Kako ravnati z odpadki? Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Kako ravnati z odpadki Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Albin Keuc Marec 2002 Pripravo tega poroèila in raziskavo sta finanèno podprla Delegacija DELEGACIJA komisije EU v Republiki Sloveniji v okviru programa Phare Access in EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI nizozemsko ministrstvo za okolje in prostor. Program Phare Access Založnik publikacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova p. p. 4440, Metelkova 6, 1000 Ljubljana tel.: 01 439 71 00, faks: 439 71 05 Za založnika: Vida Ogorelec Wagner Avtor: Albin Keuc Lektura: Mateja Košir Ilustracije: Zoran Smiljaniæ Tehnièno uredništvo in tisk: Medium d.o.o. Zabreznica Papir: 100% reciklirani papir Naklada:1000 Poroèilo je dostopno tudi na spletni strani: http://www.umanotera.org CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 628.4(497.4)(094) KEUC, Albin Kako ravnati z odpadki : vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU / Albin Keuc. – Ljubljana : Umanotera, 2002 ISBN 961-6450-01-8 118212096 Ljubljana, marec 2002 Brezplaèna reprodukcija dela ali celotne publikacije za izobraževalne oz. neprofitne namene je dovoljena ob soglasju založnika in navedbi vira. Mnenja in stališèa izražena v tej publikaciji ne odražajo mnenj in stališè delegacije komisije EU v Republiki Sloveniji in nizozemskega ministrstva za okolje in prostor. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, ne prevzema odgovornosti za kakršnekoli posledice uporabe vsebine te publikacije. Kako ravnati z odpadki Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Albin Keuc UMANOTERA Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova Kazalo 1. Predgovor 7 2. Uvod 10 3. Naèela politike ravnanja z odpadki v EU in Republiki Sloveniji 15 4. Cilji politike ravnanja z odpadki 17 5. Zakonodaja v Republiki Sloveniji 21 5.1 Pravilnik o ravnanju z odpadki 21 5.2 Odredba o ravnanju z loèeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki 29 5.3 Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo 33 5.4 Pravilnik o odlaganju odpadkov 36 5.5 Pravilnik o sežiganju odpadkov 40 5.6 Drugi predpisi o ravnanju z odpadki 43 6. Zakljuèek 45 7. Viri 47 $ Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU 1. Predgovor Spoštovana bralka, spoštovani bralec, v rokah držite vodiè po slovenski zakonodaji o odpadkih. Namenjen je vsem, ki želijo prispevati k preoblikovanju dosedanjega odnosa nas državljanov – vsakodnevnih povzroèiteljev odpadkov – do ravnanja z odpadki. V Republiki Sloveniji na odlagališèih vsako leto konèa veè kot milijon ton odpadkov iz gospodinjstev in podjetij – 500 kilogramov na prebivalca. Od teh jih je vsaj 600.000 ton po svojem izvoru iz gospodinjstev – vsak izmed nas v lastnem domu na leto »pridela« vsaj 300 kilogramov razliènih vrst odpadkov. Ti veèinoma nepredelani konèajo na petdesetih bolj ali manj neurejenih odlagališèih, razpršenih po celotni državi. Loèeno zbiranje, predelava, snovna izraba, reciklaža odpadkov so komajda opazni – za vnovièno uporabo loèeno zberemo še najveè papirja in nekaj malega plastike, stekla in bioloških odpadkov. Ocene se gibljejo med 10 in 15 odstotki snovne predelave odpadkov. V svetu ponekod te številke presegajo 50 in veè odstotkov. Sistem ravnanja in gospodarjenja z odpadki je v naši državi šele na zaèetku. Šele danes se dejansko odloèamo, po kateri poti se bomo namenili. Mogoèih je veè poti – za izbiro prave sta izjemno pomembna izbira naèel ravnanja z odpadki in splošnega razumevanje koncepta odpadka. Po definiciji je odpadek »vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreèi«. Odpadek je torej »snov« oziroma »predmet«, ki je uporabnik – državljan, potrošnik, podjetje – ne potrebuje veè, je moteèa ali škodljiva. Ker z njo nima veè kaj poèeti, jo zavrže. Pomislimo za trenutek: odpadek je torej »snov« oziroma »predmet«, nepotrebna njegovemu lastniku. Kot potrošnik vsak dan proizvedem veè vrst nepotrebnih »predmetov«, ki nato konèajo v košu za »odpadke«. V njem najdemo ostanke hrane, papir, plastièno embalažo, ovojne materiale, ploèevinke, plastenke, steklenice ... Za veliko veèino (èe ne kar za vse) teh materialov vemo, da se jih da predelati, reciklirati in vnoviè uporabiti. Biološke odpadke kompostiramo, papir, plastiène ali umetne mase, kovine in steklo recikliramo (snovno predelamo in vnoviè uporabimo). Skratka, èemu so odpadki (ki so dejansko papir, steklo, plastika, kovine, hrana ...) sploh problem? Poglejmo še enkrat v lasten koš za odpadke: papir, ostanki hrane, plastenke, steklo – vse to je pomešano, oneèedeno, niè kaj prijetno za oko in nos. Mi sami, brez razmisleka, jih po navadi, železni srajci, mešamo v košu za odpadke. Èe razmislimo, se nam samo po sebi postavlja vprašanje, kako jih loèiti in oèistiti. Odgovor je na dlani: loèimo jih še pred košem za odpadke. Kako, se vprašate? Tako, da papir in papirno embalažo zložimo na eno stran, plastiène ali umetne mase na drugo, kovine na tretjo, steklo na èetrto in ostanke hrane na peto. Tako imenovani odpadki so zdaj lepo loèeni. In kako naprej? Kam z njimi? Kje jih lahko izroèimo v predelavo, reciklažo ali kompostiranje? Pred hišo ali stanovanjskim blokom imamo namreè zabojnike samo za eno vrsto materialov: za mešanico, ki ji reèemo odpadek. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU % Hkrati vemo, da marsikje v Evropi pospešeno izvajajo programe in urejajo sisteme za loèeno zbiranje odpadkov, odpadne embalaže in bioloških odpadkov. Z vsakim kilogramom loèeno zbranih odpadkov oziroma nepotrebnih predmetov veèkratno prihranijo. Kako? · Prviè: prihranijo pri dragem odlagališènem prostoru. · Drugiè: sistemi loèenega zbiranja in predelave odpadkov ustvarjajo nova delovna mesta. · Tretjiè: zmanjšuje se onesnaževanje okolja. · Èetrtiè: spreminja se temeljni odnos do lastnih odpadkov – ti postajajo èedalje pomembnejši vir surovin za zelo raznolika podjetja. Vse to pomeni poveèevanje blaginje v družbi. Samo tiste skupnosti, ki so pravoèasno spoznale, kako pomembno je kakovostno in uèinkovito gospodarjenje z naravnimi viri, imajo dolgoroèno možnost ohranjanja dosežene blaginje. Skupnosti, ki s svojimi odpadki ravnajo neodgovorno in neuèinkovito, si teh možnosti niti ne morejo pridobiti. Republika Slovenija je danes na križišèu: ali se bo odloèila za odgovorno in uèinkovito gospodarjenje z »nepotrebnimi predmeti« ali za nadaljevanje nojevske politike prelaganja bremena na ramena zanamcev. V priroèniku smo se osredinili predvsem na tiste vrste odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih in so v pravilniku o ravnanju z odpadki oznaèeni kot »komunalni odpadki in njim podobni & Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vkljuèno z loèeno zbranimi frakcijami«. Poznavanje predpisov je glavni pogoj za razumevanje posameznih korakov k doseganju strateških ciljev, ti pa so prepreèevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov, reciklaža in snovna predelava odpadkov. Naš moto je, da moramo namesto omejenih naravnih virov (snovi in predmetov) predvsem izkoristiti neomejene zmožnosti našega uma. Prav odpadki so dokaz našega netrajnostnega ravnanja in razmetavanja z naravnimi viri. Niso samo dokaz naše (zasebne in družbene) negospodarnosti, marveè so tudi odraz naše neuèinkovitosti in nedomiselnosti. Upamo, da bo ta vodiè pripomogel k temu, da se boste ozrli – èe ne drugam – vsaj v lasten koš za odpadke in v njih prepoznali uporabne snovi ali predmete. Že to spoznanje lahko pripomore k zmanjšanju kolièin odpadkov v Republiki Sloveniji in posredno k izboljšanju stanja okolja in narave. Kot veste, imamo slednja le na posodo od naših zanamcev. Zahvaljujemo se delegaciji Evropske komisije v Ljubljani, da nam je s pomoèjo finanènih sredstev iz Programa Phare Access omogoèila pripravo tega vodièa. Zahvala gre tudi nizozemskemu in našemu ministrstvu za okolje, ki sta sofinancirali celoten projekt. In seveda vsem, ki so sodelovali pri nastajanju tega priroènika. Albin Keuc Marec 2002 Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU ' 2. Uvod Ravnanje in gospodarjenje z odpadki v Republiki Sloveniji je – kot zatrjujejo vladni strateški dokumenti ­– eno najslabše rešenih podroèij okoljevarstvene politike. Tega nihèe ne zanika. Veèji problem je to, da si nihèe še ni vzel èasa za javni razmislek o tem, kaj ovira ali onemogoèa razvoj. Zakaj državljani, podjetja, komunalna podjetja ali, reèeno v pravnem jeziku, imetniki, povzroèitelji, predelovalci in odstranjevalci odpadkov še nismo razvili uèinkovitega sistema ravnanja in gospodarjenja z odpadki? Eden od mnogih odgovorov je ta, da vse do zaèetka procesa vkljuèevanja v Evropsko unijo (1998) vladi ni uspelo pripraviti skoraj nobenega predpisa, ki bi pravno urejal to podroèje. Podpis pridružitvenega sporazuma v letu 1997 je Republiko Slovenijo – in njeno izvršno oblast, vlado – obvezal k spoštovanju s sporazumom dogovorjenega. Evropski sporazum je pogodba med državami èlanicami evropskih skupnosti, ki delujejo v sklopu Evropske unije, in Republiko Slovenijo. Spoštovanje doloèil tega sporazuma je nujen pogoj za uspešno vèlanitev Slovenije v Evropsko unijo. Del tega sporazuma se nanaša tudi na okolje in s tem tudi na ravnanje z odpadki. Tako 82. èlen sporazuma doloèa, da pogodbenice »krepijo sodelovanje v boju proti poslabšanju okolja«, in med prednostnimi nalogami med drugim doloèa: · zmanjšanje kolièine odpadkov, njihovo reciklažo in varno odlaganje ter izvajanje doloèil Baselske konvencije (konvencije o nadzoru nad izvozom nevarnih odpadkov), · uporabo gospodarskih in fiskalnih instrumentov, · pravilno oceno stroškov in internalizacijo eksternih stroškov.1 Pogodbe se morajo spoštovati, je že staro latinsko reklo. In èe želimo postati èlanica Evropske unije, moramo doloèila Evropskega sporazuma spoštovati. Kot država èlanica bomo zavezani k spoštovanju in doslednemu izpolnjevanje pravnih naèel, v okviru katerih so države èlanice in ustanove Unije uredile enoten pravni sistem, pravno varstvo pravic, ki izhajajo iz prava Unije, naèela spoštovanja èlovekovih pravic, demokratiènosti, socialne praviènosti, kulturnega pluralizma in subsidiarnosti. Slednje doloèa, da Evropska unija izvaja tiste ukrepe in dejavnosti, ki jih ni mogoèe izvršiti na ravni držav èlanic ali jih je mogoèe lažje izvesti na ravni Unije. Kaj imajo s tem opraviti odpadki? Eden od osnovnih postulatov Evropske unije kot pogodbene skupnosti je enoten trg. Odpadki (naèini ravnanja z njimi, cene, urejenost odlagališè, ukrepi za prepreèevanje njihovega nastajanja ...) vplivajo na oblikovanje cene konènega izdelka ali storitve, ki vstopa na ta enotni in prosti trg. Èe se kakšno slovensko podjetje svojih odpadkov znebi tako, da jih odloži na neurejeno odlagališèe z minimalnimi stroški, to pomeni, da bi lahko na skupnem prostem trgu Evropske unije doseglo neupravièeno tržno prednost pred podjetjem, ki temeljito poskrbi za odlaganje svojih odpadkov in za to plaèuje sorazmerno višje stroške. Reèeno drugaèe, naše podjetje bi lahko na raèun našega okolja dosegalo boljši tržni položaj. Zato evropski sporazum iz leta 1997 tudi govori, da se morajo zunanji oziroma eksterni stroški internalizirati, vkljuèiti v stroške proizvodnje. To je najprej ukrep prepreèevanja nelojalne konkurence na raèun okolja. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Evropska unija je v zadnjih desetletjih sprejela vrsto smernic (direktiv) glede ravnanja z odpadki. Za njihovo izvajanje in uveljavljanje so v celoti odgovorne države èlanice. Na podlagi strategije ravnanja z odpadki (1989) ter petega okoljskega akcijskega programa (1993) je Unija problematiko odpadkov najprej uredila na ravni sistemske (v žargonu EU: okvirne) smernice o odpadkih. V njej so doloèeni naèini predelave in odstranjevanja odpadkov, obveznosti akreditacije, upravnih dovoljenj ter poroèanje o vrstah in kolièinah odpadkov. Unija je še posebej uredila problematiko nevarnih odpadkov. Konec 80. in v 90. letih je Evropska unija sprejela smernice, s katerimi je poskusila urediti (1) posebne vrste odpadkov (kot so akumulatorji, baterije, mineralna olja, PCB ) in (2) naèine odstranjevanja odpadkov (predvsem sežiganje in odlaganje). Še najbolj se je zavleklo sprejemanje smernice o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in elektronskimi napravami (raèunalniki, belo tehniko ). Ob tem je seveda treba poudariti, da se smernice sprejemajo s soglasjem vseh èlanic Unije – vse smernice ravnanja z odpadki so tako dejansko minimalen standard. Vsaka èlanica pa ima možnost, da glede na lastna prièakovanja, ocene in odloèitve sprejeme ostrejše predpise ali standarde. Posebno mesto med smernicami (glej spodnjo shemo) ima smernica o celovitem prepreèevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali t. i. smernica IPPC. Njen smoter je, da s pomoèjo sistema izdajanja obratovalnih dovoljenj še pred izgradnjo doloèenega obrata oziroma industrijskega objekta prepreèi onesnaževanje okolja, ki bi presegalo emisijske standarde. Med onesnaževalce okolja prištevamo tudi odpadke. Regulativa o izvozu in uvozu odpadkov je posebej namenjena prepreèevanju ilegalnega ali pollegalnega izvažanja nevarnih odpadkov v nerazvite države. Shema evropske odpadkovne zakonodaje Okvirne smernice: okvirna smernica o odpadkih (75/442/EEC), smernica o nevarnih odpadkih (91/689/EEC). Posebne vrste odpadkov: · smernica o odstranjevanju odpadnih olj 75/439/EEC (dopolnjena s 87/ 101/EEC in 91/692/EEC), · smernica o odstranjevanju PCB in PCT 76/403/EEC (nadomešèena s 96/59/EC), · smernica o odpadkih iz industrije titanovega dioksida 78/176/EEC (dopolnjena z 91/692/EEC), · smernica o odpadnem blatu in tleh 86/278/EEC (dopolnjena z 91/692/ EEC), · smernica o odpadnih baterijah in akumulatorjih 91/157/EEC (dopolnjena s 93/86/EEC), · smernica o embalaži in odpadni embalaži 94/62/EC (97/128/EC, 97/ 129/EC), · smernica o odsluženih vozilih 2000/53/EC. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Smernice o procesiranju in odlaganju odpadkov: · smernici o sežigu odpadkov v novih in že obstojeèih objektih 89/429/ EEC in 89/369/EEC, · smernica o sežigu nevarnih odpadkov 94/67/EEC, · smernica o celovitem prepreèevanju in nadzoru onesnaževanja 96/61/ EC, · smernica o odlaganju odpadkov 1999/31/EC, · smernica o sežiganju odpadkov 2000/76/EC. Smernice in regulativa, ki posebej urejajo posamezna podroèja ravnanja z odpadki: · regulativa o nadzoru nad izvozom, uvozom in tranzitom odpadkov v EU in zunaj nje 259/93/EEC (dopolnjena s 120/97/EC, 94/575/EC, 94/721/ EC, 94/774/EC, 96/660/EC). Z zaèetkom procesa približevanja Evropski uniji smo v Republiki Sloveniji zaèeli prevzemati evropski pravni red tudi, kar zadeva odpadke. Reèeno z drugimi besedami: zaèeli smo s pripravo in sprejemanjem kljuènih pravnih aktov, s katerimi smo se konèno le lotili urejanja ravnanja z odpadki. Tako smo od leta 1998 sprejeli celo vrsto predpisov, ki so vsaj na formalni ravni temeljito spremenili pravno podobo tega podroèja. Vlada in ministrstvo za okolje in prostor sta ubrala najpreprostejšo pot: prevzemanje pravnih rešitev iz Evropske unije in prilagajanja naše zakonodaje (predvsem zakona o varstvu okolja iz leta 1993). Dodatna napetost glede ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji je v delitvi pristojnosti – za izvajanje ukrepov so pristojne lokalne skupnosti (obèine) oziroma gospodarske (komunalne) javne službe, izvajalke javnih služb ravnanja z odpadki, medtem ko je zakonodaja predvsem v pristojnosti vlade in njenih organov. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Shema predpisov o odpadkih v Republiki Sloveniji, sprejetih od leta 1998 Splošni predpisi o ravnanju z odpadki: · zakon o varstvu okolja (U. l. RS 32/93), · pravilnik o ravnanju z odpadki (U. l. RS 84/98). Predpisi o posameznih vrstah odpadkov: · uredba o naèinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavniènimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla (U. l. RS 13/98), · pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (U. l. RS 85/98), · pravilnik o odstranjevanju PCB (U. l. RS 15/00), · pravilnik o ravnanju z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida (U. l. RS 57/00), · pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (U. l. RS 104/00 in 12/02), · pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (U. l. RS 104/00), · pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (U. l. RS 105/2000). Predpisi o odstranjevanju odpadkov: · pravilnik o odlaganju odpadkov (U. l. RS 5/00), · odredba o ravnanju z loèeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (U. l. RS 21/01), · uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (U. l. RS 70/01), · pravilnik o sežiganju odpadkov (U. l. RS 28/00), · uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov (U. l. RS 28/00), · uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov (U. l. RS 28/00). Predpisi o monitoringu emisij iz posameznih naèinov odstranjevanja odpadkov: · pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (U. l. RS 5/00), · uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališè odpadkov (U. l. RS 7/00), · pravilnik o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (U. l. RS 57/00), · uredba o kolièini odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki se odvajajo v vode, in o emisijah snovi v zrak iz proizvodnje titanovega dioksida (U. l. RS 64/00). Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU ! Med letoma 1994 in 1998 so bili sprejeti naslednji podzakonski predpisi o ravnanju z odpadki: · odredba o izvozu, uvozu in tranzitu odpadkov (U. l. RS 39/96 in spremembe in dopolnitve št. 45/96, 1/97, 59/98 in 12/2000), · odredba o ravnanju z infektivnimi odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti (U. l. RS 57/94), · navodilo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti (U. l. RS 30/95). Danes smo v dinamiènem obdobju izvajanja in uveljavljanja te zakonodaje. Vstop med èlanice Evropske unije namreè zahteva poprejšnjo oceno našega izvajanja sprejetih obveznosti. Vendar tega vsega – upamo – ne poènemo samo zaradi Evrope. Odpadki so eden najveèjih onesnaževalcev v Sloveniji, tako da to zakonodajo potrebujemo predvsem zaradi nas samih in tistih, ki prihajajo za nami. Ali vam je vseeno, v kakšen svet se bodo podali? " Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU 3. Naèela politike ravnanja z odpadki v EU in Republiki Sloveniji Vsaka državna politika, strategija ali program mora vsebovati temeljito analizo stanja, jasna naèela, prednostne naloge ter predvsem jasne in razvidne cilje. Poznavanje stanja odpadkov je pogoj za kakovostno oblikovanje mogoèih rešitev ravnanja z njimi. Evropska unija je posebno strategijo ravnanja z odpadki sprejela že v letu 1989. Njeno izvajanje je samo še dodatno okrepila s petim okoljskim akcijskim programom s pomenljivim naslovom Koraki k trajnosti, ki ga je sprejela v letu 1993. Trajnostno ravnanje z odpadki zahteva naslednje korake: · snovne tokove je treba voditi skozi razliène stopnje proizvodnje, obdelave in porabe na tak naèin, da dosežemo najvišjo stopnjo vnoviène uporabe, predelave in recikliranja odpadkov, s èimer se izognemo potratnemu ravnanju in èezmernemu èrpanju omejenih naravnih virov, · racionalizacijo proizvodnjo in porabo energije ter · spreminjanje družbenih vedenjskih vzorcev proizvodnje in potrošnje. Evropska unija je za osnovo gospodarjenja z odpadki postavila zavezujoèi vrstni red naèinov ravnanja z odpadki: · prepreèevanje nastajanja odpadkov, · najvišja mogoèa stopnja recikliranja odpadkov, · snovna predelava odpadkov, · sežiganje odpadkov in · odlaganje odpadkov. Ta hierarhija je zavezujoèa za vse akterje ravnanja z odpadki. V poroèilu o izvajanju strategije ravnanja z odpadki iz leta 1996 je Evropska komisija zelo jasno doloèila, da snovne predelave odpadkov ne moremo enaèiti z njihovo energetsko izrabo (sežiganjem). S tem je še dodatno poudarila, da je treba snovni predelavi in reciklaži odpadkov dati prednost. Sežiganje je zgolj izsiljena vmesna oblika obdelave pred dokonèno odložitvijo odpadkov na odlagališèu – s to razliko, da smo pri tem za odlagališèe uporabili ozraèje. V letu 2001 se je Evropska komisija vnoviè sooèila s problematiko odpadkov na ravni šestega akcijskega naèrta. Cilj nove politike je predvsem pretrgati povezavo med gospodarsko rastjo in rastjo odpadkov. Strateške usmeritve ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji iz leta 1996 so postavile naslednja temeljna naèela: Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU # · reševanje problematike odpadkov na izvoru, · naèelo preventive, · loèen zajem snovnih tokov odpadkov, · naèelo vraèanja naravi, · racionalnost mreže objektov in naprav, · racionalnost gospodarjenja s prostorom ter varovanje naravne in kulturne dedišèine, · inertizacija odloženih odpadkov ter saniranje neurejenih odlagališè in starih bremen. Leta 1999 sprejeti nacionalni program varstva okolja je ta naèela samo še potrdil. $ Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU 4. Cilji politike ravnanja z odpadki Evropska unija si je leta 1993 v petem okoljskem akcijskem programu do leta 2000 zastavila naslednje cilje: · izdelava programov ravnanja z odpadki v vseh državah èlanicah, · ustalitev kolièine odpadkov na povpreèju 300 kg/prebivalca na leto glede na raven leta 1985, · recikliranje oziroma vnovièna uporaba papirja, stekla, plastike do vsaj 50 odstotkov na ravni Unije, · ureditev infrastrukture za varno zbiranje, loèevanje in konèno oskrbo odpadkov, · recikliranje oziroma vnovièna uporaba izrabljenih izdelkov, · ureditev evropskega trga reciklabilnih materialov ter · zmanjšanje emisij dioksinov za 90 odstotkov do leta 2005 v primerjavi z letom 1985. V letu 2001 je bil v šestem okoljskem programu z naslovom Naša prihodnost, naša izbira poseben poudarek predvsem na prepreèevanju nastajanja odpadkov. Evropa bo do leta 2010 poskusila doseèi pomenljivo zmanjšanje kolièin odloženih odpadkov in kolièin nastalih nevarnih odpadkov. Zastavljena sta dva konkretna cilja: · zmanjšanje kolièin odpadkov, namenjenih na odlagališèe za 20 odstotkov do leta 2010, v primerjavi z letom 2000, s perspektivo 50- odstotnega zmanjšanja do leta 2050 in · zmanjšanje kolièin nastalih nevarnih odpadkov za 20 odstotkov do leta 2010, v primerjavi z letom 2000, in za 50 odstotkov do leta 2020. Strateške usmeritve ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji so predvidele naslednje tehnološke sklope in ukrepe za ravnanje s komunalnimi odpadki: · ukrepi za zmanjševanje kolièine in nevarnostnega potenciala odpadkov na izvoru, · ukrepi loèenega zajema odpadkov za snovno izrabo, · zbirno-pretovorni centri in prehodno skladišèenje, · priprava odpadkov za snovno izrabo v zbirno-predelovalnih in demontažnih centrih, · toplotna obdelava odpadkov z izrabo njihove energetske vrednosti, · odlaganje, · saniranje opušèenih in divjih odlagališè in · izvoz izbranih vrst odpadkov. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU % Z izvajanjem teh ukrepov naj bi do leta 2000 dosegli zmanjšanje odloženih kolièin odpadkov za 40 odstotkov. K temu naj bi najveè pripomogli: · loèen zajem bioloških in zelenih odpadkov in njihova predelava (zmanjšanje celotne kolièine trdnih odpadkov iz naselij in njim podobnih iz gospodarstva in obrti za 10–15 odstotkov), · loèen zajem odpadnega papirja in njegova snovna izraba v predelovalnih zmogljivostih (zmanjšanje celotne kolièine trdnih odpadkov iz naselij in njim podobnih iz gospodarstva in obrti za 5–7 odstotkov), · loèen zajem odpadnega stekla in njegova snovna izraba (zmanjšanje celotne kolièine trdnih odpadkov iz naselij in njim podobnih iz gospodarstva in obrti za 3–5 odstotkov), · poveèana uporaba vraèljive steklene embalaže, · loèen zajem plastiène embalaže, zlasti za pijaèe, · loèen zajem, prehodno skladišèenje in v zaèetni stopnji vsaj delna demontaža kosovnih odpadkov in odpadnih avtomobilov. K zmanjšanju odloženih kolièin odpadkov iz naselij naj bi najveè prispevala zgraditev sežigalnice odpadkov, kar po našem mnenju ni sprejemljivo, saj gre v primeru sežiganja odpadkov za netrajnostno porabo naravnih virov in njihovo trajno unièenje. Do leta 2002 se cilju nismo niti približali. Nacionalni program varstva okolja, sprejet 1999, je doloèil naslednje cilje ravnanja z odpadki: · manjšanje nastajanja in nevarnostnega potencial odpadkov na izvoru, · poveèanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, & Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU · ureditev uèinkovitega sistema ravnanja z odpadki in · postopna odprava bremen. Operativni program o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, sprejet v letu 2002, je prav tako doloèil cilje, ki naj bi jih dosegli v letu 2007. Tako naj bi dosegli naslednje odstotke recikliranja ali predelave odpadne embalaže: Material Reciklaža Energetska predelava Skupaj Papir 55 % 15 % 70 Steklo 50 % 0 % 50 Kovine 35 % 0 % 35 Plastika 15 % 5 % 20 Les17 % 18 % 35 Skupaj 40 % 11 % 51 Pravilnik o odlaganju odpadkov je prav tako doloèil obveznosti za zmanjšanje kolièin odloženih biorazgradljivih komunalnih odpadkov. Ti naj bi se do leta 2008 (glede na izhodišèno leto 1995) zmanjšali skoraj za polovico. V naslednji tabeli je prikazano prièakovano zmanjševanje letnih kolièin odloženih biorazgradljivih odpadkov. V izhodišènem letu 1995 so biorazgradljivi odpadki predstavljali okoli 47 odstotkov vseh odloženih odpadkov. Obdobje Zmanjšanje letne Celotna letna Delež biorazgradljivih kolièine odloženih kolièina odloženih odpadkov v celotni biorazgradljivih biorazgradljivih letni kolièini odloženih komunalnih odpadkov komunalnih odpadkov komunalnih odpadkov (v odstotkih) (1000 ton) (v odstotkih) Izhodišèno leto 1995 483 47 2000 0 483 47 2001 5 459 44 2002 5 435 42 2003 5 411 40 2004 5 387 38 2005 5 362 35 2006 5 338 33 2007 10 290 28 2008 10 242 26 2009–2010 5 217 21 2011–2012 5 193 19 2013–2015 5 169 16 Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU ' Biorazgradljivi komunalni odpadki so: · odpadni papir, lepenka in tekstil, · odpadki iz zelene biomase in naravnega lesa, ki nastanejo kot odpadki iz vrtov in parkov in kot odpadki pri predelavi rastlin, ki ni namenjena prehrani, · odpadna hrana in organski odpadki, ki nastanejo pri proizvodnji ali pripravi hrane. To so predvsem kompostirni odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij, kompostirni odpadki, ki nastajajo pri pripravi hrane rastlinskega izvora, in kompostirni odpadki, ki nastanejo pri pripravi in predelavi mesa, rib in drugih živil živalskega izvora, · odpadki iz obdelave in predelave lesa in drugi odpadki iz lesa, lubja, plute in slame. V naslednji tabeli so kolièine odloženih komunalnih odpadkov v Sloveniji (po podatkih Statistiènega urada RS) leta 1995. Letna kolièina Letna kolièina Vrsta biorazgradljivih proizvedenih komunalnih odloženih komunalnih komunalnih odpadkov odpadkov (v tonah) odpadkov (v tonah) Papir, lepenka 152.560 138.650 Drugi biorazgradljivi organski odpadki (odpadna hrana, odpadki pri pripravi hrane, zelena biomasa, les ...) 330.720 300.560 Vsi komunalni odpadki 1.023.828 930.529 Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU 5. Zakonodaja v Republiki Sloveniji V tem poglavju je povzet bistveni del zakonodaje o ravnanju z odpadki v Republiki Sloveniji, ki zadeva komunalne odpadke in njim podobne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vkljuèno z loèeno zbranimi frakcijami. Kolièine teh odpadkov predstavljajo skoraj 60–70 odstotkov vseh odloženih odpadkov na odlagališèa oziroma med 600.000 in 700.000 ton. Podpoglavja so pripravljena po enoviti shemi. 1. V prvem delu je opisana kratka vsebina predpisa. 2. V drugem delu so povzete zahteve, ki jih morajo posamezni akterji ravnanja z odpadki (povzroèitelji, imetniki, prevzemniki, prevozniki, predelovalci, odstranjevalci) izpolniti, da bi bile njihove dejavnosti v skladu s predpisom. 3. V tretjem delu so opisani potrebni ukrepi za doseganje skladnosti z zahtevami predpisa. 4. V èetrtem delu so povzeti posamezni kolièinski cilji v predpisu, v kolikor jih ta vsebuje. Zahteve za izvajanje pravilnikov si lahko ogledate v posebnem priroèniku o implementaciji evropske okoljske zakonodaje, ki ga je pripravila Evropska komisija za potrebe držav kandidatk. V priroèniku so pregledno predstavljene vse smernice, pomembne za ravnanje s komunalnimi odpadki. Komisija je za vsako od njih pripravila pregledno tabelo kljuènih implementacijskih ukrepov. Priroènik nima statusa pravno zavezujoèega dokumenta, marveè status pripomoèka za upravne organe in odgovorne oblasti pri izvajanju že prenesenih obveznosti v domaèi pravni red. 5.1 Pravilnik o ravnanju z odpadki Pravilnik o ravnanju z odpadki je temeljni predpis, ki doloèa obvezna ravnanja s posameznimi vrstami nenevarnih in nevarnih odpadkov, ter klasifikacijski seznam odpadkov za razvršèanje posameznih vrst odpadkov. Je tudi najpomembnejši predpis, saj doloèa vsebino upravnega nadzora nad ravnanjem z odpadki in s tem posredno zagotavlja pravno varstvo državljanom pred onesnaževanjem njihovega življenjskega okolja. Vsebina S sprejemom pravilnika o ravnanju z odpadki (decembra 1998) smo v Sloveniji dobili prvi pravno zavezujoèi splošni predpis o odpadkih. Pravilnik med drugim doloèa: · obveznosti posameznih akterjev ravnanja z odpadki, · klasifikacijski seznam vseh odpadkov, Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU · obveznost gospodarjenja z odpadki, · prepoved mešanja odpadkov, · naèine ravnanja z odpadki in · obveznosti poroèanja. Ravnanje z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje) mora biti izvedeno tako, da ne povzroèa: · èezmerne obremenitve voda, zraka, tal, · èezmernega obremenjevanja s hrupom ali vonjavami, · bistvenega poslabšanja življenjskih pogojev živali in rastlin ali · škodljivih vplivov na krajino ali obmoèja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dedišèine. Cilji Temeljni cilji pravilnika o ravnanju z odpadki so: · s sistemom dovoljenj uvesti upravni in inšpekcijski nadzor nad akterji ravnanja z odpadki, · spodbuditi naèrtovanje in izvajanje ukrepov za prepreèevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru, · zagotoviti sledljivost tokov odpadkov od nastanka do odstranjevanja z uvedbo sistema razvršèanja odpadkov in evidenènih listov ter · na podlagi obveznega poroèanja akterjev ravnanja z odpadki urediti celovit informacijski sistem spremljanja kolièin nastalih, predelanih in odstranjenih odpadkov kot podlago za kakovostno naèrtovanje ukrepov za njihovo zmanjševanje. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Zahteve Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreèi. Jasnost definicije koncepta »odpadka« je izredno pomembna za oblikovanje politike gospodarjenja z odpadki. Slednje zajema: · prepreèevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov, · prepreèevanje in zmanjševanje njihovih škodljivih vplivov na okolje in · samo ravnanje z odpadki. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vkljuèno z nadzorom nad tem ravnanjem in okoljevarstvenimi ukrepi po zaprtju odlagališèa odpadkov. Za oblikovanje politike gospodarjenja z odpadki je izredno pomemben koncept »predelave odpadkov«. Po definiciji je predelava odpadkov namenjena »koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in vnovièno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peèi ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva«. Pripravljavec pravilnika o ravnanju z odpadki je še posebej doloèil, da »sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov«. S pravilnikom o ravnanju z odpadki je doloèena obveznost pridobivanja dovoljenj za posamezno vrsto ravnanja z odpadki. Tako morajo pravne ali fiziène osebe od pristojnega upravnega organa za posamièno vrsto ravnanja (zbiranje, prevoz, posredovanje, predelavo, odstranjevanje) pridobiti posebno dovoljenje ali potrdilo o vpisu v evidenco, ki jo vodi Agencija RS za okolje. Osnovni smoter teh doloèil je zagotoviti upravni nadzor nad posameznim akterjem. Sistem je podkrepljen z obveznostjo izmenjave evidenènih listin o izvoru odpadkov, z vodenjem evidenc in obveznim poroèanjem posameznega akterja o kolièinah zbranih, prevoženih, predelanih ali odstranjenih odpadkov. Akter Definicija Povzroèitelj je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroèa nastajanje odpadkov (izvirni povzroèitelj odpadkov), in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov Imetnik je povzroèitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti Predelovalec je oseba, ki predeluje odpadke, ne glede na to, ali je njihov povzroèitelj ali pa predeluje odpadke drugih imetnikov Odstranjevalec je oseba, ki odstranjuje odpadke, ne glede na to, ali je njihov povzroèitelj ali pa odstranjuje odpadke za druge imetnike Zbiralec je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje doloèene vrste odpadkov Prevoznik je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov Posrednik je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja posredništvo pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov drugih imetnikov Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU ! Pravilnik je prepovedal mešanje odpadkov – noben akter ravnanja z odpadki ne sme med seboj mešati razliènih vrst odpadkov (razen v primeru, ko je za to pridobil posebno dovoljenje). V nasprotnem primeru bi se lahko mešali nevarni in nenevarni odpadki s ciljem, da se omogoèi zanje neprimerno odstranjevanje, kar je v neposredni zvezi s stroški samega odstranjevanja. Ukrepi Pravilnik doloèa, da je odpadke treba predelati, èe za predelavo obstajajo tehniène možnosti in možnosti nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin. Odpadkov ni treba predelati, èe njihovo odstranjevanje manj obremenjuje okolje kot njihova predelava, predvsem glede na: · emisije snovi in energije v zrak, vode in tla, · porabo naravnih virov, · energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je moè pridobiti, in · vsebnost nevarnih snovi v odpadkih, ki nastanejo pri predelavi odpadkov, ali v ostankih odpadkov po njihovem odstranjevanju. Dopušèeni postopki predelave odpadkov Šifra Postopki predelave R1 uporaba odpadkov kot gorivo ali za druge naèine za proizvodnjo energije R2 pridobivanje topil z regeneracijo odpadkov R3 pridobivanje organskih snovi z regeneracijo odpadkov (vkljuèno s kompostiranjem ali z drugimi procesi, v katerih se odpadki biološko preoblikujejo), razen snovi, ki se uporabljajo kot topila R4 pridobivanje kovin in njihovih spojin z recikliranjem odpadkov R5 pridobivanje anorganskih materialov, razen kovin in njihovih spojin, z recikliranjem odpadkov R6 regeneracija kislin ali baz R7 predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjševanje onesnaževanja R8 predelava sestavin iz katalizatorjev R9 rafinacija odpadnega rabljenega olja ali druge vnoviène uporabe odpadnega olja R10 vnašanje odpadkov v tla ali na tla z namenom, da se poveèa pridelek ali izboljša ekološko stanje zemljine, kakor tudi kompostiranje odpadkov ali drugi procesi, v katerih se odpadki biološko preoblikujejo; R11 uporaba odpadkov, ki se jih pridobi v katerem koli postopku iz toèk od R1 do R10; R12 izmenjava odpadkov za oddajo odpadka v enega od postopkov predelave odpadkov iz toèk od R1 do R11 R13 skladišèenje odpadkov, ki so namenjeni oddaji v enega od postopkov predelave iz te priloge, razen zaèasnega skladišèenja " Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Odstranjevanje odpadkov Odstranjevanje odpadkov je namenjeno konèni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoèe predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termiènimi ali kemièno-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov. Postopki odstranjevanja odpadkov Šifra Postopki odstranjevanja D1 odlaganje odpadkov v zemljo in na zemljo D2 obdelava odpadkov v zemlji (na primer biološka razgradnja tekoèih ali blatnih izloèkov v zemlji) D3 globinsko injiciranje odpadkov (injiciranje odpadkov s èrpalkami v vrtine, solne jaške ali naravno nastala odlagališèa) D4 površinska zajezitev tekoèih odpadkov (na primer izlivanje tekoèih ali muljastih odpadkov v jame, ribnike ali lagune) D5 odlaganje odpadkov v posebej prirejena odlagališèa (na primer odlaganje v loèene enote, ki so zaprte in izolirane ena od druge in od okolja) D6 izpušèanje odpadkov v celinske vode D7 izpušèanje odpadkov v morje, vkljuèno z odlaganjem na morsko dno D8 biološka obdelava odpadkov, ki ni navedena v drugih toèkah in pri kateri nastajajo konène spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov, oznaèenih s šiframi od D1 do D12 D9 fizikalno-kemièna obdelava odpadkov, ki ni navedena v drugih toèkah postopkov odstranjevanja in pri kateri nastajajo spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov odstranjevanja, oznaèenih s šiframi od D1 do D12 (na primer izparevanje, sušenje, kalcinacija, nevtralizacija, usedanje itd.) D10 sežiganje odpadkov na kopnem D11 sežiganje odpadkov na morju D12 trajno skladišèenje odpadkov (na primer namešèanje zabojnikov v rudnik) D13 spajanje ali mešanje odpadkov pred oddajo v enega od postopkov odstranjevanja, navedenih od D1 do D12; D14 vnovièno pakiranje odpadkov pred oddajo v enega od postopkov odstranjevanja, navedenih od D1 do D12; D15 skladišèenje odpadkov, ki so namenjeni oddaji v enega od postopkov odstranjevanja, razen zaèasnega skladišèenja Naèrti gospodarjenja z odpadki Pravilnik doloèa, da mora povzroèitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, imeti naèrt gospodarjenja z odpadki. Slednji mora glede na vrsto, kolièino in vire nastajanja odpadkov vsebovati najmanj podatke o: · nastajanju odpadkov in predvidenih trendih njihovega nastajanja, · sedanjih in predvidenih tehniènih, organizacijskih ali drugih ukrepih za Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU # prepreèevanje in zmanjševanja nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti, · sedanjih in predvidenih naèinih ravnanja s proizvedenimi odpadki, · predelavi ali odstranjevanju proizvedenih odpadkov, ki ga izvaja ali namerava izvajati sam, · svojih sedanjih in naèrtovanih objektih in napravah za odstranjevanje odpadkov. Vrste naèrtov Naèrt Zavezanec naèrt gospodarjenja z odpadki povzroèitelji odpadkov (veè kot 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov) naèrt ravnanja z odpadki predelovalci in odstranjevalci odpadkov Naèrt gospodarjenja z odpadki se izdela za èas štirih let. Naèrt mora v zvezi z odstranjevanjem odpadkov upoštevati usmeritve iz operativnih programov varstva okolja, ki zadevajo ravnanje z odpadki. Republika Slovenija tega operativnega programa še ni pripravila, zato pravilnik daje možnost, da se uporabi Strategija ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ker dokumenta s takšnim naslovom v Sloveniji nimamo, gre najverjetneje v tem primeru za Strateške usmeritve ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji iz leta 1996. Kot pogoj za pridobitev dovoljenja za predelovanje ali odstranjevanje odpadkov pravilnik doloèa obveznost, da je sestavni del vloge za izdajo dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje tudi naèrt ravnanja z odpadki. Ta naèrt ravnanja z odpadki mora vsebovati podatke o: · vrsti in kolièini odpadkov, ki so predmet predelave ali odstranjevanja, · predvidenih postopkih predelave ali odstranjevanja, · vrsti in zmogljivosti objektov in naprav in o tehnoloških postopkih in metodah, · naèinu obratovanja in izvajanju predpisanega obratovalnega monitoringa ter drugih oblikah nadzora nad obremenjevanjem okolja, · destinaciji predelanih odpadkov, · ravnanju s preostanki odpadkov po izvedeni predelavi ali odstranjevanju in · okoljevarstvenih ukrepih za prepreèitev nenadzorovanih vplivov na okolje. Evidence Pravilnik je vpeljal tri vrste evidenc: · sistem evidenènih listov odpadkov, · evidence ravnanja z odpadki in · vodenje javnih evidenc o akterjih ravnanja z odpadki. $ Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Sistem evidenènih listov omogoèa spremljanje ravnanja s posameznimi vrstami in kolièinami odpadkov. Sistem je preprost – vsaka oddaja in prevzem odpadkov sta evidentirana. Evidenèni list se priloži v dveh izvodih, enega zadrži prevzemnik odpadkov, drugega pa potrjenega prevzemnik vrne oddajniku odpadkov. Poroèanje Pravilnik je doloèil obveznost rednega letnega poroèanja posamiènih akterjev o ravnanju z odpadki. Poroèati morajo povzroèitelji, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci. Vrste obveznega letnega poroèanja Kdo Poroèilo Rok Povzroèitelj Poroèilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju 31. marec odpadkov z njimi za preteklo leto Zbiralec Poroèilo o zbranih odpadkih 31. marec in ravnanju z njimi za preteklo leto Predelovalec Poroèilo o izvedeni predelavi odpadkov 31. marec za preteklo leto Odstranjevalec Poroèilo o odstranjevanju odpadkov 31. marec Poroèati morajo: · povzroèitelji odpadkov, pri katerih v posameznem koledarskem letu nastane najmanj 80 ton odpadkov ali najmanj 20 kg nevarnih odpadkov, · zbiralec, ki zbrane odpadke oddaja odstranjevalcu ali zbira nevarne odpadke in jih oddaja predelovalcu, · predelovalec, ki v posameznem koledarskem letu predela najmanj 20 ton odpadkov drugih imetnikov ali predeluje nevarne odpadke drugih imetnikov, · odstranjevalci odpadkov. Oblika in vsebina poroèil sta doloèeni s predpisanimi obrazci. Za odstranjevalce (upravitelje odlagališè) komunalnih odpadkov ne veljajo obveznosti vodenja evidenc in poroèanja, izhajajoèe iz pravilnika o ravnanju z odpadki, marveè iz pravilnika o odlaganju odpadkov. Kaj lahko storimo državljani? 1. Organizirajte državljansko pobudo za trajnostno ravnanje z odpadki – ZA loèeno zbiranje in reciklažo! Ne verjemite tistim, ki trdijo, da se ne da nièesar spremeniti. 2. Najprej se pozanimajte, ali je obèinski svet že sprejel odlok o ravnanju z odpadki. Èe da, ga preberite in preverite, kako se ga izvaja. 3. Na župana in obèinski svet naslovite zahtevo po izdelavi obèinskega programa ravnanja z odpadki. Priprava programa mora potekati transparentno in s sodelovanjem javnosti. Program se mora osredotoèiti na zmanjševanje in Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU % prepreèevanje nastajanja odpadkov, uvajanje loèenega zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklažo. 4. Od lokalne službe ravnanja z odpadki zahtevajte podatke o kolièinah in vrstah zbranih in odstranjenih odpadkov iz vaše obèine. 5. Od Agencije RS za okolje zahtevajte podatke o najveèjih povzroèiteljih odpadkov v obèini. 6. Pripravite pobudo za izdelavo obèinskega programa obvešèanja in izobraževanja obèanov o problematiki odpadkov v vaši obèini. Evropska komisija priporoèa! - pripravo operativnih programov ravnanja z odpadki v katerih so doloèeni: · vrste, kolièine in viri odpadkov za predelavo in odstranjevanje, · splošne tehniène zahteve, · posebne zahteve za posamezne odpadke in · primerne lokacije za odstranjevanje odpadkov in naprave. - pripravo ukrepov za vzpodbujanje prepreèevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter predelovanje odpadkov. Le-to lahko vkljuèuje naslednje vzpodbujevalne ukrepe za: · razvoj èistih tehnologij za varèevanje z naravnimi viri, · tehnièni razvoj in trženje proizvodov, oblikovanih tako, da imajo èim manjši nevarnostni potencial, · vzpodbujanje razvoja tehnik za varno odstranjevanje nevarnih snovi v odpadkih, namenjenih predelavi in · predelovanje odpadkov. - pripravo ukrepov za zagotavljanje ustreznosti z · zahtevami za predelavo ali odstranjevanje odpadkov brez ogrožanja zdravja ljudi in ogrožanja okolja in · prepovedjo zapušèanja, odmetavanja in nenadzorovanega odstranjevanja odpadkov. - poroèanje o: · ukrepih za izvajanje odpadkovne hierarhije · nacionalnem operativnem programu ravnanja z odpadki · ukrepih za prepreèevanje gibanja odpadkov v neskladju z operativnim programom · ukrepih za izvajanje smernice · imenu, naslovu, vrsti in kolièinah odpadkov obravnavanih v posameznem obratu za odstranjevanje nevarnih odpadkov. - pripravo tehniènih navodil o èistih tehnologijah. & Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU - pripravo tehniènih navodil o možnostih za zmanjševanje, ponovno uporabo, predelavo in reciklažo odpadkov. - pripravo tehniènih navodil o metodah predelave, obdelave in odstranjevanja odpadkov v skladu z BATNEEC. 5.2 Odredba o ravnanju z loèeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Odredba o ravnanju z loèeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki doloèa minimalen obseg in vsebino ravnanja z loèeno zbranimi frakcijami, ki jih mora zagotoviti lokalna javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki. Namen odredbe je, da se na lokalni ravni uredi potrebna infrastruktura za loèeno zbiranje odpadkov, kot so papir, steklo, plastika in odpadna embalaža, ter zbiranje nevarnih in kosovnih odpadkov. Vsebina Odredba natanèno doloèa obveznosti lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki za ureditev infrastrukture za loèeno zbiranje izbranih vrst komunalnih (nenevarnih, nevarnih in kosovnih) odpadkov ter embalaže. Zahteve odredbe o loèenem zbiranju nenevarnih odpadkov morajo biti izpolnjene najkasneje do 31. decembra 2003. V zaèetku leta 2002 bi moral v Sloveniji že delovati sistem izloèanja nevarnih odpadkov. Odredba doloèa minimalno infrastrukturo za loèen zajem dela snovnega toka komunalnih odpadkov. Tako bodo morale javne komunalne službe ravnanja z odpadki (komunalna podjetja) zagotoviti doloèeno število zbiralnic loèenih frakcij (ekoloških otokov), zbirnih centrov (za vse vrste loèenih frakcij), premiènih zbiralnic nevarnih odpadkov in prevzemnih mest za kosovne odpadke. Cilji Z izvedbo predvidenih ukrepov v okviru opravljanja javne službe naj bi se zagotovilo izloèanje posameznih vrst ali frakcij gospodinjskih in nevarnih odpadkov iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov. Vendar odredba ne postavlja nobenih konkretnih ciljev za kolièine loèeno zbranih odpadkov. Konkretnejši cilji so za odpadno embalažo postavljeni v pravilniku o ravnanju z embalažo. K temu je potrebno dodati še obveznost zmanjševanja kolièin odloženih biorazgradljivih odpadkov iz pravilnika o odlaganju odpadkov (biorazgradljivi odpadki so tudi papir, lepenka, karton in les). To je tudi ena izmed pomanjkljivosti odredbe, saj pušèa vprašanje izloèanja bioloških odpadkov odprto. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU ' Zahteve Izvajalec javne službe mora za izloèanje loèenih frakcij zagotoviti: · loèeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah loèenih frakcij, · loèeno zbiranje in prevzemanje v zbirnih centrih, · prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov in · razvršèanje zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici. Podobno velja tudi za nevarne odpadke. Lokalne službe morajo državljane in druge povzroèitelje odpadkov redno obvešèati in seznanjati s tem, kako naj že na izvoru loèijo razliène vrste odpad- kov in kje jih lahko oddajo. Prav tako morajo pripraviti program ravnanja z loèeno zbranimi frakcijami. Program mora med drugim vsebovati podatke o: · naseljih in številu prebivalcev, ki se jim zagotavljajo storitve javne službe, · celotni kolièini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na obmoèju izvajanja javne službe, in kolièinah posameznih loèenih in nevarnih frakcij, · zbiralnicah loèenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, · prevzemanju nevarnih frakcij s premièno zbiralnico, · tipu in oznakah zabojnikov za posamezne loèene ali nevarne frakcije ter oznaèbi zbiralnic in zbirnih centrov, · pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, · prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, · vzdrževanju in èišèenju zabojnikov in ukrepih za prepreèevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, · rednem obvešèanju in drugih naèinih seznanjanja povzroèiteljev komunalnih odpadkov o naèinu zbiranja loèenih in nevarnih frakcij, · razvršèanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izloèanje loèenih in nevarnih frakcij, · predvideni predelavi ali odstranjevanju loèenih ali nevarnih frakcij in · naèinu oddajanja loèenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in kolièini te embalaže. ! Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Lokalna javna služba mora voditi evidence o: · naseljih, kjer zagotavlja stalno ali obèasno loèeno zbiranje loèenih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov, · celotni kolièini zbranih komunalnih odpadkov, · kolièinah izloèenih loèenih ali nevarnih frakcij, · kolièini in vrstah loèenih frakcij, oddanih predelovalcem, · kolièini in vrstah nevarnih frakcij, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem, in · kolièini in vrstah loèenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, oddanih družbi za ravnanje z odpadno embalažo. O kolièinah in vrstah zbranih odpadkov mora vsako leto poroèati ministrstvu za okolje in prostor. Posebna pozornost je namenjena embalažnim odpadkom, ki jih morajo lokalne službe loèeno zbirati in sortirati ter brezplaèno oddajati posebnemu podjetju (gospodarski družbi) za ravnanje z odpadno embalažo (ustanovljeni po pravilniku o ravnanju z odpadno embalažo). Z drugimi besedami: vso loèeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, morajo lokalne družbe ravnanja z odpadki na lastne stroške zbrati, presortirati in predati brez plaèila, zastonj ­– stroške za to bodo tako dejansko plaèala gospodinjstva in delno tudi gospodarstvo. Ukrepi Lokalna služba ravnanja z odpadki mora v naseljih urediti zbiralnice loèenih frakcij (ekološke otoke), opremljene za loèeno zbiranje: · papirja in drobne lepenke, vkljuèno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, · drobne odpadne embalaže iz stekla, · drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov in · drobne odpadne embalaže iz kovine. Èe ima lokalna služba sortirnico komunalnih odpadkov, v kateri z razvršèanjem zagotavlja izloèanje drobne odpadne embalaže iz plastike in iz kovine, so lahko ekološki otoki opremljeni samo za loèeno zbiranje papirja in drobne lepenke, vkljuèno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, in drobne odpadne embalaže iz stekla. Zbiralnice morajo biti postavljene tudi ob veèjih gostinskih in turistiènih objektih. Zbiralnice morajo biti zagotovljene v stanovanjskih obmoèjih pa tudi ob veèjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih, vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. V mestih (mestnih jedrih ali veèjih stanovanjskih naseljih) mora lokalna služba zagotoviti en ekološki otok na vsakih 500 prebivalcev. V obmoèjih redke poseljenosti (manj kot 300 prebivalcev na km2) ekološki otoki niso potrebni, èe ima lokalna služba na voljo sortirnico odpadkov za izloèanje loèenih frakcij. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU ! V zbirnih centrih se zagotovi odlaganje vseh vrst loèenih frakcij: · papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, vkljuèno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, · stekla vseh velikosti in oblik, vkljuèno s odpadno embalažo iz stekla, · plastike, vkljuèno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, · odpadkov iz kovin, vkljuèno z odpadno embalažo iz kovin, · lesa, vkljuèno z odpadno embalažo iz lesa, · oblaèil, · tekstila, · jedilnega olja in mašèob, · barv, èrnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, · detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, · baterij in akumulatorjev, ki niso razvršèeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, doloèenem v predpisu o ravnanju z odpadki, · elektriène in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnih snovi, in · kosovnih odpadkov. Zbirni centri morajo biti urejeni za vsako naselje z veè kot 8000 prebivalci, razen v primeru veèjih mest (nad 25.000 prebivalcev vsaj dva zbirna centra in v mestih nad 100.000 prebivalcev zbirno mesto na vsakih 80.000 prebivalcev). Kaj lahko storimo državljani? 1. Èe v obèini že imate kakšno obliko loèenega zbiranja odpadkov, poizvedite, koliko odpadkov se tako zbere na leto. 2. Pripravite predloge za izboljšanje odzivnosti obèanov na loèeno zbiranje odpadkov. 3. Od lokalne javne službe ravnanja z odpadki zahtevajte podatke o kolièinah in vrstah loèeno zbranih odpadkov na obmoèju vaše obèine in jih primerjajte s podatki o kolièini vseh nastalih odpadkov. Odstotek vam bo pokazal, kako uspešni ste. 4. Èe loèenega zbiranja še nimate, pripravite pobudo obèinskemu svetu za uvedbo loèenega zbiranja odpadkov v obèini. 5. Pri lokalni javni službi ravnanja z odpadki se pozanimajte, ali pripravljajo program loèenega zbiranja in shemo postavitve ekoloških otokov. Ponudite jim svoje sodelovanje. ! Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU 6. Zahtevajte loèeno zbiranje bioloških (organskih) odpadkov, saj njihovo loèevanje na izvoru omogoèi zbiranje èistejših frakcij (papirja, plastike, stekla ), kar olajša njihovo sortiranje, snovno predelavo in reciklažo. 7. Zahtevajte uvedbo rednega meseènega odvoza kosovnih odpadkov – zbrane kolièine je tako lažje razgraditi, razstaviti in jih prodati kot sekundarne surovine. Hkrati ste prihranili na odlagališènem prostoru. 8. Zahtevajte uvedbo loèenega zbiranja odpadkov v javnih ustanovah (šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih ). 9. Na internetu preverite izkušnje in dosežke z loèenim zbiranje odpadkov drugod po svetu. Povežite se s podobnimi iniciativami. 5.3 Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo doloèa pravila za ravnanja v proizvodnji, prometu ter porabi embalaže in pravila za zbiranje, vnovièno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Vsebina Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ureja vsebinsko zelo široko podroèje, zato smo se v tej predstavitvi omejili predvsem na tisti del, ki zadeva državljana kot potrošnika in povzroèitelja embalažnih odpadkov. Torej tistega dela odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek. Odpadna embalaža nastaja namreè tudi v vseh proizvodnih in storitvenih dejavnostih in jo tvorijo odpadna prodajna, skupinska ali transportna embalaža, ki jo morajo povzroèitelji (trgovine, podjetja) zajeti že na izvoru in oddati posebnemu podjetju, družbi za ravnanje z odpadno embalažo. Te embalaže ni mogoèe razvrstiti med komunalne odpadke. Pravilnik doloèa obveznosti za proizvajalce, uvoznike, embalerje, trgovce in konène uporabnike embalaže. Potrošniki moramo odpadno embalažo oddajati lokalni službi ravnanja z odpadki, za kar morajo biti zagotovljene zbiralnice odpadkov (ekološki otoki). Osnovni nameni pravilnika so: · zmanjševanje kolièin odpadne embalaže, · prepreèevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje zaradi materialov in snovi, ki jih embalaža ali odpadna embalaža vsebuje, in · prepreèevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje pri proizvodnji, prometu, razdeljevanju in uporabi embalaže ter pri predelavi ali odstranjevanju odpadne embalaže. V Sloveniji po podatkih iz leta 1998 na leto proizvedemo veè kot 170.000 ton odpadne embalaže, od katere je manj kot tretjino recikliramo ali sežgemo. O naèinih predelave ni natanènejših podatkov. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU !! Cilji Do konca leta 2007 mora biti pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, zagotovljeno, da se: · predela najmanj 50 ali najveè 65 odstotkov skupne mase odpadne embalaže in · reciklira najmanj 25 in najveè 45 odstotkov skupne mase odpadne embalaže (papirja, lepenke, plastike, lesa, kovin, stekla), od tega najmanj 15 odstotkov mase posamezne snovi. Operativni program ravnanja z odpadno embalažo je doloèil natanènejše cilje za posamezno vrsto odpadne embalaže, ki jih želimo doseèi do leta 2007 (glej poglavje o ciljih). Zahteve Pravilnik doloèa, da morajo proizvajalci, uvozniki in embalerji za embalažo, ki so jo dali v promet, na svoje stroške zagotoviti redno prevzemanje odpadne embalaže od konènih uporabnikov in izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki. Za ta namen morajo skleniti pogodbo s posebno družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki bo zagotovila: · prevzemanje odpadne embalaže, zbrane v zbirnih centrih, · prevzemanje odpadne embalaže pri konènih uporabnikih ter · vnovièno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Družba za ravnanje z odpadno embalažo mora zagotoviti doseganje zastavljenih ciljev iz operativnega programa. Ukrepi Roki za izvedbo veèine ukrepov zapadejo v zaèetku leta 2003 in leta 2004. Do takrat je potrebno: · uveljaviti standarde sestave in izdelave embalaže ter njene primernosti za vnovièno uporabo in predelavo, vkljuèno z reciklažo, !" Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU · zagotoviti, da bodo proizvajalci, uvozniki, embalerji in trgovci brezplaèno prevzemali odpadno embalažo in zagotovili poseben prostor zanjo, · zagotoviti zbiranje, vnovièno uporabo, predelavo in odstranjevanje loèeno zbrane odpadne embalaže v skladu s pravilnikom, · zagotoviti, da bodo proizvajalci, uvozniki, embalerji in trgovci izpolnili nujne pogoje za podpis pogodbe z družbo za ravnanje z odpadno embalažo in · zagotoviti, da bodo proizvajalci, uvozniki, embalerji in trgovci informirali konènega uporabnika o možnosti brezplaène oddaje odpadne embalaže zadnjemu dobavitelju s primernim obvešèanjem ali obvestilom na embalaži. Družba za ravnanje z odpadno embalažo bo morala pred zaèetkom delovanja pridobiti dovoljenje ministrstva za okolje in prostor. Za to bo morala med drugim pripraviti: · naèrt ravnanja z odpadno embalažo, · prikaz osnov za tarifo obraèunavanja storitev udeležencem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, kot so cenovni faktorji zbiranja, razvršèanja, recikliranja, energetske predelave ter druge predelave ali odstranjevanja odpadne embalaže ter upravljanja sistema, · predstavitev oznake na embalaži, èe namerava z njo udeležencem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo jamèiti ravnanje z embalažo skladno s tem pravilnikom. Pravilnik še uvaja obveznost poroèanja o celotni kolièini in vrstah odpadne embalaže, prevzete v zbirnih centrih izvajalcev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ali pri konènih uporabnikih, ter o kolièini in vrsti posameznih materialov v prevzeti in zbrani odpadni embalaži in masnih deležih teh materialov po vrstah v njej, o kolièini in masnem deležu odpadne embalaže, ki je bila predelana, loèeno po naèinu predelave, o kolièinah in masnih deležih materialov, ki so bili reciklirani, in o kolièini in vrsti odpadne embalaže, ki je bila odstranjena, loèeno po naèinu odstranjevanja. Kaj lahko storimo državljani? 1. Županu in obèinskemu svetu predlagajte, naj pripravijo program »zelene nabave« za javne ustanove. Nastanek odpadne embalaže lahko prepreèimo že s premišljenim nakupom. 2. Preverite, kako ravnajo z odpadno embalažo v trgovinah na obmoèju obèine. Pripravite poroèilo o tem in predlagajte sodelovanje pri iskanju rešitev. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU !# 5.4 Pravilnik o odlaganju odpadkov Pravilnik o odlaganju odpadkov doloèa obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z naèrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališè odpadkov ter upravljanje z odlagališèi po njihovem zaprtju. Velika veèina doloèil tega pravilnika je zaèela veljati po 31. decembru 2001. Vsebina Pravilnik o odlaganju odpadkov je bil objavljen v zaèetku leta 2000. Oblikovan je bil kot transpozicijski pravni akt za evropsko direktivo o odlaganju odpadkov iz leta 1999 in je doloèil obveznosti upraviteljev odlagališè in njihovih lastnikov, kako upravljati z odlagališèem s stališèa varstva okolja. Cilji Osnovni cilji pravilnika so: · uveljaviti pravno stanje odlaganja odpadkov v Sloveniji, · uvesti nadzor nad odpadki, namenjenimi odlaganju in onemogoèiti nenadzorovano odlaganje odpadkov, · onemogoèiti odlaganje odpadkov na odlagališèih, ki v zaèetku leta 2004 ne bodo izpolnjevala standardov, · zagotoviti nadzor nad emisijami nevarnih snovi iz odlagališèa v vode in zrak, · zagotoviti zmanjševanje kolièin odloženih biorazgradljivih odpadkov na odlagališèih, · zagotoviti kakovostno upravljanje z odlagališèem po njegovem zaprtju. Zahteve V tem poglavju se osredinjamo na tiste obveznosti, ki so postale zavezujoèe do vkljuèno 1. januarja 2002. Pravilnik je doloèil tri vrste odlagališè: · za nevarne odpadke, · za nenevarne odpadki, · za inertne odpadke. Upravljavci odlagališè, ki bodo prenehala obratovati do 31. decembra 2003, so bili zavezani, da to do 31. decembra 2000 sporoèijo Upravi RS za varstvo narave (danes Agencija RS za okolje – ARSO). Od 1. januarja 2002 se na odlagališèih lahko odlagajo samo obdelani odpadki. Pravilnik »obdelavo odpadkov« definira kot »vsak fizikalni, termièni, kemièni ali biološki proces, vkljuèno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali poveèanja !$ Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU možnosti za njihovo predelavo«. Ta definicija je zelo široka, saj ne doloèa natanèno, kaj dejansko obdelava je. Ali lahko k temu prištejemo tudi kompaktiranje odpadkov (teptanje s posebnim težkim delovnim strojem, kompaktorjem), saj gre v tem primeru za fizikalni proces z namenom zmanjšanja prostornine odpadkov? Pravilnik je doloèil obveznost preverjanja odpadkov – imetnik odpadkov mora zagotoviti oceno odpadkov, s katero se ugotavljajo lastnosti odpadkov, pomembne za odlaganje. Namen ocenjevanja odpadkov je prepreèiti vnos odpadkov, onesnaženih z nevarnimi snovmi. Ocena mora temeljiti na kemièni analizi odpadkov. Ocena ni potrebna za: 1. odpadke istega imetnika, èe njihova skupna odložena kolièina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 500 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoèe izkljuèiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi; 2. odpadke istega imetnika, èe njihova skupna odložena kolièina v obdobju enega leta ne presega 15 ton in imetnik pred zaèetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta kolièina v dovoljenem obdobju ne bo prekoraèena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi, pri èemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani; 3. obdelane komunalne odpadke. Odlaganje odpadkov, za katere je ocena obvezna, je od 1. januarja 2001 dovoljeno samo, èe je ta ocena prej tudi izdelana in podana v obliki predpisanega formularja. Pravilnik je doloèil, da lahko ocene odpadkov izvajajo le osebe, ki so pridobila pooblastilo Agencije RS za okolje. Pri tem so bile velike težave, saj je tovrstnih oseb oziroma ustanov, ki bi imele na voljo potrebno opremo, znanje in druge vire v skladu s pogoji za pridobitev pooblastila, v Sloveniji malo. To je razvidno tudi iz pravilnika, ki dopušèa izdajo pooblastila z veljavnostjo do 31. decembra 2003. Po 1. januarju 2004 bodo veljali strožji pogoji. Pravilnik doloèa še obveznosti upravitelja v primeru zaprtja odlagališèa. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU !% Ukrepi Pravilnik je od 1. julija 2000 doloèil upravljavcu obveznost, da še pred odložitvijo zagotovi pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in zagotovi ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, kolièino in njihove lastnosti. Dokumentacijo – evidenèni list o ravnanju z odpadki – doloèa pravilnik o ravnanju z odpadki, ki omogoèa sledljivost odpadkov v sistemu ravnanja z odpadki. Ena od najpomembnejših novosti pravilnika je obvezno tehtanje odpadkov pred prevzemom na odlagališèu. Upravitelji odlagališè so morali tehtanje zagotoviti do 1. julija 2001. V Sloveniji so pred letom 2000 tehtali odpadke samo na petih (5) odlagališèih od skoraj 60. Brez tehtanja pa je bilo nemogoèe zagotoviti realne podatke o kolièinah odpadkov. Upravitelj mora zagotoviti tudi vizualno preverjanje odpadkov od imetnikov iz 1. in 2. toèke zgoraj – ogled odpadkov in primerjava s prièakovano vsebino; v primeru nejasnosti se lahko tako prepreèi odložitev potencialno z nevarnimi snovmi onesnaženih odpadkov. Od 31. decembra 2000 morajo vsi upravljavci voditi poslovnik za obratovanje odlagališèa. Najkasneje do 31. decembra 2001 morajo zagotoviti ureditev obratovalnega dnevnika, v katerega se vsak dan vpisujejo podatki o: · kolièini, vrsti in imetniku prevzetih odpadkov, · izvajanju postopkov preverjanja odpadkov iz prvega odstavka 18. èlena tega pravilnika, · kraju odložitve prevzetih odpadkov na obmoèju telesa odlagališèa, · ugotovitvah o pomanjkljivi ali napaèni dokumentaciji ali dvomljivi istovetnosti odpadkov, · o zaèasnem skladišèenju ali zavrnitvi doloèenih odpadkov, · opravljenih vzdrževalnih delih na odlagališèu, · rednih pregledih telesa odlagališèa ter objektov in naprav odlagališèa in · izrednih in drugih pomembnih dogodkih v zvezi z obratovanjem odlagališèa. Prav tako morajo od 31. decembra 2001 upravljavci zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa, ki obsega: · meritve meteoroloških parametrov, · meritve in izraèunavanje emisije snovi v zrak iz odlagališèa, · meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne vode in onesnažene padavinske vode s površin odlagališèa in · meritve parametrov onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, èe so v vplivnem obmoèju odlagališèa. Meritve emisij snovi pri odvajanju izcedne in onesnažene padavinske vode se opravljajo v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališè odpadkov (U. l. RS 7/00). Na vseh odlagališèih so do 1. januarja 2002 morale biti izpolnjene še naslednje zahteve: · ograjenost z dvometrsko ograjo, razen v primerih, ko so naravne !& Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU danosti takšne, da ni mogoè pristop ljudi in divjadi; · dovolj velike površine za izvajanje postopka prevzema in preverjanja odpadkov ter parkirni in obraèalni prostor; · oprema za prepreèevanje prenašanja prahu in blata s transportnimi vozili z odlagališèa na javne ceste; · skladišèni prostor za zaèasno odlaganje odpadkov, pri katerih se je pojavil dvom o njihovi primernosti za odlaganje. Nenazadnje so morali vsi upravitelji do 1. julija 2000 namestiti tablo z navedbo svojega imena, vrsti odlagališèa in obratovalnem èasu ter do 31. decembra 2000 doloèiti in Agenciji RS za okolje sporoèiti imena odgovornih oseb za prevzemanje in preverjanje odpadkov. Kaj lahko storimo državljani? 1. Oglejte si odlagališèe, na katerem se odstranjujejo vaši odpadki. Organizirajte ogled odlagališèa tudi za svoje prijatelje. Po ogledu pripravite sreèanje na temo odpadkov v obèini. 2. Preverite pri upravitelju odlagališèa, kdaj naèrtuje zaprtje odlagališèa. 3. Preverite, ali je zagotovljen obratovalni monitoring emisij, zajem izcednih voda z odlagališèa in odlagališènega plina. 4. Pri upravitelju odlagališèa se pozanimajte, kako bo zagotovil zmanjšanje odlaganja biorazgradljivih odpadkov na odlagališèu. 5. Pozanimajte se, kako se obdelujejo odpadki, namenjeni na odlagališèe. 6. Na obèini se pozanimajte, ali imajo kataster ilegalnih odlagališè odpadkov v obèini. Evropska komisija priporoèa: - pripravo nacionalne strategije za zmanjšanje odloženih kolièin biorazgradljivih odpadkov in to strategijo vkljuèiti v nacionalno strategijo ravnanja z odpadki. - vzpostavitev formalnega kvalifikacijskega sistema ugotavljanja tehniène usposobljenosti upravljalcev odlagališè. - zagotovitev ukrepov za usposabljanje upravljalcev odlagališè. - razvoj sistema za preverjanje in certificiranje upravljalcev odlagališè. - vzpostavitev sistema poroèanja in vodenja evidenc za zagotavljanje zahtevanih podatkov. - omogoèenje dostopa do razpoložljivih podatkov o: · kolièinah in vrstah odpadkov na odlagališèih, · deležu biorazgradljivih odpadkov, in · posamiènih podatkih iz dovoljenj. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU !' 5.5 Pravilnik o sežiganju odpadkov Pravilnik o sežiganju odpadkov doloèa obvezna ravnanja za sežiganje odpadkov in velja za sežigalnice komunalnih in sežigalnice nevarnih odpadkov. Upravljavec sežigalnice mora preverjati in tehtati dostavljene odpadke, spoštovati emisijske standarde ter zagotoviti predelavo ostankov sežiganja odpadkov. Vsebina Ministrstvo za okolje in prostor je s pravilnikom uredilo sežiganje in sosežiganje komunalnih in nevarnih odpadkov v sežigalnicah. Ureja tudi pogoje in ukrepe za njihovo naèrtovanje, gradnjo in obratovanje. Sežigalnice odpadkov so velik vir onesnaževanja odpadkov, zato pravilnik doloèa obveznosti, ki jih mora upravljavec izpolnjevati, še preden pridobi dovoljenje za sežiganje odpadkov ter v èasu obratovanja sežigalnice. Po drugi strani so sežigalnice odpadkov, predvsem zaradi emisij nevarnih snovi v okolje, vir velikih strokovnih, družbenih in politiènih sporov. Zaradi lastnosti mešanih komunalnih odpadkov, vsebnosti nevarnih snovi v njih pomenijo veliko težavo za dejansko spoštovanje emisijskih zahtev. Cilji Cilji pravilnika so predvsem zagotoviti nadzor nad: · odpadki, namenjenimi sežiganju, · obratovanjem sežigalnice odpadkov, · emisijami snovi v zrak in vode in · odstranjevanjem ostankov sežiganja odpadkov. Zahteve Upravljavec sežigalnice odpadkov mora zagotoviti takšno obratovanje sežigalnice, da izpolnjuje naslednje pogoje: · emisija snovi in energije v vode, zrak in tla ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti, · postopki in metode sežiganja odpadkov ne smejo povzroèati èezmernih obremenitev okolja in negativnih vplivov na krajino, · izpolnjene morajo biti predpisane gradbene in druge tehniène zahteve, · s sežiganjem odpadkov pridobljena toplota mora biti uèinkovito uporabljena znotraj sežigalnice ali zunaj nje, èe je poraba te toplote ekonomsko upravièena, · zagotovljeni morajo biti ukrepi za zmanjšanje kolièine ostankov sežiganja odpadkov in njihove škodljivosti, · zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred nenadzorovanimi dogodki in za primer ekološke nesreèe. " Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU Ukrepi Za zagotovitev nadzora nad obratovanjem sežigalnice in emisijami snovi v zrak, vode in tla je pravilnik doloèil administrativni postopek izdaje dovoljenja za sežiganje. Zanj mora upravljavec pripraviti poseben naèrt za ravnanje z odpadki. Z dovoljenjem se doloèi: · vrsta odpadkov, ki se lahko sežigajo, skladno s klasifikacijskim seznamom odpadkov ali nevarnih odpadkov, · celotna kolièina sežiganih odpadkov in skupna zmogljivost sežigalnice, · vsebina in obseg programa obratovalnega monitoringa emisij iz sežigalnice, · naèin preverjanja istovetnosti odpadkov ob prevzemu ter druge pogoje obratovanja, · naèin obdelave ostankov sežiganja odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanjem, èe je potrebna, in · naèin predelave ali odstranjevanja ostankov sežiganja odpadkov. Èe gre za sežiganje nevarnih odpadkov, se z dovoljenjem doloèi tudi: · kolièina nevarnih odpadkov po posameznih vrstah, ki se lahko sežiga, skladno s klasifikacijskim seznamom nevarnih odpadkov, · najmanjši in najveèji masni pretok nevarnih odpadkov skozi napravo za sežig, · spodnja in zgornja kurilna vrednost odpadkov in · dovoljena onesnaženost odpadkov s PCB, PCP, kloridi, fluoridi, z žveplom, s težkimi kovinami ali z drugimi snovmi. Za doseganje zahtev pravilnika mora upravljavec zagotoviti preverjanje, ocenjevanje, pregledovanje in obèasno vzorèenje dostavljenih odpadkov, èišèenje odpadnih sežignih plinov in odpadnih voda, uporabljenih v napravah za njihovo èišèenje, zašèito podtalnice, nadzorovano loèeno odlaganje predelanih ostankov sežiga odpadkov, vodenje obratovalnega dnevnika, vodenje evidenc. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU " Kaj lahko storimo državljani? 1. Odpadki so po definicija »snovi« in »materiali«, ki jih je nekdo zavrgel, ker jih veè ne potrebuje. Vsi vemo, da so naravni viri omejeni. S tem, ko odpadke odvržemo, smo dejansko zavrgli delèek neobnovljivih naravnih virov. Sežigalnica odpadkov je potratna naprava za unièevanje naravnih virov, poleg tega tudi po sežigu ostanejo odpadki, ki jih moramo nekje odložiti – celo do 35 odstotkov. Hkrati stane sodobna sežigalnica vsaj 250 milijonov evrov, njeni obratovalni stroški so izredno visoki in zaposluje zelo malo ljudi. Koliko zaposlitev »pridelajo« sistemi loèenega zbiranja, sortiranja, predelave, razgradnje, snovne izrabe in recikliranja odpadkov? Dilema je zgolj navidezna – prava rešitev je v slednjem. " Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU 5.6 Drugi predpisi o ravnanju z odpadki V nadaljevanju na kratko predstavljamo predpise, ki se nanašajo na (1) nekatere posebne vrste odpadkov in na spremljanje (2) emisij v okolje kot posledice odstranjevanja odpadkov. Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov Taksa se od leta 2002 naprej obraèunava za obremenjevanje okolja zaradi odloženih odpadkov na odlagališèa. Zavezanec za takso je upravljavec odlagališèa. V veèini primerov v Sloveniji je upravljavec odlagališèa lokalna javna služba ravnanja z odpadki. Ker je zanje taksa strošek, so jo prenesli v ceno storitve odvoza odpadkov, ki jo plaèujejo odlagališèa. Taksa znaša SIT/kilogram odpadka. Uredba še doloèa, da se lahko taksa zavezancu zniža ali oprosti, èe: · izvaja sanacijski ali drug program za prilagoditev odlagališèa predpisanim zahtevam iz pravilnika o odlaganju odpadkov, · izvaja sam ali sodeluje pri izvajanju programov ali projektov, namenjenih obdelavi odpadkov z namenom zmanjšanja obremenjevanja tal ali zraka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališèu. Ni jasno, ali se lahko sredstva, zbrana iz takse, porabi tudi za uvajanje loèenega zbiranja, kompostiranja ali snovne izrabe odpadkov. Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji Pravilnik doloèa obvezna ravnanja z odpadnimi olji ter pogoje za njihovo zbiranje, vnovièno uporabo ali odstranjevanje. Ker so odpadna (mineralna in sintetièna) olja skoraj vsa potencialna onesnaževala (polutanti), se jih ne sme odlagati med komunalne odpadke in zlivati v kanalizacijo ali kamor koli drugam. Odpadna olja prevzema trgovec. Zajema, hrani in zbira se jih loèeno, saj mnoga olja vsebujejo zelo nevarne dodatke, z mešanjem bi se otežilo ravnanje z njimi. Zbrana odpadna olja se lahko regenerira, uporablja kot gorivo, sosežiga ali nadzorovano odstranjuje (v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki). Pravilnik o odstranjevanju PCB in PCT PCB je oznaka za poliklorirane bifenile in PCT za poliklorirane terfenile. Obe družini polikloriranih ogljikovodikov veljata za izredno nevarne, obstojne in bioakumulativne snovi. Pravilnik ne doloèa samo naèinov zbiranja, ravnanja in odstranjevanja, marveè doloèa tudi dekontaminacijo naprav, ki so vsebovale PCB/PCT. Uporaba slednjih je danes dejansko izredno omejena in je blizu prepovedi. Vse naprave, ki vsebujejo PCB/PCT, morajo biti posebej oznaèene in vpisane v posebno evidenco pri ministrstvu za okolje in prostor. Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi Pravilnik je bil sprejet predvsem z namenom, da bi proizvajalce spodbudil k zmanjševanju vsebnosti težkih kovin v baterijah in akumulatorjih. Hkrati je doloèil ukrepe za ureditev sistema njihovega recikliranja ter loèenega odlaganja. Velja za baterije in akumulatorje, ki Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU "! vsebujejo doloèene kolièine živega srebra, kadmija ali svinca. Doloèil je tudi minimalne standarde za dovoljevanje dajanja v promet. Dobavitelji baterij in akumulatorjev morajo prevzeti odpadne baterije ter zagotoviti njihovo zbiranje, predelavo ali odstranjevanje. O tem mora zbiralec poroèati ministrstvu za okolje in prostor. Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest Azbestna vlakna dokazano povzroèajo nekatere oblike pljuènega raka. Ker najdemo izdelke, ki vsebujejo azbest na mnogih mestih in bi njihovo nenadzorovano odstranjevanje lahko ogrozilo zdravje ljudi, je pravilnik doloèil naèine ravnanja, zbiranja in odstranjevanja. Odstranjevalci teh odpadkov morajo zanje poskrbeti še posebej skrbno in z uporabo posebnih metod, ki prepreèujejo sprošèanje azbestnih vlaken v okolje. Pravilnik za celo vrsto naprav doloèa obvezno razstavljanje in odstranitev azbestnih oblog. Odlagajo se lahko samo na posebnih mestih na odlagališèih nenevarnih (za šibko vezani azbest) in inertnih (za trdno vezani azbest) odpadkov. Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov Sežigalnice so pomemben vir onesnaževanja okolja, zaradi èesar so izpostavljene nenehnemu zaostrovanju emisijskih standardov. Uredba doloèa mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za zmanjševanje emisije snovi v zrak. Uredba tudi doloèa obratovalne pogoje (npr. temperaturo sežiganja odpadkov). Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za èišèenje odpadnih plinov sežigalnice odpadkov in pri sosežigu odpadkov Uredba doloèa mejne vrednosti emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, uporabljene v napravah za èišèenje odpadnih plinov. Izpust snovi z odvajanjem odpadne vode mora biti èim manjši, kolikor to omogoèa uporaba najboljših, v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških. Odpadno vodo je treba pred odvajanjem oèistiti tako, da je emisija snovi z odvajanjem v vode skladna s predpisi. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališè odpadkov Uredba doloèa mejne vrednosti parametrov izcedne vode in posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi iz odlagališè odpadkov. Izcedna voda je v telesu odlagališèa odpadkov nastajajoèa voda, ki nastane zlasti iz padavinske vode, ki prodira v telo odlagališèa in se tu onesnaži zaradi izluževanja, in iz onesnažene presežne vode, ki se izceja iz odpadkov z visoko vsebnostjo vode, ter iz vode, ki nastaja zaradi razgrajevanja odpadkov. Odlagališèa se morajo zahtevam te uredbe prilagoditi do konca leta 2004. "" Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU 6. Zakljuèek Kot smo zapisali že zgoraj, je poznavanje zakonodaje in politiènih dokumentov, strategij in programov temeljni pogoj za poseganje v razpravo o mogoèih odloèitvah ravnanja z odpadki. Vendar zakonodaja doloèa le formalni okvir in ne predpostavlja prednostnih odloèitev, kako bomo dejansko ravnali z odpadki. Danes se v Sloveniji odloèamo o tem, kakšen sistem ravnanja z odpadki bomo imeli. Vsaka odloèitev o tem bo morala spoštovati doloèila predstavljene zakonodaje, zato je izredno pomembno, da si postavimo vprašanje, kaj je za nas prednostno. Ali želite na obmoèju svoje obèine urediti kakovosten sistem loèenega zbiranja odpadkov? Kot ste lahko prebrali, odredba ne predpisuje loèenega zbiranja bioloških odpadkov (odpadkov hrane, trave, zeleni odrez in podobno). Vendar je odloèitev o tem, da se loèeno zbira organske odpadke, bistvenega pomena za smer razvoja sistema ravnanja z odpadki v vaši obèini. Èe se biološki (organski) odpadki ne izloèajo na izvoru, torej pri vas, in se ne zbirajo loèeno, pomeni, da bodo konèali v posodi za mešane odpadke. Biološki odpadki, odvrženi v posodo za mešane preostale odpadke, te tako moèno kontaminirajo, da je kakršno koli ravnanje z njimi oteženo. Sortiranje takšnih odpadkov se težko izvaja in neèiste frakcije težko najdejo kupca. Sam sistem loèenega zbiranja odpadkov seveda ni dovolj – uporabnike sistema je treba nenehno izobraževati in obvešèati o tem, kako loèeno zbirati. Vendar – èe ekološki otoki niso postavljeni tako, da omogoèajo lahek dostop, ali bo takšen sistem deloval uèinkovito? Malo verjetno. Ali vaša obèina premore program ravnanja z odpadki? Vsaka obèina je morala sprejeti poseben odlok o ravnanju z odpadki, ki je doloèil, da mora javna služba takšen program pripraviti. Ali ga je obravnaval tudi obèinski svet? Ste bili obèani vkljuèeni v pripravo programa, ste se lahko o njem izrekli? Ali ste povprašali obèinskega svetnika iz lokalne skupnosti, kaj je naredil v zvezi s tem? Kakšne cilje imate v obèini pri prepreèevanju in zmanjševanju nastajanja odpadkov? Ali se izvaja loèeno zbiranje nevarnih odpadkov? Ali veste, kam se odlagajo vaši odpadki? Ste si kdaj ogledali lokalno odlagališèe? To vam toplo priporoèamo. Oglejte si ga z nevtralnimi oèmi – in videli boste, da na odlagališèu konèajo predvsem materiali in snovi, ki bi se jih dalo predelati, vnoviè uporabiti, reciklirati ali snovno izrabiti. Zanje smo plaèali dvakrat; prviè ob nakupu in drugiè ob odvozu na odlagališèe. K temu prištejte še vse subvencije in finanène transakcije iz obèinskega ali državnega proraèuna, ki razpolagata z vašim, davkoplaèevalskim denarjem. Se vam zdi prav, da bo moralo lokalno podjetje na vaše stroške zbrati in sortirati odpadno embalažo in ga brezplaèno oddajati podjetju za ravnanje z njo? Dilema je vredna premisleka. Sploh zato, ker je neposredno povezana s potencialno odloèitvijo o izgradnji sežigalnice odpadkov. Èetudi se vam na prvi pogled sežigalnica odpadkov zdi preprosta in hitra rešitev težav z odpadki, se motite. Hitre rešitve so ponavadi izredno drage, neuèinkovite in dolgotrajne. Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU "# Skratka, odpadki zadevajo vseh nas, ki jih povzroèamo. Zakonodaja je zgolj okvir, znotraj katerega se bomo gibali. Od vašega glasu je odvisno, ali bodo sprejete rešitve dolgoroèno gospodarsko in okoljsko uèinkovite in tudi uspešne. "$ Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU 8. Viri Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, Poroèevalec DZ RS, XXII/ 36, Ljubljana, oktober 1996, str. 45 Nacionalni program varstva okolja, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, september 1999 (dosegljiv na http://www.gov.si/mop/) Operativni program ravnanja z embalažo in odpadno embalažo za obdobje od 2002 do konca 2007, Uradni list RS, št. 29, 4. april 2002, Ljubljana Communication from the Commission to the Council and to Parliament, A Community Strategy for Waste Management, dokument je bil podprt z odloèitvijo Sveta v Resolution of 7 May 1990, on waste policy (OJ C 122, 18. 5. 1990, str. 2). Tekst strategije je dosegljiv v publikaciji Community Legislation concerning the Environment, Volume 6, Waste, 1st edi-tion, str. 161–176 Commission of the European Communities, Directorate-General XI, Environment, Nuclear Safety and Civil Protection, Bruselj 1992 “Towards Sustainability”, the European Community Programme of policy and action in relation to the environment and sustainable development (The Fifth EC Environmental Action Programme), OJ No C 138, 17. 5.1993, str. 5 Progress Report on implementation of the European Community Programme of Policy and Action in relation to the environment and sustainable development “Towards Sustainability”, Communication From The Commission, COM(95) 624, Bruselj 1996 Environment 2010: Our future, our choice, The sixth EU environment action programme 2001–10, European Commission communication – Full text, European Communities, 2001 Ludwig Krämer, E. C. Treaty and Environmental Law, Sweet&Maxwell, London 1998 Adrijana Viler Kovaèiè, Ravnanje z odpadki, Založba GV, Ljubljana 2001 Kako ravnati z odpadki - Vodiè po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU "%