavcev, ki zdaj skrbijo pred-
vsem za oživitev proizvodnje
in objektov, v treh letih pa
naj bi delo zagotovili dvesto
ljudem.
Ka-pis sodi po prihodkih
v sam vrh gospodarskih družb
v žalski občini. Njegova rast
je izjemna, saj bo letos 26
ljudi, od katerih jih je 23 za-
poslenih za nedoločen čas,
ustvarilo preko 1,6 milijar-
de tolarjev prihodkov, kar je
desetkrat več kot leta 1996.
Ka-pis je lani pridobil certi-
fikat ISO 9002.
Čeprav je v Sloveniji ve-
liko odjemalcev kablov in
drugega električnega mate-
riala, so se v Ka-pisu usme-
rili tudi na trge nekdanje Ju-
goslavije. Lani so z izvozom
dosegli že 60 odstotkov vse-
ga prometa. Ko bodo trgov-
ski dejavnosti dodali še last-
no proizvodnjo kablov, bo-
do poslovni rezultati še
boljši. Piki pričakuje, da bo-
do v tovarni v Tomislavgra-
du ustvarili na leto od 40
do 60 milijonov mark pri-
hodkov, ki jih nameravajo
ustvariti s prodajo na trgih
Bosne in Hercegovine, Hr-
vaške in Slovenije, obnovi-
ti pa nameravajo tudi po-
slovne vezi z Jordanijo in
Izraelom.
JANJA INTIHAR
Iztok Piki
Bohor
zapušča
borzo
Po podjetjih VOC in Ko-
vintrade bo v kratkem še
ena družba s Celjskega
umaknila svoje delnice s
prostega trga ljubljanske
borze. Delničarji šentjur-
skega Bohorja so namreč
na nedavni skupščini
sklenili, da se podjetje iz
delniške družbe preobli-
kuje v družbo z omejeno
odgovornostjo.
Direktor Bojan Karner je
povedal, da so se za takšen
ukrep odločili predvsem za-
radi skromnega trgovanja z
njihovimi delnicami na bor-
zi in visokih stroškov kota-
cije. Bohor je namreč že ne-
kaj časa v več kot 75-odstot-
ni lasti družbe za upravlja-
nje Primorski skladi. Del-
ničarji so tudi sklenili, da
bodo lansko izgubo, ki zna-
ša kar 115 milijonov tolar-
jev, pokrili iz revalorizacij-
skega popravka rezerv. Po
Karnerjevih besedah Bohor
letos posluje dobro, saj je
v prvih šestih mesecih us-
tvaril 25 milijonov tolarjev
dobička, naročil pa imajo
toliko, da bo do konca leta
zadosti dela za vseh 160 de-
lavcev. Lani so v tem lesno-
predelovalnem podjetju, ki
Več kot polovico proizvod-
nje izvozi na zahodnoevrop-
ski trg, namenili za nalož-
be preko 270 milijonov to-
larjev. Kupili so novo luš-
ftlno linijo in posodobili fur-
nirnico, letos pa se priprav-
ljajo še na prenovo kotlov-
nice in žage. JI
Sip prodaja
invalidsko podjetje
Hitro rastoči Sip-Sico je med največjimi ponudniki
laserskih razrezov materiala v Sloveniji - Novi lastniki
ne bodo smeli odpuščati
Šempetrski Sip je objavil
javno ponudbo za prodajo
svojega hčerinskega podjet-
ja Sip-Sico. Kot je povedal
direktor Bojan Voh, se je
nadzorni svet za takšen ko-
rak odločil predvsem zato,
ker pričakuje, da bi z za-
služkom lahko občutno iz-
boljšali finančno sliko ma-
tičnega podjetja, poleg te-
ga pa je tudi ocenil, da je
Sip-Sico trenutno v tako do-
bri »kondiciji«, da ga bo mo-
goče dobro prodati.
Sip-Sico, ki ga je Sip usta-
novil leta 1994 kot podjetje
za usposabljanje in zaposlo-
vanje invalidov, se ukvarja z
laserskim razrezom kovin in
nekovin in je na tem področju
eden največjih ponudnikov
v Sloveniji. Njegova rast je
bila v minulih letih tako di-
narrrična, da se uvršča med
petsto najhitreje rastočih
podjetij, pohvalijo pa se lahko
tudi z najsodobnejšo tehno-
logijo, saj so doslej za nalož-
be vsako leto namenili pre-
ko 100 milijonov tolarjev.
Glavni trg podjetja je Slove-
nija, kjer sodeluje s številni-
mi orodjarnami, izvoz, ki ga
dosegajo predvsem na švicar-
skem tržišču, in to s prodajo
ogrodja za gozdarske vitle,
pa je v primerjavi z ostalimi
prihodki zelo majhen.
Bojan Voh
V Sip-Sicu je zaposlenih 53
ljudi, od tega jih ima nekaj
manj kot polovica status in-
valida. Bojan Voh je pove-
dal, da naj bi podjetje tudi
potem, ko bo dobilo nove last-
nike, še naprej skrbelo za za-
poslovanje Sipovih invalidov.
Dejal je še, da Sip-Sica ne bo-
do prodali za vsako ceno, kak-
šna je ocenjena vrednost pod-
jetja, pa ni želel razkriti, češ
da gre za poslovno skrivnost,
ki jo pozna le peščica ljudi.
V Sipu od morebitnih no-
vih lastnikov med drugim pri-
čakujejo, da bodo v Sip-Si-
cu ohranili število zaposle-
nih ter z novimi naložbami
omogočili nadaljnji razvoj
Sip je prvo letošnje pol-
letje zaključil z manjšo iz-
gubo, ki je nastala zaradi
zmanjšanja obsega proi-
zvodnje. Prihodki družbe
so znašali 2,5 milijarde to-
larjev, kar je za 4 odstotke
več kot v enakem lanskem
obdobju. Direktor Bojan
Voh napoveduje, da bo ob
koncu leta poslovni izid po-
zitiven, pričakuje pa okrog
4,5 milijarde tolarjev pri-
hodkov od prodaje.
podjetja. V primeru enako-
vrednih ponudb bodo zapo-
sleni, če bodo seveda sode-
lovali na razpisu, imeli pred-
kupno pravico.
JANJA INTIHAR
Nov iiotei v Podčetrticu
v Podčetrtku so pred odprtjem novega hotela. V hotelu
Jasmin, ki je pri bazenskem komplesu Aqualuna, je 32 po-
stelj, investitor pa je družina Hladnik, ki se je že uveljavila
v tamkajšnjem turizmu. Z gradbenimi deli in tehničnim
pregledom so zaključili ter so pred izdajo uporabnega do-
voljenja. Računajo na domače in tuje goste, tudi na skupine
otrok. BJ
PP    FINANCE
Vrednostni papirfi delniških družb
št. 35 - 30. avgust 2001
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
»Vsi dobri pristani so sicriticf
Na Celjskem gradu praznovali deseto obletnico Ustvarjalnega pristana
Deset let slikanja, risanja
in oblikovanja z glino je
prejšnji četrtek z odprtjem
razstave v Galeriji likovnih
del mladih na celjskem Sta-
rem gradu sklenil Ustvar-
jalni pristan.
Na prireditvi so ob jubile-
ju spregovorili Marijana Ko-
lenko iz celjskega sklada za
ljubiteljsko kulturno dejav-
nost, vodja Galerije likovnih
del mladih Mihailo Lišanin,
Slavko Deržek, svetovalec pri
Zavodu za šolstvo in vodja
Ustvarjalnega pristana, Mi-
haela Jezernik. Zaplesala je
plesalka Alja Kapun.
»Današnje odprtje ni mejnik
v našem ustvarjanju. Pomeni
mi sicer zelo veliko, a spremi-
njala ne bom ničesar,« pravi Mi-
haela Jezernik, ki je svojo us-
tvarjalno pot z mladimi začela
pred več kot desetimi leti v šent-
jurskem vrtcu, kjer je vodila
likovne krožke in kolonije. Na-
ključje je hotelo, da se je pred
desetimi leti odsidrala in ne-
kaj časa jo je veter nosil v raz-
ne šole, kjer je vodila likovne
delavnice za mlade. Pred peti-
mi leti je našla svoj pristan v
Prešernovi ulici, kjer je še da-
nes dobro zasidrana.
Ustvarjalni pristan je se-
stavljen iz hkovne delavni-
ce, delavnice za oblikovanje
gline, gledališke ter pravljič-
no lutkovne delavnice. »Sled-
nji dve, ki sta povezani z be-
sedno umetnostjo, vodi mo-
ja hči Andreja.« Ustvarjalne
delavnice mladi obiskujejo
med šolskim letom, ko se
srečajo enkrat na teden, po-
letne delavnice pa trajajo cel
teden. »To ni šola za nadar-
jene. Moje delavnice lahko
obiščejo vsi mladi, ki želijo
ustvarjari. Dam jim le osnov-
ne napotke ter pokažem teh-
niko, ne spravljam pa jih v
kalupe. Predšolski otroci na-
mreč slikajo tisto, kar čutijo
in ne tistega, kar vidijo. Za-
to lahko naslikajo sonce tu-
di modre ali zelene barve.
Otrokom je zelo blizu tudi
oblikovanje z glino, ki je me-
ni še posebej ljubo.«
Svoja likovna dela mladi
predstavijo vsako leto v Ga-
leriji Mozaik v Celju, sicer
pa so celo leto na ogled tudi
v Ustvarjalnem pristanu. V
galeriji na Starem gradu je
na ogled približno petdeset
del, ki so plod dela nadebud-
nih mladih umetnikov zad-
njih petih let, večina na te-
mo Celjskega gradu.
NATAŠA PEUNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Teden laških upokojencev in invalidov
Med 3. in 8. septembrom
se bo odvijal tradicionalni
teden upokojencev in inva-
lidov občine Laško, ko se
bo zvrstilo lepo število kul-
turnih, športnih in družab-
nih prireditev.
Slavnostni teden se bo pri-
čel v ponedeljek, 3. septem-
bra ob 13. uri, v marijagraš-
ki gostilni Čater s spreje-
mom predstavnikov Zveze
društev upokojencev -in
Društva invalidov občine
Laško ter Društev upokojen-
cev iz občine Laško pri žu-
panu Jožetu Rajhu. Poleg
zaključne prireditve, ki bo
v soboto, 8. septembra ob.
15. uri v sindikalnem do-
mu v Rečici pri Laškem, bo
to osrednji dogodek njiho-
vega tedna.
V torek, 4. septembra, se
bodo člani pomerili v keg-
ljanju na kegljišču v Hrast-
niku in se udeležili kultur-
nega večera v laški knjižnici
(ob 18. uri), v sredo tekmo-
vali v lovljenju rib na ribni-
ku na Marofu, v četrtek pa
na strelišču v Rečici pri Lai
kem, kjer bodo izvedli stre
sko tekmovanje z MK puška
V petek bodo bahnali v Ju^
kloštru, popoldne pa se bc
do podali na pohod na Kc
pitnik. Priznanja za športn
dosežke na vseh tekmovanji
bodo ob kulturnem progrc
mu podelili na zaključni pr
reditvi v Rečici.
Bo..
Vsakemu košček neba
Preko sto osnovnošolcev iz Celja, Te-
harja in Šmarja pri Jelšah se je ta teden
zbralo na oratoriju v cerkvi Svetega Du-
ha.
Rdeča nit oratorija je veselo krščansko živ-
ljenje. Letošnji za naslov nosi misel svetega
Janeza Boska, prijatelja otrok in mladih >vsa-
kemu košček neba<. Trideset animatorjev, ve-
činoma srednješolcev in študentov, nudi otro-
kom celodnevno varstvo. S celotedenskim
srečanjem želijo predstaviti krščanstvo na
lahkotnejši način tudi otrokom, ki sicer ne
hodijo v cerkev. Šolarji dopoldne obiskuje-
jo različne delavnice, popoldne pa se zaba-
vajo s karaokami, vozijo s kolesi in rolerji.
Vsak dan odigrajo tudi igro o Janezu Bosku
in se potem o njej pogovorijo. Danes so se
odpravili na izlet na Ponikvo, kjer si bodo
ogledali Slomškov dom. Kot simbol pripad-
nosti vsak dan pri cerkvi Svetega Duha dvig-
nejo zastavo, ki pomeni, da oratorij teče in
zapojejo svojo himno Oče vseh narodov. V
Celju je to drugi oratorij, po večjih sloven-
skih mestih pa potekajo že nekaj let.
NATAŠA PEUNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Št. 35 - 30. avgust 2001
INTERVJU
9
Z učenci v sebi
Učiteljica, ki je vedno z veseljem pričakovala prvi šolski dan
pranja Mlakar je upoko-
jena učiteljica iz Slovenskih
jConjic. Oboževala je pouče-
vanje in učence, zato je pred
jtirimi leti težkega srca za-
pustila kateder in šolske klo-
pi. Da bo postala učiteljica,
se je odločila že kot dekli-
ca. Ko je končala učiteljiš-
če v Mariboru, je poučeva-
la na Prihovi pri Oplotnici,
na Keblju, v Oplotnici, na
Stranicah in v Osnovni šoli
pod goro v Slovenskih Ko-
njicah, kjer je ostala do upo-
kojitve. Učila je vse razrede
na nižji stopnji in nekaj tu-
di na višji, največkrat pa pr-
vošolčke.
Z otroki ostaja v stiku tudi
dandanes, saj je babica štirim
vnučkom, sodeluje pa tudi z
Zvezo prijateljev mladine.
Franja Mlakar je torej več kot
primerna sogovornica pred
pričetkom novega šolskega le-
ta.
Kako ste kot učenka do-
živeli svoj prvi šolski dan?
Prvega šolskega dne se ne
spomnim, saj mu včasih niso
dajali takega pomena. Spom-
nim se prvega razreda, toda
prvega šolskega dne, ne. Nič
ni bilo tako posebnega, bilo
je takoj po vojni leta 49.
Kaj pa kot učiteljica, ko
ste prvič stopiU pred otroke?
: Spomnim se okrašenega
razreda in tort. Prišla sem z
velikim navdušenjem, tako da
' se z veseljem spominjam te-
Iga posebno lepega dneva. Ko
I sem začenjala s poučevanjem,
so bili otroci bolj zadržani,
niso bili tako sproščeni. S tak-
šnim sprejemom v šolo so se
lahko otresli strahu.
Kako pa ta dan doživlja-
te zadnja štiri leta, kar ste v
pokoju?
Letos je prvič, da me ne za-
čenja avgusta grabiti nostal-
gija po šoli. Prej me je kar sti-
skalo. Zelo hudo mi je bilo,
ko sem šla v pokoj. Pogrešala
sem kolektiv in vodstvo, ki
mi je stalo ob strani, da sem
lahko delala, kar sem si za-.
mislila. Vedno sem čutila
podporo in tudi otroke imam
zelo rada. Potrebovala sem ne-
kaj časa, da sem prebolela od-
hod.
Se vam zdi, da so se otro-
ci kaj spremenili?
Zelo so se spremenili, saj
bi bilo čudno, da se ob vsem
tem hitrem razvoju ne bi. Na
Keblju so, na primer, otroci
na začetku kar sedeli in gle-
dali. Neki deček dolgo sploh
ni spregovoril. Današnji otroci
pa so bolj nemirni, težko se
zberejo, tudi zahtevni so bolj.
Sproti sem morala spreminja-
ti način dela, sicer bi me učen-
ci odnesli iz razreda. Zado-
voljna sem, da sem bila ob
odhodu v pokoj na tekočem
z novostmi, da me čas ni po-
vozil. Dosti sem sodelovala z
Vido Bukovac, svetovalko v
Zavodu za šolstvo. Imela je
skupino učiteljic, ki smo no-
vosti uvajale v šole.
Torej ste z veseljem spre-
jeli nove učne metode?
Zelo. Čeprav ni vsaka stvar
za vsakega, kar so v našem
šolstvu že spoznali. Ena me-
toda leži bolj enemu, druga
drugemu, saj tudi učitelji ni-
smo vsi enaki. Novosti sem
sprejemala kritično, ne papa-
gajsko. Veliko sem poskuša-
la, in kar mi je uspelo, sem
delala, saj vsaka nova stvar ni
nujno dobra. Najboljši način
je, da otroke pritegneš k de-
lu. Malo moraš biti tudi igral-
ca.
Kaj mislite o devetletki?
Sem za. V devetletki bo ve-
liko poudarka na glasovih, ra-
čuni do deset v igri, tudi me-
tode so bolj igrive, učencem
ne bo treba biti ves čas pri mi-
ru. Bala sem se, da bo preveč
poudarka na snovi. Dejansko
pa je zraven tudi cel kup vzgoj-
nih metod. Navduševala sem
se tudi nad še eno učno moč-
jo v razredu. Otroci so zelo
zahtevni in nove metode dela
so narekovale potrebo po tem,
da je še kdo v razredu. Poleg
tega bo tudi za starše ceneje.
saj je vrtec drag. Kakorkoli že,
napisano je zelo dobro, vide-
li pa bomo, kaj bo pokazala
praksa.
Kaj najbolj pogrešate
zdaj, ko niste več v šoli?
V začetku sem zelo pogre-
šala šolo. Ravnateljica me je
prosila, da sem prišla še dva-
krat nadomeščat kolegice, ko
jevidela, kako težko sem šla.
Ne bi mi bilo treba iti tisto
leto, saj sem šla v pokoj s šti-
riinpetdesetimi leti. Toda rav-
no takrat je neka učiteljica nuj-
no potrebovala službo, pa sem
si rekla, da saj so mladi za nami
in ti potrebujejo službo. Ko
sem videla, da ima ta učite-
ljica tri otroke, se mi je zdelo
dobro, da sem šla v pokoj.
Ste ostajali v stiku z vaši-
mi učenci?
Vsakega se razveselim, ko
ga srečam. Ugotavljam, da je
vsak delček mene, delček mo-
jega življenja. Takoj, ko ga za-
gledam, vidim, kakšen je bil
v prvem razredu in s kom se
je družil. Rada jih spremljam,
zanima me, kako se razvijajo
naprej. Tiste bolj problema-
tične si tudi bolj zapomnim
in zelo vesela sem, če vidim,
da nekaj nastane iz njih.
Kateri predmet ste še po-
sebno radi učili?
Slovenski jezik. Zaljublje-
na sem v naš jezik, zato sem
kasneje tudi študirala slovenš-
čino in srbohrvaščino na pe-
dagoški fakulteti, ampak je ni-
sem končala. Zanimivo je, da
čeprav nekaterih predmetov
nisem marala kot učenka, sem
pri njihovem poučevanju ze-
lo uživala.
Ste imeli kakšen poseben
način dela?
Vedno sem izhajala iz prob-
lemov, da so otroci lahko sa-
mi prihajali do zaključkov.
Problem jih je toliko motivi-
ral, da so sami iskali in so bi-
li tako vedno zaposleni. V pr-
vem razredu se ne obnese
frontalni način poučevanja.
Katerega predmeta niste
radi poučevali?
Glasbene vzgoje. Ker nisem
vedela, kaj in kako, sem več-
krat povabila kakšnega učen-
ca, da je prišel v naš razred
igrat na kakšno glasbilo, kar
je bilo otrokom zelo zanimi-
vo. Včasih pa sem povabila
tudi moža, ki ima izreden smi-
sel za glasbo. Saj sem se raz-
dajala, ampak vseeno sem se
čutila šibko, čeprav sem bila
v prvem razredu.
Kateri pa vam je bil naj-
ljubši predmet, ko ste bili
učenka?
Jeziki. Včasih mi je žal, da
nisem šla študirat jezike. Ze-
lo rada bi znala še kak tuj je-
zik poleg nemščine in srbo-
hrvaščine. Rada sem imela še
zemljepis, zgodovino in šport-
no vzgojo. Sem bolj za hu-
manistično smer, fizika in ke-
mija mi ne ležita toliko.
Kakšna bi morala biti do-
bra učiteljica?
Razumevajoča, ampak do-
sledna, ne popustljiva. Treba
je kdaj tudi popustiti, vendar
so pri vsaki stvari meje. Spo-
sobna mora biti videti otroka
pred seboj in upoštevati nje-
gove individualne potretje.
Vsak otrok te potrebuje na
drugačen način. Vsakega je
treba posebej razviti, zato se
mi zdi to delo tako težko in
odgovorno. Bolj od frontal-
nega je pomemben indivi-
dualni pristop, sploh v prvem
razredu. Meni je bilo v prvem
razredu najbolj zanimivo vsa-
ko leto znova spoznavati učen-
ce. Snov je sicer vsako leto
ista, a vseh ne moreš pouče-
vati enako, zato se ne strinjam,
da je poučevanje rutina. Ved-
no sem iskala nove poti.
Kaj pa otroci najbolj ce-
nijo pri učiteljici?
Prijaznost. Radi imajo, da
se nasmejiš, saj se tako lah-
ko sprostijo. Dovoliti mora,
da se kdaj tudi pohecajo. Mo-
rajo ji zaupati. Ne sme biti
prevelike razdalje med učen-
cem in učiteljico. Vendar od-
nos mora še vedno biti spošt-
Ijiv.
Se spomnite kakšne šol-
ske ankedote?
Najbolj se spomnim, kako
je konec šolskega leta neka
deklica jokala in sem pomi-
slila, kako se joče za menoj.
Ko pa sem jo vprašala, mi je
odgovorila, da jo boli glava.
Kaj se vam zdi v šoli po-
membnejše, vzgoja ali izo-
braževanje? Ali starši lah-
ko zahtevajo od šole, da jim
vzgaja otroke?
Oboje je enakovredno. Zdi
se mi, da bi na višji stopnji
moralo biti več poudarka na
skeletni snovi in manj učenja
na pamet. Potrebna pa je tudi
vzgoja za današnji čas, ki ter-
ja veliko strpnosti, saj je
ogromno nasilja. Strinjam se,
da naj šola tudi vzgaja, am-
pak najprej je družina in ta je
najvažnejša. Mlado drevo mo-
ra imeti ob sebi kol, da zraste
pokončno.
S čim se zdaj ukvarjate?
Ni mi dolgčas. Veliko stva-
ri me zanima. Delam pri Od-
boru za prireditve pri Zvezi
prijateljev mladine, z možem
sva v planinskem društvu, na
stara leta sva namreč začela
hoditi v visokogorski svet.
Pred štirinajstimi dnevi sva bi-
la ponovno na Triglavu in sva
imela oba veliko tremo. Ko
sva bila prvič, se še nisva za-
vedala nevarnosti in napora.
Z možem tudi kolesariva, po-
zimi smučava, obiskujeva
kulturne prireditve, sem čla-
nica likovnega društva. Imam
štiri vnuke, ki jih pogosto pa-
zim. Rada delam tudi na vrtu.
Kaj boste počeli letos na
prvi šolski dan?
Z možem greva na Korču-
lo. Zaljubljena sva v hrvaško
morje, v otoke, tako da v glav-
nem hodiva tja na dopust. Ko
sta sinova odrasla, sva z av-
tom prepotovala celo jadran-
sko obalo in Jugoslavijo. V avtu
sva vedno imela šotor, tako
da sva ga postavila, kjer se na-
ma je zljubilo. Na Korčuli bo-
va tudi raziskovala, stanova-
la bova sicer v hotelu, a v av-
tu bova za vsak slučaj imela
še šotor. Me res zanima, če
mi bodo kljub vsemu spomini
ušli nazaj v šolo...
NATAŠA PEUNIK
Franja Mlakar
Prvi šolsici dan pred vrati
v ponedeljek se bo zače-
lo novo šolsko leto tudi za
3883 celjskih osnovnošol-
cev, v Osnovno šolo Glazi-
ja, šolo s prilagojenim pro-
gramom, pa je vpisanih 165
učencev. V primerjavi z mi-
nulim letom bo letos 28 os-
novnošolcev manj.
V novem šolskem letu je na
devetih osnovnih šolah Mest-
ne občine Celje v 1. razred 8-
letne osnovne šole vpisanih
343 učencev. V prvi razred 9-
letne osnovne šole je v II. os-
novni šoli, ki je s programom
začela v šolskem letu 1999/
2000, vpisanih 57 učencev, v
Osnovni šoli Ljubečna, ki je
z devetletko začela lani, je 44
Šestletnikov, v Osnovni šoli
Prana Roša, ki z devetletko
Začenja letos, pa je vpisanih
46 učencev. Velika večina celj-
skih osnovnih šol bo imela v
prihodnje po dva oddelka pr-
Vošolcev, razen v I. in II. os-
novni šoli, kjer bodo imeli tri
oddelke. Tudi v novem šol-
skem letu bosta imeli dve šo-
li. Osnovna šola Hudinja in
IV. osnovna šola, še vedno
dvoizmenski pouk zaradi sla-
bih prostorskih pogojev. V
program 9-letne osnovne šo-
le bo s šolskim letom 2002/
2003 vstopila še III. osnovna
šola, vse ostale pa v zadnjem
zakonskem roku.
SIMONA BRGLEZ
Zlati maturanti po
spričevala s pohvalo
Na letošnjem spomladan-
skem roku mature je najviš-
ji možni uspeh doseglo 11
kandidatov in kandidatk.
Med njimi sta tudi dijaka I.
gimnazije Celje Andrej Sa-
lobir in Barbara Žuran.
Skupaj z njima bo še 190
maturantk in maturantov, ki
so dosegli od 30 do 33 točk
na maturi prejelo maturitet-
na spričevala s pohvalo na
osrednji slovesnosti, ki bo v
soboto v Križankah v Ljub-
ljani. Iz Šolskega centra Ce-
lje so »zlati« maturanti Ara-
sto Jereb, Janez Krajnc, Ur-
ban Krajnc in Jernej Kuko-
vič. Iz Gimnazije Celje Cen-
ter so od 30 do 33 točk dose-
gli Rok Gorenjec, Alja Tih-
le, Leon Rečnik, Urša Špeh,
Tina Karče in Matej Jazbin-
šek. Marutiretno spričevalo
s pohvalo bodo iz I. gimna-
zije Celje prejeli tudi Alen-
ka Drame, Andreja Irman, Pi-
na Javernik, Monika Kopriv-
nik, Renata Krivec, Anja Luk-
man, Petra Mavri in Tina Ze-
lene.
S. BRGLEZ
Jesenski rok mature
Na srednjih šolah se je v torek začel
jesenski rok mature. Prijavilo se je 2303
kandidatov, ki maturo opravljajo iz 30
različnih predmetov.
918 kandidatov bo maturo opravljalo pr-
vič, 274 bo maturo v celoti opravljalo dru-
gič, tretjič, četrtič... 1.051 kandidatov bo
opravljalo enega oziroma dva popravna iz-
pita. 59 kandidatov opravlja maturo v dveh
delih. En kandidat opravlja dodatni matu-
ritetni izpit. Letos bo v jesenskem roku 475
kandidatov izboljševalo oceno pri maturi-
tetnem predmetu.
Maturitetni koledar za jesenski rok ma-
ture je zasnovan enako kot v preteklih le-
tih. Pisni izpiti so se z maternimi jeziki pri-
čeli v torek, včeraj so kandidati opravljali
izpite iz matematike, danes pa opravljajo
izpite iz tujih jezikov in izbirnih predme-
tov. Ustni izpiti bodo od 3. do 5. septem-
bra. Rezultati jesenskega dela mature bodo
znani 19. septembra. S. BRGLEZ
PoŠta za osnovne šole
Pred pričetkom novega
šolskega leta se je Pošta Slo-
venije odločila, da vse os-
novnošolske knjižnice
obogati s knjigo o 500-let-
nem razvoju pošte na na-
šem ozemlju z naslovom
Pošta na slovenskih tleh.
Knjigo je prejelo 481 knjiž-
nic po Sloveniji, hkrati pa je
Pošta Slovenije vsem osnov-
nim šolam predlagala, da v
letošnji učni načrt vključijo
tudi družboslovni dan na
poštno tematiko, s poudar-
kom na znamkah.
Na ta način želi Pošta Slo-
venije poštno dejavnost čim-
bolj približati slovenskim os-
novnošolcem ter pospešiti za-
nimanje za filatelijo med
mladimi. V desetih letih iz-
dajanja slovenskih znamk je
Pošta Slovenije izdala 359
poštnih znamk, 80 rednih in
279 priložnostnih, med ka-
terimi so tudi znamke na sa-
molepilnem papirju. Tride-
set osnovnih šol po Sloveni-
ji učencem od lanskega šol-
skega leta že omogoča, da te
čudovite izdelke, ki na sli-
kovit način prikazujejo na-
šo naravno in kulturno de-
diščino, slovensko folkloro
in umetnost, floro in favno,
slovenske sadne vrste in dru-
go, pobliže spoznajo.
AB
Št. 35 - 30. avgust 2001
10
NASI KRAJI IN LJUDJE
Med najboljšimi
veterani
Na peti pokalni tekmi za
pokal Slovenije so se v Pre-
valjah še zadnjič pomerili
gasilci veterani. Nastopilo
je triindvajset moških in de-
vet ženskih ekip. Prvo me-
sto so osvojili gasilski ve-
terani iz Matk.
Po vsej Sloveniji je bilo le-
tos pet tekmovanj za vetera-
ne. Gasilci iz Matk so v skup-
nem seštevku na koncu os-
vojili drugo mesto. Mentor
gasilskih veteranov iz vasice
v mrzliškem grabnu Boris
Golavšek je povedal, da ima-
jo veterani vaje po dvakrat
in trikrat na teden. Sicer pa
so najstarejši gasilci iz Matk
na različnih meddruštvenih
tekmovanjih po vsej Slove-
niji letos osvojili že deset po-
kalov, tri prehodne.
Na fotografiji je sedemčlan-
ska ekipa veteranov iz Matk,
ki je na Prevaljah zmagala. V
ekipi so bili Jakob Breznikar,
Filip Gorjup, Štefan Likovič
(najstarejši veteran, star 76 let),
Jože Mastnak, Albin Romih,
Ivan Lebar in Cveto Rakun.
Sprejem za uspešne starejše ga-
silce v Sloveniji v naslednjih
dneh pripravlja mdi župan Pre-
bolda Vinko Debelak.
JANEZ VEDENIK
Peli so jih mati moja
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo - Odbor za kul-
turno prireditev Družina poje, je v sodelovanju z ostali-
mi društvi v kraju in pod pokroviteljstvom občine Polze-
la organiziral tradicionalno prireditev Družina poje, pod
geslom Peli so jih mati moja.
Letošnja prireditev je bila osemnajsta, na njej pa se je
predstavilo sedemnajst družin iz vseh pokrajin Slovenije in
zamejstva. Število družin so zaradi dolžine prireditve orne-
jili. Prireditev je vodil predsednik odbora Slavko Pižorn.
Kljub vročini se je v idiličnem kraju pod Goro Oljko zbr*
lo veliko ljubiteljev ljudskega petja. V dvorani zadružnega
doma pa je bila na ogled razstava predmetov, ki so jih upa
rahljali naši predniki in ki sta jo postavili Martina Ograjen-
šek in Ema Ožir. T. TAVČAK
Zlati
upokojenci
Društvo upokojencev Do-
brna praznuje 50-letnico.
Zlati jubilej bodo proslavi-
li s slavnostno prireditvijo
jutri ob 17. uri na igrišču pri
Osnovni šoli Dobrna.
Ob tej priložnosti so izdali
brošuro z orisi delovanja druš-
tva vse od leta 1951, ko je druš-
tvo pričelo delovati pod okri-
ljem Zveze sindikatov Jugo-
slavije kot podružnica Druš-
tva upokojencev Slovenije. Da-
nes imajo skoraj štiristo čla-
nov, kar 237 pa jih je starih
nad 79 let. Za nemoteno de-
lovanje skrbi upravni odbor
in 12 poverjenikov po zasel-
kih. Po tradiciji ob zaključ-
ku leta obiščejo in obdarijo
starejše krajane, med letom
pa obiskujejo tiste, ki so v bol-
nišnici ali v domu upokojen-
cev. Člani društva redno pri-
rejajo izlete po domovini in
tujini, razna predavanja in re-
kreacijo, dobro pa tudi sode-
lujejo z ostalimi organizaci-
jami in tamkajšnjo občino. V
kulturnem programu bodo ob
številnih glasbenih skupinah
sodelovali tudi citrarji OŠ Do-
brna in mažoretna skupina.
(BO.J.)
Št. 35 - 30. avgust 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
11
Najuspešnejši šolarki Tamari Sjekloča. ki je osvojila srebrno medaljo
v teku na 100 metrov, je čestital Štefan Jug.
Medalje na
igrah šolarjev
v Szombathelyiju na Ma-
džarskem so bile minuli te-
den mednarodne igre šolar-
jev, katerih ustanovitelj je
mesto Celje. Zbralo se je 1500
udeležencev iz 27 držav in
51 mest. Celjsko ekipo je za-
stopalo 22 nastopajočih v
atletiki, plavanju in tenisu.
Celjska ekipa je dosegla,
glede na to, da je bila letos
konkurenca najmočnejša v
vsej 33-letni zgodovini, do-
bre rezultate. V atletiki, kjer
je tekmovalo kar 800 šolar-
jev, so osvojili 2 srebrni me-
dalji in v tenisu 1 bronasto.
Najuspešnejša Celjanka je bi-
la Tamara Sjekloča, ki je os-
vojila srebrno medaljo v te-
ku na 100 metrov in prispe-
vala levji delež še k srebrni
medalji ženske štafete v te-
ku 4x100 metrov. Pri tenisa-
čicah je že drugo leto zapo-
red osvojila medaljo Polona
Reberšak, ki je v polfinalu
klonila proti kasnejši zma-
govalki iz Taiwana in se je
morala na koncu zadovoljiti
z bronasto medaljo. Naši
športniki so se, kot pravi vodja
celjske ekipe Igor Topole, bo-
rili po najboljših močeh, ne-
kateri so se približali najbolj-
šim osebnim rezultatom, do-
segli in presegli svoje rekor-
de. Celje kot mesto ustano-
vitelj ima po novem v med-
narodnem gibanju dva člo-
veka. Poleg Igorja Topoleta
je to tudi Štefan Jug, ki je član
mednarodnega komiteja.
SIMONA BRGLEZ
Miholov sejem
na Pilštanju
škof Krški je leta 1431 s
slavnostno listino potrdil
Miholov sejem na Pilšta-
nju. Ob 570 letnici prvega
sejma bodo člani Kulturne-
ga in turističnega društva
Pilštanj - Lesično skupaj z
občino Kozje pripravili sred-
njeveški Miholov sejem, ki
bo v soboto, 1. septembra.
Trški klicar bo ob 9,45 naz-
nanil pričetek srednjeveške-
ga sejma, ki ga bodo petnajst
minut kasneje s fanfarami in
nagovorom župana občine
Kozje Jožeta Planinca tudi
slovesno odprli. Na ogled bo-
sta tržnica s predstavitvijo
srednjeveških opravil lončar-
ja, kovača, pletarja, piskro-
veza, žganjekuhe, rezbarja,
zeliščarja, mlinarja in dru-
gih ter živilska tržnica s pro-
dajo moke, kruha, potic, raz-
ličnega peciva, sirov, medu
in domačih pijač.Obiskovalci
bodo lahko občudovali slav-
nostni prihod grajske gospo-
de s spremstvom s Pilštanja,
Planine, Podsrede in Bresta-
nice ter njihovo pogostitev.
Prizorišče bo obiskal nepri-
diprav Gustelj, ki ga bodo po-
poldne pred prangerjem tu-
di obsodili. Možno se bo
sprehoditi »po grajski poti«
z ogledom grajskega zidu in
kapelice in si ogledati viteš-
ki turnir. Sodelovali bodo ko-
njeniki iz Dobležiča in Sed-
larjevega, društvo kmetic Aj-
da, osnovna šola Lesično ter
gasilci iz Lesičnega, Pilštanja
in Zagorja. Filatelistično
društvo Žalec bo pripravilo
razstavo znamk in predsta-
vilo priložnostni žig, za otro-
ke bodo pripravljene delav-
nice in za starejše trške igre.
TV
Nove ulične svetilke v Celju niso le energetsko varčne, ampak z usmerje-
no svetlobo zagotavljajo, da je osvetljeno le območje pod svetilkami, ne
pa tudi nebo nad Celjem.
Prihranek na
račun svetlobe
v Celju nadaljujejo z me-
njavo svetilk mestne javne
razsvetljave. Do konca no-
vembra, ko bo prenova jav-
ne razsvetljave v Celju za-
ključena, naj bi v podjetju
Elektrosignal zamenjali
preko 5 tisoč svetilk.
Zamenjali bodo vse svetil-
ke, ki so starejše od petih let,
celotna naložba pa je ocenje-
na na 150 milijonov tolarjev.
Vendar pa v Celju računajo,
da se bo naložba hitro pokrila.
Zdajšnji povprečni letni
stroški javne razsvetljave zna-
šajo okoli 100 milijonov to-
larjev, po menjavi svetilk pa
se bodo predvidoma prepo-
lovili.
Ob tem dobiva javna raz-
svetljava v mestnem središ-
ču še privlačnejšo podobo,
saj nameščajo svetilke, ki so
oblikovno del nove podobe
mestne opreme. Prednost no-
vih svetilk, ki so energetsko
občutno varčnejše, je tudi us-
merjena svetloba, ki razsvet-
ljuje območje pod ulično sve-
tilko in se po nepotrebnem
ne razprši v zrak.
Nove svetilke celjske jav-
ne razsvetljave dopuščajo tudi
namestitev regulatorjev svet-
lobe, s katerimi bi pri stroš-
kih v knežjem mestu lahko
še dodatno privarčevali. Ven-
dar pa v Celju zaenkrat raz-
mišljajo le o tem, da bi regu-
latorje svetlobe morda name-
stili na svetilke ob mestnih
vpadnicah.
I. STAMEJČIČ
Foto: G. DOMJAN
Št. 35 - 30. avgust 2001
12
KULTURA
Jasni Jesihovi Jambi
Mesto Celje nagradilo pesnika leta z Veronikino nagrado
Mesto Celje je v ponede-
ljek zvečer slovesno razgla-
silo pesnika leta 2001. Ve-
ronikin zlatnik, plaketo me-
sta Celja in nagrado Mest-
ne občine Celje v višini 600
tisoč tolarjev je župan Bo-
jan Šrot z iskrenimi čestit-
kami na slovesnosti v Slo-
venskem ljudskem gleda-
lišču Celje, izročil pesniku,
dramatiku in prevajalcu Mi-
lanu Jesihu za pesniško
zbirko Jambi.
»Med petimi nominiranci
(Milan Dekleva, Boris A. No-
vak, Brane Senegačnik, Saša
Vegri in Milan Jesih), je žiri-
ja soglasno predlagala za pe-
snika leta Milana Jesiha. Pred
ožjim izborom pa je prebra-
la vseh 166 pesniških del, ki
so nastala v času od podeli-
tve lanske nagrade,« je dejal
pesnik in predsednik žirije
Ervin Fritz.
Dogodek v SLG Celje, je
bil večer za sladokusce, lju-
bitelje umetniške besede, po-
sebej poezije. Poezijo nomi-
nirancev in gostov (Veroni-
kina nagrada je gostila tudi
pesnika s Hrvaške, Mirosla-
va S.Madera in tako se prire-
ditev očitno širi tudi čez dr-
žavno mejo) je v vlogi Vero-
nike prebirala igralka SLG
Celje Barbara Vidovič, kot iz-
vrsten povezovalec večera se
je izkazal Jože Ropoša, prav
tako član SLG Celje.
Milan Jesih po podelitvi
ni skrival zadovoljstva in ve-
selja, da je postal dobitnik
Veronikine nagrade, »Če-
prav se nagrade v družbi os-
talih imenitnih pesnikov ni-
sem nadejal,« je dejal. »Si-
cer pa sem nekako povezan
tudi s celjskim gledališčem.
Zadnje čase bolj kot preva-
jalec, pred leti pa je celj-
sko gledališče uprizorilo tu-
di mojo igro Pravopisna ko-
misija.«
O svoji pesniški zbirki
Jambi pravi, da ga zadnje čase
jamska stopica precej zapo-
sluje in da je to že tretja knji-
ga, napisana na ta način. »Ver-
jetno zadnja te vrste, čeprav
bom poezijo še pisal,« je po-
vedal tik po podelitvi.
Kritik Jurij Kovic je o Jesi-
hovi zbirki med drugim za-
pisal: »Vsebinska enovitost Je-
sihovih pesmi se zrcali tudi
v obliki: precej pesmi je iz
enega kosa, dobesedno en
sam stavek, tako predstavlja-
jo sicer zapleteno, razčlenje-
no, a vendar nedeljivo celo-
to. Morda bi se lahko še naj-
bolj približali bistvu teh pe-
smi, če jih označimo za opi-
sno-razpoloženjske; pripove-
dujejo namreč v enaki meri
o svetu reči in videzov ter zu-
nanjih dogodkov, ki je vre-
den upesnitve sam po sebi.«
Intimen umetniški večer,
doživelo ga je kakšnih sto lju-
biteljev lepe besede, ki mu
je pečat vtisnil tudi sprem-
ljajoči nastop kvarteta
Akord, se je v vroči avgustov-
ski noči nadaljeval v foyerju
gledališča ob »čaši opojno-
sti«, besedi, čestitkah in dru-
ženju znanih Celjanov z zna-
nimi pesniki. »Če bi zunaj
rahlo naletaval sneg, bi bil
večer resnično romantičen,«
je bilo slišati po prireditvi -
ki bi se po svoji obliki in ka-
kovosti res morda bolj po-
dala v jesensko zimsko po-
nudbo prireditev v mestu. In
najbrž bi bila deležna obiska,
kakršnega si zasluži, saj je do-
godek po petih letih postal
odmeven tudi v širšem slo-
venskem prostoru in se Ce-
lje ter organizator - Fit me-
dija - z njim lahko resnično
ponaša.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIC
Čestitke celjskega župana pesniku leta Milanu Jesihu.
Prihaja Alma
Plesalke Plesnega foru-
ma Celje pod vodstvom Go-
ge Stefanovič Erjavec bodo
nocoj, v četrtek, ob 21, uri
na dvorišču Knežjega dvor-
ca v Celju odplesale nov, av-
torski projekt Alma ali an-
gel na zemlji. Prva ponovi-
tev predstave bo prihodnjo
soboto, 8. septembra, prav
tako na osrednjem prizoriš-
ču poletnega dogajanja v Ce-
lju, knežjem mestu.
»Projekt je navdihnila iz-
jemna ženska, svetovljanka,
popotnica, pisateljica in
umetnica Alma Maximilija-
na Karlin. S svojo neverjet-
no energijo in prosvetijenost-
jo je prerasla vse okvirje ma-
lomeščanskega okolja, ki je
ni nikdar sprejelo in razume-
lo... Živela je izven časa, pre-
žeta z nekakšno univerzal-
nostjo duha, v neizmernem
bogastvu duhovnega sveta, ki
ga danes premorejo le red-
ki,« je v dneh, ko je plesna
predstava dobivala svojo
končno podobo, ko so se ple-
salke iskale še v zadnjih ko-
reografskih podrobnostih,
pripovedovala avtorica pro-
jekta Goga Stefanovič Erja-
vec. Njeni so koncept, reži-
ja in celotna koreografija
predstave, glasbeno podobo
nocojšnje krstne uprizoritve
so prispevali Astor Piazzo-
la, Viljem Babic in David
Čeh, kostumi pa so delo Moj-
ce Ihanec in Polone Dolžan.
Slednja bo kot angel tudi za-
plesala, podobi Alme pa bo-
do sledile Iza Skok skozi
otroška, Špela Vodeb skozi
odrasla in Sava Malenšek
skozi zrela leta. Paulina Ve-
ronek bo upodobila Almino
prijateljico Theo, dvojčici Ti-
na in Tanja Šentjurc pa bo-
sta tudi v plesni predstavi duši
dvojčici.
I. STAMEJČIČ
V Konjicah
gradijo čitalnico
Sredi avgusta so na Mestnem trgu pri konjiškem kul-
turnem domu začeli z gradnjo čitalnice. Gradbena dela
izvaja podjetje Pluton iz Šempetra.
Konjiška čitalnica naj bi bila zgrajena do konca januarja.
Obsegala bo okoli 160 kvadratnih metrov (v zgornjem nad-
stropju). Spodnji prostori novogradnje bodo namenjeni li-
kovnemu salonu, sejni sobi in garderobam. U.K.
Koncert med žabami
Minulo nedeljo so oživele Blate, gozd v neposredni bli-
žini Rečice ob Savinji, kjer so člani lovske družine in
turističnega društva pripravili koncert Savinjskih rogi-
stov.
Rogisti prihajajo iz Spodnje Savinjske doline, enkrat te-
densko se srečujejo v Taboru, z jubilejnim koncertom v
maju pa so počastili 20 let dela. Številnim Rečičanom so se
predstavili z bogatim repertoarjem, obiskovalci pa so nav-
dušeno spremljali drugačen zven znanih pesmi.
V Blatah je bil nekdaj opuščen pašnik, popolnoma zaraš-
čen z robidovjem in grmovjem, ljudje pa so nanj začeli
odlagati smeti. Po zaslugi revirnega gozdarja Pavla Bitenca,
nazarskega zavoda za gozdove in Marije Sodja-Kladnik je
pred petimi leti na smetišču nastal lepo urejen prostor z
umetnimi mlakami, v katerih je našlo svoj življenjski pro-
stor veliko zanimivih živalskih vrst, predvsem žab, zato ta
prostor, imenujejo tudi »žabjeki«.
US, Foto: C. SEM
Celjan ocenjuje
svetovne zbore
V švicarskem mestu Neuchatel je bilo pred dnevi
veliko mednarodno tekmovanje pevskih zborov iz raz-
nih krajev sveta. Že devetkrat je minilo brez sloven-
ske udeležbe. Tokrat pa je v sestavu mednarodne oce-
njevalne žirije prvikrat sodeloval predstavnik Slove-
nije, celjski glasbenik in zborovodja Edvard Goršič.
To je tudi prvi Celjan, ki se uveljavlja kot ocenjevalec
na mednarodnih zborovskih tekmovanjih izven naše dr-
žave, saj že vrsto let sodeluje tudi na tekmovanjih mla-
dinskih zborov na Hrvaškem.
Prof. Goršič je ob vrnitvi pohvalil organizacijo švicar-
skega tekmovanja in predvsem visoko raven zborovske-
ga petja iz vzhodne Evrope in Južne Amerike. Medtem
ko prireditelji v prihodnje pričakujejo tudi udeležbo ka-
kega kvalitetnega zbora iz Slovenije, pa je celjski glasbe-
ni strokovnjak že dobil vabilo za udeležbo v ocenjevalni
žiriji prihodnje leto v Grčiji. AB
Jure Lukaščik med tradicionalnim japonskim plesom.
Prifinskost na odru
Jure Lukaščik, ustanovitelj in vodja Plesnega gleda-
lišča Celje, se je pred kratkim vrnil iz Bolgarije, kjer se je
v prestolnici Sofiji kot edini slovenski predstavnik ude-
ležil tečaja japonskega tradicionalnega plesa.
Tečaj je vodil Masaki Ivvana, eden najboljših plesalcev
tega plesa na svetu. »Ta ples je najbolj naraven in pristen,
najboljša osnova za izražanje ekspresije na odru,« pojas-
njuje Jure. Prijavljenih je bilo še nekaj slovenskih kandida-
tov, vendar je Jure edini izpolnil kriterije za udeležitev na
tečaju. V okviru tečaja je tudi predstavil Plesno gledališče
Celje in njegove možnosti delovanja v domačem okolju.
V Plesnem gledališču Celje letno pripravijo povprečno
štiri predstave. Naslednjo, tragikomedijo Kulturna poroči-
la II, si bo moč ogledati 31. avgusta v Knežjem dvorcu. Pred-
stava bo narejena na temo neurejenih razmer v celjski kul-
turi. SK, Foto: GD
KULTURA
13
Glasba za sladokusce
Pihalni kvintet Ariart igra glasbo od romantike do 20. stoletja
Pihalni kvintet kvintet
Ariart je naskil poleti 1996,
Ico so se zbrali prijatelji iz
dveh orkestrov, in sicer
Simfonikov RTV Slovenija
in orkestra Slovenske fil-
harmonije.
O delu tega svojevrstnega
glasbenega sestava smo se po-
govarjali z Matejem Zupa-
nom, vodjo kvinteta.
Kdo so člani Ariarta?
Štiri petine kvinteta so iz
Simfonikov RTV, ena petina
pa iz Slovenske filharmoni-
je. Sestavljamo ga: Matej Zu-
pan, soloflavtist Simfonikov
RTV in izredni profesor na
Akademiji za glasbo v Ljub-
ljani, Maja Kojc, ki je soloo*
boistka Simfonikov RTV ter
članica raznih komornih sku-
pin in ansamblov, Boštjan Li-
povšek, ki je bil šest let so-
list hornist Simfonikov RTV,
trenutno je študent Visoke šo-
le za glasbo Mozarteum v Salz-
burgu in prvi hornist simfo-
ničnega orkestra Sinfonie v
Berlinu, Damir Huljev, so-
lofagotist Simfonikov RTV in
član komornega orkestra
Slovenicum, ter Jože Kotar,
soloklarinetist simfoničnega
orkestra Slovenske filharmo-
nije, član slovenskega seksteta
klarinetov in ustanovitelj Slo-
venskega orkestra klarinetov.
Kakšno glasbo obsega
vaš repertoar?
Večina skladb je od roman-
tike dalje, saj je bil pred ro-
mantiko takšen sestav prava
redkost. Nekaj del je tudi iz
obdobja klasike, vendar ze-
lo malo. Zvečine igramo
skladbe od romantike do
20.stoletja. Poleg del, ki so
bila prvotno napisana za ta
sestav, igramo tudi priredbe
bolj znanih skladb.
Je za takšen sestav napi-
sanih veliko skladb?
Na začetku nismo poznali
dosti skladb, kasneje pa smo
se začeli zanimati za pro-
gram, kupovati zgoščenke in
kataloge ter brskati po Inter-
netu in ugotovili smo, da je
izbira ogromna.
Kje večinoma nastopate?
Nastopamo tako po Slove-
niji kot v tujini. Letos smo go-
stovali v Sarajevu, pred leti
smo imeli turnejo na Dan-
skem, v Italiji, Avstriji... Vsi
člani imamo relativno veliko
obveznosti, tako da moramo
zelo usklajevati termine in jih
karseda izkoristiti. Jeseni bo-
mo imeli ciklus koncertov v
Ljubljani z različnimi progra-
mi in nekaj gosti.
Leta 1998 ste izdali svojo
prvo CD ploščo.
Ta plošča vsebuje dela
20.stoletja, zanjo pa smo
prejeli tudi zelo koristno kri-
tiko našega prijatelja. Ta je
dejal, da bi bilo morda do-
bro posned ploščo, ki bi bi-
la dobra za poslušanje in ne
bi služila samo za to, da lahko
rečemo, da je bila posneta
in da nam služi za osebno
izkaznico. Za nakup plošče
pihalnega kvinteta moraš biti
namreč ljubitelj tovrstne
glasbe. To ni klavirska ali
simfonična glasba, ki se pro-
daja v ogromnih nakladah,
ima pač svojevrsten krog po-
slušalcev. Dobro je, da ploš-
ča vsebuje program, ki mu
lahko poslušalec prisluhne
večkrat, in ne samo enkrat.
Naslednja CD plošča bo mor-
da izšla v naslednji sezoni,
dela pa bodo iz romantike
in klasike. Ta plošča ne bo
dostopna samo strokovne-
mu, ampak tudi širšemu kro-
gu poslušalcev.
NB
Final f aiitasy
v prihodnosti: še en me-
teor je padel na Zemljo. Ta
je prinesel s sabo bitja, ki so
ljudi praktično zbrisala s po-
vršja planeta; sedaj lahko
preživijo le v nekaj posebej
zaščitenih kupolah. Dve mož-
nosti se kažeta pred preži-
velimi: zaupati nebrzdani
vojni siU ali pa dr Sidu, nje-
govim teorijam d Gei ter du-
hovih, in njegovi asistentki,
dr. Aki, ki nosi sanje Nezem-
Ijanov ter enega od njih v se-
bi.
Takole napisano se mor-
da še bere kolikor toliko lo-
gično. Toda uvodni zapis je
okleščena verzija logike film-
ske zgodbe. Okleščena ver-
zija, ki cel kup nelogičnosti
spregleda. Ampak začnimo
nekje drugje.
Po napovedanem, po ob-
ljubljenem, po naslovu -
končna fantazija - bi tole mo-
rala biti znanstveno fanta-
stična verzija Shreka. Če je
Shrek pravljice zbral na kup,
jih dojel, odvrgel nepotreb-
no in se igral z najboljšim,
obenem pa ohranil toliko
pravljičnega zanosa, da je od
domišljije kar kipel... FF ne
naredi nič od tega. Pobere ne-
kaj klišejev ZF-ja in pred-
vsem nekaj akcijskih kliše-
jev. Vanje vrže še tisto, česar
se pač trenutno spomni: zbi-
ranje duhov v stilu računal-
niških igric - beri: zbiranje
energije; odrešitev s pomoč-
jo ljubezni; tragični heroizem.
En duh, dva duha, duh Geje,
duh meteorja... Pa nobene
utemeljitve. Recimo: zakaj
duh in kako duh? Opsa - tu-
di Prežeči tiger, skriti zmaj
ni imel nobene utemeljitve
za svoje čudeže, pa je delo-
val. Mogoče je pri FF prob-
lem prej v tem, da kdaj pa
kdaj skuša kaj utemeljiti, da
se pretvarja, da je resno
znanstveno dognan, v resni-
ci pa so to celotne teorije, ce-
lotne doktorske diseriacije.
povedane v dveh stavkih, pa
še ta dva stavka se medse-
bojno izključujeta. Od ZF pre-
sežka, torej: nič. Film, ki je
tehnično tako zelo izpopol-
njen, glede žanra samega
caplja za časom. In zaradi
obilice klišejev ter pomanj-
kanja (dobrih) utemeljitev iz-
pade ne samo nelogičen,
temveč tudi precej nerazum-
ljiv. Razen če ste igrah igri-
co, po kateri je film naprav-
ljen, in smisel že poznate,
ali pa že veste, da ga ni.
Ampak, predvsem za poz-
navalce računalnika bo film
deloval na povsem drugi rav-
ni, ki z besedami nima veli-
ko skupnega. Na vizualni, se-
veda. Veliko je že bilo govo-
ra na račun v tem filmu pr-
vikrat uporabljene računal-
niške obdelave fotografij; ja,
tole je prvi film, ki si je upal
povsem od blizu pokazati v
vezju izdelane ljudi. Uspeh
ni stoodstoten. Človečki so ob-
časno še malce leseni. Am-
pak samo malo. In še ena
opazka: ustvarjalci so se mor-
da preveč zanašali na svoje
poznavanje psihologije; na
to, kako videz naredi vtis na
gledalca. Sid je takoj, ko ga
vidiš, »modrec«. Aki »senzi-
tivna«. Njena simpatija »he-
roj«. Njegov prijatelj »nergač«.
Generel »zlobnež«. In tako
naprej. Liki so veliko preveč
karikirani, preveč izdajo,
preveč hitro preveč povedo o
sebi s svojim videzom. Resnič-
nost ni povsem takšna - in
zato tukaj filmu, ki hoče biti
čimbolj resničen, malo spo-
drsne.
Drugače je tole posneto,
klanjam se do tal, resnično
fascinantno.
Pod režisersko taktirko Hi-
ronobu Sakaguchija so fil-
mu posodili glasove Alec
Baldivin, Steve Buscemi,
Donald Sutherland in James
Woods.
PETER ZUPANC
Mladi Celjani v družbi elite
Mladinski komorni orkester Glasbene šole Celje se je
nedavno udeležil dveh poletnih festivalov na Hrvaškem,
kjer so se kot edini mladinski orkester predstavili z deli
J. Pachelbela, J.S. Bacha, T. Albinonija, J. Brahmsa, R.
Wagnerja, B. Bartoka in Brine Zupančič. Pomemben do-
sežek je bil zlasti nastop na 52. dubrovniškem poletnem
festivalu, ki velja za enega najbolj prestižnih festivalov
v tem delu Evrope.
Festivala, ki se je odvijal
med 10. julijem in 25. av-
gustom so se iz Slovenije
udeležili Slovenska filhar-
monija z dirigentom Mar-
kom Letonjo, flavristka Ire-
na Grafenauer, pianistka
Dubravka Tomšič Srebot-
njak, mezzosopranistka
Marjana Lipovšek in Mla-
dinski komorni orkester
Glasbene šole Celje. Ude-
ležbo so jim omogočili Glas-
bena šola Celje, Mestna ob-
čina Celje in številni spon-
zorji.
Tridesetčlanski sestav je
pod vodstvom dirigenta
Matjaža Breznika nasto-
pil na čudovitem zgodovin-
skem in nadvse akustičnem
prizoriču, v atriju Knežje-
ga dvorca v Dubrovniku. Ob
tej priložnosti je orkester
krstno izvedel skladbo celj-
ske skladateljice Brine Zu-
pančič »Rapsodia Giovanil-
le« za klarinet, klavir in or-
kester. Odlični solisti - vio-
linist Klemen Bračko,
oboist Matjaž Rebolj, kla-
rinetist Jurij Hladnik, vio-
linist Vasilij Centrih in pia-
nistka Mateja Urbanč - so
le še dodatno oplemenitili
vtis, ki so ga mladi glasbe-
niki pustili v občinstvu.
Glasni vzkliki in bučen a-
plavz so ponovno potrdili,
da sodijo Celjani, vsaj v do-
mačem merilu, v sam vrh
tovrstnih mladinskih orke-
strov.
Z istim programom so na-
stopili tudi na hvarskem po-
letnem festivalu.
B. JANČIČ
Foto: J. KRAJNC
Tridesetčlanski komorni orkester Glasbene šole Celje s solistom Jurijem Hladnikom in dirigentom
Matjažem Breznikom v čudovitem atriju dubrovniškega Knežjega dvora.
Gremo v kino!
Robert Redford je režiral šest filmov - Navadni ljudje,
Milagro, Reka poje mi, Kviz, Šepetati konjem in Legenda
o Baggerju Vanceu. Vsi, ki ste našteli vsaj tri od teh fil-
mov, ste prišli v boben za žreb. Nagrajenci pa so: Ivica
Pinter, Vrba 26, Dobrna; Grega Globočnik, Vošnjakova
5, Celje in Katja TopHšek, Spodnje Tinsko 6, Loka pri
Žusmu. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
kinematografov.
Nagradno vprašanje: Final fantasy je film, ki je nastal
iz izjemno popularne video oziorma računalniške igri-
ce. Prvo so predstavili že leta 1987. Koliko verzij raču-
nalniške igrice je doslej izšlo?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000
Celje, do ponedeljka, 3. septembra. Izžrebali bomo tri
dobitnike vstopnice za ogled filma.
Št. 35 - 30. avgust 2001
14
KRONIKA S CELJSKEGA
Cvet
lepote v
termah
Polfinalni izbor za Miss Slovenije 2001 je bil
v Termah Olimia - Finalistke s celjskega
območja o tem, kar so doživele na
predzadnji lepotni preizkušnji
štiriindvajset lepih deklet z vseh
koncev Slovenije se je v petek po-
tegovalo za vstop na 10., torej ju-
bilejni izbor Miss Slovenije za
Miss sveta. Letošnja slovenska
mis bo izbrana 29. septembra v
Cankarjevem domu v Ljubljani,
tekmovanje za najlepšo Zemljan-
ko pa bo predvidoma 16. novem-
bra v Južni Afriki. Bo tja odpoto-
valo tudi katero izmed štirih de-
klet z našega območja? Poglejmo,
kdo so ta naša dekleta in se pu-
stimo presenetiti.
Za zdaj pa ostanimo pri pravkar
minulem polfinalnem izboru, v pre-.
lepem naravnem in ambientalnem
okolju Term Olimia v Podčetrtku,
kamor je sredi minulega tedna pris-
pelo štiriindvajset deklet, ki so jih
kot najlepše odbrah na predhod-
nih regionalnih izborih. Da so za
vse te lepotice v Termah zelo lepo
skrbeli in jim nudili vse udobje, ki
ga premorejo, ni treba izgubljati
besed. Omeniti pa velja atraktivno
okolje samega polfinalnega nasto-
pa na terasi termalnega parka Aqua-
luna, kamor je v petek zvečer pris-
pela množica obiskovalcev, da bi
si pobliže ogledali tako medijsko
zanimivo in odmevno prireditev,
kot je izbor za mis Slovenije, četu-
di le polfinalni. Prireditev je tekla
brez opaznejših spodrsljajev, sicer
pa so bili organizatorji in ostali krea-
torji sami prekaljeni mački: vodja
projekta Peter Radovič, stilistka
Cvetka Dragan, ekipa frizerjev sa-
lona Stanka iz Maribora ter ekipa'
Beauty world centra iz Maribora,
ki je skrbela za make up nastopa-
jočih lepotic. Niti celotnega večer-
nega spektakla je odlično povezo-
vala Katja Tratnik s Pop TV. Lepo-
to ženskih teles je odlično dopol-
njevala glasba, saj so bili tudi izva-
jalci odhčni: pevka Sendi in pevec
Andraž Hribar, skupine Vuhuban-
da. Tabu in Babilon ter duet Ama-
lu in skupina EnJoy iz bližnje Hr-
vaške.
Lisca je odkrila
največ lepote
Dekleta so bila stara od sedem-
najst do triindvajset let, najvišji (176
cm) sta bili Ptujčanka Rebeka in
Urška iz .Portoroža, vse pa so dija-
kinje srednjih šol in študentke.
Mnoge so se lepotnemu preverja-
nju prepustile prvič, nekaj pa je bilo
takih, ki so po tovrstnih tekmoval-
nih pistah že večkrat hodile ali pa
so se umetnosti gibanja naučile kot
dolgoletne manekenke. Razlika
med njimi je bila, kajpak, očitna,
kar pa še ni pomenilo, da so bile
ene v izraziti prednosti in druge v
slabšem položaju. Žirija je bržko-
ne upoštevala preverjeno dejstvo,
da se da ubrane hoje lažje in hitre-
je naučiti, kot pa zgladiti pomaranč-
no kožo.
Polfinahstke so se žiriji najprej
predstavile v krajših pogovorih, na
posamezna vprašanja so odgovar-
jale v domačem jeziku in v angleš-
čini, na večerni prireditvi pa so na-
stopile na štirih izhodih: najprej so
skupno zaplesale v prostočasnih ob-
lačilih metliške Beti in obutvi Al-
pine Žiri, za tem so se po pisti spre-
hodile v oblačilih Rašice in spet v
Alpinini obutvi ter nosile torbice
in pasove To ko Line iz Domžal, naj-
več pa so pokazale na tretjem iz-
hodu, v kopalkah Lisce iz Sevnice
in obutvi sevniške Kopitarne. Četr-
ti izhod so opravile v večernih ob-
lekah blagovne znamke Labod No-
vo mesto in v obutvi novomeškega
modnega čevljarstva Lopatec.
15 srečnih, 9
razočaranih
Žirija (predsednik Olivier Mor-
net - Peugeot Slovenija, Breda Mi-
jovič - Lisca Sevnica, Maša Mere -
Miss Slovenije 2000, Klavdija Mi-
ko - Ona in Slovenske novice, Zdrav-
ko Počivalšek - Terme Olimia, Pe-
tar Radovič - POP TV, Jure Bradač -
Mr. Slovenije 2000 in Eduard Ža-
lar - Mr. Slovenije 1998) ni imela
lahkega dela, ko je točkovala po-
stavo, hojo, obraz, prsi in celostni
izgled posamezne tekmovalke. No,
na koncu je obelodanila izid toč-
kovanja in nastopili so najbolj na-
peti trenutki prireditve, razglasitev
petnajstih finalistk. Med petimi kan-
didatkami s celjskega območja so
se kar štiri uvrstile v finale. In kdo
so te naše lepotice?
Nina Ledinek (19 let) iz Velenja,
172 cm visoka gimnazijska matu-
rantka: »Žirija nam ni postavljala
kakšnih neprijetnih vprašanj, tako
da smo lahko sproščeno odgovar^
jale, malo v slovenščini in malo v
angleškem jeziku. Mene je gospod
Mornet od firme Peogeot Sloveni-
ja vprašal, kje bi najraje živela, pa
sem mu odgovorila, da je Sloveni-
ja zame najlepša in da želim tu os-
tati. Ko me je potem vprašal, če si
želim potovati po svetu, sem mu
odgovorila pritrdilno. Tudi če bi
kje v tujini spoznala ljubezen svo-
jega življenja? Če bi bila ljubezen
prava, bi že on prišel k meni v Slo-
venijo, sem mu odgovorila na to
malce nagajivo vprašanje. Sicer pa
sem se za tekmovanje odločila pred-
vsem iz radovednosti in na prigo-
varjanje prijateljev. Pa še zaradi ne-
česa: obožujem Liscine kopalke.
Ker sem vedela, da bom na prediz-
boru nastopila v njih, so bile tako
rekoč že moje. V Liscinih kopal-
kah, seveda drugem modelu, sem
nastopila zdaj na polfinalu v Pod-
četrtku, tretje pa me čakajo v Ljub-
ljani na finalu. Kar tri nove Liscine
kopalke v enem samem vročem po-
letju pa res ni kar tako!«
Martina Ilijaš (17), 172 cm, iz
Celja, dijakinja srednje ekonom-
ske šole: »Ko je nastopil trenutek
razglasitve odločitve žirije, nas šti-
riindvajset pa je stalo na stopnicah,
sem bila zelo živčna. Skoraj stood-
stotno sem bila prepričana, da ne
bom med petnajsterico finalistk, ker
so mi pri prvem predstavitvenem
izhodov pri hoji nagajale vezalke.
Zato je bilo potem veselje toliko
večje, z mano so se veselili tudi so-
rodniki in številni prijatelji. V le-
pem spominu pa mi bodo ostale
tudi sotekmovalke, z vsemi sem se
lepo razumela, v vsem smo si med
sabo pomagale. Čas, ki smo ga pre-
živele kot gostje Term Olimija, je
bil čudovit, a hkrati zelo naporen.
Zdaj moram predvsem veliko te-
lovaditi in se zdravo prehranjeva-
ti, ostala navodila pa bodo sledila
po pošti.«
Anja Slatinšek, (20), 172 cm,
študentka prometa, doma iz VeTi-
ke Pirešice: »Celoten program bi-
vanja v Podčetrtku, vključno s sa-
mo polfinalno prireditvijo, je bil
na zelo visoki kakovostni ravni. Hra-
na je bila odlična, čudovite hotel-
ske sobe, prijazno osebje... res le-
po so za nas skrbeli. Moji starši so
še vedno na dopustu na morju, po
prireditvi me je okrog enih ponoči
poklicala mamica in se od sreče zjo-
kala, ko sem ji povedala, da grem
v finale. Oče pa je bil predvsem po-
nosen. Moja prednost pred neka-
terimi drugimi tekmovalkami je bi-
la v tem, da sem se že prej ukvarja-
la z manekenstvom. Ko danes ho-
dim naokrog, pa imam občutek, da
me vsi poznajo, vse se je hitro raz-
vedelo.«
Meri Verbnjak (21), 175 cm vi-
soka študentka tehnologije prome-
ta, doma s Polzele: »Pred odločitvi-
jo žirije sem bila zelo napeta, po
razglasitvi finalistk pa vesela, saj je
bila konkurenca zelo huda, vsa de-
kleta so bila luštna. Ne glede na to,
kako se bom odrezala na finalu, se
veselim ponovnega druženja, le da
nas bo koncem septembra v Ljub-
ljani le petnajst. Med štiriindvanaj-
sterico deklet, ki smo se družile v
Podčetrtku, je prevladovalo prijet-
no vzdušje in sploh je bilo tam zelo
lepo. Pri predstavitvi pred strokov-
no žirijo pa smo v glavnem pripo-
vedovale o sebi, o šoh in študiju, pa
o tem, kaj počnemo v prostem času
in kaj želimo v življenju doseči. An-
gleščina mi ni delala težav, ker sem
bila pred tem dva meseca na Japon-
skem. Ker sem presuha, se moram
v tem mesecu dni malce zrediti, ka-
mor koli pridem, me zdaj silijo s
hrano. Pa izpiti me še čakajo. Štu-
dij je še vedno na prvem mestu.«
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
Petnajsterica izbranih finalistk, kandidatk za Miss Slovenije 2001 in njeni spremljevalki, Miss fotogeničnosti in Miss Ona 2001.
Sredi lepotičnega šopka: lanska najlepša Slovenka in članica žirije Maša Mere in
generalni direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, tudi član žirije. Na popoldanski
novinarski konferenci je direktor term med drugim izjavil: »Nismo največji, delamo
na tem, da bomo najboljši, danes pa smo zagotovo najlepši«.
REPORTAŽA
15
Playboy z
veteranskimi odiičji
Branko Vivod uživa v življenju - Vadil bo do 70. leta
Branko Vivod. Po rodu
Mislinjčan. Sedaj že dolgo
Celjan. Rudar. Atlet. Zlatar.
Playboy? Celjska faca. Zna-
nec z ulice. Dobitnik števil-
nih medalj v skoku v viši-
no na svetovnih veteranskih
prvenstvih. Posebnež? Vse-
kakor zanimiv sogovornik,
ki pravzaprav preseneti.
Predvsem s skromnostjo.
Njegovo prvo športno priz-
■nanje sega v osnovnošolska
leta, ko ga je prejel na smu-
čarskem tekmovanju. A že
proti koncu osnovne šole ga
je pričela zanimati atletika.
Predvsem skok v višino. Do-
ma si je postavil improvizi-
rano skakališče in vadil, va-
dil...
Od rudarja do
atleta in
zlatarja
Po osnovni šoli je kazalo,
da bo rudar. V Velenju je obi-
skoval rudarsko šolo, delal
v rudniku in se od sošolcev
razlikoval samo po tem, da
je do rudnika vedno tekel. Ta-
ko je nabiral kondicijo. So-
šolci so ga začudeno gledali
iz avtobusa. »Čudak,« so si
mislili, pravi Branko Vivod.
»Pa saj jim ne gre zameriti.
Čudak sem še danes.«
Ko je v Filmskih novostih
videl v počasnem posnetku
skok Valerija Brumela, ga je
ta obsedel. Do nezavesti je
vadil slog in skok. In nato so
se mu na atletskem tekmo-
vanju ob Dnevu rudarjev, pra-
vi, »prikazali angeli« v podobi
celjskih atletov: Lorgerja,
Leska in drugih. »Sekretarja
atletskega društva Kladivar,
Draga Bradača, sem vprašal,
ali bi lahko treniral v Celju?«
Odgovora na vprašanje ni bi-
lo, čez več kot pol leta pa mu
je Bradač poslal povabilo, da
se udeleži odprtega prvens-
tva Slovenije na Gospodar-
skem razstavišču v Ljublja-
ni. Avtobus ga je, tako kot
ostale celjske atlete, čakal pri
Ojstrici. »Vsi so me debelo
gledali, saj me niso poznali.
Jaz pa sem se opogumil in
Fedorja Gradišnika na avto-
busu vprašal, ali smem tudi
sam tekmovati v Ljubljani?
Dovolil mi je. Tam pa sem
bos postavil rekorde za mlajše
mladince, mladince in čla-
ne. Star sem bil 17 let in kar
priznal bom, da me je bilo
potem strah novinarjev, ki so
me obletavali z bliskavicami.«
Ljubitelji športa vedo, da
se je nato njegova športna ka-
riera vzpenjala, da je dose-
gel olimpijsko normo za 01
v Tokiu, pa ostal doma. »Ju-
go kuhinja pač,« to komen-
tira danes. Bil je državni re-
korder v skoku v višino. Ker
pa se takrat od atletike ni da-
lo živeti, se je izučil za zla-
tarja v Zlatarni Celje. Tam je
bil zaposlen 35 let. Od ste-
čaja je tehnološki višek. O
stečaju tega podjetja ne go-
vori rad, o njem ima svoje
mnenje. Svoje delo zlatarja
je imel rad, na eni od med-
narodnih zlatarskih razstav
pa je prejel za svoj izdelek
srebrno plaketo. A z grenkim
priokusom. »Nekdo je dobil
za enako uvrstitev denarno
nagrado, jaz pa le priznanje.
Govorili so celo, da mi je de-
sign narisal moj prijatelj sli-
kar Tisnikar, jaz pa da sem
le po njem izdelal nakit. Se-
veda je bila to debela laž.«
Prijateljevanje
sTisnikarjem
Saj res, kaj pa njegovo pri-
jateljevanje s slikarjem Jože-
tom Tisnikarjem? Oba sta iz
Mislinje in sta se poznala že
od otroških let. »Jože je rad
igral harmoniko. Bil je velik
veseljak, čeprav to ve malok-
do. Veliko sem se nasmejal v
njegovi družbi, ker je pripo-
vedoval izvirne šale, takšne,
ki si jih je izmislil sam. Bil
je tudi velik poštenjak. Res
je, tudi v zapil se je, a se je
izvlekel s pomočjo žene Ma-
rije, ki je, resnici na ljubo,
podpirala vse štiri hišne vo-
gale.« Tisnikarja je Branko
pogosto obiskal v družbi žal-
skega slikarja Adija Arzenš-
ka. Danes gre skoraj vsako
nedeljo na obisk k sestri v Mi-
slinjo, običajno ne pozabi
obiskati tudi Tisnikarjeve so-
proge.
Polen je Branko Vivod v
življenju dobil pod noge kar
nekaj. Tudi zamerljiv je, priz-
nava. »Tisti, ki so se mi za-
merili, to že čutijo,« pravi in
doda, da je napake treba priz-
nati.
Branko, celjski
playboy?
Kaj pa njegov sloves play-
boya? »Hja, tudi tega imam,«
se namuzne. »A neupraviče-
no. Le katera mlada punca
bi imela tako starega moške-
ga kot sem sam? Res pa je,
da se rad pogovarjam z nji-
mi, ker me fascinira kako pa-
metna in razgledana so mla-
da dekleta. A tudi starejše
gospe ogovarjam. Rad imam
pač ljudi in družbo. Predvsem
tiste, ki niso hudobni.« Ima
tudi hčerko, ki živi v Belgiji,
je že dedek, stalno partner-
ko pa ima v Velenju, pravi.
»Sem romantik, čeprav mi te-
ga ni videti,« reče samokri-
tično.
V Celju rad živi sam, ker
ima tu svoj mir in predvsem
vsakdanje treninge na atlet-
skem stadionu. »Svoje mor-
je imam na stadionu, tudi bar-
vo dobim tam. Tisti, ki uži-
vajo v senci gostinskega vrta
pri Kladivarju, si verjetno mi-
slijo, zakaj ta stari kozel še
teka po stadionu, a sam sem
se odločil, da bom treniral
vsaj do 70. leta.« S prijatelji
sicer tudi sam rad poseda po
celjskih vrtovih, povedo si
kakšen »tumhajt«, pravi, se
nasmejijo, kadar pa pride iz
veteranskih svetovnih prven-
stev, ga dosti sprašujejo tudi
o tem.
Na veteranskih prvenstvih,
kjer se praviloma uvršča med
dobitnike medalj, srečuje tudi
svoje nekdanje vzornike.
Najbolj se je razveselil sre-
čanja z Valerijem Brumelom,
ki mu je povedal, koliko za-
slug ima za to, da se je Bran-
ko navdušil za skok v višino.
Dobra prijatelja sta postala
tudi s še enim olimpijskim
zmagovalcem Dickom Fos-
buryem, katerega značilen
slog skakanja Branko ni ni-
koli osvojil, ga je pa kljub
temu kot veteran premagal.
Spominja se tudi metalca
krogle, ki je imel 103 leta,
pa 93-letnega kitajskega in
92-letnega indijskega tekača.
Spominov in anekdot je na
kupe.
V tujini, pravi, so ta tek-
movanja zelo cenjena, pri nas
pa nekateri nanje gledajo pod-
cenjujoče, je nekoliko razo-
čaran Branko Vivod, katere-
ga osnovno vodilo v življe-
nju je biti dobre volje, se ime-
ti fino in biti skromen. Kako
je, ko ti slava stopi v glavo,
sam dobro ve, to se mu j^ na-
mreč zgodilo v mladih letih.
»Postaneš važen, a se ti vse
vrne kot bumerang,« pravi iz
izkušenj in se zasmeje: »V Av-
straliji, letos, je bilo bume-
rangov kolikor hočeš.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Dick Fosbury in Branko Vivod - veteranska športna prijatelja.
Prijatelja: Branko Vivod in Jože Tisnikar. Umetnik, ki je bil velik
veseljak, kot vedo povedati prijatelji.
MODRI TELEFON
Zemljiška
knjiga
Bralec Franc želi izvede-
ti kdo v Celju ima veljavno
koncesijo za posredovanje
vpisa nepremičnine v zem-
ljiško knjigo.
Direktor občinskega Zavo-
da za planiranje in izgradnjo
Celje mag. Miran Gajšek
nam je posredoval naslednji
odgovor (pripravil ga je Jan-
ko Trobiš): »Vpis nepremič-
nine v zemljiško knjigo ure-
jata dva zakona: Zakon o
zemljiški knjigi in Zakon o
posebnih pogojih za vpis last-
ninske pravice na posamez-
nih delih stavbe v zemljiško
knjigo. Oba zakona za- vpis
nepremičnine ne opredelju-
jeta podelitev koncesije za
vpisovanje nepremičnin v
zemljiško knjigo, temveč je
to pravica predlagateljev.
Upravičene predlagatelje in
vpise po uradni dolžnosti
predpisujeta omenjena zako-
na.
Ker iz vprašanja bralca ni
mogoče opredeliti, na kaj se
bolj konkretno nanaša, pred-
videvamo, da gre za vpis last-
ninske pravice na posamez-
nih delih večstanovanjske hiše
iz 7. člena stanovanjskega za-
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Marjela Agrež. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med pone-
deljkom in petkom do 17. ure za-
stavite tudi po telefonu 42-25-000.
kona in za vpis lastninske pra-
vice na posameznih delih ti-
stih stavb, za katere drag za-
kon določa, da soposamez-
ni deli te stavbe v etažni last-
nini.
Te vpise pripravljajo tudi
gospodarske družbe in pod-
jetniki posamezniki, ki imajo
ustrezno registracijo. Le-ti de-
lujejo na prostem trgu. Če pri
njih upravičeni predlagatelji
to storitev naročijo, opravi-
jo vse potrebno za vpis last-
ninske pravice namesto njih,
v zameno za ustrezno plači-
lo.«
NA KRATICO
Kmalu bodo zvonili
Dobrodelni koncert Zapojmo za nove zvonove bo jutri
ob pol osmih zvečer pri Župnijskem domu sv. Frančiška
v Libojah.
S tem projektom opremlja Župnijski urad Griže na no-
vo pozidano cerkev Svete Neže v Libojah. Nekdanja cer-
kev je bila porušena v začetku petdesetih let, ostal je le
zvonik in del prezbiterija. Ob gradnji nove cerkve je bilo
oboje obnovljeno. Ob petnajstletnici začetka gradnje in
obnove opremljajo zvonik s tremi novimi zvonovi, saj so
bili stari odvzeti med prvo svetovno vojno. Veliki zvon, ki
ima za zavetnika Antona Martina Slomška, bodo posvetili
spominu na deseto obletnico državne samostojnosti. Na
dobrodelnem koncertu bodo med drugimi nastopili: To-
maž Plahutnik in Kamniški koledniki. Ansambel Savinj-
skih 7, Damjana Golavšek, Ansambel Vesele Štajerke in
mnogi drugi. Zvonove pa bo v nedeljo posvetil pomožni
škof dr. Anton Stres. (N. P.)
V Grižah praznujejo
v Grižah praznujejo krajevni praznik, v spomin na
dan, ko so pred 60 leti partizani napadli rudnik Zabuko-
vico.
Največ prireditev se je zvrstilo minulo soboto. V dvorani
Doma upokojencev je domače društvo pripravilo razstavo
ročnih del, v letnem gledališču Lemberg pa je bil kulturni
program s tovariškim srečanjem. V počastitev praznika je
bilo tudi več športnih prireditev. (T.T.)
Praznik na Svetini
1. septembra bodo na Svetini praznovali peti krajevni
praznik kot spomin na 29. avgust 1875, ko je prišel v
tamkajšnjo šolo prvi učitelj, Janez Rupnik iz Šmarja pri
Jelšah.
Ob prazniku bo ob 16. uri otvoritev obnovljene ceste v
dolžini 1,3 km in vrednosti okoli 7 milijonov tolarjev s
Svetine proti Javorniku. Zatem bo v dvorani krajevne skup-
nosti praznovanje s kulturnim programom in sodelovanjem
domačih glasbenih skupin. (TV)
Srečanje borcev š Kozjanskega
Odbor ranjencev, zdravstvenega in tehničnega osebja
partizanskih bolnic na Kozjanskem, ki deluje pod okri-
ljem Območnega združenja borcev in udeležencev NOB
Laško, pripravlja v nedeljo ob 11. uri tradicionalno sre-
čanje na Selah pod Lisco na kmetiji Bezgovšek. Na dru-
žabnem snidenju borcev, ranjencev, zdravstvenega in
tehničnega osebja bolnic iz Kozjanskega področja ter
občanov bo zbrane pozdravil dr. Janez Jenšterle, v kul-
turnem programu pa bodo nastopili moški pevski zbor
Jurklošter, učenci OŠ Jurklošter in ansambel Pogladič.
(Bo.J.)
Št. 35 - 30. avgust 2001
16
ŠPORT
Prašnikarja ne bo
na Skalno klet
Izkupiček naših: domača zmaga in točki z gostovanj - Kaznovani Celjani
šesti krog je bil za Rudar, Ero Šmart-
no in CMC Publikum zelo uspešen.
»Če doma zmaguješ in osvajaš po toč-
ko na gostovanjih, si lahko tudi pr-
vak,« je dejal trener Celjanov Mari-
jan Pušnik, ki pa je svoje igralce de-
narno kaznoval po remiju v Domža-
lah. Po njegovi oceni so se zgledno
borili, a niso izpolnjevali zadanih na-
log. Drugič zapored si je Publikumov-
ce v gosteh ogledal Bojan Prašnikar,
predsednik kluba Marjan Vengust pa
je kategorično zavrnil možnost nje-
govega prihoda na celjsko klop. Ob
jezeru je bilo več kot tisoč gledalcev
prezadovoljnih s predstavo svojih va-
rovancev v prvem polčasu, 200 navi-
jačev iz Šmartnega pa je za Bežigra-
dom stiskalo pesti celo za popoln iz-
kupiček.
Trije zadetki v mreži Koprčanov, de-
bi Marinka Galiča, skoraj polna tri-
buna, razigrani strateg Velenjčanov Vo-
jislav Simeunovič in togotni Brane Ob-
lak, to so bile bistvene značilnosti obra-
čuna Ob jezeru.
Morje bo počakalo
Simeunovič je priznal, da mu je že
pošteno drselo na klopi »premazani z
milnico«. »Žena sploh ni pogledala na
teletekst. Bila sva dogovorjena, da v pri-
meru poraza odpotujeva na Lošinj. Po
koncu tekme sem ji sporočil: izprazni
kovčke!« Črno- zeleni so povedli s 3:0,
potem pa trepetali za zmago. Vselej je
začel akcije z učinkom 28- letni Želj-
ko Spasojevič. Najprej je s kota podal
Niku Podvinskemu, katerega bombo
je Benedejčič preusmeril v vratnico ter
v mrežo, potem je Spasojevič za 2:0 po
driblingu našel Podvinskega, ta pa v sre-
dini Boruta Arliča, v 40. minuti pa je
»Spale« zaposlil še Klemna Lavriča. Žo-
ga je po udarcu z levico z levega roba
kazenskega prostora zletela v bližnji
zgornji kot presenečenega vratarja Ha-
siča. Občinstvo kar ni verjelo čudovi-
temu pogledu na semafor. Navdušenje
se je poleglo že 2 minuti kasneje. Saša
Jakomin je prišel sam pred velenjska
vrata. To je bila prva napaka reprezen-
tančnega prostega branilca Marinka
Galiča, ki je v drugem polčasu šele s
prekrškom zaustavil prodornega Jako-
mina, za kar bi lahko prejel tudi rdeči
karton. Tretjo neumnost si je privoš-
čil, ko je gostom preprečil hitro izva-
janje po prekršku na sredini igrišča in
upravičeno dobil rumeni karton. »Ni
še najbolje pripravljen, to ste dobro opa-
zili,« je Simke razlagal omizju, pohva-
lil pa rezervista Gregorja Zagerja in
Mirnesa Šišiča. V 66. minuti je Koper
namreč znižal na 2:3, mlada napadal-
ca pa sta morala nadomestiti utrujena
Arliča in Lavriča. Zmago bi lahko za-
gotovil Roman Plesec, ki pa je v 50.
minuti žogo z bele točke (Lavriča je
zrušil Jermaniš) poslal tja, kamor se je
vrgel tudi Hasič. »Sodnik Šart je svoje
delo opravil zelo nešportno. Po vleče-
nju za Jakominov dres ni dosodil bpe-
nala<, potem pa je našemu napadalcu
pokazal še rumeni karton. Res pa je,
da smo jalovi. Rudar se je branil celo
tekmo, dosegel je tri srečne zadetke po
edinih treh strelih v prvem polčasu,.« je
pripovedoval Brane Oblak v svojem zna-
čilnem slogu in zmajeval z glavo ob Si-
meunovičevi »slovenščini«. Slednji je
odvrnil: »Naša zmaga je popolnoma za-
služena, zadetke pa smo dosegli po vr-
hunskih akcijah. V Velenju že dolgo niso
videh tako izjemnega polčasa.« Pred-
sednik Herman Arlič si je mel roke:
»Splačalo se je napasti objektivno bolj-
šega tekmeca, ki do našega tretjega go-
la ni imel priložnosti. Srečen sem, da
so gledalci prišli na svoj račun.«
Dve svatbi
Usodni »da« bosta v soboto izrekla
Vladislav Lungu in Marko Križnik.
Igralca Publikuma sta v Domžalah os-
tala med odmorom v slačilnici. »Tu res
nimam sreče. Na prejšnji tekmi sem
dobil udarec v prsni koš, zdaj so me
kresnih po ustih. Poglejte zatečeno in
počeno ustnico. Pojutrišnjem pa mo-
ram pred matičarja,« je bil žalosten Lun-
gu. V milijonskem Kišinjevu se bo pred
100 svati oženil s Tanjo, ki se mu bo
pridružila v Celju. Štorovčan Marko Križ-
nik si je izbral Klavdijo, na poroki pa
bosta njegova sokrajana Oskar Drob-
ne (Varteks) in Aleš Kačičnik (Era).
Kaj bo dejala nevesta, ko bodo zvečer
gledali obračun Slovenije z Rusijo, bo-
mo skušali čimprej izvedeti.
Tako Lungu kot Križnik ter njuni soi-
gralci bodo denarno kaznovani. »Ka-
zen bo nizka, čeprav so me zelo razo-
čarali. Saj so se borih, vendar: ni bilo
sloge, niso se vzpodbujaU, celo prekli-
njali so in mahali z rokami ob neuspe-
lih potezah. Če bi izgubili, bi imeU le
točko manj. Izjemna vročina ni izgo-
vor. Naj vprašajo delavce v proizvod-
nji, ki se trudijo tudi pri 60 stopinjah
Celzija. Koren? Kot ostali mladi repre-
zentantje je zelo utrujen. Poleg trenin-
gov ima obveznosti tudi pri Rdečem kri-
žu, kjer civilno služi vojaški rok. A v
nedeljo še zdaleč ni bil najslabši. Enajst-
metrovka ni bila sporna,« se je ob zad-
njem stavku le nasmejal Marijan Pu-
šnik, ki je po grobem in nekaznova-
nem prekršku Ozrena (imel je že ru-
meni karton) nad Korenom, ki je oble-
žal, vpil sivolasemu koroškemu roja-
ku: »Daj Korenu rdečega, če simulira!«
Posebno poglavje je enajstmetrovka za
gostitelje tik pred odmorom. Križnik
je z iztegnjeno roko »kontroliral« Ne-
nada Protego, ta pa je podrsal za žogo
in se nespretno povaljal po njej. Z bele
točke je bil natančen, kasneje pa je pri-
trdil tekmecem, da prekrška ni bilo.
»Drago Kos nam še nikoli ni sodil do-
bro,« je zagrenjeno dodal Marjan Ven-
gust in komentiral namigovanja o za-
menjavi na trenerski klopi :^ »Očitno smo
zanimivi marsikomu, potem ko smo v
zadnjih letih prav vsa področja v klubu
dvignili na visoko raven. Držali se bo-
mo dogovora s Pušnikom, ki je zapi-
san v štiriletni pogodbi!« Klepeta di-
rektorja in kasneje še predsednika CMC
Publikuma z Bojanom Prašnikarjem
nista ostala skrivnost (slišala naj bi ne-
kaj kritik celjske igre), po drugi strani
pa ponudbe dobiva tudi Pušnik. Na Skal-
ni kleti mu priznavajo, da je postoril
vehko na planu igre, in se zavedajo, da
to ne bo vselej vidno. Fizično dobro
pripravljeni Celjani so med zadnjim
obračunom uprizorili pravcato ofenzivo,
ko so Domžalčani pred svojimi navija-
či v nadaljevanju prišli do višine nas-
protnega kazenskega prostora šele v 22.
minuti. Beršnjak, Čadikovski, Koren in
Radosavljevič so žogo pošiljah mimo
leve vratnice, potem pa je Domen Berš-
njak pred sodnikovim podaljškom le
prekinil črno serijo. Prosti strel je 20
metrov od gola izsilil Dragan Čadikov-
ski. Še tretjič je poskusil Beršnjak. Žoga
je zadela nekoga v živem zidu, popol-
noma spremenila smer in se zakotalila
v mrežo. Odlični vratar Luka Grešak
je še kar stal na mestu.
Sicer pa bo za Celjane mesec septem-
ber še posebej vroč. Na Skalni kleti bodo
igrali s Primorjem (trenutno 1. na les-
tvici). Rudarjem (pokal), Mariborom
Pivovarno Laško (2.) in Koprom (3.).
Septemberfest!
Brez predsodkov
Nogometaši Ere Šmartnega so še en-
krat dokazali, da bodo trd oreh za vsa-
ko ekipo tudi v prvoligaškem tekmo-
vanju, saj so se še tretjič zapored z go-
stovanja vrnili neporaženi. Skupno so
jim Mariborčani, Goričani in Ljubljan-
čani zabili vsega dva zadetka, kar pet
od skupno osmih točk so osvojili na
tujem. To pa še zdaleč ne pomeni, da
varovanci Draga Kostanjška kar pre-
senetljive rezultate na gostovanjih do-
segajo z obrambno igro. Prav obratno.
Tudi proti Olimpiji so igrali kombina-
torno rn že v uvodu so si priigrali nekaj
polpriložnosti, ki jih žal niso izkori-
stili. V 20. minuti je sledila kazen. Kljub
temu Šmarčani niso odstopili od svoje
igre, kar se jim je obrestovalo v 58. mi-
nuti, ko je napako Olimpijine obram-
be rutinirano izkoristil vse boljši Jovi-
ca Vico, ki je dosegel že štiri zadetke
in je trenutno tudi najboljši strelec moš-
tva. Prav Vico je imel v nadaljevanju še
eno lepo priložnost, ki pa je ostala neiz-
koriščena. Kljub temu, da trener Ko-
stanjšek po tekmi ni bil najbolj zado-
voljen s predstavo, si Šmarčani zaslu-
žijo vse čestitke, enako pa velja tudi za
njihove privržence, ki so se tudi v na-
šem glavnem mestu zbrali v velikem
številu in preglasili maloštevilne Olim-
pijine navijače.
D. OBREZ, D. ŠUSTER
Foto: G. KATIC
Velenjski ponos: Jolanda Čepiak in Željko Spasojevič.
Bojan Prašnikar med Šmartnim, Mariborom,
Celjem in Nemčijo.
NAKRATKO
Grad: Članska in mladin-
ska reprezentanca Slovenije
v karateju je nastopila na tra-
dicionalnem mednarodnem
turnirju v Italiji. Odličja so
osvojili tudi štirje žalski ka-
rateisti. Pri članih sta bila 3.
Teja Šavor in Matjaž Konči-
na. Uspešna sta bila tudi žal-
ska mladinca Andrej Majer
in Luka Maric, ki sta si prav
tako priborila bronasti kolaj-
ni.
Nova Gorica: Vaterpolisti
celjskega Pozejdona so osvo-
jih prvo zmago na mednarod-
nem turnirju. V polfinalu so.
z 12:5 premagali Novo Go-
rico, v finalu pa z 20:1 itali-
jansko Gorico. Najboljša
strelca pri Celjanih sta bila
"Kremžar s 7 in Kacafura s 5
zadetki.
Škofja vas: Na konjeniš-
kem tekmovanju v preskako-
vanju ovir je v tekmi za mla-
dinski pokal Slovenije slavi-
la Kaja Žonta iz Velenja. V
članski kategoriji je bil njen
klubski kolega Aleš Pevec naj-
boljši v parkurju z višino ovir
1,3 in 1,4 metra, v kategoriji
L s postopno rastočo težav-
nostjo pa je slavil Luka Za-
ložnik z Veniš.
Ljubljana: Na odprtem dr-
žavnem prvenstvu v strelja-
nju s pištolami in revolverji
velikega kalibra so člani strel-
skega društva Rečica pri Laš-
kem ekipno osvojili drugi me-
sti, posamezno pa je srebr-
no medaljo prejel tudi Niko
Zoreč v kategoriji revolver.
Velenje: Jolanda Čepiak
bo jutri nastopila na zadnjem
atletskem mitingu Zlate lige
v Berhnu. Praktično si je že
priborila nastop v finalu le-
tošnje velike nagrade, dobi-
la pa je tudi povabilo za Igre
dobre volje, ki bodo od 4.
do 7. septembra v avstralskem
Brisbaneu.
Matkopuszta: Na držav-
nem prvenstvu v jadralnem
letenju so člani Aerokluba Ce-
lje dosegli odlične rezultate.
V standardnem razredu je
Marko Lepetič osvojil 2.,
Uroš Štuklek 3. in Matej Ko-
saber 4. mesto.V odprtem
razredu je podprvak postal
Erazem Polutnik. V soboto
bo Aeroklub Celje pripravil
tekmovanje v natančnem le-
tenju motornih letal. Poteka-
lo bo v dveh disciphnah: na-
vigacijske naloge in točnost
pristajanja, štelo pa bo tudi
za pokal Mestne občine Ce-
Ije.
New York: Velenjčanka Ka-
tarina Srebotnik se je brez iz-
gubljenega niza uvrstila na
glavni turnir odprtega prvens-
tva ZDA. V tretjem krogu
kvalifikacij je s 6:1 in 6:1 pre-
magala še zadnjo oviro, Ra-
driantefyevo iz Madagaskar-
ja.
Celovec: Slovenska kadet-
ska rokometna reprezentan-
ca je pod vodstvom selektor-
ja Matjaža Gučka osvojila 2.
mesto na turnirju Alpe Ja-
dran. Slovenci so v svoji pred-
tekmovalni skupini trikrat
zmagali, v polfinalu prema-
gali še Jugoslavijo z 20:17, v
finalu pa so bili zanje pre-
močni Madžari, ki so slaviU
2 28:26.
Volketstwil: Na mladin-
skem svetovnem roko-
metnem prvenstvu v Švi-
ci so varovanci trenerja Mi-
ša Toplaka po velikem ra-
zočaranju, ko so osvojili
skromno 4. mesto v pred-
tekmovalni skupini A, v
prvi tekmi za razvrstitev
od 13. do 20. mesta pre-
pričljivo ugnali Argentin-
ce s 37:24. Blestel je Lu-
ka Žvižej, ki je dosegel kar
14 zadetkov.
P.Š.
Št. 35 - 30. avgust 2001
ŠPORT
17
Vrnil se je DigI
Priprave košarkarskih prvoligašev s Celjskega še vedno v polnem teku
Letošnji prestopni rok je
buren kot že dolgo ne. Še
najmanj novosti v tem ob-
dobju prihaja iz tabora Ro-
gle, kjer so za kadrovske
spremembe poskrbeh precej
pred ostalimi, trenutno pa
so varovanci trenerja Goraz-
da Bokšana na pripravah
na Rogli.
Največ »prometa« je bilo
pri Elektri in Savinjskih Hop-
sih. Na Polzeli je sodelova-
nje z Olimpijo že obrodilo
sadove. Ljubljančani so Hop-
som odstopili Jasmina Per-
koviča, ki je bil lani poso-
jen Triglavu, in Dejana Jan-
čiča, kar 210 centimetrov vi-
sokega centra. Morda celo
največja okrepitev Savinjča-
nov je Matjaž Tovornik.
»Digl« je še vedno rekorder
po doseženih točkah na eni
tekmi v slovenskem prvens-
tvu. Tovornik se je lani sicer
poslovil od igralske kariere
in v Preboldu že deloval kot
trener, a je bila želja do igre
še vedno premočna. Hopsi so
sodelovali na mednarodnem
turnirju v Ljubljani, kjer so
sicer izgubili obe tekmi, po-
tem pa so se preselili v Črno
na Koroškem, kjer bo trener
Miloš Sagadin dokončno
ocenil sposobnosti izkušene-
ga • bolgarskega branilca, ki
je že nekaj časa na preizkuš-
nji.
Slovenska košarkarska
reprezentanca bo na EP v
1\irčiji v skupini B jutri igra-
la s Španijo, dan kasneje s
Turčijo in v nedeljo z La-
tvijo. Kljub zapletom z Mc-
Donaldom in Alibegovičem
so mnogi mnenja, da je re-
prezentanca končno dozo-
rela tudi za najvišje uvrsti-
tve, s čimer se strinja Boris
Zrinski: »Imamo zelo moč-
no ekipo, ki je zmožna pre-
magati vse. Prvenstvo bo
eno najbolj izenačenih do-
slej. Vsekakor sem opti-
mist. Medalje ne bom na-
povedoval, saj je zanjo tre-
ba imeti tudi precej sreče!«
Nič manj pestro ni v Šo-
štanju, kjer so že poskrbeli
za ustrezne zamenjave. Moš-
tvo je po besedah trenerja
Darka Mirta precej kvalitet-
nejše od lanskega. V klub so
privabili štiri nove košarkar-
je, od tega kar tri iz tujine. Iz
Igoikeje sta prišla 205 cm vi-
soko krilo Predrag Šaparac
in izkušeni Milan Marinko-
vič, ki je pred 13 leti že igral
v Sloveniji. Tretji tujec je
Aleksandar Belanovič, ki je
prišel iz Beopetrola, velika
okrepitev pa bo zagotovo tu-
di branilec Dagmar Dražo-
vič, bivši igralec Krke in Po-
stojne, pred tremi leti prvi
strelec naše lige. Zelo blizu
dogovora z Elektro je bil tu-
di Ervin Dragšič, ki pa bo
bržčas kariero nadaljeval v
tujini. Tako kot Polzelani so
tudi košarkarji Elektre trenut-
no na Koroškem.
Z bazičnih priprav s Koz-
jega so se medtem že vrnili
Šentjurčani, ki bodo v novo
sezono po dogovoru med glav-
nima pokroviteljema štartali
z imenom Alpos Kemoplast.
Bistvenih sprememb ne bo,
saj proračun kluba ostaja 35
milijonov tolarjev. Moštvo je
zaenkrat kar precej oslablje-
no, saj so Živko Misirača,
Matej Črešnik, Dejan Toma-
žin in verjetno tudi Jadran-
ko Čovič že bivši člani klu-
ba, v Šentjur pa so zaenkrat
poleg Novaka in Djakoviča pri-
vabili še 24- letnega, 205 cm
visokega centra Ivico Boži-
ča, ki je zadnjo sezono igral
pri prvoligašu iz BiH Ljubuš-
kem. Tudi letos bo imel Igor
Pucko precej težav na polo-
žaju centra, čeprav ni izklju-
čeno, da se bodo v Šentjurju
še okrepili.
Tudi v Laškem še niso do-
končno oblikovali ekipe, če-
prav bodo pivovarji sezono
pričeli veliko prej kot ostali
prvoligaši s Celjskega. Prvi vtis
glede okrepitev je precej boljši
kot je bil v nekaterih zadnjih
sezonah. Tory Walker zanes-
ljivo ostaja v Laškem, kar ne
velja za Ronalda Nunnarya,
ki ni našel skupnega jezika s
trenerjem Predragom Kruš-
čičem. Toda v Laškem imajo
na preizkušnji že novega tem-
nopoltega Američana Jermai-
na Spiveya. 29-letni in 189
cm visoki košarkar je zadnjo
sezono odigral v Izraelu pri
tamkajšnjem 1-B ligašu Na-
hariyi. Kruščič ni hotel kon-
kretno oceniti kvalitet tega ko-
šarkarja, ki bo v Laškem os-
tal vsaj do konca tedna. Pri-
ložnost bo v tej sezoni konč-
no dočakal tudi mladi Jugo-
slovan in bivši igralec Parti-
zana Predrag Djulovič, kar
pa še ne velja za Fuada Mem-
čiča in Jerneja Tilingerja, ki
odhajata na posojo k Rudar-
ju, ista usoda pa čaka tudi mla-
dega jugoslovanskega repre-
zentanta Vladimirja Popovi-
ča, ki bo posojen Elektri. Ju-
re Eržen dokončno zapušča
Pivovarno Laško in bo tako
kot pred njim že Samo Udrih,
kariero najverjetneje nadalje-
val pri Slovanu.
DEJAN OBREZ
Laško pivo domačim
Laščani pred Bambergom, Dono in Slovakofarmo -
Slavko Duščak MVP turnirja
V Laškem je bil konec tedna tradicio-
nalni košarkarski turnir Laško pivo. Za-
radi bližajočega se prvenstva Stare celi-
ne, organizatorjem v Tri lilije ni uspelo
privabiti kakšnega »velikana«. Poleg Laš-
čanov so sodelovali slovaški prvak Slo-
vakofarma, zagrebška Dona in moštvo Zo-
rana Slavniča Bamberg iz Nemčije.
Turnir so brez poraza osvojili Laščani in
tako že drugič prejeli pokal Laškega piva.
Tokrat ga je iz rok sekretarja kluba Aleša
Antauerja prejel novi kapetan Goran Ju-
rak, ki si kapetanski trak nedvomno zaslu-
ži, saj je po odhodu Lisice pravi vodja eki-
pe. Pivovarji so imeU še največ težav na prvi
tekmi z moštvom slovitega jugoslovanskega
branilca Zorana Slavniča- Moke, ki so ga ug-
nali šele po podaljških. Laščane je, čeprav
so imeli tekmo že skoraj dobljeno (vodili so
že za 14 točk), poraza rešil Primož Brolih,
ki je zadel s težkega položaja v zadnji se-
kundi tekme in priboril podaljšek, kjer so
le uspeli zmagati s 95:94. Blestel je Slavko
Duščak, ki je dosegel kar 27 točk; kar pet-
krat je zadel za tri točke. Drugi dan turnirja
so domači s 74:69 premagali zagrebško Do-
Strelci za Pivovarno Laško: Jurak 43
točk, Miletič 19, Walker 23, Memčič 6, Duš-
čak 50, Brolih 16, Vujičič 24, Pavič 48,
Bajramovič 8, Djulovič 18.
no in si že zagotovili prvo mesto.V zaključ-
ni tekmi pa so Laščani zanesljivo premagali
še Slovakofarmo z 86:81. Trener Predrag
Kruščič je bil s prikazano igro zadovoljen,
čeprav napoveduje še veliko dela, da odpra^
vi pomanjkljivosti. Tekme so bile pomem-
bne predvsem za spoznavanje igralcev, ki so
že prikazali dobršno mero uigranosti. Orga-
nizatorji so podelili tudi nagrado za najko-
ristnejšega igralca, ki jo je po pričakovanjih
prejel najboljši strelec domačih, Ljubljan-
čan v dresu Laškega Slavko Duščak. Izmed
novincev se je domačemu občinstvu najbo-
lje predstavil Smiljan Pavič, ki je v treh tek-
mah dosegel kar 48 točk in ujel 29 žog. V
Tory VValker ima »šolski« izmet.
moštvu še ni bilo Samirja Leriča, ki bo z
reprezentanco BiH sodeloval na EP.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIC
Pred
polnoletnostjo
Pohod od Celja do Logarske doline
bo tokrat štel za evropski pokal
Na prvo soboto v mesecu
septembru slovenske pa tudi
tuje pohodnike pot vodi od
Celja po levem bregu Savi-
nje preko Polzele v Zgornjo
Savinjsko dolino. Cilj 17. po-
hoda v Logarski dolini bo
tokrat zadnjič v kampu, ka-
sneje pa bo proga nekoliko
daljša, predvidoma dolga
točno 75 kilometrov.
Starti skrajšanih razdalj bo-
do ob 8.30 v Mozirju, ob 9.30
v Ljubnem (v omenjenih kra-
jih bodo lahko izstopili tisti,
ki bodo začeli v Celju) in ob
10.30 v Lučah. V Logarski do-
lini bodo najpočasnejše ča-
kali do 19. ure. Vsi najboljši
tekači bodo s Trga celjskih
knezov odhiteli ob 6. uri. Ul-
tramaraton bo prvič štel tu-
di za evropski pokal, zato or-
ganizatorji pričakujejo re-
kord proge. Že precej let šte-
vilni češki koloniji se bo le-
tos pridružila množična
nemška odprava. Mudilo se
ne bo Francu Smodišu, »pio-
nirju« maratona, ki edini ni-
koli ni manjkal, napovedal
pa je vztrajen boj do jubilej-
ne, 20. zvezdice.
Startnina je 4 tisoč SIT, za
dijake, študente in upokojen-
ce pa tisočaka manj. Pokrila
bo le 30 odstotkov stroškov.
Udeležba na maratonih v
Bielu in Eisnachu je dvakrat
dražja. Društvo maratoncev
in pohodnikov Celje je že ta-
ko utečeno v organizaciji, da
zapletov na zahtevni priredi-
tvi ni pričakovati. V veliko
pomoč pa bodo znova pripad-
niki Slovenske vojske. Voj-
ska pa sodi tudi med prve fa-
vorite že 17. preizkušnje, ki
jo je Občina Celje podprla z
200 tisoč SIT. »Slavnostna
proglasitev rezultatov bo prej,
tokrat že ob 14. uri, ko bodo
na cilju vsi najboljši tekmo-
valci,« je noviteto predstavil
vodja maratona Ivan Žaberl.
D.Š.
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
6. krog: Rudar - Koper Šport
Line3:2 (3:l);Podvinski (13),
Arlič (18), Lavrič (41); Jako-
min (42), Bunjevčevič (66).
Domžale - CMC Publikum 1:1
(1:0); Protega (45, 11-m);
Beršnjak (90). Olimpija - Era
Šmartno 1:1 (1:0); Tiganj
(19); Vico (58 ) Vrstni red:
Primorje, Maribor Pivovarna
Laško 13, Koper 12, CMC Pub-
likum 11, Era Šmartno, Olim-
pija 8, Mura, Živila Triglav,
Rudar 7, Korotan 6, Domža-
le 5, Hit Gorica 2.
2.SNL
3. krog: Elan - Dravinja 0:3
(0:1); Vodopivec (24), Koc-
jančič (63), Omeragič (90).
Vrstni red: Livar Ivančna Go-
rica, Dravograd, Bela Kraji-
na, Zagorje 7, Aluminij, Že-
lezničar Ligro, Bakovci 6,
Dravinja 5, Viator&Vektor 4,
Nafta, Renče-Goriška Brda,
Tabor, Jadran Šepič 3, Dra-
va Asfalti Ptuj 1, Feroterm
Lenterm, Elan 0.
3. SNL- sever
3. krog: Malečnik - Inde
Vransko 2:0 (1:0), Mons
Claudius - Paloma 1:0 (0:0),
Hajdina - Usnjar Šoštanj 0:3
(0:1), Stoj nci - Šmarj e pri Jel-
šah 2:0 (1:0), Zreče-Pobrež-
je Gradiš 5:3 (2:2). Vrstni
red: Krško Posavje, Mons
Claudius, Stojnci 9, Maleč-
nik 7, Kozjak Radlje, Inde
Vransko 6, Usnjar Šoštanj,
Hajdina 4, Zreče, Šmarje pri
Jelšah 3, Bistrica 1, Pobrež-
je Gradiš, Paloma, Gerečja
vas 0.
ŠPORTNI
KOLEDAR
S0B01A1.9.
NOGOMET
MNZ Celje, 1. krog: Op-
lotnica - Šentjur 2001, Laš-
ko - Kozje, Kovinar - Posavje
Brežice (15).
NEDEliA2A -
NOGOMET
2. SNL, 5. krog- Vipolže:
Renče Goriška Brda - Dravi-
nja (16.30).
3. SNL, 4. krog: Inde Vran-
sko - Pobrežje Gradiš, Šmar-
je pri Jelšah - Zreče, Usnjar
Šoštanj - Krško Posavje, Ma-
lečnik - Mons Claudius (17).
Št. 35 - 30. avgust 2001
18
KRONIKA
Pozor na
rumene rutice!
Naslednji teden bo na cestah več otrok - Policisti zato
ostreje nad kršitelje predpisov
Začetek šolskega leta je
naporen tudi za policiste,
saj v tem času že izvajajo
številne aktivnosti za za-
gotovitev večje varnosti
otrok v prometu.
Policisti so pregledali pro-
metno signalizacijo na ob-
močju celjske policijske
uprave, še posebej v bližini
šol in vrtcev ter o nepravil-
nostih obvestili odgovorne
službe. Povezali pa so se tudi
s predstavniki lokalnih
skupnosti, delujočimi ob-
činskimi sveti za preventi-
vo in vzgojo v cestnem pro-
metu in jih seznanili z mož-
nostmi aktivnega varovanja
otrok na poti v šolo in iz
nje. Še jutri pa bodo akcijo
Hitrost ubija izvajali na šir-
šem celjskem območju.
Kot vsako leto, bodo tudi
letos policisti sodelovali na
uvodnih roditeljskih sestan-
kih s starši prvošolcev. Za-
nje bodo pripravili tudi
krajša predavanja o promet-
ni varnosti, jih popeljali po
šolskih poteh in jih poučili
o upoštevanju predpisov.
Večji poudarek bo letos na
nadzoru voznikov enosled-
nih vozil, dosledno pa bodo
preverjali tudi tehnično ure-
jenost avtobusov in ostalih
vozil, ki so namenjena pre-
vozu otrok in psihofizično
stanje voznikov. Tu je po-
membno še omeniti, da s pr-
vim septembrom stopi v ve-
ljavo del določb tretjega člena
»Pravilnika o pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati vozila in
vozniki vozil, s katerimi se
vozijo skupine otrok«, ki
med drugim predpisuje, da
se za prevoze ne smejo upo-
rabljati avtobusi, starejši od
dvanajst let.
Letos so bili otroci ude-
leženi v 140 prometnih ne-
srečah na Celjskem, v 71
primerih so bili povzroči-
telji, štirje pa so letos v ne-
srečah izgubili življenje,
lani v enakem obdobju
dva. Ker se stanje promet-
ne varnosti slabša, polici-
sti apelirajo na starše,
vzgojitelje in ostale skrb-
nike, naj tudi s svojim zgle-
dom zagotovijo pogoje za
čim večjo varnost otrok v
prometu. Še posebej pa naj
svoje otroke ustrezno opre-
mijo še z rumeno rutico in
odsevnimi telesi (kresnič-
ko).
SIMONA ŠOLINIČ
Ranjena otroka
štirinajstletna M.P. iz Tepanja se je v soboto, 25. avgu-
sta, huje ranila pri padcu s kolesa.
Mladoletnica se je z gorskim kolesom vozila po lokadni
cesti iz Lipoglava proti Ločam. V strmem klancu navzdol je
izgubila oblast nad kolesom, zaradi česar je padla in pri
tem utrpela hude telesne poškodbe.
Do druge nesreče, v kateri se je ranil otrok, je prišlo v
ponedeljek, 27. avgusta, v Laškem. Petnajstletni P.A. iz Laš-
kega je s kolesom z motorjem vozil po Trubarjevem na-
brežju proti Marija Gradcu. Za njim je vozil prav tako voz-
nik motorja s kolesom, 14-letni S.E. iz Laškega.
Slednji je trčil vanj, medtem ko je petnajstletnik začel na
vozišču polkrožno obračati. V trčenju se je hudo poškodo-
val 13-letni P.M., sopotnik na prvem vozilu.
Za varno pot v šolo
Na Ljubljanski cesti v Ce-
lju, v bližini II. Osnovne
šole, kjer so zaradi nepri-
merne izvedbe odstranili hi-
trostno oviro, te dni delav-
ci podjetja CM Celje zaklju-
čujejo z gradnjo nove ši-
kane. S tem bo do prvega
šolskega dne odpravljena
še ena celjskih črnih pro-
metnih točk.
Kot so vodstvu 11. OŠ Ce-
lje ter staršem v strokovnih
službah mestne občine ob-
ljubili po odstranitvi hitrost-
ne ovire, so za umirjanje pro-
meta po Ljubljanski iskali
najustreznejšo rešitev. Na-
zadnje so se na predlog pro-
jektanta, podjetja CM Celje,
ki je tudi izvajalec del, od-
ločili za šikano z vizuelnim
in fizičnim zoženjem voziš-
ča ter urejeno kolesarsko ste-
zo, rešitev, ki je uveljavlje-
na zlasti na Nizozemskem.
Gradnja šikane je občinski
proračun veljala okoli 15 mi-
lijonov tolarjev.
Skladno s priporočilom
republiškega sveta, ki se letos
v zagotavljanju boljše pro-
metne varnosti zavzema zla-
sti za omejevanje hitrosti
voznikov, so se v Celju od-
ločili tudi za nakup opozo-
rilne table oziroma avtomat-
skega radarja, ki bo vozni-
ke opozarjal, kako hitro vo-
zijo. Radarsko tablo bodo
selili po šolskih okoliših,
najprej pa jo bodo namestili
na Dečkovo cesto, v bliži-
no IV. OŠ Celje, kjer bo voz-
nikom merila hitrost že v
ponedeljek. Kot pravi stro-
kovni sodelavec za promet
MOC Iztok Uranjek, jo bo-
do čez nekaj časa premak-
nili na Ljubljansko, tudi za-
to, da bi preverili, koliko
bo nova hitrostna ovira na
vozišču pripomogla k umir-
janju prometa na tej mest-
ni ulici.
Že tradicionalno bodo v
ponedeljek in torek, prva dva
šolska dneva, šolarje in voz-
nike pred posameznimi šo-
lami pričakali tudi redarji.
ki bodo bdeli nad promet
no varnostjo najmlajših.
I. STAMEJČIČ
Foto: G. DOMJAN
Po nizozemskem vzgledu bodo na Ljubljanski cesti promet umirjali z
zoženjem vozišča.
KRONIKA
19
Smrtne steze
na Celjskem
Cesta Velenje - Slovenj Gradec usodna za 22-letnega M.Ž. iz Mislinje - Letos
na celjskih cestah že 32 mrtvih - Kazni ne zaležejo
Dvajsetletni J.Ž, iz Misli-
nje je v petek, 24. avgusta,
izven Paškega Kozjaka za-
čel prehitevati tovorno vo-
zilo ravno v trenutku, ko
mu je nasproti pripeljalo
osebno vozilo. Mladi voz-
nik je tovornjak kljub te-
mu uspel prehiteti, a je na-
to ostro zavil desno predenj
in takrat izgubil oblast nad
vozilom ter silovito trčil v
skalo ob desnem robu vo-
zišča.
V trčenju je na kraju ne-
sreče umrl njegov sopotnik
22-letni M.Ž., voznik in dru-
gi sopotnik, 19-letni M.R. sta
bila laže ranjena. Hude poš-
kodbe je utrpel 25-letni V.P.,
ki je bil prav tako v vozilu.
Ker so ponesrečenci ostali
vkleščeni v vozilu, so mora-
li pri reševanju sodelovati tu-
di gasilci.
»Omenjeni dvaindvajsetlet-
nik je letos že dvaintrideseta
smrtna žrtev na cestah celj-
ske regije. Glede na to, da je
pred nami še ves jesensko-
zimski čas, ko je ogrožena
predvsem varnost pešcev, se
utegne število smrtno pone-
srečenih povzpeti še na 50,«
pravi načelnik urada unifor-
mirane policije pri Policij-
ski upravi Celje Bojan Vre-
čic, ki je predstavil sedem-
mesečne rezultate analize sta-
nja prometne varnosti na
Celjskem.
V Sloveniji se je letos zgo-
dilo 19 odstotkov smrtnih ne-
sreč manj kot lani, na našem
območju pa krepko izstopa-
mo od tega povprečja. Vre-
čic namreč meni, da je sta-
nje že skoraj kritično, saj je
letos v prometu na Celjskem
umrlo kar 71 odstotkov več
ljudi kot v enakem obdobju
lani.
Največ tragičnih nesreč se
je letos zgodilo na območju
PP Celje (8), na območju PP
Žalec (6), in na območju PP
Šmarje pri Jelšah ter PP Laš-
ko (5). Čeprav »črnih točk«
ni, v negativnem smislu naj-
bolj izstopa cesta Celje - Zi-
dani Most, kjer so sredi juli-
ja izgubiU življenje trije mla-
di ljudje. Posebna značilnost
letošnjega krvavega leta na na-
ših cestah je tudi ta, da so se
zgodile kar štiri nesreče, v ka-
terih sta umrli dve osebi hkrati
in ena, v kateri so umrli tri-
je. Lani takšnih primerov ni
bilo.
Najbolj ogrožena katego-
rija udeležencev v cestnem
prometu so vozniki in njihovi
sopotniki, takoj za tem mo-
toristi in pešci. Med vodilni-
mi vzroki, zakaj do nesreč
pride, sta še vedno nepravil-
na stran in smer vožnje ter
neupoštevanje omejitve hitro-
sti. Odločilen dejavnik pri
najbolj tragičnih nesrečah pa
je alkohol. »Kar 11% povzro-
čiteljev vseh prometnih ne-
sreč je bilo vinjenih. Povpreč-
na stopnja vinjenosti pri vseh
je bila 1,57 g alkohola/kg kr-
vi,« pravi Vrečic in dodaja,
da so v to smer naravnani tu-
di policijski ukrepi. Da bi bili
učinkoviti, ni videti, kar priz-
nava tudi Vrečic. V sedmih
mesecih so policisti namreč
»ujeli« skoraj 44 tisoč krši-
teljev cestnoprometnih pred-
pisov, napisali več kot osem
tisoč predlogov sodniku za
prekrške in izdali okrog 35
tisoč mandatnih kazni. A uda-
riti po žepu, vemo vsi, ni do-
volj, ob tem se spomnimo še
na primer, ko je brezobziren
voznik na poti od Velenja do
Celja storil prekrškov kar za
200 tisočakov. Mogoče se bo
v »verigo radarjev« ujel še kak-
šen podoben njemu, saj po-
licisti zaradi začetka šolske-
ga leta že poostreno izvajajo
nadzor hitrosti.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: JOŽE MIKLAVC
Radarske
kontrole
bodo«.
• jutri, 31. avgusta, dopold-
ne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju
Celja;
• v soboto, 1. septembra,
ves dan na območju celot-
ne regije;
• v nedeljo, 2. septembra,
dopoldne na območju ce-
lotne regije, popoldne pa na
območju Slovenskih Ko-
njic;
• v ponedeljek, 3.septem-
bra, dopoldne na območju
Žalca, popoldne pa na ob-
močju Velenja;
• v torek, 4.septembra, do-
poldne na območju Šentjur-
ja, popoldne pa na območ-
ju Rogaške Slatine;
• v sredo, 5.septembra, do-
poldne na območju Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na
območju Žalca;
• v četrtek, 6.septembra,
dopoldne na območju Ve-
lenja, popoldne pa na ob-
močju Šentjurja;
Cesta Velenje - Slovenj Gradec je bila usodna za 22-letnega M.Ž. iz Mislinje.
MINI KRIMICI
Elektro
zmikavt
Nekdo je dobil minuh vi-
kend pravi električni preb-
lisk in se odpravil na lov na
»kablovje«. Tako je v Hom-
cu pri Rečici ob Savinji ukra-
del dva koluta štirižilnega
električnega kabla v skupni
dolžini okrog 800 metrov.
Elektro Celje je z dejanjem
oškodovano za okrog pol mi-
lijona tolarjev.
Klofuta
sem ter tja
Do množičnega ravsanja
je v soboto, 25. avgusta,
prišlo na Šmartinskem je-
zeru. Tam si je nekdo omi-
slil neprijavljeno množič-
no prireditev, ki se je men-
da končala tudi z množič-
nimi klofutami. Pet oseb
naj bi zaradi pesti utrpelo
lahke telesne poškodbe, ena
pa naj bi jo huje skupila.
Celjski policisti, ki so jo ta-
krat proti jezeru šibali z
nadzvočno hitrostjo, so si
delitev klofut zabeležili,
nekaj papirja pa bo šlo tu-
di tokrat za kazenske ovad-
be in predloge sodniku za
prekrške.
Lov za
nakitom
v Velenju te dni razsaja pra-
va nakitomanija. Vlomilec je
namreč v soboto, 25. avgu-
sta, na silo obiskal stanovanj-
sko hišo, last A.G., na Jeri-
hovl cesti. Dodobra je prei-
skal bivalne prostore in us-
pel najti tri zlate ogrlice, za-
pestnico, štiri prstane, dve ve-
rižici in manjšo vsoto denar-
ja. Nenavadni obisk je stal
lastnika dobrih 200 tisoča-
kov.
S pestmi
nad policiste
Kot se to reče, je za celj-
skimi policisti še ena uspe-
šna intervencija. Zgoditi se
je imela v nedeljo, 26. av-
gusta, na lokaciji Šmarje pri
Jelšah. V nekem gostinskem
lokalu se je skupinica piv-
skih bratov razhudila, a so
jih umirili modri brati. Za-
radi odpora do policistov so
26-letnega B.L. morah pri-
jeti celo na bolj trdo (s pri-
silnimi sredstvi). V posto-
pek pa sta svoje pesti vme-
šala tudi 20-letni B.P. in 21-
letni G.B. Brez skrbi. Mo-
drina je vse imela pod nad-
zorom, vročekrvneže so pri-
vedli k sodniku za prekrš-
ke, dva med njimi pa sta si
nakopala še kazensko ovad-
bo.
Vribičijo
Neznani ribič se je v no-
či na petek, 24. avgusta, v
prostorih ribiške družine Ve-
lenje oskrbel z dvema zlož-
ljivima ribiškima palicama
in s torbo z ribiškim pribo-
rom. Ribiško družino je s
tem oškodoval za okrog 170
tisočakov. Kaj oziroma ko-
ga bo »upecal« z nakrade-
nim materialom, ve samo
on.
NOČNE CVETKE
• Policisti vljudno naproša-
jo neznance, ki so bili tako
pogumni, da so vlomili v kar
šest jeklenih lepotcev in si na-
basali žepe z denarci, naj bo-
do še tako pogumni in se pri-
javijo sami. V zameno dobi-
jo temu ustrezno policijsko
varovanje in toplo malico v
prostorih na Ljubljanski....
• Marjeti je verjetno prejš-
nji teden skoraj gor vrglo ves
poobedek, ko je zagledala ne-
verjeten prizor. V želodcu pa
menda ni bilo prijetno niti
že vsega vajenim policistom.
Ženska se je obrnila nanje,
saj je imela »problem« z be-
gunskim otrokom. Ta je iz
nam neznanega in nerazum-
ljivega razloga prijel mačkona
in ga nasadil na kol. Da si je
ubogi mjavkač zaslužil tak-
šno količenje, ne verjame-
mo.
• So pa policisti minuli pe-
tek prisopihali tudi v Nuši-
čevo v Celju, kjer jim je pod
nos vleklo duh po klobasah.
Tja so jih poklicali sosedje,
ker naj bi se iz nekega stano-
vanja kadilo sto na uro. Iz-
kazalo se je le, da je Bernard
bolj slab kuhar, saj je ob ku-
hanju klobas milo zaspal. In
ostal brez kosila.
• Igorja je pretekli teden
močno zas(k)rbelo, saj je ugo-
tovil, da pogreša svoje dekle.
V pravem pomenu besede. O
njej naj ne bi bilo ne duha ne
sluha. Da bi jo izsledih, je
poprosil policiste in bil ves
iz sebe, le kje je njegova lju-
bezen. Odgovor je bil v so-
sednji sobi, kjer je deklina
meni nič tebi nič prijetno
dremala.
• Znani Celjanček utegne
imeti bližnje srečanje s sod-
nikom za prekrške, za kar pa
je bojda kriv njegov mega-
dober(?) jekleni lepotec. Mi-
migrede, viden je še posebej
ob nedeljah na ulicah mesta
Celja. Pred dnevi so mu na-
mreč policisti zamahali s stop
palico, saj so se čudih, kako
lahko nekdo uživa v vožnji
takega »the best« avta in se
ob tem požvižga na predpi-
se...
Roko potegnilo v stroj
V soboto, 26. avgusta, se je pri delu v obiralnici hme-
lja hudo ranila delavka M.K. s Hrvaške.
Ko je hotela s tekočega traku pobrati nož, so ji valji
zagrabili prste in ji potegnili roko do ramena v stroj. Kljub
šoku je delavka uspela sama ugasniti stroj. Hudo ranjeno
so prepeljali v celjsko bolnišnico. Kot smo izvedeh, naj bi
bila tuja krivda izključena.
Zgorel tudi iimelj
V večernih urah v soboto, 25. avgusta, je izbruhnil
požar na ostrešju gospodarskega poslopja, last J.O., v
Zgornjih Gruškovjah pri Žalcu.
Zgorelo je okrog 800 kilogramov hmelja, 50 nakladalk
sena in nekaj kmetijske mehanizacije. Živino in kmetij-
ske stroje so domačini in sosedje pravočasno rešili. Gmot-
no škodo zaenkrat ocenjujejo na okrog pet milijonov to-
larjev, kot možen vzrok za požar pa navajajo pregretje osi
na ventilacijski kupoli, zaradi česar so se najprej vneli
drobni delci hmelja in pajčevina v okolici, od tam pa se je
ogenj razširil na ostale dele gopodarskega poslopja. Pri
reševanju je bil lažje ranjen en domačin, ki mu je na glavo
padla opeka in en gasilec, ki je padel skozi odprtino za
seno. S.Šol., Foto: GAŠPER DOMJAN
Št. 35 - 30. avgust 2001
20
FOTOREPORTAZA
Prikaz mečevanja japonskih srednjeveških mečevalcev; novost letošnjega Srednjeveškega dne in Aronovih viteških iger.
Žgoče sonce, bel kamen ter dleto in kladivo v rokah kamnoseka, ki mu je pri delu pomagala tudi otročad.
Pozabljen, zavržen, prezrt. V tolažbo mu je ostala le
lobanja umrlega očeta...
Vitez Briški je tokrat z buzdovanom ukrotil doslej na Starem gradu nepremagljivega Viljema
Rovtarskega.
Konj v galopu, Viljem Rovtarski pa s kopjem v roN
Gospoda
gobave
Srednjeveški dan in Aronove '
Celjem privabila več tisoč
Staremu gradu nad Celjem je v soboto p&
krojila grajska gospoda, Herman in Barbara
ska z gosti iz Kranjskega, Avstrijskega, Češ
ter Italijanskega, vitezi domačih in sosednjil
žel, vse tja do Japonske, glumači, mojstri rok<
skih spretnosti in veščin na srednjeveški trŽ
plesalke, pa žonglerji, bnihalci ognja, eksol
Nursel, dvomi norček ter tatici in opravljivk
so delo dajali biriču Perkhusu.
Množica preko 200 kostumirancev v srednj
kih opravah pod taktirko Turističnega društva
ter Darje in Andreja Žnidaršiča iz zavoda Moj
je Celjane in obiskovalce Starega gradu zadnjo s
Št. 35 - 30. avgust 2001
FOTOREPORTAZA

M množico, ki je z zadržanim dihom spremljala
Če ne bi toliko vzdihovali in na trenutke prav pretresljhni tožeče moledovali, jih večina globoko v jami pod grajskim mostovžem niti opazila ne bi. Tako pa je
bila v soboto z gobavci, odmaknjenimi od sveta in odvisnimi od dobre volje tistih, ki so jim v košari z vrvjo spuščali najnujnejše za prenvetje, vidna tudi
druga, temnejša in boleča plat srednjega veka.
Ni trajalo dolgo, da jo je končno le ujel in uklonil - biric Perfchus letos še
posebej jezikavo opravijivko, namreč.
Prvi večerni mrak je bil dobra priložnost, da se predstavijo bruhal« ognja. Za
uvod in opozorilo obiskovalcem, da jih kasneje v noč čaka še ognjemet s
Friderikovega stolpa.
Udav Miško se je skupaj z razposajenim dvomim norčkom
prejšnja leta vsedel v srce prenekaterega grajskega
obiskovalca. Tudi letos, le da z drugim skrbnikom.
Na levo uteži, na desno sladke dobrote - a menjava je bila sklenjena šele, ko je kupec odštel
kovance, posebej za to priložnost skovane na srednjeveški tržnici.
baržunUf
a slami
v soboto na Stari grad nad
ali vitezi z lesenimi meči
Sustu zdaj že tradicionalno popeljala nekaj sto-
•zaj. V čas, ko se je lok življenja vil od razko-
*bav in pojedin v baržun ovite gospode do go-
^ odmaknjenih od sveta in obsojenih na živo-
^ in čakanja na smrt na prgišču slame. V čast
^ice, kar je Celje dobilo mestne pravice, pa je
^ležje mesto obiskal še sam Friderik II., vehki
^ vseh novodobnih malih vitezov, ki so z lese-
mnogi med njimi pa tudi v viteških srajči-
^ačicah, svoj domišljijski svet za en dan lahko
^i v resničnost.
IVANA STAMEJČIČ
► Foto: GREGOR KATIC, GAŠPER DOMJAN
Št. 35 - 30. avgust 2001
22
NASI KRAJI IN LJUDJE
Usposab-
ljanje na
Trebniku
v ponedeljek se bo na
dvorcu Trebnik v Sloven-
skih Konjicah pričelo uspo-
sabljanje z naslovom Pro-
jektni management, ki ga
bodo izvedli sodelavci Zdru-
ženja za projektni manage-
ment Slovenije.
Usposabljanje je sestavlje-
no iz treh modulov, prvi se
pričenja v ponedeljek, trajal
bo pet dni, namenjen pa je
brezposelnim z najmanj V.
stopnjo izobrazbe. Drugi mo-
dul je namenjen strokovnja-
kom, ki se ukvarjajo z raz-
vojem, pričel pa se bo 17. sep-
tembra. Tretji modul, ki se
pričenja 6. septembra, je na-
menjen vodilnim in vodstve-
nim delavcem, trajal pa bo
dva dni. Usposabljanje je
brezplačno, prijave pa spre-
jemajo na številki 758 04 80.
AMS
Množični
tek skozi
pet vasi
Sobotnega množičnega
teka skozi pet vasi: Matke,
Pongrac, Griže, Šešče in
Sveti Lovrenc se je udeleži-
lo več kot osemdeset tekmo-
valcev iz vse Slovenije.
Progi sta bili dolgi 4,4 in
10,8 kilometra. To je bil že
deveti rekreacijski tek, ki je
vključen tudi v republiško ak-
cijo Slovenija teče za zdrav-
je. Športno društvo iz Matk
je tekmovanje odlično orga-
niziralo. Najboljši trije v po-
sameznih kategorijah so do-
bih medalje in pokale, vsi
udeleženci teka pa tudi spo-
minska darila.
J.V.
Paraplegiki z znanimi rekreativci
Zdravilišče Laško in Zveza paraplegikov Slovenije sta minuli teden pripravila že
tradicionalni teniški turnir, na katerem so se najprej v dvojicah s paraplegiki pomerili
delavci zdravilišča, nato pa še znani Slovenci.
Na teniško igrišče Camloh v Laškem so tokrat prišli Zvonko Murgelj iz Vitala, ustavni
sodnik Ciril Ribičič, direktor celjske enote Zavarovalnice Adriatic Marjan Krajnc, športni
komentator Ivo Milovanovič, direktor Zavarovalnice Triglav v Celju Ivan Mirnik in nekda-
nji košarkar Peter Vilfan. Zmagala je dvojica Boris Šter in Ciril Ribičič, druga sta bila
Slavko Bračič in Peter Vilfan, tretja pa Mojca Tomažin in Marjan Krajnc.
JI, Foto: GK
Poostreno z odpadki
Prilagajanje slovenske
okoljske zakonodaje evrop-
skim standardom in pred-
pisom narekuje tudi strož-
ji in bolj dosleden nadzor
nad ravnanjem in pogoji od-
laganja komunalnih od-
padkov. V celjskem podjet-
ju Javne naprave so zato s
poletjem uvedli nekaj no-
vosti na odlagališču komu-
nalnih odpadkov v Bukovž-
laku.
Ravnanje z odpadki ter na-
čine odlaganja le-teh urejata
posebna pravilnika, v kate-
rih je bila že ob sprejemu
opredeljena tudi postopnost
uvajanja novih predpisov. Ta-
ko v celjskem podjetju Jav-
ne naprave od 1. julija dalje
zahtevajo, da-podjetja oziro-
ma drugi povzročitelji nene-
varnih komunalnih odpad-
kov ob odlaganju skladno s
Pravilnikom o ravnanju z od-
padki priložijo evidenčni list
o ravnanju z odpadki. Brez
potrditve evidenčnega lista
odlaganje odpadkov ni več
dovoljeno. Hkrati morajo
povzročitelji odpadkov sklad-
no s Pravilnikom o odlaga-
nju odpadkov predložiti tu-
di oceno odpadka, ki ne sme
biti starejša od enega leta, ve-
ljavna pa je le ocena, ki jo je
izdelala s strani ministrstva
za okolje in prostor pooblaš-
čena institucija.
Ker večina še nima izdela-
ne ocene odpadkov, pojas-
njujejo v Javnih napravah, je
v prehodnem obdobju še do-
voljeno odlagati odpadke
zgolj s predloženim potrdi-
lom, da je ocena v izdelavi,
in z izpolnjenim obrazcem
B o lastnostih odpadkov.
Strožji red odlaganja od-
padkov na odlagahšču v Bu-
kovžlaku ne velja za gos-
podinjstva oziroma občane,
ki sami pripeljejo odpadke.
Še vedno lahko vsi, ki so
vključeni v organiziran od-
voz odpadkov z območja
celjske regije, dvakrat let-
no pripeljejo in na odlaga-
lišču brezplačno odložijo
prikolico odpadkov.
Podjetja in organizacije, ki
imajo večje kohčine odpad-
kov, so o spremembah pra-
vočasno opozorili okoljski
inšpektorji, v Javnih napra-
vah pa ocenjujejo, da je bilo
julija z uvajanjem novega re-
da precej težav, zdaj pa se za-
deve normalizirajo in velika
večina povzročiteljev odpad-
kov redno izpolnjuje svoje ob-
veznosti. Tistim, ki si doku-
mentacije še niso uredili, pa
v Javnih napravah pomagajo
z nasveti, kako čimprej za-
dostiti novim zahtevam.
IS
Psi so reševali
Minuli teden se je na vadbišču Zgornje-
savinjskega kinološkega društva v Var-
poljah zbralo 140 vodnikov s psi na med-
narodnem reševalnem taboru.
Udeleženci so prišli iz sedmih držav, do
nedelje pa so vadili na 12 deloviščih od Luč
do Letuša. Glavni cilji reševalnega tabora so
usposabljanje, izmenjava znanja in izkušenj,
navezava stikov z ostalimi društvi ter sociali-
zacija psov. Najbolj izkušeni psi so »reševali«
ponesrečence v ruševinah, jami in gospodar-
skih objektih, nekateri so iskali pogrešane
osebe, psi-začetniki pa so delali na vadbišču.
Zgornjesavinjski kinologi so reševalni ta-
bor pripravili že tretjič, vsi udeleženci pa se
na lepo urejeno vadbišče radi vračajo. Do-
bro organizacijo so pohvalili tudi predstav-
niki ministrstva za obrambo in civilno zaš-
čito, zgornjesavinjski kinologi pa upajo, da
bodo z vestnim in prizadevnim delom nale-
teli na več odprtih vrat.
US, Foto: C. SEM
Pasja šola
Kinološko društvo Celje
bo v sredo, 5. septembra,
pričelo s tečajem šolanja
vseh pasem psov na vadiš-
ču v Lokrovcu Ib.
Začetni tečaj se bo pričel
ob 17.30, stane pa petnajst ti-
sočakov, mala šola, za kate-
ro bo treba odšteti sedem ti-
soč tolarjev, se bo začela pol
ure kasneje. Če niste član
društva, je treba odšteti še tri
tisoč tolarjev članarine, upo-
kojenci pa pol manj. (N.P.)
DESKANJB
PO SPLETU
Mednarodni bonto^
za poslovneže
Poletje se bliža koncu in
nekateri so že do vratu za-
kopani v dnevnih delovnih
obveznostih. Še posebej naj-
brž poslovneži, ki bi jim
morda utegnila priti prav
spletna stran ExecutivePla-
net.com (www.executive-
planet.com). Gre za nekak-
šen priročnik pri sklepanju
mednarodnih poslov.
Tako se lahko poslovneži
precej na hitro naučijo, ka-
ko in kdaj je treba v štiriin-
tridesetih državah sveta - gre
pač za tiste, ki največ poslu-
jejo z ZDA - vročiti vizitko,
kako se pozdravlja, kakšen
stisk roke zahtevajo uspešna
pogajanja in podobno. Seveda
osnovni bonton še zdaleč ni
vse, zato je za vsako državo
na voljo skupek informacij
o povprečno devetih najbolj
pomembnih temah, ki zade-
vajo posamezno državo in
poslovni bonton.
Za angleške poslovneže, na
primer, pravijo v prvi rubri-
ki »Sklenimo posel!«, da ne
sklepajo poslov na hitro - ta-
ko kot Američani. Toda, ko
boste z njimi vzpostavih do-
ber osebni odnos, vam bodo
zelo neposredno dali vedeti,
kaj hočejo. Po drugi strani
pa bo angleški poslovnež prej
pričakoval kratkoročen rezul-
tat kot dolgoročnega. V os-
talih rubrikah so tu še nasve-
ti glede vzpostavljanja prvih
stikov, načrtovanja in dogo-
varjanja sestankov, poslovnih
daril, pravilnega naslavljanja,
prehrambenih in družabnih
navad, uživanja alkohola, za-
bavnega življenja in podob-
no. No, da ne bo tale zapis
postal priročnik za poslova-
nje z Angleži. Gremo naprej.
Če niste poslovnež, potem
vam bo obisk te strani naj-
brž zgolj v zabavo. Vsaj me-
ni je bil, ko sem bral, kal
se je treba obnašati v Ind
neziji, v katero letos, kot y
kaže prav gotovo ne bom š(
Saj ne, da bi bil kdaj načrt
val poslovni obisk v tej d
žeh, ampak lepo se pa slii
kajne? Torej, v Indoneziji j
ne smete javno poljubljati
pripradnikom ali pripadi
co nasprotnega spola, lahl
pa kažete svojo naklonjeno
pripadniku istega spola z g
žanjem za roke ali z obj
mom kar na ulici, kar bo q
menilo izključno izraz m
jateljstva in nič drugega. P
leg tega imajo Indonezijci i
di jedi močno začinjene, 2
to imejte na kakšnih tra(
cionalnih večerjah ali ko
lih pri roki kakšen velik k
zarec vode, svetujejo pri Ej
cutivePlanet. Za vsak sluč
Torej, dovolj zanimive
branja tudi za nas, ki nisn
poslovneži. Že povsem n
ključno križarjenje po nav
dah in običajih v poslovne
svetu vam utegne prinesti ol
lo zabave pa tudi kakšno k
ristno informacijo, ki jo ute
nete izkoristiti, če ne pn
pa vsaj v kakšnem kvizu.
Na strani ne umanjka tu(
nekaj splošnih nasvetov iz
slovnega bontona, kakor na
vet poslovnim ženskam i
varno potovanje. Če vas z
nima še kaj več, obiščite f
rum in preberite, kaj so n
pisali drugi obiskovalci, a
pa se sami vključite v deb
te. Nič hudega, če niste p(
slovnež. Tega ne bo nihče pr
verjal.
Vas j a Ocvu
vas j a@slowwwenia.col
Celjski taborniki v Franciji
Taborniki Roda II. Grupe odredov so se pred kratkim vf
nili iz Francije.
Osrednji cilj devetdnevnega potovanja je bil taborni pro
stor francoskih skavtov v kraju Jambville blizu Pariza ii
druženje s taborniki z vsega sveta. Pot jih je zanesla tudi
sever do Atlantika, kjer so si ogledali romantični Le Mort
St. Michel s starim samostanom sredi otočka, obiskali sc
tudi turistični kraj Deauville. Otroke je najbolj prevzel Eif-
felov stolp v Parizu in vožnja z ladjico po Sieni ter obisl*
Disneylanda. KC
Št. 35 - 30. avgust 2001
^ZA AVTOMOBILISTE
23
paefgen k DalmlerChr^slerju?
V najvišjih vodstvenih vrhovih evrop-
ih in ameriških avtomobilskih hiš je že
ilcaj časa čutiti nemir oziroma prepih.
pisali smo že o tem, da dr. Ferdinand
ecli, prvi človek Volksvvagna, prihodnje
to odhaja v pokoj in da se na veliko špe-
ilira z njegovim naslednikom. Po drugi
rani se je prav Piech v 2adnjem času do-
ij negativno izrazil o Josephu Paefgenu,;
najpomembnejšem človeku Audija, ki je
sestavni del koncema VW. Morda so se prav
zaradi tega pojavile novice, da naj bi Paef-
gen kmalu odšel k DaimlerChryslerju. Prvi
mož VW namreč direktorju Audija očita
zaspanost pri predstavljanju novih mode-
lov in pomanjkanje inovativnosti. Bo že men-
da vedel, saj je bil Piech dolga časa na čelu
Audija...
GM in Fiat na Poijsicem
v Sloveniji se pogosto sprašujemo, za-
ij nismo vabljivi za tuje naložbe. Raz-
gov je verjetno več, nedvomno je v os-
■edju previsoka cena dela in tudi pre-
seke dajatve.
Zato pa gre drugim srednje in vzhod-
)evropskim državam dokaj dobro od rok.
) še posebej velja za Poljsko, ki je očit-
3 nekakšna Meka avtomobilskih naložb.
Sedaj sta se namreč Fiat in General Mo-
tors dogovorila, da bosta v poljskem me-
stu Bielsko Biala, kjer že ima svojo tovar-
no Fiat (tam nastaja seicento), zgradila
skupno tovarno. V njej bodo nastajali di-
zelski motorji z gibno prostornino 1,5-
litra, investicija pa bo vredna 500 milijo-
nov dolarjev. Tovarna bo začela delovati
leta 2004.
Fiat seicento nastaja na Poljskem.
Peugeot 307 je med najbolj prodajanimi modeli skupine PSA.
SIcupina PSA gre naprej
Kljub temu, da posel z no-
vimi avtomobili v Zahodni
Evropi oziroma v Evropski
uniji ni nekaj posebnega,
gre koncernu PSA, ki zdm-
žuje Peugeot in Citroen, še
naprej dokaj dobro od rok.
V prvi polovici letošnjega
leta je namreč PSA izdelal
in prodal kar 1,6 milijona
avtomobilov.
To je bilo precej več kot
lani, ko so prodali 1,45 mi-
lijona vozil. Veliko uspeha ža-
njejo predvsem s peugeoto-
ma 206 in 307 ter citroenom
xsara picasso. Peugeot 307
nastaja v tovarnah Mulhou-
su in Sochauxu, in sicer kak-
šnih 1900 vozil na dan, pri
čemer gredo še posebej do-
bro v promet avti z dizelskim
HDI motorjem. Zanimivo je.
da je Peugeot letos prodal kar
50 odstotkov vseh avtomo-
bilov, opremljenih z dizelski-
mi pogonskimi agregati. Si-
cer pa številke kažejo, da je
v letošnjega pol leta Peugeot
prodal 950, Citroen pa 652
tisoč avtomobilov, kar naj bi
pomenilo, da se jim bo ver-
jetno posrečilo doseči zastav-
ljeni cilj - prodati nekaj več
kot tri milijone avtomobilov.
24
GLASBA
Komu Zlata
harmonika?
Po osmih predtekmova-
njih (Branoslavci, Križeča
vas, Desnica, Babna Gora,
Krka, Sevnica, Ratež in Na-
zarje), na katerih je nasto-
pilo 320 harmonikarjev in
dveh polfinalih v Postojni
in Venišah, bo v nedeljo, 2.
septembra, finale 21. Zlate
harmonike Ljubečna.
Tekmovanje se bo začelo
ob 9. uri v avli osnovne šole
Ljubečna, kjer bodo finali-
sti pred strokovno komisijo
(Albert Završnik, Zoran Ko-
lin in Tomaž Guček) ter ko-
misijo za plaketo Avgusta
Stanka, potegovali za zlata,
srebrna in bronasta odličja
ter tri glavne nagrade: abso-
lutnega zmagovalca, plake-
to Avgusta Stanka in nagra-
do občinstva, majoliko
NT&RC. V finalu bodo har-
monikarji ob skladbi po last-
nem izboru zaigrali še obvez-
no skladbo: v 4. kategoriji
(najstarejši) V.S. Avsenika Na
Golici, v 3. kategoriji F. Mi-
heliča Nepozabni spomini,
v 2. kategoriji A. Mravljaka
Večer na vasi in v 1. katego-
riji M. Klinca Veseli kosci.
Ob 16. uri se bo Zlata har-
monika nadaljevala na pro-
storu pri gasilskem domu za
nagrado občinstva. Tekmo-
vali bodo tudi veterani za »naj
godca«.
Finalisti v 1. kategoriji do
14 let so: Janez Lekše (Škoc-
jan), Mitja Novak (Vuhred),
Nejc Saje (Brusnice), Sandi
Ravbar (Novo mesto), Petra
Simonišek (Brestanica), Mat-
jaž Kokalj (Podnart), Blaž
Jenkole (Mavčiče), Simon
Plemenitaš (Rogaška Slatina),
Aleš Stropnik (Mislinja), De-
jan Kušer (Laško), Gašper
Mrak (Brusnice) in Tibor
Derganc (Novo mesto).
V 2. kategoriji od 15 do 25
let bodo nastopili: Izidor Ro-
kovnik (Braslovče), Dean Del-
guisto (Portorož), Primož Zvir
(Rečica ob Savinji), Uroš To-
čaj (Mozirje), Stojan Imperl
(Blanca), Toni Pirnar (Lesko-
vec pri Krškem), Dejan Sin-
ko (Rogaševci), Boštjan Pov-
še (Blanca), Urška Jere (Lu-
kovica), Tina Bohak (Oreho-
va vas), Jernej Kolar (Artiče),
Daniel Kozlovič (Dekani), Ma-
tej Bizjak (Raka), Andrej Oro-
paj c (Škofije) in Marjan Zu-
pane (Ivančna Gorica).
V 3. kategoriji (od 26 do
45 let) ni finalista, v 4. kate-
goriji (od 45 do 60) pa bosta
nastopila Stanko Vrčkovnik
(Šoštanj), ki mu bo to že dvaj-
seti nastop (manjkal je samo
na prvi Zlati harmoniki, ker
zanjo ni pravočasno izvedel)
in Marijan Skubic (Grosup-
lje).
Med veterani bodo zaigra-
li: Vinko Ušeničnik (Zgornje
Bitnje), Franc Škufca (Gro-
suplje), Franc Resman (Be-
gunje), Anka Podobnik (Ljub-
ljana), Marija Jene (Domža-
le), Ivan Zavrl (Cerklje) in
Anton Špinger (Novo mesto).
V popoldanskem programu
bo med drugim nastopil tudi
Jure Cviber, ki je lani kot prvi
harmonikar na Ljubečni osvo-
jil dve najbolj laskavi lovoriki
- nagrado absolutnega zmago-
valca in plaketo Avgusta Stan-
ka. Jure se bo predstavil izven
konkurence. Ta bo tudi letos
izredno močna, zlasti v najm-
lajši kategoriji do 14 let, kjer
so razlike med finalisti mini-
malne. Komisija pa bo še po-
sebno pozomost namenila dol-
žini izvajanih skladb, saj bo vse,
ki bodo predpisano minutažo
prekoračili, diskvalificirala.
Najboljši harmonikar Zlate har-
monike Ljubečna 2001 bo na-
stopil v Avsenikovem abonma-
ju polk in valčkov 20. septem-
bra v Kulturnem centru Laško.
TONE VRABL
Stroj pred gorečo steno
11-članska zasedba The Stroj je letos
že petič v kamnolomu v Rečici pri Laš-
kem pripravila velik koncert. Zdaj si bo-
do fantje in dekle privoščili zaslužen po-
čitek po velikih projektih. Ta, na katere-
ga so se organizacijsko pripravljali pol
leta, kar nekaj časa pa tudi v samem kam-
nolomu, jim je namreč vzel veliko ener-
gije.
Skupino je v soboto spodbujalo okrog 1.500
ljubiteljev njihove glasbe, ki so bih nad The
Stroji tako navdušeni, da-jih niso in niso ho-
teli spustiti z odra. Dvakrat smo slišali še
dodatek, čeprav bi, glede na odziv publike.
lahko igrali še ure in ure. Približno polo
co skladb bo slišati tudi na njihovi novi ploJ
ki naj bi izšla pomladi. Večino bodo posn
na terenu, na koncertih, kjer bodo postavi
konstrukcijo, nekaj pa tudi v prostoru, kji
imajo vaje. j
Letos so The Stroj presenetili tudi z odlf
nimi pirotehničnimi prikazi. Poleg vragol
z baklami, ognjenega slapa, bengalskega o]
nja, so nam pričarali tudi pravo gorečo sti
no, za katero so porabili okoli 400 litre
bencina.
SIMONA BRGLE
Foto: GAŠPER DOMJAI
EKSPRES EKSPRES
• Brit-pop heroji Oasis so v
pičlih 60 minutah razproda-
li turnejo, s katero bodo po
manjših angleških dvoranah
obeležiti deseto obletnico pri-
sotnosti na glasbeni sceni.
• Najpopularnejši francoski
raper MC Solaar je tamkajš-
nje ljubitelje hip-hop godbe
spet navdušil s svojim novim
albumom. Nekdanji sprem-
ljevalec slavne pevke Ophe-
lie Winter je LP »Cinquieme
As« najavil s singlom »Hasta
la Vista« in z njim takoj za-
sedel vrh francoske lestvice.
• Kljub temu, da bo Lisa
»Left Eye« Lopes 1. oktobra
le dočakala izid svojega solo
LP prvenca »Supernova«, pa
še vedno ostaja članica R&B
skupine TLC. Založba BMG
bo njihove še vedno številne
fane kmalu potolažila z zbir-
ko največjih uspešnic, novi
studijski album pa se bo gle-
de na zelo slabe odnose med
članicami (Left Eye, T-Boz in
Chilli) rojeval kar nekaj ča-
sa in pod velikimi pritiski prej
omenjenega založniškega ve-
likana.
• 1. oktobra bo izšel tudi no-
vi, tretji album odlične škot-
sko-ameriške art pop skupi-
ne Garbage. Prvi single s ploš-
če »Beautifulgarbage«, s ka-
tero nameravajo Garbage pre-
seči uspeh svojega predlan-
skega v več milijonski nakladi
prodanega albuma »Version
2.0«, bo pesem »Androgyny«.
• V soboto, 1. septembra, bo
v velenjski Rdeči dvorani že
četrtič veliki rave party De-
sign Of Love. Po mnenju
mnogih najbolje organizira-
na techno&house veselica na
sončni strani Alp bo tokrat v
znamenju našega najuspe-
šnejšega DJ Umeka in nje-
govih prijateljev.
• Nekdanji Pankrt in Sokol
Peter Lovšin alias Pero Gnus
je prejšnji teden s pesmijo »-
Dobri profesor« najavil sko-
rajšnji izid svojega novega al-
buma. LP »Izlet« bo izšel 3.
septembra pri založbi Nika,
nanj pa je gospod Lovšin od-
tisnil enajst skladb, ki jih je
spomladi posnel v studiu Ark
na Jamajki.
• V začetku septembra bo pri
isti založbi izšel tudi nov glas-
beni izdelek zasavskih etno-
punkerjev Orlek. Na plošči
»TETovirani 3« bo deset
skladb.     STANE ŠPEGEL
T v VODIC
25
NE PRESLIŠITE
NA RADIU CELJE
SNOP dvakrat
iz studia Radia Celje
SNOP, ki se je med radijskimi poslušalci
) slabem letu dobro prijel, bo v noči z
jdelje na ponedeljek ter s ponedeljka na
rek znova iz studia Radia Celje. Medtem
) voditeljica prve noči, Nataša Leskov-
|k, zanimivega gosta še skriva, je Simona
rglez, ki bo z vami v drugi snopovski no-
, izdala, da bo gostila Petra Zupanca iz
ki je izdal svoj knjižni prvenec, sno-
)Vi em pa bo zaupala tudi, kaj se je Mira-
1 Caberšku zanimivega dogajalo na po-
pa nju po Aljaski. Prekrižaril jo je s kole-
im.
Zlata harmonika
Ljubečne
Tradicionalno prireditev, ki jo je za svojo
^)rejela vsa Slovenija, bo tudi tokrat obi-
^ ;al Tone Vrabl. Reportažnemu utrinku pri-
^uhnite v torek ob 20.00.
1
Popčvek
|, v Pop čveku bo v sredo ob 16. 15 na obi-
[u v studiu Radia Celje priljubljena pevka
ena Vrčkovnik. Te dni je izšla njena nova
, joščenka z naslovom Takšna sem, na kate-
je glasba v country slogu, kakršnega do-
ej pri Ireni nismo bili vajeni. Vabljeni k
oslušanju in sodelovanju!
Full cool
Počitnice so končane! Juhu, čas za Fool
Dol je tu! Simona Brglez je že pripravljena
1 vas, najmlajši poslušalci, vabi k posluša-
ju v ustaljenem času: sreda ob 18.00. Novo
?zono oddaj boste pričeli z radijskim spo-
vinom.
Kaj pa »šloganjeff?
Tisti, ki vam brez »šlogarc« živeti ni, se ne
bojte. Dolores in Gordana ostajata na pro-
gramu Radia Celje ob sredah. Le da ju bomo
pomaknili za urico naprej, torej na 19. uro.
Nedeljski zmenek
z dr. Gabrom
Dan pred pričetkom novega šolskega leta
bomo v studiu gostili ob 10. 10 dr. Slavka
Gabra. Nekdanjega šolskega ministra, se-
daj poslanca, Celjana po rodu in človeka, ki
je že vse življenje na takšen ali drugačen na-
čin povezan s šolo. Z gostom se bo pogovar-
jala Simona Šolinič.
dr. Slavko Gaber
PISMA BRALCEV
29
ODMEV
L
< Obglavljeni
> organi lil.
predlog zakonitega
'pdstavnika Turističnega
jštva Vitanje Mirka Polut-
9 ta, je bil v ponedeljek v Vi-
'iju sklican sestanek Nad-
urnega odbora (NO) Turi-
xtnega. društva Vitanje
i D). Sestanka so se udele-
i člani: Jože Založnik, An-
j ca Žmaher, Pavel Krančan
^ 3lagajničarka društva Štef-
'i Borovnik.
l Jestanek je bil sklican, da
še enkrat preveri poslova-
iTD. V nekaterih medijih
namreč župan občine Vi-
ije Slavko Krajnc trdil, da
1 [ištvo kljub nedelovanju ne-
(konito razpolaga s sreds-
- društva (Novi tednik, št.
,|, stran 29).
Odbor pri ponovnem pre-
^edu poslovanja društva ni
' ]otovil nobenih nepravilno-
i. Ugotavlja tudi, da druš-
3 po občnem zboru 17. apri-
ni denarno poslovalo in da
ko ni moglo kršiti nobenih
•^konskih določil.
5 Na sestanku je zato^0 TD
:iireiel naslednji sklep: »Nad-
Rimi odbor ne ugotavlja no-
■inih nepravilnosti pri po-
ovanju TD Vitanje. Od žu-
ina Občine Vitanje Slavka
ajnca zato pričakujemo, da
oje trditve dokaže, ali pa
teneha blatiti dobro ime
uštva in njegovih organov.«
ČLANI NO TD VITANJE
PREJELI
SMO
Sosed
sosedu...
Kogar Bog ne mara, mu da
edaka za soseda.
Med tem pregovorom in ti-
im o sosedu, ki je več kot
rat (Brez brata bom živel,
rez sosedov ne) najdemo pra-
panoptikum videnja in do-
ivljanja medsosedskih odno-
3v. Kar pomeni, da so ti od-
osi od nekdaj bistveno vpli-
3li na počutje in kvaliteto živ-
enja pripadnikov naše vrste.
Videnje soseda kot »več kot
tata« je enostavno razložlji-
lo, skoraj samoumevno.
Sprejeli smo ga v času, ko smo
'si živeli na podeželju, brez
^omobilov in telefonov, da-
od zdravnikov in čuvajev
Wa. V ne vol j i vsakega po-
3meznika je bil rešilna bil-
^ najpogosteje prav sosed.
Vsekakor je težje razložiti
lejstvo, da je človek od nek-
^] doživljal soseda kot bož-
3 kazen. V društvu Jasa me-
jimo, da je problematizaci-
Uega dejstva zelo pomem-
'Ha in posebej aktualna zdaj,
'O živimo v milijonskih »zbi-
9liščih«, drug drugemu nad
lavo.
Človek se je izločil iz os-
ilega živalskega sveta tako,
'3 je začutil potrebo po in-
'itinem prostoru. Razvijajoč
'oločene potrebe (potreba po
samotnem opazovanju zvezd-
nega neba, samota v preživ-
ljanju določenih občutkov,
po poslušanju glasbe, branju,
premišljanju, samotnem po-
sedanju v kavarni) se je člo-
vek izgradil kot individuum.
Ugotovil je ah intuitivno za-
čutil - verjetno že na začet-
ku civilizacijske poti - da je
možnost individualizacije os-
nova za doseganje občutka
življenjske samouresničitve.
Zaradi tega je postal poseb-
no občutljiv na vdiranje dru-
gih v njegov intimni prostor.
Seveda, ta intimni prostor je
od nekdaj najpogosteje ogro-
žal sosed. Tisti, manj občut-
ljivi, ki ne more dojeti po-
trebe bolj pretanjenega soč-
loveka. Dejstvo, da je grobe-
ga soseda doživljal kot bož-
jo kazen, kaže na globoko po-
trebo očlovečenega posamez-
nika po intimnem prostoru.
V času nerazumne urbani-
zacije sveta je ogrožanje intim-
nega prostora dobilo drama-
tične razmere. Razen sosedov,
ki se dolgočasijo, na vrata na-
šega stanovanja nenehno pri-
hajajo tudi drugi nepovablje-
ni in nepričakovani: različni
akviziterji, »jasnovidci«, »do-
brotniki«, »božji radniki« itn.
Vsekakor pa je zvočno vdira-
nje sosedov v naš intimni pro-
stor najbolj tragično.
Tisti, ki vdira v intimni pro-
stor sočloveka, je dejansko v
še slabšem položaju. Nezmo-
žen doseči občutek življenj-
ske samouresničitve, mrzlič-
no išče (vedno napačno in ved-
no na škodo sebe in okolja)
nove oblike zabave in živ-
ljenjske samopotrditve. Ker
gre, pravzaprav, za nezado-
voljstvo s seboj, nima kam
oditi - od sebe ne moreš zbe-
žali (razen v razčlovečujočo
zabavo, alkohol, drogo).
In kako »noro anarhijo« me-
galopohsa prevesti v znosno
sobi vanje (če že ne v roman-
co)? Poskusimo takole: preiz-
prašajmo pojem lastnih pra-
vic oz. pojem svobode. Do-
jemimo, da naša svoboda sega
le do točke, v kateri je ogro-
žena svoboda sočloveka. S
tem ko preglasno poslušamo
glasbo, kričimo ah loputamo
z vrati, odvzemamo možnost
sosedu, da posluša glasbo po
lastni izbiri ali da bere, da
joče ah da utone v stanje kon-
templacije. Torej, svoboda je
neenakomerno »razdeljena«.
Izsiljevanje »viška« pravic z
odvzemanjem temeljnih pra-
vic sočloveku, pa nikomur ne
zagotavlja sreče. Če pa glas-
bo poslušamo pri sobni ja-
kosti, imamo vsi možnost za-
dovoljiti tovrstne potrebe: ta-
ko tisti, ki uživajo ob Avse-
nikih ali Lepi Breni, kot ti-
sti, ki močno doživljajo Me-
talico ali Bacha. Če pri isti
zvočni jakosti pripoveduje-
mo vi€e in se odzivamo na
njih, razrešujemo problem
»natikanja rogov« in druge fi-
lozofske dileme, sosedom
omogočamo, da v tem času
počnejo tisto, kar hočejo. S
tem, da sebe pripravimo na
uvideven odnos do drugih,
bomo največ naredili zase.
Sprožili bomo proces sa-
moizpopolnjevanja. Potem
bomo v sosedu dobili »več kot
brata«. Božje kazni ne bo. Tu-
di romanca bo možna.
ANEJ SAM,
za društvo Jasa, Ljubljana
PRITOŽNA
KNJIGA
Kolo na
maratonskem
popravilu
Pri znanem prodajalcu in
serviserju koles »Profi« na
Ljubnem nas bodo karseda le-
po sprejeli, trgovina je ureje-
na in lepo opremljena, lastnik
pa nas kar zasuje z besedami,
ko opazi, da se nekdo zanima
za nakup kolesa. Pri tem ome-
nja tudi kvaliteten servis in po-
pravilo v garancijskem roku,
saj imajo kolesa znamke Scott
kar tri leta garancije. Ob vseh
teh lepih besedah o kakovosti
in minimalni porabi časa za
servis, če se kolo pokvari, sem
se odločil za nakup.
Potem pa so nastopile teža-
ve, ki z lepimi besedami in ob-
ljubami nimajo nobene zveze.
Prvo razočaranje je nastopilo
že lani, ko od oktobra do apri-
la letos, to je celih sedem me-
secev, ni bilo časa za servisira-
nje kolesa. Izgovor je bil: »Ni
časa, ker urejamo delavnico in«
trgovino...« Kot pika na i pa so
letos počile zadnje vilice; iz-
vedel sem, da gre za napako v
materialu, kar se pri teh kole-
sih pogosto dogaja (kolo je na-
mreč Scott Octane FX 3).
Ko sem poklical servis in
omenil napako, mi je bilo re-
čeno, da to ni tako hudo ter da
naj kolo očishm in ga pripe-
ljem, popravilo pa naj bi tra-
jalo največ 14 dni. Ker pa, kot
kaže, čas ne teče povsod ena-
ko, se je teh 14 dni zavleklo
na celih 50 dni, pri vsem tem
čakanju pa od vilic ni ne duha
ne sluha. Kot izgovor vsak te-
den poslušam opravičilo: »Na-
slednji teden pride pošiljka«.
Verjetno te pošiljke prihajajo
iz kakšne oddaljene di^ve, kjer
še nihče ni ne videl kolesa ne
sUšal zanj, pa še tam bi verjet-
no prej rešili vso zadevo.
V garancijski pogojih uvoz-
nika in teh »super« servisov je
naveden rok za popravilo 45
dni, če se v tem času to ne zgo-
di, pa kupcu dostavijo novo
kolo ali mu vrnejo denar. Se-
veda so tako v trgovini kot pri
uvozniku na te pogoje povsem
pozabili in tako mi ves čas ob-
ljubljajo, da »naslednji teden
pa bo«. Zaključek vsega tega
je, da kolesa, ki stane 200 ti-
soč tolarjev še vedno nimam,
kot rešitev pa mi ostaneta le
še tržni inšpektor in Zveza po-
trošnikov Slovenije.
Ker je še vedno najboljša re-
klama tista, ki gre iz ust v uše-
sa, vam svetujem, da ne nase-
date tistim, ki vas zasujejo z
lepimi besedami in obljuba-
mi, saj navsezadnje ni vse zla-
to, kar se sveh.
NIKO GORŠEK,
Braslovče
»Jelovica<€ si
je privoščila
z možem sva 1* junija letos
v predstavništvu Jelovice v Ce-
lju naročila 8 vratnih kril in 8
podbojev. Gospod, ki je bil ta-
krat v službi, nama je obljubil
(in tudi napisal na predračun)
dobavni rok 45 dni. Pred po-
tekom 45 dni sem poklicala v
Jelovico Celje in takrat so mi
obljubili, da bova vse skupaj
dobila med 15. in 20. julijem.
Ko je bil 20. julij mimo, sem
spet poklicala in dobila odgo-
vor, da imajo delavci v Jelovi-
ci kolektivni dopust, od 23.
do 27. julija. Po tem datumu
bomo prejeli, kar smo naro-
čili, mi je bilo obljubljeno. Ča-
kala sem in zopet poklicala,
nakar so mi rekli, da s tem ne
bo nič. V enem izmed pogo-
vorov sem tudi izvedela, da
gospod, ki je sprejel naročilo,
ne dela več v Jelovici, kar pa
ne more biti izgovor za tako
dolgo čakanje.
Potem se je začela telefonia-
da v Celje in Škofjo Loko. Po-
govarjala sem se tudi z vodjem
prodaje, gospodom Markom
Pogačnikom, ki mi je obljubil,
da bom dobila vrata in podbo-
je v petek, 3. avgusta. Gospod
Pogačnik je tudi rekel, da bo
poklical v Celje, ker o tej zade-
vi ni vedel ničesar, in obljubil,
da me bodo še isti dan poklica-
li iz Celja. Čakala sem na tele-
fonski klic iz Celja, vendar ga
nisem dočakala.
3. avgusta sem poklicala v
Celje in nato še v Škofjo Loko,
kjer mi je gospa Breda pove-
dala, da bom dobila vrata na-
slednji teden, verjetno v sredo,
8. avgusta, ker imajo v pone-
deljek (6. avgusta) inventuro.
Predlagala sem, da bi opra-
vih montažo brezplačno, ker
naročenega nisem dobila v do-
govorjenem roku, dobila pa od-
govor, da to ne bo mogoče, ker
montaža ni bila vplačana. Mon-
taže pa z možem nisva plača-
la zato, ker imava prijatelje,
ki bi nama to naredili zastonj.
Če bi potrebovala montažo, bi
jo tudi vplačala ob naročilu.
Povedala sem jim, da za Je-
lovico ne najdem več lepe be-
sede in da od tega dogodka da-
lje nimam več dobrega mne-
nja o tem slovenskem podjet-
ju. Povedah moram tudi to, da
sva z možem vse do zdaj vse
kupovala pri Jelovici (slepe
podboje, okna in vrata). Osem
let sva gradila to hišo, odpove-
dali smo se dopustu, le enkrat
smo biU v tem času na morju.
Verjemite mi, da smo z otro-
koma komaj čakali na selitev,
potem pa ti to onemogoči Je-
lovica, ker ti ne pripelje naro-
čenega in plačanega blaga.
Prvega junija, ko sva naro-
čila vrata, mi nihče ni rekel,
da bom zaradi enotedenskega
kolektivnega dopusta morala
na naročene stvari čakati več
kot dva meseca. To veliko pod-
jetje si kaj takega ne bi smelo
privoščiti.
Dne 13.avgusta (to je tri tedne
kasneje, kot je bilo obljublje-
no) so nam vrata in podboje
končno le pripeljali. Manjka-
lo je »le eno okovje« za vrata,
kar so nam dostavili po pošti.
TATJANA HRUP,
Poljčane
ZAHVALE-
POHVALE
Nepozabna
pomoč
Komaj so utihnili zvono-
vi šentlenartske cerkve, ki so
oznanili, da smo položili v
grob našo pokojno mamo,
nas je še isto noč doletela
druga nesreča. Ob pol treh
zjutraj se je v nevihti strela
ustavila pri nas v Malih Gra-
hovšah 5 in treščila v hlev.
V trenutku je ogenj zajel os-
trešje, pod katerim je bilo
polno krme. Že nekaj minut
za tem smo ugotovili, da v
tej nesreči nismo sami.
Najbližji sosedje so nam že
dajali signale v popolni te-
mi, da hitijo na pomoč. V
trenutku je bilo dvorišče pol-
no nadvse dobrih sosedov,
za njimi so kmalu prišli še
vaščani iz drugih vasi, po-
tem še gasilci iz Vrha in Laš-
kega. Akcija je stekla, kot
bi bila vnaprej načrtovana.
Vsak in vsi skupaj smo se tru-
diU, da bi se ogenj čim prej
ustavil, da rešimo 26 metrov
dolg in 12 metrov širok ob-
jekt ter 31 glav živine, me-
hanizacijo in poln senik kr-
me, pripravljene že za pri-
hodnjo zimo. Na traktorjih
so v največji ihti odvažali na
pol pogorelo krmo, saj smo
upali, da je bo vsaj nekaj os-
talo, a je bilo upanje zaman.
Po naši presoji je zgorelo 80
nakladalk sena. Tudi ob tej
izgubi smo ugotovili, da ni-
smo sami. Pričeli so se tele-
fonski klici in dobri ljudje
na drugi strani žice so nam
ponujali roke. Trinajst na-
kladalk je že pripeljanih pod
naš kozolec, preko štiride-
set jih je še na spisku dobrih
ljudi, ki so nam obljubili,
da nam bodo krmo pripeljali
takoj, ko bo hlev popravljen.
V tej nesreči smo spoznali
ogromno dobrih in humanih
ljudi, kot so sosedje, vašča-
ni KS Vrh, sorodniki, prija-
telji in znanci, predvsem pa
požrtvovalni gasilci PGD Vrh
in Laško, ki so nam neutrud-
no pomagah v teh grozljivih
trenutkih. Pogoreli objekt si
je prišel ogledati tudi gospod
župan Jože Rajh in nam ob-
ljubil pomoč. Priskočili so
tudi humani darovalci druš-
tva invalidov in Rdeči križ iz
Vrh nad Laškim. Vsem sku-
paj in vsakemu posebej tisoč-
krat hvala.
V tej naši nesreči smo spoz-
nali, da še vedno drži star pre-
govor: »V nesreči spoznaš pri-
jatelja.« V tej naši nesreči je
bilo z nami več kot sto ljudi.
KNEZOVI,
Male Grahovše
Zahvala
Zahvaljujem se zakoncema
iz Celja (žal ne vem njunega
priimka), ki sta mi 15. avgu-
sta pomagala s prevozom iz
planinskega doma Brnica do
bolnišnice Celje. Zahvaljujem
se tudi reševalcu g. Ivanu Hor-
jaku ter njegovemu spremlje-
valcu, vsem zdravnikom, ka-
terih imen prav tako ne vem,
in gospe dr. Osoletovi, vsem
sestram ter g. tehniku Luki za
izredno skrb in pozornost na
kirurškem oddelku.
V mojem primeru je do-
brota premagala zlo - kdor
mi je kopal jamo, naj ve, da
nisem padla vanjo. Srečna
sem, da so bili ob meni ob
pravem trenutku sami dobri
ljudje. Še enkrat lepa hvala
vsem, sama pa sem bogatej-
ša za še eno življenjsko iz-
kušnjo.
MARIJA KRAŠOVEC,
Kasaze
Hvala,
predsednica!
Dan se je prevesil v noč,
ko sem z velikim preseneče-
njem zagledala sproščen
obraz gospe predsednice RK
Gorica pri Slivnici Andreje
Zelič.
Bila sem odbornica RK za
vas Javorje, nakar sem se za-
radi bolezni od tega dela po-
slovila in dala prednost mlaj-
šim.
Najlepše in iz vsega srca
se predsednici Andreji zah-
valjujem za darilo, ki sem ga
z velikim veseljem sprejela.
MARIJA SKALE,
Gorica pri Shvnici
SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA CELJE
Ljubljanska cesta 17, 3000 Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpis v šolsko leto 2001/2002
V šol. letu 2001/2002 bomo vpisovali v naslednje programe za
izobraževanje odraslih:
1. Programi srednjega strokovnega izobraževanja
(štiriletni programi tehniškega izobraževanja):
a. program TEKSTILNI TEHNIK, poklic konfekcijski tehnik
b. program PROMETNI TEHNIK,
strokovna izobrazba - prometni tehnik
2. Programi srednjega poklicnega izobraževanja
(triletni programi poklicnega izobraževanja):
a. program ŠIVILJA-KROJAČ, poklic šivilja krojač
b. program FRIZER, poklic frizer
C. program MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV
poklic avtomehanik
d. program VOZNIK, poklic voznik
3. Program srednje poklicno tehniškega izobraževanja
(trajanje izobraževanja - dve leti)
a. program KONFEKCIJSKI MODELAR
Programe izvajamo skupinsko, posamezno ali v obliki vodenega
samoizobraževanja, odvisno od števila vpisanih kandidatov.
Kandidate bomo vpisovali v tajništvu izobraževanja odraslih (so-
ba 5B) vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 14. ure in ob
četrtkih od 11. do 16. ure.
Začetek vpisa 10.9.2001.
Vse ostale informacije:
Tel.: (03)42 822 31, (03)42 822 30, (03)42 822 13
(od 11. do 14. ure),
e-pošta: silvo.pisotek@guest.arnes.si
-   Št. 35 - 30. avgust 2001   -
Najvišji slap
na svetu
Angelov slap v Venezueli je krona ene najbolj neverjetnih
pokrajin na svetu
Na ožarjenem obzorju so
se zarisovale fantastične po-
dobe gora. Bile so tako ne-
zemske, da so se mi še ne-
pregledna gozdna pro-
stranstva zazdela domača.
Dvigovale so se naravnost
proti nebu, kot velikanski gra-
dovi pravljičnih bitij. Na nji-
hovih ravnih vrhovih so vi-
sele bele meglice ali pa so bili
odeti v grozeče oblake. Ne-
katere gore so se dvigovale
naravnost iz gozda posamič-
no, druge v skupinah, prav
vsaka pa je vabila poglede z
magično privlačnostjo. Do-
mačini jih zaradi značilne ob-
like imenujejo tepui - miza-
ste gore.
Nič čudnega, da so moč-
no vzburkale domišljijo pr-
vim belim raziskovalcem, ki
so se že v 16. stoletju potika-
h pod njimi. Šele leta 1884
pa se je na goro Roraima
povzpel britanski botanik
Everard Im Thurn. Njegovo
poročilo je vzbudilo veliko
zanimanja po svetu in med
drugim je navdihnil romano-
pisca Arthura Conana Doy-
la, da je napisal fantastični
roman »Izgubljeni svet«, v ka-
terem govori o prazgodovin-
skih živalih, ki naj bi preži-
vele na teh izoliranih gorah.
Dinozavrov tod niso našli, za-
to pa na gorah uspevajo nmo-
ge rastline, kakršnih ni mo-
goče najti nikjer drugje na
svetu. Samo na Roraimi je
najmanj 30 endemičnih vrst,
se pravi, da rastejo samo na
tej gori! Treba pa je upošte-
vati, da na vsakem tepuju us-
pevajo drugačne rastline in
na mnoge človeška noga še
ni stopila! Zato pravijo, da
so tepuji nekakšno Galapaš-
ko otočje rastlinskega sveta.
Skalovje je črno, prevlečeno
z algami in zato ne erodira
več. Na gorah je malo hran-
ljivih snovi in tu dobro us-
pevajo orhideje, zelo veliko
pa je mesojedih rastlin, ki ta-
ko uspešno lovijo insekte, da
sploh ne potrebujejo kore-
nin.
Končno na
cilju
s kanuji smo obstali na
prodnatem bregu. Razen obi-
čajnega ptičjega ščebetanja ni
bilo slišati ne videti nič neo-
bičajnega. Antonijeve kret-
nje pa niso dopuščale dvo-
ma: tam je, nekje za tistimi
drevesi se skriva! Brez besed
smo drug za drugim hiteh po
poti, ki je izginjala med zve-
riženim drevjem. Na more-
bitne nevarne živali smo že
davno pozabili, saj v nekaj
dneh razen ptičev in osam-
ljenega kajmana nismo videli
nič resnejšega. Skozi zelenje
se je le tu in tam prebijala
modrina neba, po tleh pa so
se podile sence in redke sonč-
ne lise žarkov, ki so se uspeli
prebiti skozi zeleno zaveso.
Končno se je tam spredaj pob-
lisnilo nekaj belega. Še ma-
lo in zasopihan sem brez be-
sed obstal na skalnem robu
struge. Globoko pod mano
se je penila voda, toda po-
gled je silil kvišku, visoko
pod oblake, kamor se je dvi-
govalo temno obarvano ska-
lovje. Tam z vrha je v neskonč-
no globino pršela voda. Po-
doba slapu me je očarala, če-
prav smo med vožnjo po re-
ki vsakodnevno glasno obču-
dovali mnoge manjše slapo-
ve, ki so se divje penili pre-
ko prepadnih sten.
»Jimmie najbrž ni bil ra-
zočaran, čeprav je tod iskal
zlato,« sem pomislil na ame-
riškega pilota, ki je leta 1937
po naključju odkril najvišji
slap na svetu, visok kar 979
metrov. Angelov slap, kot se
imenuje, kljub svoji lepoti ni
imenovan po nebeških bitjih
temveč prav po pilotu (Jim-
mie Angel, 1899-1956), ki je
leta 1937 z majhnim štirise-
dežnim letalom pristal na vr-
hu gore Auyan - tepui. Zlata
ni našel, zato pa je odkril ču-
doviti slap. Zaradi močvirne
površine ni mogel več vzle-
teti in skupaj z ženo ter še
dvema spremljevalcema se je
moral v dolino podati peš.
To jim je uspelo šele po enaj-
stih dnevih prebijanja čez
prepadne stene. Letalo je os-
talo na gori kar nekaj deset-
letij in šele leta 1970 so ga
uspeli spraviti v doUno. Da-
nes je razstavljeno na robu
letališča v mestu Ciudad Bo-
livar
Zasoljene
<^ne
čeprav se Venezuela ponaša
s čudovitimi peščenimi oba-
lami, toplim morjem in ve-
likimi prostranstvi deževne-
ga pragozda, je prav Ange-
lov slap ena največjih atrak-
cij. Cene za ogled pa so kar
zasoljene. V bližini namreč
ni nobenega mesta, pravza-
prav še poštene vasi ne. Tudi
cest ni in edini možni dostop
je z letalom in potem s čol-
nom po reki navzgor. Širše
območje je proglašeno za na-
cionalni park, ki obsega eno
izmed najbolj spektakulamih
pokrajin na svetu. Gran Sa-
bana, kot se imenuje, je uvrš-
čena tudi med Unescovo sve-
tovno naravno dediščino.
Indijanska vasica Canaima
je izhodišče za ogled slapa.
Toda tudi ta vas je dostopna
le z letalom, tako da se na
robu razprostira letališče,
kjer lahko pristajajo celo
manjša potniška letala. Ve-
čina petičnejših gostov se od-
loča le za ogled slapa z majh-
nim letalom. Tisti, z malo več
avanturistične žilice, pa se do
slapa podajo s čolni po reki
Carrao.To je mogoče le nek-
je od junija do januarja, ko
je reka dovolj visoka, da je
mogoče pluti čez vse njene
brzice. Aranžmaji za ogled
slapov se v prestolnici Cara-
casu gibljejo od več sto do-
larjev naprej. V ceno je vra-
čunan letalski prevoz do Ca-
naime in potem še ogled An-
gelovega slapa z malim leta-
lom. Seveda se pogosto do-
daja, da je vrh gore s slapom
vred zavit v meglice ali še
slabše, v nepredirne dežev-
ne oblake. Toda to je pač višja
sila. Petičnejši gostje, ki že-
liju tu ostati več dni, bivajo
v majhnem naselju ličnih
bungalovov nedaleč stran od
letališča. Bungalovi so po-
stavljeni ob veliki rečni la-
guni. Obala je tod polna naj-
finejšega belega peska, s ka-
kršnim se lahko ponašajo le
redke tropske plaže. Tod pa
turistov pretirano veliko ni.
Upravitelji naravnega parka
ne dovoljujejo večjih pose-
gov v naravo in gradnje več-
jih hotelov. Tudi uslužbenci
in vodniki se zavedajo narav-
nega bogastva. Tako se nisem
prav nič čudil, ko je sredi de-
ževnega pragozda naš vodič
brez besed pobral nemarno
odvrženi ostanek cigarete
enega izmed turistov in ga
spravil v vrečko.
K sreči je ogled Angelove-
ga slapu mogoč tudi za tiste
s tanjšo denarnico. Najcenej-
še aranžmaje je mogoče naj-
ti v mestu Ciudad Bolivar (od
200 ameriških dolarjev navz-
gor). V ceni je vključen pre-
voz z majhnim štirisedežnim
letalom do Canaime in vož-
nja s kanujem po reki navz-
gor. Poskrbljeno je tudi za
hrano in spanje v visečih mre-
žah, vse skupaj pa traja tri
dni. Časa je dovolj, da se je
mogoče naužiti tudi narav-
nih lepot ob reki, vključno s
pogledi na skrivnostne tepu-
je, kopanjem pod mogočni-
mi slapovi reke Carrao in po-
ležavanjem na beli peščeni
plaži, obkroženi s slokimi
palmami.
IGOR FABJAN
Angelov slap.
Mizaste gore.
Št. 35 - 30. avgust 2001
Kam so se izgubili
Starodavni?
Mesa Verde - Zelena miza je sveti kraj puebelskih Indijancev
preko globoke grape sem zrl v da-
jvo. Črna zavesa na drugem bregu
prišla v nekaj trenutkih do roba
rezna, se razpotegnila na dno ka-
ona in naslednji hip stopila na moj
eg. Ulilo se je kot iz škafa.
Bil sem razočaran. V žepu sem imel
irti za ogled prastarega mesta, ki se
skrivalo v skalah nekje pod nama.
robna brošurica je obljubljala ne-
ij posebnega, skrivnostnega in le-
ega, a kaj ko so občutki pri sreča-
ju z zgodovino tako odvisni od vre-
lena.
Parkirišče se je začelo polniti. Raz-
obarvne gobe nad ljudmi, ki so se zbra-
V gručo pred železnimi vrati na robu
anjona, so se začele zapirati. Neje-
erni Tomaž sem pogledal v nebo. Imela
u srečo. Majhna modra lina nad na-
li me je opogumila. Pridružila sva se
akajočim.
Pot se je za kovinskimi vrati v os-
rem desnem ovinku izognila globoke-
Qu prepadu in se, pripeta ob skalnato
teno kakavove barve, nadaljevala nad
ireznom. Le počasi se je spuščala. Str-
nejši odseki so bili opremljeni s stop-
Bcami, pred usodnimi padci pa nas je
arovala kovinska ograja. Strah pred
ežjem je bil odveč. Nad nami se je^^
pčil skalnat baldahin.
»Brez strahu,« nas je opogumljal od
'etra in sonca ustrojen obraz rangerja,
10 smo začudeno obstali pred široki-
ni lesenimi lestvami, ki so vodile nav-
lično navzgor. »Že dvajset let oprav-
jam to delo, pa ni še nihče padel,« je
)četovsko nadaljeval vodnik.
Stal sem v mogočni votlini, ki se je
široko odpirala proti kanjonu. Pozidana
je bila s kamnitimi stenami, prestre-
ljenimi z okni in vrati. Bil sem sredi
razčlenjenega stanovanjskega bloka.
Spoj dela človeških rok in narave na
neverjetnem kraju je deloval veličast-
no in skrivnostno.
Iz sanj so me zbudile vodnikove be-
sede. Pokazal je na nekaj metrov dol-
go polico, pritrjeno na zid, meter in
pol od tal, ki jo je zob časa na vogalu
krepko načel. »Ne vemo, kako so svo-
je bivališče imenovali graditelji, arheo-
logi pa so ga poimenovali Hiša balko-
nov (Balcony House).«
Srednje velika hiša je pripeta pod pre-
vis v plitki votlini, tik pod vrhom ka-
njona Soda. Gleda proti vzhodu in je
imela okoli štirideset sob, v katerih je
gostila štirideset do petdeset ljudi. Na-
redili so jo Anasazi. Beseda pomeni v
jeziku Navajo Indijancev starodavni,
[lekdanji. Sodobni znanstveniki pa ra-
k uporabljajo ime »Ancestral Pueb-
'f^^n«, ki namiguje, da so Starodavni
iiiki današnjih puebelskih plemen.
Od kod so genialni graditelji prišli?
so se izgubili? Zakaj so zgradili
neverjetna obrambna mesta? Koga so
Se bali?
Nomadski lovci, nabiralci in izvrst-
krošnjarji (izdelovalci košar) so v
zgodovino Mesa Verde (zelena miza)
^stopili okrog leta 550. S kanjoni raz-
brazdan plato so Anasazi vzljubili in
obstali. Počasi so se prelevili v kmeto-
^3lce. Živeli so v preprostih enopro-
^orskih hišicah trapeznih oblik, v ka-
'^re se je dalo priti skozi odprtine na
l^^vnih strehah. Bivališča so bila pose-
jana po vrhu Zelene mize, redkeje pa
tudi v votlinah, ki jih danes poznamo
po pečinskih mestih.
Številne razvaline pripovedujejo
zgodbo razvoja, širjenja in napredka.
Prišleki so se hitro učili. Puebli so po-
stajali vse večji, tudi večnadstropni.
Gradbeni material; lesene drogove, veje
in ilovico, je zamenjal kamen. Staro-
davni so se naučili lončarjenja in zače-
li uporabljati lok in puščice. Postali so
izvrstni kmetovalci. Gradili so nama-
kalne bazene in na pobočjih zadrževa-
li vodo s številnimi jezovi ter izdelova-
li kmetijske terase. Njihovo umetniš-
ko dušo izžareva okrasje lončene po-
sode in risbice na prastarih ometih. Pe-
troglifi - simboli, vklesani v skale, pa
so se začeli spogledovati s slikovno pi-
savo.
Konec 12. stoletja je civilizacija na
planoti dosegla svoj vrhunec. Zidovi
pueblov niso bili še nikoli tako navpič-
ni in natančno izdelani, lončarski in
tkalski izdelki še nikoli tako dobri in
lepi.
Nato pa se je zgodba o uspehu zlo-
mila. »Ancestral Puebloans« so ponov-
no naselili votline, ki so jih njihovi pred-
niki pred stoletji zapustili. Zakaj? So
jih votline bolje ščitile pred naravnimi
katastrofami? Jih je pregnal strah pred
sovražnikom, ki se je klatil v bližini?
Je nastopilo pomanjkanje in so se Sta-
rodavni ščitili drug pred drugim? So se-
Utev sprožili verski in filozofski vzro-
ki? Kakorkoli že, med letoma 1190 in
1270 so nastala mesta nad brezni ka-
njonov, ki jih občudujemo danes. Nji-
hova velikost je od enoprostorskih hiš
pa do mest z dvesto sobami, kakršna je
»Cliff Palače«.
Labodji spev Starodavnih se je po sto
letih, okoli leta 1300, izpel. Mogočni
graditelji so Zeleno mizo zapustili in
vstopili v legende. Napotili so se na jug,
v Novo Mehiko in Arizono ter se nase-
lili poleg tam živečih sorodnikov. Da-
našnji prebivalci pueblov in mogoče še
nekatera plemena so tako potomci stva-
riteljev Mesa Verde.
Mesa Verde je prvi park v ZDA name-
njen zaščiti človeške zgodovine. Usta-
novljen je bil leta 1906. leta 1978 pa je
Unesco potrdil pravilno odločitev in ga
uvrstil na seznam svetovne dediščine.
Park pa ni samo muzej zgodovine na
prostem, ki daje obilo kulturnih užit-
kov. Je sveti kraj puebelskih Indijan-
cev, ki se vračajo k svojim koreninam
in z obrednimi plesi stopajo v stik z mo-
gočnimi predniki. In je tudi botanični
vrt. ki daje zaščito številnim živalskim
vrstam.
JANEZ JAKLIČ
Današnji Indijanci z obrednimi plesi stopajo v stik z mogočnimi predniki.
Št. 35 - 30. avgust 2001
32
NASVETI
ZDRAVNIK SVETUJE
Nadležni hemeroidi
Vprašanje bralke Novega
tednika: »Redno prebiram va-
še odgovore na vprašanja o
boleznih. Ker imam tudi sa-
ma težave, vas prosim za po-
moč. Mislim, da imam he-
meroide. Pogosto moram na
blato - dopoldan kar po tri-
krat, popoldan pa tudi vča-
sih, vendar ne gre za drisko.
Zlasti moram na blato po
obrokih hrane. V zadnjiku
me črevo boli, srbi, peče, ob-
časno pa tudi pika. Enkrat
sem opazila tudi malo krvi.
Črevo, ali ne vem kaj je to,
mi je prišlo ven in se sploh
ne zmanjša. Imam napotni-
co za pregled in se močno bo-
jim, zato vas prosim, da mi
poveste kaj tem posegu. Ali
bom morala na operacijo?
Vedno se umivam z mrzlo vo-
do! Mogoče bi se lahko mo-
je težave zmanjšale z dietno
prehrano? Hudo je, saj me
boU tudi ko sedim, ah ko se
pripognem.«
Spoštovana bralka!
Hemeroidi so manjši ali večji
vozliči razširjenih ven, ki se
nahajajo na meji sluznice in
kože okoli anusa (zadnjične
odprtine). Te vene pripadajo
dvema spletoma žil v tem pre-
delu male medenice, ki nimajo
venskih zaklopk. Vozliči, ki so
v podsluzničnim tkivu, se ime-
nujejo notranji, zunanji pa so
vidni kot plavkasto-rdeče tvor-
be, ki kot venec obkrožajo
anus. Lahko jih je več, lahko
je le eden. Dokler se ne vna-
mejo, so mehki in neboleči,
pri napenjanju in kašljanju pa
se povečajo, ali bolje rečeno -
se še bolj izbočijo.
Nastanejo predvsem zaradi
povečanega pritiska na žile in s
tem nastalega venskega zasto-
ja. To se najpogosteje dogaja pri
defekaciji (izločanju blata). Naj-
bolj nevarna za razvoj hemeroi-
dov je kronična obstipacija - za-
prtje. Način prehrane, delo (pre-
težno sedeče delo) pospešujejo
nastanek hemeroidov. Moški jih
imajo nekoliko pogosteje kot
žene, ki pa jih imajo več v času
nosečnosti in po porodih.
Najbolj pogosto se zapaža
srbenje okoli anusa. Lahko
je omejeno na samo odprti-
no, lahko pa na precej širše
področje. Pogosto se bolni-
ki pritožujejo nad pekočo bo-
lečino zlasti med odvajanjem
blata. V primeru vnetja se po-
javijo hude bolečine, tudi s
krči. Ob takšnem vnetju se
poslabša celotno zdravstve-
no stanje in je potrebno re-
sno zdravljenje. Pogosto je
krvavitev edini znak za ob-
stoj hemeroidov. Kri ni ni-
koli pomešana z blatom. Lah-
ko pa se pojavi tudi sama, brez
defekacije. Krvavitev iz čre-
vesa je vedno resen znak in
je zato potrebna natančna
diagnostična obdelava in raz-
jasnitev vzroka za pojav kr-
vavitve iz črevesa.
Notranji hemeroidi lahko
zaradi sprememb v sluznici
postanejo zelo pomični in iz-
padejo iz anusa. Ob heme-
roidih lahko prolabira tudi
del črevesa, ki se lahko spon-
tano povrne v odprtino, lah-
ko z rahlim pritiskom nanj
(to se opravlja s sterilnimi ro-
kavicami in gazo), lahko pa
ostane zunaj, kar je vzrok za
številne komplikacije. Diag-
noza je enostavna, zlasti če
gre za zunanje hemeroide, pri
notranjih pa se postavlja diag-
noza z otipavanjem ob di-
rektnem pregledu anusa. Pre-
gled opravi lečeči zdravnik
ali specialist za črevo (proe-
tolog). V primeru dvoma
opravijo dodatne preiskave,
ki pa-zahtevaj o širjenje anu-
sa (anoskopija in rektosko-
pija).
Zdravljenje je v začetni fa-
zi pretežno konzervativno,
zahteva pa skrb za redno de-
fekacijo, kar nam omogoča
Prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
pretežno vegeterijanska pre-
hrana (polnovredna žita in
semena, sadje z dosti slad-
korja, zelenjava naj bo du-
šena ali hitro kuhana), raz-
ni dietetski preparati (donat,
mleto laneno seme), pomož-
na zdravila (verolaks...) in
druga zdravila, ki jih pred-
piše zdravnik (mazila, sveč-
ke)..
Kirurško zdravljenje je kar
pogosto, a o tem kdaj dru-
gič. Pri vas je potrebno naj-
prej šele postaviti natančno
diagnozo, saj hitro odvajanje
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik sve-
tuje.
blata govori tudi za spremem-
be na debelem črevesu. Za-
radi bolečin, ki jih imate,
vam svetujem, da čimprej iz-
koristite napotnico, ki jo že
imate, saj so preiskave rela-
tivno enostavne in neboleče.
Pregled vam svetujem čim-
prej, ker se lahko zamenjajo
hemeroidi z različnimi po-
lipi, fisurami, kondilomi, ali
celo z rakastimi sprememba-
mi, kar je nevarno, zlasti še,
če se zdravimo kar sami, ali
le preko pulta.
Lep pozdrav!
Lep vrat
Po 25. letu se začne ko-
ža počasi starati. In prav
vrat (kakor tudi roke) več-
krat izdajajo našo starosti.
Še zlasti, če nismo priprav-
ljene na pravilno zaščito ko-
že, nas gubice kaj hitro pre-
senetijo, saj je dandanes na
žalost zelo veliko škodlji-
vih vplivov iz okolja (izpu-
šni plim...).
Nega naj se nikoli ne kon-
ča na bradi. Kremo za obraz
nanašajte tudi na vrat, dekolte
ali prsi. Nekatere kozmetič-
ne hiše že lep čas ponujajo
kreme, posebej za vrat. Pri
osebah, ki se nagibajo k ek-
cemom na vratu ali kje drug-
je, se odsvetuje uporaba pre-
paratov na'podlagi sadnih ki-
slin, kot so AHA kreme, ker
je možno, da kožo le še bolj
iritirajo.
Vratu zelo koristi, če mu
vsaj enkrat tedensko privoš-
čimo zelo mastno (hranilno)
kremo, ki jo pustimo delo-
vati vsaj 30 minut. Podoben
hranilen učinek imajo tudi
oljne obloge iz olivnega, man-
deljnovega, avokadovega ol-
ja. Svetujem vam, da olje mal-
ce segrejete in nato vanj po-
močite gazo (ki ste jo prej
raztezale približno na veli-
kost vašega vratu), jo ovijete
okoli vratu in ponovno ovi-
jete suho gazo. Da pa bi bo-
lje pritrdile oljno oblogo, je
dobro, da še uporabimo tan-
ko pleničko, ki jo ovijemo
čez obe gazi. Oblogo lahko
pustimo delovati čez noč ali
pa medtem, ko gledamo, re-
cimo, televizijo.
Vratu nil^oli ne umivajte z
milom, ki ni PH nevtralno,
saj ga boste sicer v nasprot-
nem primeru preveč izsuši-
le in tako pospešile nastanek
nezaželenih gubic. Zelo do-
bro pa dene vratu vsakodnev-
na masaža z vodnim curkom
mrzlo tople vode.
Izogibajte se uživanju al-
kohola, nikotina, pretirane-
mu sončenju, stresu in mest-
nemu nečistemu zraku, če je
le možno. Vse to so poten-
cialni dejavniki za prezgod-
nje staranje. Prav tako so ze-
lo škodljive zelo stroge in ra-
dikalne diete, ker telo črpa
maščobe tudi iz vezivnej , i.
va tam, kjer ni zaželeno (vi
prsi, obraz...), in tkivo se
tem največkrat povesi in
gubi tonus (napetost). To
spanje na previsokem vzgl;
niku ne koristi vratu in n
govim številnim mišicam,
Telovadba za
učvrstitev
vratu
Eno roko položite na j
lo, drugo na brado. Sedaj p
skušajte potiskati glavo u
prej in proti pritisku obeh r
približno 20 sekund. Nato
sprostite. Vajo ponovite n
manj desetkrat.
Počasi pomikajte glavo iz si
diščne lege (izhodišče) pri
levi rami. Nato izredno poi
si približujte še brado do le
rame in vzdržite v tem pol
žaju 10 sekund. Nato se p
novno počasi vrnite v prvotf
začetni položaj (izhodišče), t
ko da dvigujete brado poča
navzgor in vrat počasi pren
kajte nazaj proti sredini. -
Postopek ponovite še na c
sno stran, v vsako stran vs
petkrat.
KOZMETIČARKA VESN
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
V45. letu starosti mi je umrl
brat, ki je živel skupaj z ma-
mo na naši domačiji. Mama
je ostala sama, brez sredstev
za preživljanje. Nikoli v živ-
ljenju ni bila zaposlena, ker
je ves čas delala na kmetiji.
Brat je bil kratek čas kmeč-
ko zavarovan, zadnjih 8 let
je delal v tekstilni tovarni. Z
zasluženim denarjem je pre-
življal sebe in mamo, svoje
družine ni imel. Ali je glede
na okoliščine mama upravi-
čena do državne pokojnine?
Do državne pokojnine je
upravičena oseba s stalnim pre-
bivališčem v Republiki Slove-
niji, ki nima pravice do po-
kojnine ne doma, ne v tujini
in katere lastni dohodki ne pre-
segajo premoženjskega cenzu-
sa za pridobitev pravice do
varstvenega dodatka.
Državno pokojnino bo mo-
goče uveljaviti postopoma. Ta-
ko se v letošnjem letu zahteva
starost 70 let, medtem ko se
bo v prihodnjem letu zahte-
vala starost 69 let in v takšnem
časovnem zaporedju se bodo
pogoji stopnjevali vse do leta
2006, ko se bo zahtevala sta-
rost 65 let.
Znesek državne pokojnine
je enak za vse uživalce in tre-
nutno znaša 26.487,31 tolar-
ja mesečno.
Ker v vašem sestavku ni za-
slediti mamine starosti, se ne
da z gotovostjo odgovoriti, kdaj
bi lahko izpolnila pogoje za
pridobitev pravice do držav-
ne pokojnine, razen, če ne pre-
jema od Centra za socialno de-
lo denarne pomoči kot edine-
ga vira preživljanja, kajti v tem
primeru lahko pridobi pravi-
co do državne pokojnine že pri
oziroma po 65. letu starosti.
Glede na to, da je vaš brat
vse do smrti preživljal svojo
mamo, ima le-ta možnost pri-
dobiti pravico do družinske po-
kojnine, ki je lahko višja, kot
je državna pokojnina.
Družinski člani /med te spa-
dajo tudi starši/ pridobijo pra-
vico do družinske pokojnine
po umrlem zavarovancu, če je
umrli:
-dopolnil najmanj pet let za-
varovalne dobe ali deset let po-
kojninske dobe, ali
-izpolnil pogoje za pridobi-
tev pravice do starostne ozi-
roma invalidske pokojnine, ali
-bil uživalec starostne ah in-
vahdske pokojnine oziroma
užival pravico na podlagi in-
validnosti.
Tovrstni splošni pogoji so iz-
polnjeni v primem vašega bra-
ta, kajti kot sami pišete, je bil
brat poleg kmečkega zavaro-
vanja zaposlen osem let, kar
je več od zahtevanih petih let
zavarovalne dobe.
Za pridobitev pravice do
družinske pokojnine morajo
biti izpolnjeni tudi t. i. poseb-
ni pogoji na strani vaše ma-
me, namreč starši, ki jih je
umrli preživljal do svoje smr-
ti, pridobijo pravico do pokoj-
nine, če:
-do smrti zavarovanca do-
polnijo 58 let starosti ali
-so bili ob njegovi smrti
popolnoma nezmožni za de-
lo.
Tako kot velja časovni o(
mik pri državni pokojnini, po;
namo vmesno obdobje tudi p
družinski pokojnini, kjer <
spreminja zahtevana starost sta
šev ob smrti zavarovanca. M
tere, ki letos uveljavljajo pri
vico do družinske pokojnin
morajo dopolniti 51 let staii
sti, medtem, ko morajo očei
ob smrti dopolniti 56 let.   '
Nov zakon o pokoj nii
skem in invalidskem zavj
rovanju, ki velja od 1. janua
ja 20(X), je prinesel v slovei
ski pokojninski sistem ve!
ko sprememb. Čeprav se b
do določila zakona uvelja
Ijala postopoma v naslednji
desetih letih, marsikoga že s^
daj zanima, kdaj se bo lahk
upokojil. Na vaša vprašani
zato odgovarja Peter Šal^
vodja oddelka za pokojnil
sko in invalidsko zavarovi
nje pri celjski enoti ZPIZ. i
Mislim, da vaša mama to le^
že krepko presega zaht^vait
starost 51 let, kar ji daje mo\
nost uveljavitve pravice d
družinske pokojnine, ki se t
odmerila v višini 70 odstotke
od pokojnine, do katere bi h
upravičen vaš brat.
Strniščni dosevki
v času suše
Naredimo lahko zelo malo ali nič, največkrat lahko le
čakamo na dež
Za strniščne dosevke, ki
so bili posejani že v juniju
oziroma juliju in zaradi su-
še še niso propadli, je dobro,
če jih dognojimo in okoplje-
mo, da preprečimo izhlape-
vanje vode. Nemogoče pa je
to narediti na strniščnih do-
sevkih, ki so že prekrili njiv-
sko površino in zato jih bo-
mo takoj, ko bo dež, dogno-
jili. Strniščne dosevke, ki smo
jih sejali v avgustu in še ni-
so vzkalili, pustimo pri mi-
ru in čakamo do prvega dež-
ja, ko bodo vzniknili in za-
čeli normalno rasti.
Če je posevek že vzniknil in
so mlade rastlinice propadle,
bo ta posevek potrebno preo-
rati in v septembru posejati ne-
kaj drugega, da bi imeli še ne-
kaj krme. Še vedno bi lahko
za poznojesensko krmo pose-
jali krmno zelje, vendar ne na
tistih površinah, kjer se zgo-
daj pojavlja slana. Skoraj do
konca septembra še vedno lah-
ko posejemo mnogocvetno
ljuljko ali westerwoldsko Ijulj-
ko, ki lahko da še eno košnjo
do zime. Za zgodnjo spomla-
dansko pašo ali siliranje krme
lahko v jeseni posejemo ozim-
no rž, krmno repico ali krm-
no ogrščico.
Kot vidimo, sedaj na travi-
nju rasteta le lucerna in ščav-
je, saj imata oba globoke ko-
renine. Za drugo leto, ko bo
morda zopet suša, priporoča-
mo, da v jesenskem roku po-
sejemo lucerno. O setvi lucer-
ne je bil v Novem tedniku ob-
javljen članek pozimi (31. ja-
nuarja 2001) in kdor je spom-
ladi sejal lucerno, je imel vsaj
en normalen pridelek s travi-
nja.
Na naravnem travinju se je
rast trav ustavila. Dosetev
travno detelj nega semena v
teh razmerah ne bo dosegla
svojega namena in zato po-
čakaj mo kaj bo v jeseni. Po
prvem močnejšem deževju
travinje pognojite oziroma če
•je kaj pokositi, to pokosite
in dognojite.
mag. TATJANA PEVEC,
univ. dipl. inž. kmet.
ZŽV Celje, Oddelek za
kmetijsko svetovanje
BIO KOLEDAR

PIlODA
33
Iferiga izzivov in
zadrega izbire
Slovenska moda 2002
(jajbolj strokovna slo-
iflska modna prireditev s
ikazom tendenc za pri-
jdnje tople mesece je bila
znamenju treh vzdušij:
imikrimije, fuzije in party-
Prejšnji teden je bila v
jbljanskem Cankarjevem
imu tretjič zapored najpo-
embnejša strokovna mod-
iprireditev na Slovenskem,
odni utrip, ki s predava-
i, okroglo mizo, razstavo
tendenčno revijo vse bolj
ipešno zapolnjuje vrzel, na-
ilo z zatonom modnega sej-
a v Ljubljani februarja
199. Njegovo poslanstvo je
edstavljanje modnih
nernic, ki bodo pomagale
govcem razumeti novo po-
ošnikovo senzibilnost in
1 s tem oborožiti z mod-
mi trendi tik pred pričet-
)m zaključevanj. Tokrat -
) sezono pomlad poletje
D02.
Mešanje,
prepletanje,
spajanje...
Kako bi najbolj preprosto
mačili modo, ki bo krojila
aš vsakdan v pomladno-po-
knih mesecih prihodnjega
leta? »S parolo »zadrega iz-
bire«, pravi vodja projekta
Modni utrip in glavni ured-
nik nove strokovne revije z
istim imenom, ki bo odslej
izhajala štirikrat letno, Artur
Mužič
Gre namreč za izbiro, ki
na eni strani prinaša svobo-
do, na drugi odgovornost...
in prav to nam obeta priha-
jajoča moda. Dovoljuje nam
bodisi nemogoče pisane kom-
binacije bodisi rigorozno in
zadržano celovitost. Dopuš-
ča nam spogledovanje s fu-
turizmom ali nostalgični re-
vi val. Predvsem pa nam na-
rekuje mešanje, prepletanje,
spajanje... Fuzija, mimikri-
mija in party so trije pojmi,
tri modne zgodbe, ki nam bo-
do pomagale slikati občutja
prihajajoče sezone.
Nevidni v
vidnem
Mimikrimija - modna te-
ma, ki temelji na prepleta-
nju mehkega in robustnega,
na mešanju retro kolonial-
nega in vojaškega sloga s
strogimi, uniformiranimi ob-
likami oblačil, vendar nad-
grajenimi z eksotičnimi de-
tajH. Mimikrimija - tudi kot
spajanje z okoljem, ko po-
stane človek viden v nevid-
nem, v betonski ali pravi
džungli.
Kaj smo videli? Safari jak-
ne, bermuda hlače, obleke v
zeleno-modrih odtenkih, mi-
ni krilca, zavozlane bluze, t-
shirt majčke, okrašene s po-
tiski, veliko žepov, kamuf laž-
nih tiskov, karo vzorce, rast-
linske in živalske motive...
tudi trendovsko razpoloženi
mladeniči bodo z veseljem
skočili v mimikrimijo...
Krila pod
koleni!
Fuzija ali nadaljevanje mi-
nimalizma - nadaljevanje či-
ste, kultivirane mode prete-
klih modnih sezon s čistimi,
preprostimi oblikami, pri ka-
terih izstopa kvaliteta tkanin
ter dodelanost krojev. Oble-
ke so v stilu 30 let, krila tra-
pezasta, segajo pa - pod ko-
lena. Hlače, tudi moške, so
spuščene na boke...
Spontana sreča
Party - tendenca, razdelje-
na na dve veji: prva kopira
ameriški športni šik iz pet-
desetih let z Audrey Hep-
burn, druga pa živahno, sen-
zualno eksotično barvitost s
prosojnostjo. Pomembna no-
vost bodo vsekakor kopalke,
ki naj bi se v prihodnjih vro-
čih mesecih nosile kot obla-
čilo za vsak dan. No, ne či-
sto samostojno, kakšno mre-
žasto majčko ali oblekico bo-
mo vendarle navlekle čez-
nje...
Sicer pa, nekaj dolgih me-
secev imamo še na voljo za
razmišljanje o svoji novi
pomladno-poletni podobi,
kajne?
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Elkroj Mozirje, Carier, kreatorki Urš-
ka MaroJt In Jelena Stepančevič -
za mlad, poslovni moški svet.
(Foto: STANE JERKO)
Industrija usnja Vrhnika, kreator-
ka Jelena Prokovič - ekstravagant-
na linija v raza in barvi fuksije, kom-
binacija velurja in nape.
Mont Kozje, kreatorka Natalija Žar-
kovič - anatomsko oblikovana
športna oblačila iz trpežne cordu-
re in nepropustnega neoprena.
(Foto: STANE JERKO)
NAMIG ZA NAKUP
V trgovine se seli jesen
Glede na letošnje visoke
emperature, ki še kar tra-
Jjo, se marsikdo še ne uk-
varja z mislijo na jesensko-
imsko garderobo.
Se pa zato z njo še kako
ikvarjajo trgovci in bežen
^prehod po Celju nam je raz-
knl, da se poletje poslavlja
|n izpodriva še zadnje zniža-
le modele letne konfekcije.
Naj vas na začetku pova-
pimo v prodajalno Esprite na
klavnem trgu. ki prav danes
)raznuje svojo prvo obletni-
co, zato vam samo danes po-
eg že tako znižanih cen po-
nujajo še dodatni 10 odstot-
ki popust na vse izdelke.
Ugodno imajo tudi ceno hlač
3.600 tolarjev, sicer pa no-
modele pričakujejo v na-
slednjih dneh.
Ustavili smo se tudi v pro-
(lajalni Mura na Cankarjevi
ulici, kjer so že zelo dobro
Založeni z novimi modeli iz
l^olekcije jesen-zima. Njiho-
vo ponudbo za elegantne in
poslovne ženske in moške ni
potrebno posebej predstav-
ljati, pri njih ima prednost
večna klasika, zato tudi le-
tos med barvami prevladu-
jejo siva in črna. pa bež in
kamelja, nekaj je tudi rde-
če, največkrat so modeli eno-
barvni ali kombinirani z
umetnim usnjem, dopolnje-
ni s pasovi, med vzorci smo
uzrli tudi karo.
Novo kolekcijo so že pre-
jeli tudi v trgovini Benetton
na Stanetovi, hiter pogled na
police pa je tudi tu razkril še
vedno aktualno zelene, ne-
kaj oranžne, kamelje in bež
odtenke, pa pepita in karo
vzorce, daleč največ pa bo-
ste pri njih našli temnega
stretch jeansa, oblikovanega
celo v elegantne hlače, s ši-
rokim pasom, pa seksi oble-
ke s-tričetrt rokavi...
Nekaj novih modelov iz
Laboda in Mure. pa Gorenj-
skih oblačil smo opazili tu-
di v blagovnici Vele, za ti-
ste, ki ste vešče šivanja sa-
me ali imate dobro šiviljo,
pa še namig, da so se z novi-
mi tkaninami že dobro za-
ložili tudi v prodajalni Pa-
pillon v Gosposki ulici, kjer
vam nudijo metražne tkani-
ne v vseh bež, peščenih, rja-
vih, opečnato rdečih, vijo-
ličnih, zelenih in drugih od-
tenkih.
Vsekakor si lahko oddah-
nete, da zelo revolucionar-
nih sprememb v barvah in
modelih letos k sreči ni, da
boste lahko »ponosih« vse ti-
sto, kar je v omarah ostalo
od lani, če ste spretni, pa si
lahko kakšen model sami do-
polnite z dodatki iz krzna ali
umetnega usnja. Tega pa je
opaziti precej, bodisi kot
vstavek v pasu krila ali kot
obroba ovratnika jakne ali
plašča.
MOJCA MAROT
Nagradno
vprašanje
avgusta:
Kdaj so izdelali sončna
^la iz rahlo obarvanega
tekla, ki so imela prvič da-
'4šnjo obliko z okvirjem,
^ se zatika za ušesi?
a) Leta 1885;
b) Leta 1965.
Št. 35 - 30. avgust 2001
ik. fEDNIK
INFORMACIJE
39
VODNIK
Gledališče
Iravilišče Laško 3L 8.
0.3O monokomedija »Jo-
tako sem prišel na svet«,
vedbi Gašperja Tiča.
^čnamenska dvorana
le 3L 8. ob 19.30 satirič-
comedija »Sex, droge in
■nrol«, v izvedbi Matja-
avšnika - Izzija in Valter-
ragana.
Koncerti
jplice Dobrna 31. 8. ob
SO koncert Ivice Šerfezi-
b spremljavi Emila Glav-
a.
tari trg Slovenske Konji-
či. 8. ob 19. uri koncert
alnega orkestra iz Vero-
Ob 20. uri koncert Zora-
Zorka z glasbeniki,
denjski grad 2. 9. ob 20.
koncert Iztoka Mlakarja.
Razstave
lestna galerija Riemer
venske Konjice 30. 8. ob
uri odprtje razstave »En-
te Florale - slovenska mesta
/asi se predstavijo«.,
jkovni salon Celje Irena
očnik in Jifi Kočica, do
9.
;alerija sodobne umet-
5ti Josep Maria Aviles.
'okraj inski muzej Celje
1 dol padeš«, do 30. 9.
Celjski dom Blanka Sanj-
kar.
Borovo trade Vlado Ren-
čelj, do 15. 9.
Terme Topolšica Jože Ov-
nik.
Gostišče Mihec, Lokrovec
pri Celju Štefan Vrbanič; avla
Splošne bolnišnice Celje
Evropsko leto jezikov, do 15. 9.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju in Slovenska zo-
bozdravstvena zbirka. Herma-
nov brlog »Prometna pot v
Hermanov brlog«. Stari pi-
sker »Zatirani, a nikdar po-
teptani«; atelje Josipa Peli-
kana »Celje, ki ga ni več«. Ga-
lerija likovnih del mladih na
Starem gradu Celje »Grado-
vi - kulturna dediščina«.
Ustvarjalne
delavnice^
seminarji
Mladinski center Celje 30.
in 31.8. od 9. do 14. ure Taek
won do in kick box delavni-
ca, 30. 8. od 17. do 19. ure
plesni tečaj - step, 31. 8. od
16. do 19. ure likovna delav-
nica in 3. 9. od 20. do 21.
ure tae-bo.
Kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 30. 8. do 5. 9.
ob 17. in 20.30 Pearl Harbor.
Mali Union: od 30. 8. do
5. 9. ob 19. uri animirani ZF
film Final fantasy, ob 21. uri
Ljubezen v New Yorku.
Metropol: od 30. 8. do 5. 9.
ob 18. uri Lara Croft: Tomb Rai-
der, ob 20. uri Dnevnik Brid-
ger Jones. 31.8. in 1.9. ob 22.30
za ponočnjake Pearl Harbor. 1.
9. ob 10. uri v sobotni matineji
Lara Croft: Tomb Raider.
Kino Žalec 1. ob 20. in 2.
9. ob 18. uri Stari, kje je moj
avto?. 2. 9. ob 20. uri BiU
John Malcovich.
Poletju v slovo      M
v Mladinskem centru Celje bodo septembrski program
prireditev pričeli s sobotnim koncertom skupin Zeus iri^
Afera, ki se bo pričel ob 21. uri na tamkajšnjem dvorišču|
Vstop bo prost. I
Kreslin v Laškem
Na gradu Tabor Laško bo jutri ob 20.30 koncert Vlada
Kreslina in skupine Mali bogovi. V primeru slabega vreme-
na bo koncert v dvorani Kulturnega centra Laško.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja 15. 9. pohod
na Lastovec in Desko. Odhod bo ob 6. uri z Glazije, obvezna je
oprema za visokogorje. 16. 9. bo pohod na Loško - Zbelovsko
planinsko pot. Odhod bo ob 6. uri z Glazije, prijave do 10.
septembra, dodatne informacije po telefonu (03) 545-29-27.
Etno f est Rogatec
I okviru praznika Občine Rogatec bo jutri v Muzeju
prostem Rogatec Festival kulturne dediščine in slo-
iske etno glasbe.
bpoldne bodo v Kulturnem domu Rogatec pripravih spre-
ii za goste in odprli razstavo Začetki in razvoj Muzeja na
)stem Rogatec in predstavili katalog poletne raziskoval-
delavnice, sledil pa bo še posvet etnologov konzervator-
'in kustosov.
'opoldanski program v Muzeju na prostem Rogatec bo
segal predstavitev dnevnih opravil in domačih obrti na
bzejski kmetiji, plesno delavnico, občinstvu se bodo pred-
fvili ljudski pevci in godci iz Rogatca in okohce, sledila
i slovesnost ob 20. obletnici Muzeja na prostem, priredi-
(fpa bo zaključil koncert etno glasbe. SK
IŠČEMO DOM
a. informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za
ile živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu
9-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Od-
[alni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure.
Gorici pri Šmartenm v Rožni dolini so ffašli tri leta staro križanko.
V istem kraju so našli tudi leto in pol staro križanko.
TEDNIKOVA KOŠARICA
Cene še vedno rastejo
Tudi po avgustovskem obisku naših več-
jih prodajaln smo, žal, ugotovili, da se iz-
delki iz dneva v dan dražijo.
Ta mesec smo našo košarico ponovno do-
polnili, vanjo smo dodali limone, kekse in
solatni kis in tako imamo v njej spet osem-
najst izdelkov, po katerih sega skoraj sleher-
ni potrošnik.
Najceneje smo tokrat ponovno kupovali v
Interfructu na Kidričevi cesti, saj smo za vse-
bino košarice odšteli 6.491,20, kar je za
365,20 tolarjev manj, kot je znašal najvišji
znesek za košarico (6.856,40), ki smo ga to-
krat zabeležili v blagovnici Vele v Celju. Prav
tako smo v Interfructu zabeležili kar šest naj-
cenejših artiklov (sladkor, riž, kavo, čokola-
do, hmone in klobaso Poli), so pa pri njih ta
mesec tudi najdražji keksi in pralni prašek.
Presenetljivo dobro se je ta mesec izkazal Mer-
cator, ki se je s ceno za košarico 6.575,10
tolarjev uvrstil na drugo mesto, ima pa tudi
najcenejšo moko, kekse, pril in pralni pra-
šek in se je tako uvrstil celo pred Interspar, ki
ima ta mesec najcenejšo mineralno vodo, pi-
vo, mleko (cena njihove košarice je 6.600
tolarjev). Na četrtem mestu je Tuš, najcenej-
še je pri njih le olje, na petem prodajalna
Rio, ki ima še vedno kar preveč »najdražjih«
artiklov, pa vendarle tudi najcenejši kis, ka-
vo in jogurt, medtem ko je na predzadnjem
mestu prodajalna Soča, ki prav tako presene-
ča z enako najcenejšimi izdelki kot Merca-
tor, imajo pa vendarle tudi še štiri najdražje
artikle (kis, kavo, pivo in klobaso Poli). Od-
delek z živili v blagovnici Vele je bil tokrat
najdražji, pa čeprav so se izkazali z izjemno,
daleč najnižjo ceno margarine (89 tolarjev)
in tudi najnižjo ceno solatnega kisa (129),
najdražja sta bila pri njih le mleko in sir.
MOJCA MAROT
Trgovine smo obiskali v četrtek, 23. avgusta.
Podjetje NT&RC d.o.o..
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41 032.
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
NOVITEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Urednica Novega tednika:
Milena Brečko-Poklič.
Urednik:
Branko Stamejčič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Gašper Domjan, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane Jeranko,
Gregor Katic, Sebastijan
Kopušar, Alma M. Sedlar,
Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mojca
Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Sariah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Leskovšek, Sergeja
Mitič, Mateja Podjed, Simona
Šoiinič, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krvodajalske
akcije v
septembru
Na našem območju bo-
do v tem mesecu krvoda-
jalske akcije: 13. in 20. sep-
tembra v Rogaški Slatini pri
»Guterju«, 14. septembra na
Polzeli, 25. septembra v
Rimskih TopUcah, 28. sep-
tembra pa v Zrečah in Vita-
nju.
Št. 35 - 30. avgust 2001
40
PnilMIVOSTI
Jurklošter se je ireselil
v Jurkloštni se je v nedeljo na pri-
kazu starih ljudskih šeg in delovnih
opravil zbralo preko 1.500 obiskoval-
cev, ki so z zanimanjem spremljali
dogajanje na dvorišču tamkajšnje kar-
tuzije. Prireditev je nastala pod okri-
ljem Odbora za etno dejavnost Mož-
nar iz Laškega, ki je kot primer ljud-
ske šege za letos predlagal prikaz tra-
dicionalne ohceti.
Ta je temeljila na opisu iz šmiklavš-
ke župnijske kronike sredi 19. stolet-
ja, ki je nastal pod peresom župnika
Dragotina Femanda Ripšla, rojaka šent-
jurskih Ipavcev, pesnika in sadjarskega
veščaka. Prireditev se je pričela s pritr-
kovanjem in streljanjem z ročnimi mož-
narji, nadaljevala pa s ponazoritvijo do-
godkov, ki so spremljale poročno slav-
nost.
Predhodnica svatbe je bilo vasovanje
ali kUcanje dekleta, nato pa so si lahko
obiskovalci ogledali še pripravo neve-
stine bale in ohcetno peko. Vaščani so
za nevesto spletli »kranclje iz žingrla«
in izdelali papirnate rože ter tako okra-
sili njen dom in cerkev, kjer naj bi bila
poroka. Manjkalo ni tudi obrekovanja.
ki so ga igralci prikazali na šaljiv na-
čin, nato pa je prišlo na vrsto šranga-
nje. Eden najbolj slovesnih prizorov je
bilo snemanje nevestinega venčka ob
petju godcev in svatov, v večernih urah
pa je sledilo kobilčvanje - slovo s pe-
smijo fantov iz nevestine va^i. Za do-
mače dobrote, spominke in druge iz-
delke so poskrbeli stojničarji iz vse Slo-
venije, prireditev pa se je zaključila s
podelitvijo spominskih daril'nastopa-
jočim, županu Rajhu in organizatorjem.
B. JANČIČ
Foto: M. MAROT
Somi so pričeli prijemati
Herman Zupane, dolgo-
letni član RD Celje, je 15.
avgusta uplenil v Šmaitin-
skem jezeru soma, težke-
ga 38 kilogramov in dolge-
ga 183 centimetrov. To je nje-
gova doslej največja ujeta
riba.
V soboto, 1. septembra, pri-
reja Ribiška družina Celje ce-
lodnevni lov soma za pokal
Tajga. Zbor ribičev bo od 6.
ure naprej pri ribiškem do-
mu na polotoku Brezova ob
Šmartinskem jezeru. Na lan-
skoletnem podobnem tekmo-
vanju je bil ujet som, ki je
meril 210 centimetrov in teh-
tal 48 kilogramov. Kako us-
pešni bodo letošnji zbiralci
trofej, bomo še videli.
Prav tako v soboto pa bo v
organizaciji Ribiške sekcije
Slovenske Konjice tradicio-
nalno tekmovanje Ona - on
na ribniku Jernejček. Zbor
tekmovalnih parov bo ob 14.
uri.
Foto: RADO GOSTIČ
Okrasna buča velikani
Tale petkilogramska velikanka je zrastla na domačiji
rije Černoša v Šmarju pri Jelšah. Gojila sta jo skupaj
nom Leopoldom. Narava pa ji ni namenila le tolikšne
kosti, ampak se je še malce poigrala z njo. Namenila
poseben venček okoU peclja. SK, Foto;
TRAČNICE
Nabiranje
kondicije
Janez Kopač se očitno za-
veda, da je eden tistih mini-
strov, ki ga (po sušnem po-
letju) čaka vroča jesen in bo
še kako potreboval dobro
kondicijo. Tako ob zaradi
energetike spuntanih Štajer-
cih in besnih kmetih, ki jim
suša iz dneva v dan pred oč-
mi pobira pridelek, a prora-
čunskega denarja še za lan-
sko škodo ni, ob vikendih
pridno nabira kondicijo. Sre-
di avgusta (na posnetku) je
teniški lopar vihtel v Velenju,
ta konec tedna pa pobiral
smeti ob Kolpiv Podzemlju v
Beli Krajini. Menda je pri
slednjem le opazil, da je edi-
no, kar je od vode v tem pre-
delu Slovenije še ostalo, ti-
stega nekaj malo v rečnih
strugah...
Kje so rogovi?
Možnosti sta samo dve: je direktor velenjskega M O
Marjan Gaberšek prepričan, da bodo pijače iz Uniona kn
dobile rogove, ali pa je izdajalec v štajerskih vrstah. Obi
sicer še tretja možnost, da je v sili dobra tudi Ijubljai
podtalnica, vendar se nam ne zdi ravno sprejemljiva.
Št. 35 - 30. avgust 2001