POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI-
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
Štev. 4.
V Ljubljani, dne is* avgusta 1934*
Leto IV.



DELO
Narodno strokovni pokret
Delavstvo pri nas preživlja vse one faze, ki so značilne za vsak delavski po* kret ter išče obliko, ki bo najbolj od= govarjala njegovi organizatorni spo= sobnosti ter dosegi materijalnih in dru< gačnih ciljev. Z navdušenjem in globo* kim razumevanjem je sprejelo ideje in pokrete, ki so prihajali in še prihajajo iz drugih krajev ter jih poskuša prila* goditi domačim prilikam in potrebam. Socialne ideje različnih smeri so našle primeren teren za udejstvovanje pri našem delavcu in zato smo doživeli vse faze delavskega pokreta razen skrajnih.
Socialna demokracija, narodni soci* alizem in druge take ideje so ustvarile različne delavske organizacije, ki so si idejno nasprotne, ki pa so enotne v svoji skrbi za zboljšanje položaja de* lavstva. Ravno ta skrb jim narekuje tovariško in iskreno sodelovanje, ,ki je tembolj čvrsto v kolikor so materi* jalne prilike slabše.
Narodno strokovni pokret je prven* stveno pod vplivom narodne ideje ter' poskuša doseči za delavca vsestranske koristi potom naroda in narodne drža* ve. Ta pokret ne odklanja ideje inter* nacionalnega sodelovanja med delavci, samo zahteva, da sloni to sodelovanje na sodelovanju med stanovi v mejah ene države, tako da je predpogoj zunanjega udejstvovanja ustvaritev moč* ne države. V lastni državi pa naglaša potrebo borbe za dosego enakopravno* sti in vzpostavitve dejanske socialne pravičnosti brez namena, da si pribori privilegiran položaj. Ker pa je ta po* kret nastal iz delavskih vrst in ker vsebuje edino le pripadnike delovnega stanu, nima fašističnih in podobnih ten* dene, ker ni v položaju, da zahteva od delavca žrtve zavoljo »vistosmerjeno* sti«, katere ne obvlada.
Borba za izboljšanje položaja delav* stva, njegova nacionalnost in želja, da napram drugim stanovom postavi mo* čan delavski stan, zahtevata od narod* nega delavstva, da poskuša doseči enotnost v delavskih vrstah potom svo* je ideologije in sodelovanja z drugimi delavskimi organizacijami. Zato je proti nadaljnji cepitvi delavstva ter podpira solidarnost pri vseh nastopih, ki ne pomenijo manifestacije svetov* nega nazora.
Solidarnost med stanovi in urejeva* nje gospodarskih in socialnih prilik z vidika te solidarnosti ne pomeni pod* piranja kapitalističnega sistema, ker je predpogoj za tako sodelovanje enako* pravnost pri pobiranju sadov in dopri* našanju žrtev. Omejitev takega sodelo* vanja na narodne meje ne pomeni ce* pitve delavcev vsega sveta pred moč* no in enotno svetovno organizacijo kapitala, ker je tako sodelovanje mo* goče le, če se tudi kapital pokori na* rodu in se zavoljo narodnosti odreče internacionalnosti. V kolikor je tako sodelovanje od strani kapitala nemo* goče mora nastopiti država ter z mož* nostjo socializacije ustvariti predpogo* je za omenjeno sodelovanje.
Današnje težke prilike imajo tudi iz* vestno moralno stran ter so gotova moralna/vprašanja, katerih rešitev bi olajšala marsikatero materijalno bre* me. Zato je narodno delavstvo pouda* rilo načeli tovarištva in iskrenosti, ki sta etične narave, toda brez katerih je izprememba sedanjega stanja nemo* goča.
Narodno strokovni pokret je močno organiziran edino le v dravski banovi* ni, dočim je v drugih banovinah odvi* sen od sposobnosti in momentanega navdušenja tega ali onega svojega vo* ditelja, ki pa si ne zna ustvariti neko* liko trajnejšega stanja. Ideja je sicer tudi drugod razširjena, toda njeno iz* oblikovanje v okviru organizacije za* ostaja. To je gotova pomanjkljivost, ki je zelQ vidna, ko gre za važna vsedr* žavna vprašanja na katera bi pokret lahko vplival. Brez stvarne in vsestran* ske organizacije bo narodno delavski pokret pomenil le gotov slovenski po* jav, ki pa ne bo vplival na usmeritev
¥ borbo za rudarske pravice!
Nacionalni javnosti
V svežem spominu je še obupna borba rudarjev v revirjih TPD v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju proti redukcijam, katere je najavila TPD s svojo okrožnico od 27. 6. 1934. V zavesti, da jih more očuvati tega uničujočega znižanja njihovih že itak nezadostnih prejemkov le popolna sloga, so se strnili ne glede na razlike v svojih naziranjih v enotno fronto ter primorali s svojim enotnim nastopom, zlasti pa s svojim pohodom v rove celokupno javnost, da se je postavila na njihovo stran. Tako je morala TPD dne 5. 7. 1934 vsaj začasno umakniti nameravane redukcije. Čim pa je kr. vlada povišala za 6.000 ton na mesec količino premoga, ki jo dobavljajo rudniki TPD našim državnim železnicam, je ponovila TPD svojo zahtevo po provedbi 27. 6. 1934 najavljenih redukcij. Hoče torej znižati svojemu delavstvu mezde za 6 odstotkov, zmanjšati množino deputatnega premoga, ki ga je delavstvo doslej prejemalo, zlasti pa prevesti kopače višjih kategorij v nižjo — vse to z utemeljevanjem, da bi postali sicer obrati TPD pasivni in bi jih ne bilo več mogoče vzdržati.
Če je delal rudar TPD svojčas normalnih 26 delovnih ur na mesec in si lahko prislužil toliko, da je skromno preživljal sebe in svoje ljudi, je utrpel velikansko škodo s tem, ker je padlo število delovnih dni za eno tretjino in so se za toliko tudi znižali njegovi službeni prejemki. Poleg tega mu je družba sk • čila prejemke za 5 odstotkov. Ako se posreči TPD še sedanji načrt, bo utrpel delavec preko 44 odstotkov nekdanjih svojih prejemkov, bo imel torej le še dobro polovico tega, kar je imel svojčas in kar mu je že svojčas jedva zadoščalo za najbolj skromno preživljanje. Posledice bede med delavstvom v rudarskih revirjih so strahotne, ker propadajo cele družine. Zadnje bivanje v rovih je zapustilo našemu slabo hranjenemu in zaradi tega telesno onemoglemu delavcu težke posledice, ki jih čuti še danes in zaradi katerih v ogromni večini ni več sposoben za normalno delo. TPD trdi, da vodijo delavci pasivno rezistenco, da delajo torej namenoma manj kakor so delali prej in kakor bi lahko delali tudi sedaj! Izčrpani delavec pa komaj še vihti kramp!
Problem našega delavstva v revirjih TPD ni več problem, ki bi smel interesirati samo TPD kot delodajalko in njene nameščence kot delojemalce, ampak je to problem celokupnega naroda. Propada nam celotna generacija delavskih trpinov, propadajo njihove družine, iz njihovih otrok doraščajo telesni in duševni kreteni, ki bodo slej ali prej v breme javnosti. Stanje je tako obupno, da bi značila vsaka nadaljnja redukcija današnjih že itak nemogožih življenjskih pogojev za tega našega delavca njegovo končno propast. Delavstvo se sicer upira, kolikor mu je to mogoče, toda njegovo stališče ni dovolj jako napram služ-bodajalki, ki ima zlasti vsied svojega inozemskega zaledja dovolj možnosti, da pritisne delavstvo k tlom.
Baš zaradi tega hoče voditi TPD pogajanja le z zastopniki delavstva kot takega in ne dopušča k pogajanjem onih
naše socialne in gospodarske politike. Na taki vsedržavni podlagi hi prišlo lažje do sodelovanja z drugimi delav* skimi pokreti, program in delo bi od* govarjala colekupnemu našemu narodu in s tem bi v lastnih vrstah ustvarili nekaj izmed predpogojev za ojačenje delavskega stanu, ki naj sodeluje z dru* gimi stanovi.
Resni časi v katerih živimo, hitrost zgodovinskih dogodkov, srditost borbe med stanovi v drugih državah nam nuj* no narekujejo, da pristopimo k reševa* nju domačih vprašanj. Pri tem naj ob* velja načelo solidarnosti med delav* stvom samim: vsak izmed nas naj osta* ne to kar je, toda zavedajmo se, da smo delavci in da imamo cilje, ki so si po* dobni kljub idejnim razlikam.
zastopnikov nacionalne javnosti, ki bi mogli zaradi svoje popolne neodvisnosti nastopati pri teh pogajanjih mnogo bolj odločno kakor je to mogoče od TPD odvisnemu delavskemu trpinu. Čeprav je velika večina rudarjev organizirana v naprednih in nacionalnih organizacijah, ima to napredno in nacionalno delavstvo v štiričlanski delegaciji, ki vodi pogajanja s TPD, le enega zastopnika, od ostalih treh pripadata dva marksistični struji, eden pa struji bivše SLS. Zaradi tega ni čuda, če je moral naš nacionalno zanesljivi rudar dobiti vtis, da se nacionalna javnost ne zanima dovolj za njegovo trpljenje.
Vsemu temu mora biti konec. Kot svobodni državljan svobodne kraljevine Jugoslavije ima tudi naš rudar pravico do skromnega, človeka vrednega življenja, interes naroda in države zahteva, da mu te pravice nihče ne krati. Zaradi tega so se sestali v nedeljo, dne 5. 8. 1934., v Sokolskem domu v Trbovljah zastopniki občin Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter zastopniki organizacij Narodno strokovne zveze, Društva rudniških nameščencev, Jugoslovenske nacionalne stranke, Sokola kraljevine Jugoslavije in Narodne odbrane ter premotrili pod predsedstvom g. dr. Frana Roša položaj delavstva. Morali so soglasno ugotoviti, da so zahteve TPD o nadaljnjih redukcijah v celoti nesprejemljive in da je nemogoče vsako pogajanje s TPD, dokler vztraja na teh svojih redukcijskih zahtevah. Zastopniki navedenih nacionalnih organizacij so pa morali računati z dejstvom, da TPD že zaradi svojega prestiža ne bo hotela umakniti teh svojih zahtev in da stoji celokupno delavstvo TPD pred težko borbo, ki bo odločila njegovo usodo. Zato je treba dati delavstvu oporo v najširši javnosti in v ta namen so ustanovili zastopniki navedenih organizacij
Tako ne gre
Stavbinsko delavstvo je tako prizadeto od sedanjih težkih prilik in od pomanjkanja primerne zaščite, da mora zahtevati od odločilnih činiteljev takojšnjo pomoč.
Pred gotovim časom je sklenila mestna občina ljubljanska z nekim podjetjem pogodbo o zgraditvi večjega šolskega poslopja v Ljubljani. V pogodbi so bile tudi določbe o delavskih mezdah, katerih pa se podjetje povsem ne drži. Socialni urad mestne občine pošilja v smislu pogodbe na delo ljubljanske delavce, ki so potrebni dela in ki morajo biti prvenstveno tu zaposleni. Toda podjetje se ne zmeni za mnenje socialenga urada in odlaga od dneva v dan zaposlitev prizadetih delavcev, dokler ne izgubijo vsako upanje in se ne obrnejo drugam. Medtem pa so še vedno zaposleni delavci iz drugih krajev, ki so pri-
Tufci pri nas
Čeprav še danes vlada naziranje, da je delavski zaslužek eden izmed glav* nih vzroko vkrize, tako da so delavski prejemki predmet vse hujših redukcij, st mnoga podjetja lastijo 'finančno možnost, da drago plačujejo tuje de; lovne moči. Veliko zaslužijo tuji strokovnjaki in pa tudi navadni delavci in »ponosni« smo celo, da vodijo to ali ono naše podjetje tujerodni ravna* telji in obratovodje.
Prav redki so slučaji, ko so nam tuj* ci v resnici potrebni. Toda žal smo tako širokogrudni, da se niti tam, kjer so nam v resnici potrebni, ne potrudi* mo, da bi jim poiskali domače namest* nike. Celo industrije, ki uvažajo v na; šo državo obrabljene stroje, za katere imamo še preveč domačih strokovnja; kov in ki živijo samo od domačega trga zaposlujejo tuje tkzv. »strokov; njake«.
Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11.
Nacionalni akcijski odbor za obrambo
delavskih in nameščenskih pravic.
s sedežem v Trbovljah in s pododbori v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Senovem, Hudi jami in Kočevju. Poleg tega je bila izvoljena posebna intervencijska ekseku-tiva s sedežem v Ljubljani, kateri pripadajo: Juvan Rudolf, predsednik Nar. strosovne zveze; dr. Kosti Janko, tajnik Zveze društev privatnih nameščencev; dr. Zajec Marjan, sekretar glavnega odbora JNS v Ljubljani; Mravlje Milan, narodni poslanec sreza Litije; dr. Cepuder Josip, kot zastopnik Narodne odbrane, ter zastopnika SKJ, ki ga bo imenovala uprava sokolske župe v Ljubljani.
Predsedstvo te intervencijske ekseku-tive v Ljubljani je bilo poverjeno dr. Ce-pudru Josipu.
Nacionalni akcijski odbor je sicer nastal v zvezi z obupno borbo našik rudarjev v revirjih TPD in mu bo zaščita rudarjev v tej borbi njegova prva in morda najtežja naloga. Po sklepu vseh navzočih pa bodi ta nacionalni akcijski odbor institucija, ki naj bo celokupnemu našemu delavstvu stalno na razpolago, kadar bo potrebovalo opore v borbi za ohranitev ali dosego svojih utemeljenih pravic. Vse te borbe bodo mogle končati z uspehom le tedaj, če bo stala delavstvu ob strani celokupna javnost. Da se to doseže, je bil ustanovljen ta Nacionalni akcijski odbor, ki vabi k sodelovanju tudi vse druge, sedaj še neza-stopane nacionalne organizacije v pričakovanju, da se bodo vse odzvale temu vabilu. Prijave naj se pošljejo na naslov Nacionalnega akcijskega odbora za obrambo delavskih pravic (tajništvo Nar. strokovne zveze), Ljubljana, Delavska zbornica.
Tudi naš delavski trpin naj dobi čut in zavest, da je živ del naroda, ki hoče živeti in si ne pusti jemati pravice do skromnega življenja na svoji lastni grudi!
Za nacionalni akcijski odbor za obrambo delavskih in nameščenskih pravic: dr. Josip Cepuder, predsednik, Rudolf Juvan, podpredsednik, dr. Janko Kosti, tajnik.
več napref!
pravljeni delati tudi za nižje medze. Zaradi tega vprašujemo mestno občino in pa podjetje samo, da nam pojasnita, kaj določa pogodba in ali je opisano postopanje v skladu z njo? Mestna občina naj razčisti zadevo in uredi stvar tako, da ne bo nobenih dvomov glede njene dobre volje. Predvsem pa naj se prepove postopanje, ki ni vedno dostojno človeka.
So pa tudi druga podjetja v Ljubljani, ki vabijo delavce iz drugih krajev in jim nudijo zaposlitev, čeprav mora mestna občina zapravljati denar, ki je namenjen za mrtvo sezono v sedanjem času za podporo nezaposlenih ljubljanskih gradbenih delavcev.
Apeliramo na vsa podjetja in ustanove, da ne pozabijo na ljubljansko delavstvo in da ga upoštevajo pri gradbenih delih ter tako dokažejo svojo socialnost in resno voljo pomagati delavcu!
Razen tega se je v zadnjem času po; javil primer, da so ti tuji strokovnja; ki želeli postati naši državljani, da bi s tem izigrali določbe glede zaposlitve tujcev. Tako je n. pr. neki uvaževanja vreden strokovnjak v litijski predilni* ci smatral, da ni niti najmanj poniže* valno za tujca, če prosi za domovinsko pravico še v tako majhni slovenski občini in s tem postane deležen v mno* gih primerih preziranega jugosloven* sKega. Kruna.
Nacionalno delastvo, ki se bori za zaščito domače {delovne moči, odkla; nJa vsako pretiranost, toda smatra vendarle, da je jugoslovensko držav; Ijanstvo predragoceno, da bi ga delili z Neslovani, katerim je 'tudi najslabši »šlager« kulturna prednost pred za* ostalimi Slovani.
v Nemčiji!
[
Gen.
Rudolf Maister
Dne 26. julija je na Uncu pri Rakeku um'rl zadet od srčne kapi divizijski general Rudolf Maister. Vest o njegovi smrti je globoko pretresla vso jugoslo-vensko javnost, saj zavzema kot človek in vojak v naši zgodovini zelo častno in važno mesto.
Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Gimnazijo je študiral v Kranju in se je že kot dijak udejstvoval kot pesnik pri zavodovem dijaškem listu. Pozneje se je posvetil častniškemu poklicu, kljub temu pa je ostal zvest svojemu nacionalnemu prepričanju in tudi svojega pesniškega peresa ni odložil. Svoje pesmi je objavljal v raznih slovenskih revijah pod psevdonimom Vojanov. Pred tridesetimi leti je izdal svojo prvo pesniško zbirko »Poezjie«, pred petimi leti pa zbirko »Kitica mojih«.
Ob našem osvobojen ju je igral važno vlogo pri osvobodilnih bojih na Koroškem, njegova največja zasluga pa je, da je danes Maribor jugoslovenski. Za svoje zasluge je bil odlikovan z več ju-goslovenskimi odlikovanji.
Z Unca so zemeljske ostanke velikega Jugoslovena prepeljali z avtomobilom v Maribor; ki se je z ogromnim spremstvom na njegovi zadnji poti oddolžilo svojemu osvoboditelju. Tudi. narodno delavstvo ga je na njegovi zadnji poti spremljalo z močno deputacijo.
Ime generala Maistra bo živelo med nami, dokler bo živel naš narod! Njegovemu spominu: Slava!
F. O.:
Deseturni delavnik pomožnega delavstva v gradbenih podjetjih
Nejasnost, ki je obstojala v vprašanju, ali je v gradbenih podjetjih smatrati osem ali deseturno delo kot normalno, je po našem mnenju odpravljena. To svojo domnevo opiramo na tozadevne razsodbe naših sodišč in na tolmačenja zadevnih predpisov minir strstva za socialno politiko in narodno zdravje, oddelka za socialno skrbstvo.
Ljubljansko obrtno sodišče se je postavilo na stališče, da gradbena podjetja, tudi če zaposlujejo več kot 15 delavcev v smislu § 6 zakona o zaščiti delavcev, ni smatrati za industrijska podjetja z osemurnim delovnim časom, nego za navadna obrtna podjetja, za katera velja deseturni delavnik, češ, da pri gradbenih podjetjih niso izpolnjeni pogoji po § 32 obrt. zak. potrebni za pripoznanje svojstva industrijskega podjetja v smislu zakona in je s tega stališča zavrnilo zahtevo na plačilo 50 odst. poviška za delo preko osem ur kot nadurnega dela.
Isto tako je mariborsko okrožno sodišče enako zahtevo zavrnilo, vendar z drugačno utemeljitvijo, in sicer smatra sodišče, da so gradbena podjetja, ki zaposlujejo preko 15 delavcev, sicer ,industrijska, podjetja v smislu zakona, da pa kljub temu po čl. 22 uredbe o pdpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih delavnic in delovnem času pomožnega os ob j a velja za ta podjetja delovni čas desetih ur kot normalen, ker se izjemne določbe § 8, točke 8 zak. .o zaščiti delavcev glede podjetij, ki delajo sezonsko in so izpostavljena vremenskim vplivom, nanašajo tudi na podjetja, ki se po zakonu smatrajo za industrijska.
Stališče obeh sodišč se skladata v tem, da traja redno delo v gradbenih poidjetjih 10 ur na dan, da se torej delo preko osem ur do 10 ur na dan ne smatra za nadurno delo.
To natziranje naših sodišč je v skladu z reševanjem ministrstva sa socialno politiko in narodno zdravje z dne 26. aprila 1932 in sledečim tolmačenjem z dne 14. aprila 1934 na tozadevno vprašanje zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki pojasnjiv je, da se v gori citiranem rešenju predpisani 10 urni delovni čas za gradbena podjetja ima smatrati kot normalni delovni čas, za katerega se plača redna dnevna mezda brez poviška v smislu § 10- zak. o zaščiti del., brez ozira na število delavcev v podjetju, to se pravi, brez ozira na to, ali se gradbeno podjetje po zakonu smatra za industrijsko ali za obrtno podjetje. Pa tudi v slučaju, da se kakšen dan v tednu zaradi vremenskih neprilik dela manj kot deset ur, more se to nadoknaditi ostale dni v tednu z delom tudi preko 10 ur,
ne da bi se to delo preko 10 ur na dan smatralo za prekomerno delo, če delo v enem tednu skupaj ne znaša več kot
15 ur. Iz tega sledi, da se pri gradbenih podjetjih smatra kot nadurno delo in kot tako s 50 odst. poviškom plača samo ono delo, ki skupno v enem tednu znese preko 60 ur, ne glede na to, koliko ur je delavec delal na gotov dan enega tedna.
Ti izjemni predpisi so tako v interesu podjetij, kakor v interesu delavcev. Delavec, ki ima zaposlenje samo gotovo dobo leta, mora imeti možnost, da vsaj v sezoni dela in zasluži več kot ostali, ki so zaposleni celo leto, ker si mora v času sezone prihraniti sredstva za preživljanje v času prisilnega brezdelja. Ce bi pa podjetja morala izmed desetih delovnih ur dve delovni uri plačevati s poviškom kot prekočas-no delo, bi se pač temu prilagodila in ne bi zaposlovala delavce preko osem ur na osem odnosno 48 ur na teden, s tem bi pa bila sezonskim delavcem vzeta možnost večjega zaslužka v času sezone, kar je za sezonske delavce bitnega živlieniškega poimana.
To stališče merodajnih ofolastev navajamo zato, da si prizadeti ne bi z brezuspešnim pravdanjem po nepotrebnem delali stroškov, ker bodo sodišča venjetmiO' na oizmačeineim stališču viz trajala in take zahteve zavračala.
(Op. ur.-. Naše gradbeno delavstvo bo poskušalo uveljaviti drugačna načela v želji, da bi delovni teden znašal največ 48 ur in da bi delo od 8 do 10 ur bilo smatrano za čezurno delo.)
Jugosloveni v številkah
V naši državi živi 12 milijonov 200 tisoč jugoslavenskih državljanov po krvi, v ■ državah severne Amerike (USA) 722.000, v Italiji 602.000, v Grčiji 300.000, v avstrijski republiki 172.000, v državah južne Amerike 135 tisoč, na Madžarskem 120.000, v Ru-muniji 61.000, v Avstraliji 10.000, v Albaniji 10.000, v Zelandiji in Afriki 5000 Jugoslovenov. V ostalih evropskih državah živi 128.000 naših rejsko v-iiziseljencev.
14 milijonov 465.000 Jugoslovenov hodi tedaj križem sveta. Od teh jih je 2 milijona 265.000 raztresenih zunaj države, največ v Ameriki. Lahko tedaj roćemo', da so USA druga domovina našega naroda. Razmeroma Je naišla emigracija zelo številna; saj Obsega skoraj 15 odstotkov vseh Jugoslove-nov, to se pravi na vsakih 100 pripadnikov našega rodu je 15 sonarodnjakov v tujini, kjer si služijo s težkim delom svoj vsakdanji kruh in večajo e svojimi žulji dostikrat sovražni nam kapital.
Statistični podatki o brezposelnosti v naši državi navajajo sicer različne številke, vendar lahko rečemo, da imamo pri nas gotovo 150.000 brezposelnih; tu so všteti ročni in duševni delavci. Na vsakih tisoč Jugoslovenov v naši državi dobimo 12 in pol brezposelnih, od sto pa od enega do enega in pol.
Rekli smo, da je v tujini 2 milijona 265.000 naših ljudi. Ako vzamemo Me odstotke brezposelnosti kakor pri nas, je približno 30.000 naših v inozemstvu živečih rojakov brez dela in izročenih na milost in nemilost tujim izkoriščevalcem. Dvomimo, da je emigracija, kateregakoli drugega naroda razmeroma tako velika. Kaj pomenijo visoki odstotki brezposelnosti doma in v inozemstvu pri številčno tako malem narodu, kakor smo mi?
Naši izseljenci so večinoma sami tovarniški delavci, delavci po gozdovih in rudnikih; nekaj je tudi kmetovalcev (farmarjev). V celoti so to reveži, ki jim boj za življenjski obstoj jemlje brigo za kulturni napredek in narodnostni obstoj; zato ne smemo. pozabiti našega, v tujini živečega naroda!
P. F.:
ima žena pravico lo eksistence?
večja zaposlenost ženskega >o posameznih tovarnah in dru-atih zahteva, da v zaščito žen-poklicu spregovorimo tudi me
ikem številu so žene danes za-predvsem v tovarnah in pri i zahteva velilko napora in tru-če primerjamo žensko delo po ■’ obratih z moškim, potem ni skoraj prav nobene

delo ženske zahtevalo več telesnih moči kot pa delo, ki ga opravlja moški. Smelo pa lahko trdimo, da je udejstvovanje žene v poklicu v več primerih enakovredno z uspehi moškega dela. Ni naš namen, da na podlagi gornjih trditev prikažemo po moškem osobju opravljeno delo kot manjvredno, ampak hočemo opozoriti na nepravilnost in krivičnost tolmačenja pravic ženske, ki je v poklicu.
Že od vsega početka in oh vsaki priliki je bilo žensko delo slabše nagrajeno od moškega dela, pa četudi je bilo enakovredno. Danes, ko so ženske zaposlene že vsepovsod, smatramo za potrebno, da vendarle spregovorimo o zboljšanju njihovega položaja.
Ne glede na vse ostalo, kar govori v prilog žene za boljše in znosnejše pogoje, je najvažnejša konstatacija pri tem vprašanju dejstvo, da se neenakopravnost in konservativnost, ki otež-kočata napredek žene, eksploatira in do skrajnosti izrablja od strani kapitala.
Ženska je primorana, da služi in opravlja isto delo kot moški za manjši zaslužek in pod slabšimi pogoji. Delavski stan, ki se izkorišča vsepovsod, pa je baš pri tem vprašanju najbolj občutno prizadet. Neenakopravnost ženske pride še prav posebej do izraza v časih, kot so sedanji, ko vlada med delavstvom zaradi strahovite brezposelnosti huda medsebojna konkurenca. Ta konkurenčni medsebojni boj delavstva, v katerem sodeluje tudi žena, pa vešče in spretno izrabljajo principal; posa-mezih podjetij, ki so že zdavnaj prišli do prepričanja, da jim je žensko delo baš toliko vredno, kot delo moškega, vendar tega javno ne povedo, ker bi s tem odpadla možnost izkoriščanja. In če je temu tako, potem mislim, da je potrebno, da se spametujemo tudi me in da sprevidimo, da je naša dolžnost poudarjati žensko enakopravnost povsod. kjer se. žeinlska izkorišča, voditi borbo proti onim, ki naše delo ovirajo in ga omalovažujejo in to je pred-vsem — proti kapitalu.
Da pa odstranimo vse ono, kar danes ovira žensko pri njenih težnjah za zboljšanje trenutnega stanja, je predvsem potrebno pripustiti žensko k javnemu življenju. Na podlagi udejstvovanja ženske v javnih društvih, organizacijah in korporacijah, naj se oceni žensko delo. Mislim, da bo vsepovsod in vedno uspelo dokazati, da je zlasti ženska upravičena zahtevati v socialnih in ekonomskih vprašanjih enakopravnost in da imajo biti življenjski pogoji ženskega delavstva enaki onim meškega.
Borba za življenjski obstoj in borba za socialne pravice nas opozarjajo in kličejo, da strnjene v eno celoto skušamo naše upravičene zahteve uveljaviti. Ne gre in ne sme biti, da se nam poleg naše telesne sile jemlje tudi naš ponos. In naš ponos naj bo naša zavednost ___ za enako tlelo, enako pla-
čilo!
Ali je potreben zakon o minimalnih mezdah
Tovariš urednik je v zadnji številki razpisal konkurz, na katerega naj odgovorimo mi delavci in delavke. Jaz ne znam dobro pisati, ker sem preprosta delavka in tudi ne reflektiram na nobeno izmed razpisanih nagrad, zdi se mi pa potrebno, da povem svoje misli k vprašanju zakona o minimalnih mezdah.
Sem uslužbena v večji tovarni v Kraimiu. Delam osem ur dnevno in imam na uro reci, piši in beri 1.25 Din. V osmih urah težkega dela zaslužim 10 dinarjev. Za celodnevno hrano plačujem pri prijateljici po 5 dinarjev na dan, za borno sobico, kjer spim tudi s prijateljico, plačujem 100 dinarjev. Račun je sedaj preprost: zaslužim mesečno 260 dinarjev, za hrano in stanovanje dam 250 dinarjev mesečno, za vse ostalo mi ostane celih 10 Din. Ce ne bi imela starše, da mi vcasi dajo kaj za obleko, bi hodila gola in bosa. Nekatere moje tovarišice, ki niso tako srečne, da bi imele starše, si poiščeio ljubčka. Ta jim potem kupuje potrebne stvari, da ne hodijo gole in bose po ulicah. Nekatere si pa pomagajo s tem. da so »prijateljice« inozemcev, katerih kar mrgoli pri nas in ti jim potem kaj odrinejo za obleko. Da pri tem morala trpi, menda ni potrebno naglašati.
In sedaj, ko sem povedala vse to, mar je treba še posebej podčrtati nujno potrebo zakona, ki bi prisilil naše poslodajalce, da nas smatrajo za živa: bitja, ki ne smejo hoditi gola in bo«a po svetu, ampak se morajo oblačiti. In
če ti naši poslodajalci sami ne uvidijo, da si s takim malim zaslužkom ne moremo nabaviti vsega, kar nujno potrebujemo, mar ni potrebno, da jih nekdo tretji v to prisili. Mar je res potrebno, da ostajamo vzlic poštenemu delu še berači. Ali je prav, da se morajo moje tovarišice vzlic poštenemu delu poslužiti še nepoštenega življenja samo zato, da ne kažejo golote po cestah ?
Vidiš, dragi tov. urednik, da je v par besedah odgovorjeno na tvoje vprašanje. Ne samo potreben, prepotreben je zakon, ki bi nam delavcem in delavkam dal za pošteno delo tudi pošteno plačilo, da bi se nas smatralo za živa bitja in civilizirane ljudi, ne pa za živino, ki nima nobenih potreb. Zakon o minimalnih mezdah je nujno, zelo nujno potreben in prav bi bilo, da ne mirujemo vse dotlej, da ga dobimo.
Delavka Anica.
Slovencu*
Jugoslovanu
Slovenska, jug os! o venska .zemlja, Ti je kot rO'dlna mati. Ona Te redi, ona l e vzgaja, ona Ti daje moč do življenja. Zato Te kliče, izahteva od Tebe, da je ne zatajiš in da ne boš zatajeval njenega jezika. Živeli smo v časih, ko^ smo biti teptani. Takrat .si bil Slovenec-Jugoslovan primoran zatajevati materin jezik. Minuli so oni zlati časi za sovražnika za zatiralca slovenskega - ju-goslovensikega naroda. Sedaj ne more več sesati kri iz našega telesa. Minul je čas in napočila je doba, ko smo sami svoje gospodje, gospodarji naše rodne slovensike-jugosiovemsike zemlje, maše matere. Zato bodimo ponosni na njo, na njen Slovenski jezik. Izražaj, se z veseljem v materi niškem jeziku na svoji rodini zemlji in tudi na .tuji zemlji med tujim narodom se ne sramuj materinega jezika, katerega Te je naučila. 'Bodi ponosen, zavesten, trd, ne-omahljiv Slovenec - Jugosio-v a n.
Kajti, če se sramuješ .materinega jezika, se bližaš ,z lastnimi koraki globokemu prepadu, grobu kamor Te zagrebe soviražnik, ki samo čaka, da mu bo dana .prilika to storiti. Da pa se tega .groba, prepada izogneš, da prečrtaš sovražniku načrte in zagreniš veselje do pokopa Tvojega trupla, Tvojih idej. Tvojega dela, stori to, kar zahteva od Tebe rodna zemlja, Tvoja mati.
Doživel sem pred mesecom dni žalosten dogodek, katerega moram izpovedati javnosti.
Srečal sem1 na cesti, ki drži iz Tržiča proti Ljubljani nekega gospoda, ki je delovodja v oddelku tukajšnjega velikega obrata. Srečala ga je tudi delavka iz istega obrata, ki je družinska mati več otrok. Vsakdo, ki sreča svojega predpostavljenega ga pozdravi. Tudi ona je storila to. Pozdravila ga je s pozdravom »Guten Tag«, slovenska mati je storila to!
Kaj je storila ona s tem in kaj stori vsakdo., ki greši podobno na slovenski zemlji? Ona je teptala samo sebe, svojo družimo, vse Slovence Jugoslovane naše brate in sestre po krvi, zatajila je mater, materin jezik, svojo rodno zemljo.
S takimi grehi škodujemo sami sebi, tako da nas še bolj priganjajo, zatirajo pri delu in povsod. Če bomo delali tako, bomo sužnji na svoji rodni zemlji. Tako tudi ne moremo doseči pravih mezd (plač), ki nam pripadajo.
Ker se jim priklanjamo v njihovem jeziku, so mnenja, da v nje zaupamo in zato naši industrijalci postavljajo za poslovodje tujce in ne Slovencev.
Kaj je storiti za odstranitev teh grešnih postav? Združiti se moramo, organizirati se moramo, če se združimo, nam bo mogoče vse to odstraniti. In napravili bomo sami sebi lahko pot v življenje in delo. Zato se izd ružim o, organizirajmo in skupino dvignimo glas, izahltevajimo svoje. Zahtevaimo zfkcin o minimalnih mezdah in za odstranitev tujcev iz naših .podjetij. Recimo ito ml smo sami svoji gospodje, gospedainj! v našli domovini Jugoslaviji.
Nagradno tekmovanje
Uredništvo se zahvaljuje vsem tovarišem, Id so prispevali svoje sestavke v smislu razpisa o nagradnem tekmovanju, članki so vsi dobri, težka bo izbira! Zato naj bo današnja zahvala ko* nekakšno plačilo tudi tistim, ki ne bodo nagrajeni.
Imena nagrajencev bodo objavljena v prihodnji številki.
Delo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ob naši severni meji
Prvi začetki socialnega zavarovanja pri nas so starejšega datuma. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 je našel socialno zavarovanje že razvito in izraženo v taikratniih' nosilteljih tega zavarovanja. Toda navzlic temu je pomenil novi zakon važen mejnik in prehod v agilno in plodonosno doibo. Združitev celotnega delavskega zavarovanja in poenotenje za vso državo sta prinesla mnoge koristi. Omogočeno je bilo zbiranje večjih denarnih sredstev in izboljšanje zdravstvenih ustanov, ki služijo bolnim zavarovancem. Začela se je akcija za zgraditev večjih stavb, ki naj hi prinesle socialnemu zavarovanju nekakšno dejansko osamosvojitev. Ustvarjene so bile zdravstvene naprave pri istočasni sigurni in plodonosni naložitvi kapitala, ki je bil namenjen zavarovanju članskih pravic zavarovancev. S tem je hotelo socialno zavarovanje poudariti, da je važha ustanova in hotelo je prekiniti- z dotedanjim naziranjem, da je nevidnost prva odlika delavskih ustanov. Svojih stavb pa ni posvetilo namenom, ki ne bi bil v zvezi z delavskimi potrebami, in tako je spravilo nekdaj zaničevane delavske ustanove v okvir, ki je moral poudariti novi duh in novo pomemlb-nost. To stremljenje je bilo odločilno za zgraditev velike zgradbe v Mariboru, ki služi delavstvu v vzpodbudo, da se organizira in da v solidarnosti podpre lastne ustanove. Obenem pa tudi priča o važnosti in moči socialnega zavarovanja ter dopoveduje sosedom, da je pri takem delu nemogoč vsak resni poizkus zoper našo nacionalno enotnost in državno integriteto. Ravno taki spomeniki delavnosti in nacionalnega napredka dokazujejo upravičenost zgodovinskih izprememb po svetovni vojni. Palača dokazuje z vsemi svojimi napravami, da so očitki z-oper socialno zavarovanje nestvarni in da so interesi zavarovancev na prvem mestu.
Ureditev ekspoziture Ijuiblijanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru je priča velikega dela .za ,blagor delovnega ljudstva, ki uspešno, posebno v slučaju razširitve ga izvaja socialno zavarovanje. Ona je porok za bodoče delo, ki bo še bolj zavarovanja na starostno in invalidno panogo, pri istočasni preureditvi preskrbe hrezp os cinikov. Delavci se zavedajo, da nekdo skrbi za njih usodo in da ne bodo nikdar prepuščeni samim sebi. Lahko so -prepričani, da bo so-. v zavarovanje poskušalo omiliti laližajoče se posledice današnje bede in težkega stanja med delavstvom. Ta zavest je bila tembolj potrebna v Mariboru, kjer se mora -delavstvo boriti z najhujšim pomanjkanjem, čeprav ustvarja v la-sltnem zdravju možnosti zadostitve potr-eba-m trga -po izdelkih tekstilne- industrije.
V okviru dosedanjega nezgodnega izavarovanja je bila zgrajena ta stavba, ki naj služi zdravju delavcev in ostalega naroda. Javno kopališče in fizikalno zdravilišče pomagata socialnemu zavarovanju v njegovih zdravstvenih nalogah, sta pa tudi ostali javnosti na razpolago, da s tem koristita občemu '.zdravju in blagru.
'Naprave v kopališču- In fizikalnem zdravilišču so najmodernejše, tako da
i omogočajo marsikatero izboljšanje ter ozdravljenje težkih bolezni, kar bi bilo drugače težje dosegljivo. iRazumljivo je, da -se je v takih prilikah razvila odlična zdravniška služba, tako da je Maribor v mnogih oizirih vzor v socialnem -zavarovanju.
Palača ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru je namenjena bolezenskemu in nezgodnemu izavarovanju. V njej se nahaja ekspozitura ljubljanskega OUZD, amib-ulatorij in nezgodna postaja. V nezgodni postaji se zdravijo ponesrečenci in bolniki, k-i potrebujejo -fizikalno izdravljenj-e in oni zavarovanci, pri katerih se hoče določiti resnični odstotek izmanjšane pridobitne sposobnosti.
Nezgodna stanica je sicer majhna in ima le 17 postelj in to 4 za ženske ter 13 -za moške, toda njena važnost .za socialno zavarovanje je- velika. iBi-la je ustanovljena 18. V. 1932 in je vkljub temu do konca L 1932 .zabeležila 1459 oskrbnih dni za 35 članov in 8 članic. Uspeh zdravljenja, je bil naslednji:
1.	pri članih:	v trinajstih slučajih
prav dober, v petnajstih dober in le v dveh slučajih slab; v petih slučajih pa neizpremenjen;
2.	pri članicah: v treh slučajih prav dober, v štirih dober, slab uspeh ni bil po-dan, le en slučaj je ostal neizpremenjen.
V letu 1933 se je zdravilo v nezgodni postaji 97 članov s 3425 oskrbnih dni in 3 privatniki s 50 oskrbnih dni; torej :sikupno 100 pacijentov s 3475 oskrbnih dni. V večini slučajev je bil dosežen prav dober uspeh.
Pacijenti so prihajali iz Maribora, St, lija, Slovenske Bistrice, Pragerskega, St. Lenarta, Ruš, Poljčan, Velenja, Šoštanja, Rogatca, Murske Sobote, Rogaške Slatine, Dolnje Lendave, P-revalja, Mežice, Konjic in drugih krajev, ki gravitirajo proti Mariboru.
IZdraVille so se prvenstveno naslednje bolezni: atrofija mišičevja., okorelosti sklepov, obolenja živcev ter razne oblike at rit id. Pri tem so se uporabljale fizikalne pnocedute, ki jih nudijo masaža, elektroterapija in hildrotera-pi-ja.
'Fizikalno ^zdravilišče ie priporočljivo vsem. bolnikom, ki potrebujejo tako zdravljenje. Javno kopališče izpopolnjuje naloge fizikalnega zdravilišča, skrbi tudi za preventivno borbo zoper bolezni s tem, da omogoča čistoto telesa.
Omembe vredno je tudi dejstvo, da ise nahaja v tej palači ekspozitura ljubljanske Delavske zbornice in delavskih strokovnih organizacij. Na ta način je podčrtan delavski značaj socialnega zavarovanja in je ustvarjen najilepši okvir za solidarnost med strokovnimi organizacijami, ki skrbijo za pravilno fu-smeiritev socialnega zavarovanja.
Že sedaj je palača Okrožnega urada dosegla, -svoj namen in sigurno je, da bo nadaljevala svoje naloge ter stožila kot temeljni kamen za še močnejše delovanje in še večjo- uspešnost. Pripomogla bo k temu, da bo socialno zavarovanje' doživelo preoisnovo, ki bo razširila dosedanjo delavsko zaščito. Ovrgla bo predsodke zoper socialno zavarovanje in omilila trdote, ki so jih izzvale nove prilike.
Zahtevamo enotnost...
Delovanje N. S. Z.
Socialna in gospodarska vprašanja časa potrebujejo temeljito strokovno proučevanje in sestavo natančnega programa -za uveljavljenje temeljnih smernic. Zato je tudi pozvana strokovna organizacija, da -da svoje mnenje o vseh teh ..vprašanjih in da ustvari pravilno pojmovanje problemov ob istočasnem iskanju rešitve. Odi tega je ne more odvrniti delovanje drugih organizacij, vesela pa je, ako sreča pri istem delu vse druge organizacije to če najde pri njih popolno oporo za svoje delovanje.
Narodna strokovna zveza -sodeluje prvenstveno z drugimi strokovnimi organizacijami in poskuša ustvariti enotnost v nacionalnih strokovnih vrstah, da potom teh doseže sodelovanje z vsemi strokovnimi organizaci-jam-i brez ozira na njih socialno in nacionalno naziranje. Da pa bi bila njena vloga čim močnejša in da bi lažje poudarila svoj narodni moment, sodeluje z vsemi nacionalnimi organizacijami in ustvarja tako- močno zaslombo za svoja stremljenja. Ona sodeluje pri vseh poikretih, ki ne nasprotujejo njenemu programu, ker želi doseči izboljšanje delavskega položaja. Je pa proti vsaki ak-cijb ki bi jo mogla razdvojiti ali pa spraviti v borbo z drugimi Organi,zaci-jami v času, ko je enotnost med delavci najbolj potrebna.
Hitri .razvoj dogodkov in hitre iz-premembe zahtevajo stalno pripravlje-nosf vodstva in vseh činit-eljev. Zato je tudi potrebna večja agilnost funkcionarjev pri istočasnem zvišanjiu njih
števila. Posebno se to opaža pri tajništvu, kjer bi dotok novih moči pomenil očitno olajšanje za sedanje njegove voditelje. Brez tega je nemogoč pregled čez celotno delovanje in pojavljajo se primeri, ko je akcija enega ali drugega krajevnega činitelja povsem ločena od -centrale. -Razširitev tajhi-štva bi omogočila preprosto specializacijo za posamezna vprašanja, tako da bi bila vsaka stvar natančno proučena, akcije pa bi -bile veliko bolj učinkovite.
Izvrše valni odbor NSZ mora uveljaviti svojo avtoriteto to preprečiti vsako delo, ki pomeni prevzemanje materijalnih in m o ra Iti:	obveznosti brez
vednosti vodsltva. Toda to vodstvo ne Sme ovirati vsako delo in kontrola ne sme pomeniti bremena. Načelna enotnost ne more trpeti organizatome neenotnosti, ker so potem presenečenja zelo verjetna.
K posameznim vprašanjem je bilo vedno zavzeto odločno stališče, ki pa je le tu pa tam moralo popustiti pred gotovo neenakostjo. Zato je treba preprečiti tako -delovanje in varovati enotnost v dejanjih,
Podvzete akcije niso vedno zadoščale in v mnogih slučajih je ostalo le Piri lepih začetkih. Odločnost in navdušenje bi morala trajati do konca in uspeh bi bil -sigunnejiši. Veliko število lepih uspehov v dolgoletnem delova-nlju naj nam bo kot primer za postopanje pri vseh akcijah in rezultat tega dela bo vedno bolj razveseljiv.
Strepe tovarne In marksisti
M Strojnih tovarnah ni za delavstvo z rožicami postlano. Precej delavstva je na neprostovoljnem in neplačanem dopustu in težko čaka na delo v to* varni. Tudi drugače ni vse tako kot bi moralo biti. 'Marksisti obljubljajo de* lavstvu že dolge mesece, da bodo na* pravili red in prisilili vodstvo, da pod* piše kolektivno pogodbo ter uredi ne* znosne razmere. Vsakogar, ki bi hotel pri tem pomagati naženejo, češ, mi smo tukaj v večini in mi bodo to zadevo uredili. Priredili so tudi že več shodov, na katerih so grmeli proti vodstvu to* varne, potem pa zopet utihnili in sedaj molčijo. Delavstvo pa trpi in se spra* suje kdaj bodo -marksisti vendar že uredili razmere v tovarni. Obljub so že vsi siti in čakajo dejanj. Značilno za razmere v tovarni je, da so nacionalno usmerjeni delavci vsi slabše kvalifici* rani in da so edino le marksisti pravi strokovnjaki, ki kaj razumejo. Zato pa morajo nacionalisti vselej med prvimi na dopust in le tu pa tam kak marksist. Pravijo sicer, da je vodstvo v nacio* nalnih rokah in da favorizira naciona* liste, pa je vendar le obratno. Tudi marksisti radi to poudarjajo, a pri tem dobro vedo, da je nacionalno -orijenti* ran delavec vselej med zadnjimi. Mi bi si iz srca želeli, da se razmere v tej to: varni res zboljšajo in da marksisti po* skrbijo za kolektivno pogodbo, katero obetajo že leto dni, a jo od nikoder ni. Ča pa sami niso kos nalogi, naj poskr* bijo, da bo delavstvo nastopilo enotno in kompaktno, potem bo morda le kaj uspeha. Delavci smo siti večnih obljub in želimo dejanja, pa kmalu. — Kovi* nar.
Pripravljajte se za jesensko-zimsko delo
vanj, ki jih želijo imeti in določijo tu: di dneve predavanj in sestankov. Tak program naj potem dostavijo centrali, ki bo napravila točen razpored preda: vateljev in govornikov tako, da bo vsem podružnicam ustreženo.
Avgust bo kmalu za nami in z njim tudi vročina. Ob nastopu hladnejših dni pa nastopi doba dela v organiza* ciji. Skrbimo, da nas ti hladnejši dne* vi ne dobijo nepripravljene in se za delo pripravljajmo navzlic vročini. Na delo torej in pripravljajmo se za Je* sensko*zimski čas, za čas dela.
Iz akcijskega odbora
Ljubljanski akcijski odbor, v kate* romv s.° zastopane vse ljubljanske po* družnice NSZ in posamezna društva, je na eni svojih zadnjih sej razporedil sejno sobo v tajništvu NSZ takole: ob ponedeljkih so za vse podružnice in društva uradne ure od 16. ure na* prej. Ob tem času dobivajo člani od funkcionarjev potrebne informacije in se plačuje lahko članarina. Vsak prvi ponedeljek v mesecu ima Društvo ple* skarjev in soboslikar jev svoj članski sestanek. Akcijski odbor bo imel vsak ponedeljek ob 18. uri redno -sejo. Ob torkih se bo vršil sestanek ob 18. uri za kovinarje. Ob 19. uri so pevske vaje ECŽ. Društvo pleskarjev in sobosli* karjev pa bo imelo vsak zadnji torek v mesecu redno sejo. Ob sredah bo seja Izvrševalnega odbora NSZ. Ob četrtkih bo seja Zveze zidarjev ob 18. uri. Društvo mestnih uslužbencev pa bo imelo vsak 1. in 3. četrtek v mesecu ob 18. uri sejo. Ob petkih bo imela ob 18. uri redne seje ljubljan* ska podružnica. Ob sobotah so pevske vaje ECŽ.
Člani posameznih odborov in odse* kov naj vzamejo ta razpored na zna* nje. Akcijski odbor sporoča še, da se članarina lahko plačuje vsak dan med uradnimi urami v tajništvu.
Delavstvo na Duplici zahteva ponovno vzpostavitev enakosti med strokovnimi organizacijami, ker se zaveda, da je brez tega vsak uspeh nemogoč. Delodajalec stoji neomajno na svojem stališču ter bo prej ali slej ponovno zahteval nove žrtve, tako da je vsako upanje nekaterih jalovo, da bodo sami dosegli povišanje mezd. Brez enotnega nastopa ne bo uspeha, nihče še nam ne bo uklonil in obtičali bomo v zagati, brez možnosti izhoda.
Bili smo vedno iskreni tovariši in zato upamo, da bodo vsi razumeli ta naš klic Tn rade volje sodelovali. Od nikogar ne •zahtevamo, da se odpove lastni organizaciji, mi samo želimo, da bi vsak ostal še naprej delavec in kot tak varoval skupnost tudi v izlivu svoje globoke miselnosti. Cepitev enotnosti bo greh na-pram vsem, ki se bo nad vsemi maščeval.
Prilike v obratu so v resnici težke. Dogovor se ne spoštuje povsem, zakonita
I določila pa niso popolnoma znana, tako da bomo morali uporabiti vse svoje sile, da dosežemo takojšnjo intervencijo oblasti in odločilnih faktorjev. Delavstvo se je že naveličalo slabih mezd in pritiska na organizacije, da naj zahtevajo izboljšanje, ali pa naj vsaj poslabšanje preprečijo.
»Eden za vse in vsi za enega« naj bo naše geslo, ki nam bo gotovo koristilo.
Siafitevajte vedno;» povsod „dfreCo"!
Avgust je vroč in zadnji poletni me* sec. Zato navadno ta mesec počiva de* lo po organizacijah in se prične šele
v	septembru. Navzlic vročini pa ne smemo v tem, mesecu držati rok kri* žem, ampak se moramo pripravljati za delo, ki nas čaka v jeseni in zimi. Po* družnice naj v tem mesecu pregledajo predvsem svoje vrste. Pogledajo naj, če vsi v redu plačujejo in izvršujejo napram .organizaciji svoje obveznosti. Dalje naj se pripravijo, kot rečeno, za delo v jesensko=zimskem času. Pripra:
vi	jo naj si program predavanj in se: Stankov. Bolje je, če se že v naprej to pripravi in sporoči centrali, da bo znala razporediti predavatelje in go: vornike. Prihodnjo jesen in zimo naj se povsod prirejajo predavanja in po* učni sestanki. Članom je treba nuditi čim več duševne hrane in jih poučiti o vseh socialnih vprašanj,iji. Odbori podružnic naj v avgustu na svojih se: jah sestavijo točen program preda:
Podružnice nam pišejo
Drobni dal
'Dragi, tovariš urediniik! Iz naših hribov še nisi prejeli mikakega dopisa. Pa vendar je potrebno, da se -tudi mi o-gla-simo, kajti tudi pri nas se dogajajo stvari, ,za katere je treba, da jih izive tudi širša javlno-sit. Skoraj dva meseca smo praznovali. Najprej smo stopili v stavko, ker nam je podjetje napovedalo zn-iižamje plač. pozneje pa, ko smo hoteli delati, nas niso pustili. Tudi z našim olbra to vodjo imamo hude spore m vsi .soglasno .zahtevamo, da ga podjetje odstrani ■ in nastavi na njegovo mesto; toiženijerja,. ki bo vsaj imel uisimillj-einije z nami delavci ter bo naš državljan. Skoraj povsod imajo delavci Jrolekltlirvno pogodbo, samo pri nas noče o tem nihče od gospodov ničesar. Slišati. Tako se lahko dela z nami, kar se komiui zlubi, ker nismo nikjer .zaščiteni. Mezde so silno nizke in še te ne
dobivamo radno izplačanih. V skrajni sili nam dajo samo nekaj .predujeima na račun.našega zaslužka. Zelo na,s je razveselilo, da nas je 8. julija obiskal delegat NSZ. Ob tej priliki ,sirno imeli lep članski sestanek, na katerem smo razpravljali o našem težkem položaju. Se nihče se ni tako pobrigal za nas, kakor delegat NSZ, ki je tudi p okrepil potrebne korake, da se naš položaj izboljša. Trdino smo prepričani, da NSZ ne bo niti za las popustila od naših zahtev. Zato ipa simo tudi takoj ustanovili podružnico NSZ, v katero so pristopili že skoraj vsi naši delavci, ki se zavedajo, da nam h od o v sedanjih težkih časih lahko pomagali samo naši narodni delavski voditelji. Seveda to one gospode, ki pri nas niso uspeli, da bi šli na njihove limanice silno jeizi. In ker med nas ne sme več priti, so napadli NSZ v »Delavski politiki«. Ko smo ta napad čitali, smo se vsi zgražan. Nismo mogli verjeti, da je mogoče. da se oni, ki vedno govore o pošten oisti in pravičnosti, morejo tako nesramno lagati. Upamo, da bodo naši voditelji pri NSZ znali na ta napad odgovoriti, kakor to izasluži. (Mi jih pa zagotavljamo, da jih bomo pri njihovem aelu podpirali s tem, da -v bodoče zapremo dohod' v Drobni dol vsem hujskačem in »delavskim apostolom«, ki bodo samo poskušali blatiti našo NSZ. Ni dovolj, da nas tepe podjetnik, ampak tepejo nas celo '»gospodje so-drugi«. To si bomo dobro izapoimnili. Tudi Pliberšku ne odpustimo njegove vloge, ki jo je igral pri zadnjem štrajku. Ce bi brli njega poslušali, bi bil danes naš rudnik zaprt in mi na cesti brez zaslužka. Pravijo, da bodo odpuščeni vsi delavci, ki smo pristopili k NSZ. Seveda so to prazne grožnje in na nje odgovarjamo s tem, da pristopajo še oni delavci, ki do danes, še niso oddali svojih priiglasnic. ^Protizakonito je podjetje odpustilo našega priljubljenega paznika tov. Celinška. Upamo, da bo znala NSZ prisiliti naše gospode, da tudi oni spoštujejo' zakon in zelo smo ji hvaležni, da je že storila prve korake y zaščito našega priljubljenega tovariša. Zelo nas tudi veseli vest, da ste državno oblast opozorili na okolnosti, v katerih je nastal oni uradni zapisnik, na katerega se vsi sklicujejo. Zato težko čakamo nove komisije, pri kateri pa nočemo več^imeti raznih Pliberškov, ampak naj naše zahteve zastopajo naši .narodni delavski voditelji. Tudi z odpustom večjega števila delavcev se ne moremo strinjati in smo hvaležni NSZ, da se je za nje zavzela. — Oprostite okoreti pisavi, drugič Vam pa bom pisal več o tem, 'kaj se pri nas dogaja.
Tržič
Naša aktivna podružnica v Tržiču je imela svoj članski sestanek, na katerem je delegat centrale dr. Alujevič poročal o delu NSZ in o važnosti strokovnega pokreta. Narodno delavstvo se ne organizira zato, da bi onemogočilo solidarnost med delavci, temveč hoče doseči potom lastne organizacije združitev tovarišev, ki smatrajo, da je mogoče rešiti delavsko vprašanje Je na nacionalni podlagi. Pri tem pa hoče sodelovati tudi z ostalimi delavci, in doseči v skupini borbi vse one dobrine, ki so enotne brez ozira na ideološko gledanje.
Zelo zanimiva je bila debata o zadnjem shodu, ki so ga izkoristile nekatere delavske organizacije v borbi proti naši organizaciji, kar dokazuje, da sta iskrenost in tovarištvo za mnoge neznana pojma.
Podružnica bo priredila v tekočem letu več predavanj in sestankov, da, okrepi smisel za organizacijo, poveča svoje vrste in podpre delo centrale. Sestanki bodo posvečeni strokovnim vprašanjem v svrhO' izobrazbe članov in priprave za eventuelne odločne nastope v obrambo lastnih pravic. Posebna pažnja pa se bo posvečala delavski mladini, ki naj se organizira na nacionalni podlagi in s tem omogoči sodelovanje delavstva pri nacionalni obnovi in pri uveljavljanju idealov, ki bodo morali zavzeti prvo in najvažnejše mesto.
Ustanovni občni zbor^ nove podružnice na Gorjah
Vrli lesni delavci in vozniki naše lepe Gorenjske v Gorjah so se odločili ustanoviti podružnico Narodno strokovne zveze, da si potom nje zboljšajo miz er en položaj, To je bilo tudi nujno potrebno, če se pomisli, da dela danes naš gozdni delavec od ranega jutra do poznega večera za borih 24 dinarjev. Lastniki gozdov oddajajo drvarjem izsekavanje -gozdov na licitacijah, ki na-
vadno končajo tako, da dobi delo naj-niižji ponudnik, ki dela tako rekoč zastonj. Delavci so si zato- želeli strokovno organizacijo, ki jih bo združila in onemogočila nadaljnje zbijanje cen pri licitacijah.
'V nedeljo 2. julija se je zbralo v prijazni gostilni g. Poklukarja na Gorjah večje število delavcev in voznikov, tako da so bile obe gostilniški sobi polni zborovalcev. Občni zbor je o tvoril v imenu pripravljalnega odbora tov. Stana, ki je pozdravili vse zborovalce in zastopnike centrale tov. Kravosa ter pojasnil nujno potrebo strokovne organizacije. Strokovni tajnik tov. Kravos je potem iznesel vse križe in težave gorenjskih lesnih delavcev in voznikov in jim obljubil, da se bo dal tudi njih položaj zboljšati, če bodo močno organizirani. Obrazložil jem je potem program NSZ in dal navodila za delo v organizaciji.
Nato so se vršile volitve in je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Jakob Olip, odborniki Rudolf Vouk, Atojz Golob, Tone Čeme, Martin Por, Anton Hudovernik, Simon Zima in Franc Slivnik, v nadzorstvo sta bila izvoljena tov. Franc Brane in Franc Poklukar.
Po volitvah so se rešila še nekatera organizacijska vprašanja, nakar je tovariš Stana zaključil ustanovni občni zbor.
Led je prebit. Lesni delavci, ki so doslej organizirani le v Srednji vasi pri Bohinju, so dobili novo organizacijo. V njej si bodo kovali boljše življenje. Novo podružnico in vse mijene člane iskreno in tovariško pozdravljamo.
Medvode
Delavstvo v tovarni tanina v Goričanah mora praznovati. Podjetje ne obratuje zaradi pomanjikadja inaročil, delavci pa sedijo doma prepuščeni samim sebi. Vse to je prisililo odbor naše podružnice, da je islklicala izredno sejo dne 31. julija t. L, na kateri je slučajno navzoči član izvrševalineiga odbora tov. dr. Alujevič vodil razpravo o ukrepih, ki so potrebni za hitro pomoč delavcem. Ravno- v tem slučaju se je pokazalo, kako- greše vsi oni tovariši, ki ne plačujejo članarine, ker s tem onemogočajo zbiranje primernega podpornega sklada pri, centrali, iz katerega bi naši člamii dobili izv-estno podporo. Navzlic temu je delavstvo sklenilo proisiti centralo za moralno in materialno pomoč. Prosili bodo tudi Delavsko zbornico, da jim nakaže kako podporo. Sklenjeno je bilo, da bo odbor proučil nekatere predloge za omj-Ij-enje bede v času, ko tovarna ne dela. Tako izdelane predloge bo- odbor predložil članstvu na posebnem članskem sestanku, da doseže pristanek vseh,
NESREČA PRI DELU
V tovarni papirnice Goričane pri Medvodah se je pripetila dne 7. julija nesreča. Podrla se je skladalnica (kup) lesa, ter pokopala pod seboj delavca Luka Podakarja, ki je dobil težke notranje poškodbe. Prisotni delavci so mu takoj priskočili na pomoč ter ga rešili gotove snyti. Odpeljali so- ga z rešilnim avtom v ljubljansko bolnico, kjer se mu je takoj mudila pomoč. Sedaj se je vrnil iiz bolnice že precej okrevam. iNajiskrenejlš-e se zahvaljuje vsem delavcem in ostali javnosti, katera mu je mudila pomoč.
Slovenjgradec
Tukajšnje nacionalno delavstvo si bo v kratkem ustanovilo podružnico Na* rodno strokovne zveze. Kr. banska uprava je te dni potrdila pravila za no* vo podružnico in zato bo pripravljalni odbor sklical ustanovni občni zbor. Ustanovnega občnega zbora se bo ude* ležil tudi zastopnik centrale iz Ljub* Ijanc. Pripravljalni odbor vabi vse na* cionalno zavedne delavce, da se v kar največjem številu udeležijo ustanovne* ga občnega zbora, na katerega bodo pismeno vabljeni.
Velenje
Ustanovitev velenjske podružnice NSZ. Rudarji v Velenju se bodo v krat* kem organizirali v novi podružnici NSZ, ki ima že od oblasti potrjena pra* vila. Pripravljalni odbor bo sklical že v prihodnjih dneh ustanovni občni zbor, katerega naj se udeležijo vsi na* cionalno zavedni rudarji, V Velenju je podružnica NSZ nujno potrebna, ker vladajo v rudniku čudne razmere. Ve* lenjski rudarji novo podružnico že v naprej pozdravljajo in se prijavljajo v članstvo NSZ.
Zabukovca
Tovariš urednik! Gotovo se boš za* čudil, da ti tudi iz našega kraja piše* mo. V zadnjem času smo tako tihi, da bi človek mislil, da spimo. Pa ni tako. Smo na delu, toda brez hrupa. Naše življenje je trdo in rinemo le s težavo naprej. Oni, ki so svojčas na vsa usta obljubljali, da bodo rešili delavski raz* red in obetali nebesa na tej grešni zem* Iji, so sedaj tiho in so nas zapustili. Življenje je iz dneva v dan slabše. Tre* ba bo pričeti s pojačanim delom v or* ganizaciji. Zato bo podružnica NSZ v Zabukovci v kratkem sklicala občni zbor, da si izvoli novo upravo ,in prične z rednim delom. Odbor namreč ni kom* pleten zaradi odhoda nekaterih tovari* šev. Po /občnem zboru pa sporočimo iz našega kraja kaj več in morda kaj ve* selejšega. Do takrat pa pozdravljam tebe in vse naše tovariše. — J. U.
Litija
Velik hrup brez uspeha. V naši pre* dilnici je bilo svojčas delavstvo kom* paktno organizirano pri NSZ. Tako or* ganizirano je imelo lepe uspehe in svo* jo kolektivno pogodbo ter razne dobri* ne v podjetju. Toda žilica le ni dala miru nekaterim prenapetežem marksi* stične ideje, ki so pričeli rušiti enotno fronto delavstvo in ga razdvojili. Kle* rikalci so tudi pričeli vleči na svojo stran in tako se je delavstvo raztrgalo na tri dele -in pričelo borbo med seboj, kar je bilo podjetju močno všeč. Izra* bilo je priliko -in udarilo po delavstvu. Kolektivna pogodba je izgubila veljavo in polagoma se je vzelo delavstvu vse. Sedaj smo na slabšem kot v drugih to* varnah, če tudi smo bili svojčas zavida* n ja vredni. Delavstvo je razbito, nima več one moči kot svoj čas. Marksisti in klerikalci so sedaj stopili skupaj in ob* ljubljajo boljše čase. Mi iz srca želimo, da bi jim akcija uspela, vendar se bo* jimo, da ne bo, ker se že predolgo vle* če. Več mesecev nam pripovedujejo novi rdeči in beli generali, da so pod* jetje »fentali« in da bo kmalu vse bo* lje, pa kot rečeno, doslej teh dobrot ni. Delavstvo s strahom gleda v bodoč* nost, če jih bodo vodili taki generali, ki doslej še niso pokazali nobenega uspeha. .Mi naoionalci pa čakamo. Mi smo že svojčas pokazali, da znamo z dejanji pomagati delavstvu in ne z be* sedami. Sedaj čakamo, da pokažejo to drugi. Če ne bodo pokazali, bomo sto* pili zopet mi v akcijo. Delavstvo pa naj se spametuje in pusti take generale, ki delajo velik hrup in so polni najlep* šib obljub, uspehov pa ne pokažejo no* benih.
Kranj
V dobi hudih borb. V Kranju se na* vzlic hudi vročini lasamo. Lasamo, da je veselje. Klerikalci so udarili po mar* ksistih in nacij ih z vsemi svojimi to* povi. Privoščili so si Delavsko zborni* co in očitali rdečim in plavim koalicijo. Kaj kmalu pa se je pokazalo, kaka ko* alicija obstoja med temi d verni, ko so rdeči na svojem shodu udarili po ta plavih. In tako se bije bitka na treh frontah: na beli, rdeči in plavi. Mi se vprašujemo, komu je ta borba v teh težkih časih koristna. V Kranju je na tisoče neorganiziranih delavcev, ki z nezaupanjem gledajo bitko med stro* kovnimi organizacijami in jih nič kaj ne veseli, udeležiti se teh bojev, pa bo* diši na tej ali oni strani. NSZ borbe ni započela, znala pa se je ubraniti vseh napadov. Na enem prihodnjih shodov bomo odločno in temeljito obračunali z vsemi, ki škodujejo delavstvu s taki* mi neumestnimi borbami. Nacionalno delavstvo Kranja se zaveda resnosti da* našnjega časa in obsoja vse one, ki ne poznajo drugega, kot borbo. Pa ne bor* bo proti izkoriščevalcem delavstva, ampak borbo proti lastnim tovarišem. O tem bomo kmalu govorili na shodu in potem povedali to tudi v našem gla* silu.
Žiti
Tukajšnja podružnica je že pred ča= som započela akcijo, da dobimo v Žiri zdravnika OUZD, ki je nujno potre* ben, ker je sedanji zavodov zdravnik preveč oddaljen od nas. Večina zava* rovancev je v Žireh, zdravnik pa v Go* renji vasi, kar vsekakor ni prav. Na na* šo zahtevo se je vršila tudi že anketa v Žireh, katere so se udeležili podpred* sednik OUZD, naš tov. -Kravos, pod* ravnatelj zavoda 'g. dr. Kuhelj in šef* zdravnik g. dr. Zajec. Vsi trije so sli* šali želje poslodavčev in delojemalcev, kakor tudi tukajšnjega župana, ki so vsi zahtevali zdravnika v Žireh. Komi* sija, ki je bila v Žireh, je obljubila, da
dobimo kmalu zdravnika. Pa vzlic fe* mu, da že toliko časa čakamo na reši* tev, smo še danes brez zdravnika. Za: to prosimo tudi tem potom vodstvo OUZD, naj ugodi naši prošnji in nam da čimpreje zdravnika, ki je v Žireh nujno potreben. Dokler ni bil naseljen zdravnik v Žireh, smo bili tihi. Danes je tu pri nas zdravnik, ki stanuje v cen* tru in zato smo upravičeni do zahteve po lastnem zdravniku.
Logatec
V našem obmejnem Logatcu imamo vse polno delavstva, ki še ni organizi* rano, četudi se mu slabo godi. Podruž* niča NSZ je v zadnjem času podvzela akcijo, da organizira čim več delavcev, da tako započne potrebno borbo za zboljšanje težkega položaja, v katerem se delavstvo nahaja. Podružnica NSZ poziva vse nacionalno zavedne delavce, naj -se strnejo okrog naše podružnice in si pomagajo iz težkega položaja. Če si ne bomo pomagali sami, nam tudi drugi ne bodo pomagali! Zato vsi do zadnjega v vrste NSZ!
Ptuj
Prejeli smo iz delavskih vrst:
Delavstvo Petovije, Breg pri Ptuju, se zopet nahaja večinoma na tako zva* nem brezplačnem dopustu za nedoločen čas. Nekaterim delavcem so se izdale delavske knjižice, drugim jih je pod* jetje pridržalo. Znano nam pa je, da ie »Petovia« že večkrat -operirala s takšni* mi brezplačnimi dopusti, nakar so pa pozneje tudi nekateri delavci, katerih knjižice so bile pridržane, dobivali iste, češ da je bilo tako delavsko razmerje pretrgano, s čemur so delavci izgubili razne pravice in ugodnosti, ki jim jih sicer pri stalnem zaposlenju zajamčuje zakon o delavski zaščiti. Dovolj žalost* no je, če podjetje pri teh skrajno mim* malnih mezdah pošilja izčrpano delav* stvo na več tedenske brezplačne dopu* ste, ne da bi vodilo najmanjše račune, kako naj se na takem dopustu brez sredstev in prihrankov preživi uboga para s kopico revnih sestradanih otrok.
Zanimalo bi nas in radi bi vedeli, če in kdaj pošlje podjetje tudi inozemsko nastavljenstvo na tak brezplačen do: pust? To pa nas zanima tembolj, ker vemo pozitivno, da je ravno to delav* stvo imelo pri svojih krasnih prejem* kih dovolj prilike nabrati si prihrankov, s katerimi lahko gre na trajen dopust preko naših meja, ter tako prepusti rev* no skorjico kruha našim dobrim in pa* triotičnim državljanom, pa tudi vsaj tako sposobnim delavcem.
Gsopodje jugoslovansko * nacionalni delničarji in gospodarstveniki, ki odlo: čate o usodi tega našega delavstva, zdramite se, še je čas! Delavski zaup: niki zavedajte se Vaše tovariške dolž: nosti ter ščitite naše pravice!
Stražišče
Dne 10. VII. nas je zadela huda ra* na: nenadoma je preminul naš nad vse agilni tov. podpredsednik Leo Kova* čič. Pokojni je bil prvi nacionalni bo* rec in se je predvse mzavzemal in za* nimal za delavska vprašanja. Bilo mu je 27 let. V službi je bil kot skladišč* mik pri elektrarni Vinko Majdič. Ka* ko je bil priljubljen med prebivalstvom je pričal njegov pogreb. Pred krsto so korakali Sokoli, gasilci, športni klub i»Savica« in iz Ljubljane deputacija ASK Primorja z vencem, člani narod* ne strdkovne zveze iz Stražišča in Kranja s tovarišema Derčom ter Žer* jalom iz Kranja, dalje J. n. s., N. c. in vsa ostala nacionalna društva in organizacije. Naših je bilo preko sto. Pri odprtem grobu se je od njega po* slovi! za Nacionalno akcijo g. naduči* telj Mirko Rojana, v imenu sportašev pa g. Marjan Bajželj. Nismo pa še pozabili nanj, že smo v nedeljo zopet izgubili v Savi drugega našega delav* ca, Franca Groza, podmojstra v He« lerjevi tovarni. Pokojni je bil tudi še* le 24 let star in je bil vse skozi naš somišljenik. Bil pa je bolj tih, a je bil pri vseh naših društvih med prvimi boroi. Prizadetim naše sožalje.
Iz uredništva
Na vprašanja, da bi poslali list za* stonj ali pa po polovični ceni podruž: nicam v svrho propagande, odgovarjamo, da je pri sedanjih sredstvih to nemogoče in da se moramo vsi zado: voljiti s sedanjim številom izvodov.
Dopisnike in člankarje opozarjamo, da je treba pisati članke ile na eni stra: ni lista, ker je drugače potrebno za: mudno prepisovanje.
Izdajatelj: Dr. Joža Bohinjec. - Urejuje: Vladimir Kravos. - Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. Predstavnik Fran Jezeršek.