# =    Filozofija vpliva na vsa podroèja èloveko- vega delovanja in ima mesto tudi v èloveko- vem izra`anju svetovnega nazora in oprede- litve do doloèene dru`bene ali osebne tema- tike. Ingmar Bergman je re`iser, ki se osre- dotoèi na posameznika in izhaja iz njega na kritiko skupnosti. Prepleta mnogo razliènih pogledov na razliène probleme. Ukvarja se z eksistencializmom in vprašanjem odnosa èloveka z Bogom, kot agnostiku mu je na- mreè pomembno vprašanje zla v svetu, kjer Boga ni, in vprašanje Bo`je neodzivnosti. Mnogo se ukvarja tudi z retrospektivo in ana- lizo èlovekove duševnosti, v kateri se skrivajo èlovekove najgloblje skrivnosti, ki moèno vplivajo na njegovo `ivljenje in delovanje. Razmišlja tudi o vplivu volje na èloveka in o vlogi razuma v èlovekovem `ivljenju. Oba sta namreè lahko unièujoèa faktorja èlove- kove èustvene eksistence. Filozofija se skozi oèi re`iserja v filmu raz- kriva v posameznih detajlih in dialogih, morda razmišljanjih glavnega junaka, vsak pa ideje za svoj film (predvsem t. i. “art film”) èrpa iz osebnih izkušenj in osebnega pogleda na svet, osebne filozofije. Osebni pogled na svet pa je posledica poznavanja doloèenih fi- lozofskih, še posebej pa `ivljenjskih vprašanj, ki se pogosto dopolnjujejo. V sestavku ne bom iskala povezave med Ingmarjem Bergmanom kot re`iserjem na eni in kakšnim konkretnim filozofom na drugi strani. Njegov obse`ni filmski opus bom po- skušala vpeti v doloèeno filozofsko smer, tj. eksistencializem, povezala pa ga bom tudi z 27?) #         0   religijo in psihoanalizo. Za boljše razume- vanje re`iserja bom na zaèetku predstavila bis- tvene trenutke njegovega `ivljenja in njegov odnos z oèetom in materjo, ki je prav tako kot filozofija odloèilno vplival na njegov `iv- ljenjski in poklicni razvoj. Podrobneje bom predstavila tudi dva njegova filma in izpo- stavila doloèene simbole, ki ka`ejo na vpliv enega od `e prej omenjenih faktorjev.     Re`iser, scenarist in pisatelj Ingmar Berg- man se je rodil 14. 7. 1918 v mestu Uppsala na Švedskem v duhovniški dru`ini. Njegov oèe je bil namreè luteranski pastor. Stroga oèetova vzgoja je zelo vplivala na njegovo otroštvo, pa tudi na njegovo re`isersko delo. V svoji avto- biografiji Èude`na svetilka zelo natanèno opi- suje spomine na svoje odrašèanje. Govori o oèetovi neizprosni strogosti in o materini za- dr`ani hladnosti. Do njega je bila ljubeèa le, kadar je bil bolan, zato je bil pogosto bolan. Pravi tudi, da je zelo zgodaj ugotovil, da z la`- mi lahko veliko dose`eš, zato se je razvil v ne- verjetnega la`nivca. Oèetova stroga vzgoja je bila pogojena z religijo, ki je v njegovem otroš- tvu prav tako odigrala kljuèno vlogo. Njegovo zanimanje za gledališèe, film in re`ijo se je pokazalo `e zelo zgodaj, saj je kot deèek imel doma majhno lutkovno gleda- lišèe. Lutke je izdeloval sam, prav tako je sam postavil scene in pisal scenarije. Prav tako pa je imel doma majhno svetilko, skozi katero so se vrteli filmi, ki jih je projiciral na obešene rjuhe. Ta svetilka mu je tako slu- `ila kot mali hišni kino, ki je pripovedoval     zgodbo za zgodbo. Tako je bil `e kot otrok razpet med filmom in gledališèem, ki jima je nato posvetil celotno `ivljenje. Sam je gle- dališèe oznaèil kot “zvesto `eno”, film pa kot “drago ljubico”.1 Na stockholmski univerzi je študiral umet- nost, zgodovino in literaturo, vendar pa za- nimanje za gledališèe in film ni zamrlo. Zre- `iral je mnogo študentskih predstav, prav tako pa se je preizkusil kot igralec in filmski sce- narist. Napisal je scenarij za film Boleèine, ki je govoril o spominih na šolske dni. Tudi kot odrasel je bil s staršema v stal- nem konfliktu. Veèkrat je za dalj èasa pre- trgal stike z njima, npr. ko je oèe ostro nas- protoval njegovi zvezi z mlado igralko, in spor je prišel celo tako daleè, da Ingmar ni `elel obiskati oèeta, ko je bil ta na smrtni po- stelji, niti po materinem moledovanju. Odnos z oèetom in mamo pa tudi odnos med zakoncema je mnogokrat motiv njego- vih filmov in gledaliških predstav, v katerih nato razvija motive, ki jih je spoznal v svo- ji dru`ini — motiv krivde, odpušèanja, kaz- ni, la`i, poni`anja ... Mnogokrat je oèe pri- kazan kot strog mo` s trdo roko in neomaj- nim znaèajem, mati pa je vèasih prikazana kot Bergmanova, tj. oddaljena in hladna, vèa- sih pa je taka, kakršno bi si Bergman najbr` `elel, tj. ne`na, ljubeèa, èutna — pravo nas- protje oèetove figure. @ivljenje v taki dru- `ini je prikazano kot zelo uteèeno, diktira- no, niè ne more presenetiti. Po eni strani tako `ivljenje ponuja varnost, po drugi strani pa èlane paralizira in izolira.2 #    V knjigi Poti filozofije je eksistencializem definiran kot “filozofska smer v 20. stolet- ju, katere primarni problem je enkratna, kon- tingentna eksistenca èloveka kot posamez- nika, ki je izhodišèe za razumevanje èloveške dru`be in sveta nasploh. Dve glavni smeri sta kršèanski in humanistièni eksistencializem”.3 Ko govorimo o eksistencializmu in nje- govih zaèetkih, ne moremo mimo dveh po- membnih imen 19. stoletja, to sta Friedrich Nietzsche in Sören Kierkegaard. Nietzsche je s svojim ateistiènim naèelom, da je treba prevrednotiti vrednote, postavil mislecem 20. stoletja velik etièni izziv in tako predvsem spodbudil eksistencialiste.4 Kierkegaard pa je bil mnenja, da je èlovekova najpomem- bnejša dejavnost sposobnost odloèanja, saj se tu najbolje poka`e èlovekova oseba kot in- dividuum. Svojo filozofijo je Kierkegaard moèno religiozno obarval. Verjel je namreè, da ni nièesar, kar bi bilo bolj pomembno kot osebni odnos z bogom. Tako sta se razvili dve veji eksistencializma: kršèanski in humani- stièni eksistencializem. V 20. stoletju se je eksistencializem moèno razširil, ne samo med filozofi, ampak tudi med literati in nasploh med vsemi intelek- tualci. Zaznati ga je bilo praktièno povsod — v pesmih, filmih, dramah ... Še posebno moèno je zaznamoval obdobje po drugi sve- tovni vojni, saj se je pojavil kot odziv na na- cistièno prevlado v Evropi. Zato je zanimivo, da je prav vodilni eksistencialist 20. stolet- ja Martin Heidegger simpatiziral z nacisti in se celo pridru`il njihovi stranki. #      %        "  Mnogi kritiki in filmski poznavalci so si edini, da je ravno Sedmi peèat Bergmanov najboljši in najbolj znan film. Dejstvo je, da se ravno v tem filmu vpliva eksistencializma in religije najbolj ka`eta in tudi najbolj pre- pletata. Film je postavljen v 14. stoletje na Šved- sko. V èasu, ko je po Evropi pustošila kuga, so se mnogi obraèali k Bogu v upanju na od- govor, zakaj jim je poslal to gorje. Mnogi pa so se zaradi tega od Boga in religije odvrni- li, saj niso mogli verjeti, da je Bog, ki ljudem prinaša tako hude preizkušnje, dober. Glavni =     # junak vitez Antonius Block se je s svojim opro- dom Jönsem vrnil v svojo opustošeno domaèo vas, saj se je udele`il kri`arskih vojn. Block pa nima sreèe, saj ga takoj po vrnitvi obišèe Smrt in mu pove, da se je njegov èas iztekel. Block je obupan. Sooèiti se mora s tem, da bo umrl, ne da bi izvedel, ali Bog v resnici obstaja in èe res obstaja, kako je mo`no, da ljudi preiz- kuša na tako krut naèin. Zelo ga muèi dejs- tvo, da mu bog nikoli ne odgovori, ne glede na to kako glasno moli. Zdi se, kot da ga ne sliši. Zato da bi si rešil `ivljenje, ali pa vsaj pri- dobil nekaj èasa, Block izzove smrt na partijo šaha. Èe zmaga on, mu je podarjeno `ivlje- nje, èe pa zmaga Smrt, se bo Block pokoril in odšel s Smrtjo. Nato spremljamo Blockovo =   Judita Karba: Moj trenutek 2 (iz cikla Bivanje), mešana tehnika, 2005.     potovanje domov k ̀ eni. Na poti sreèa še nekaj ljudi, ki se mu pridru`ijo, npr. igralca Jofa z `eno Mio in njuni sinom. @onglerja in igralca se filmu pojavita `e prej v zelo moènem prizoru, ko njun nastop v mestu prekine procesija, ki prikazuje Sodni dan. A dokler `onglerja ne sreèata viteza, sta samo lika v filmu. Šele sreèanje z njim jima da pomen, ki ga v filmu imata, to je biti pro- tipol Antoniusovim razmišljanjem. Antonius Mio spozna, ko se ustavi na poti — sam, saj je oproda v vasi. Mia ponudi sve`e jagode in mleko. Block se igra z njenim si- nom. Nato se iz vasi vrneta Jof in Jöns. Mii razlo`ita, da so se iz Jofa v krèmi norèevali in da ga je Jöns rešil. Sve`e jagode in mle- ko, s katerimi se gostijo, simbolizirajo pri- jetnost preprostega `ivljenja, nepokvarjene èloveške vrednote, nedotaknjene od metafi- ziènega strahu pred usodo.5 Jof in Mia pred- stavljata preprosto otroško vero v Boga in nje- gov naèrt. Ne obremenjujeta se z vprašanji o nesmiselnosti `ivljenja brez Boga, saj niti ne pomislita na to, da Boga ni. Ta prepro- sta in trdna vera jim omogoèa, da gledata svet okoli sebe z odprtimi oèmi in ga dejansko tudi vidita. Jof je namreè edini poleg vite- za, ki vidi Smrt. Prav tako na zaèetku do`ivi privid Marije z otrokom. Jof nima razloga, da bi dvomil o Bogu. Prav niè ni zaskrbljen glede zla v svetu in glede dejstva, da Bog ne odgovarja neposredno na èlovekove klice. Vere ne spremeni v nekakšno miselno prei- gravanje, v neskonèno spraševanje, ki ne more prinesti odgovorov, in zato se zdi mnogo sreè- nejši kot Block. Antoniusov oproda Jöns predstavlja vite- zovo nasprotje, hkrati pa ga v njegovem raz- mišljanju dopolnjuje. Jöns je materialist in skeptik. Dvomi v upravièenost in smiselnost vprašanj svojega gospodarja, saj ne razume, da je vitezu preprosto verovati premalo, da zahteva spoznanje, odgovor. Kljub temu da za verska vprašanja nima veliko posluha, ni neobèutljiv za te`ave drugih. Veèkrat se po- ka`e v vlogi rešitelja in tola`nika. Lahko re- èemo, da je Jöns nekakšen junak v senci, ki prese`e le razmišljanja o smislu `ivljenja in dejansko pomaga ljudem.6 Glede vprašanja o Bogu je mnogokrat sarkastièen, njegov atei- stièni odnos pa Blocka ne moti kaj dosti. Zelo sporoèilen prizor, v katerem se pojavi, je pri- zor, v katerem se ustavita pri neki cerkvi in vstopita. Antonius gre do spovednice, kjer se nevede izpove prav Smrti in zahteva od- govore na svoja vprašanja. Oproda pa se med- tem pogovarja s slikarjem, ki v cerkvi slika. Vidno je pretresen nad slikarjevo pripovedjo o sliki, ki govori o samounièenju èloveštva in o neumnosti ljudi. Nato slikarju opiše kri- `arske pohode in tako razkrije ozadje vprašanj njegovega gospodarja. Pove mu, da sta do- `ivela in videla marsikaj v Bo`jem imenu, in meni, da je bilo to potovanje neumno zaprav- ljanje èasa. Kljub temu pa Jöns enkrat spre- govori o Bogu. V svojem zakljuènem govoru na koncu filma izreèe “molitev” k neobsto- jeèemu Bogu z besedami: “V temi, kjer bi Ti moral biti, kjer bi najbr` morali biti vsi ... V tej temi ne boš našel nikogar, ki bi poslušal tvoje krike ali ki bi bil ganjen zaradi Tvojega trpljenja. Umij si obraz in se poglej v svoji brezbri`nosti.”7 S tem `eli povedati, da svet postaja do Boga ravno tako brezbri`en, kot je brezbri`en Bog do sveta. Poèasi bodo vsi dojeli, da Boga ni in da ne more obstajati, èe se mu svet odpove. Tako je Jöns našel od- govor; Boga ni in svet je absurden. Predan je `ivljenju in èutnim u`itkom. Ne dvomi in se ne sprašuje, zato je èlovek dejanj. Je kot prizemljeni, pragmatièni Sanèo Pansa v nas- protju z njegovim gospodarjem, sanjavim in poduhovljenim Don Kihotom. Antonius Block obupano hrepeni po ne- kem cilju, nekem smislu, ki mu ga `ivljenje do sedaj še ni ponudilo, kljub temu pa se ni pripravljen odpovedati razumskemu obvla- dovanju in sprejeti vere take, kot je. Njegov =     # razum ga na eni strani poèasi peha v agno- sticizem in celo ateizem8, po drugi pa ne more nehati razmišljati o neki smiselnosti obsta- janja, ki zahteva Bo`ji obstoj. Block `eli in zahteva dokaz o Bo`jem obstoju, njegova vera mora biti racionalno upravièena, Bog pa mu tega dokaza ne da. Kljub pomanjkanju vite- zove vere pa ima Bog še vedno zelo pomem- bno mesto v njegovem svetovnem nazoru. Prizor, v katerem se njegovi dvomi zelo ja- sno izrazijo, je prizor v cerkvici, v katerem se nevede pogovarja s Smrtjo. Vitez: `elim si znanja, ne vere, ne ugibanj, ampak spoznanja. @elim, da Bog iztegne svo- jo roko proti meni, `elim, da se mi razkri- je in mi spregovori. Smrt: A On ostaja nem. Vitez: V temi klièem k Njemu, a zdi se, da tam nikogar ni. Smrt: Morda pa res nikogar ni. Vitez: Potem pa je `ivljenje nezaslišana groza. Nihèe ne more `iveti sooèen s smrt- jo vedoè, da je vse le nièeva praznina. Smrt: Veèina ljudi nikoli ne razmišlja niti o smrti niti o plodnosti `ivljenja. Vitez: Ampak nekoè bo vsak moral sta- ti v zadnjem trenutku svojega `ivljenja in gle- dati proti temi. Smrt: Ko ta dan pride …9 Proti koncu pogovora v spovednici, ko Block `e ugotovi, da govori s Smrtjo, spre- meni svoj pogled na smiselnost `ivljenja. Od- loèi se, da bo odlo`itev svoje smrti z igranjem šaha izkoristil za eno smiselno dejanje. Za eno dejanje, ki bo svetu nekaj pomenilo. To de- janje izvrši, ko zadnjikrat igra šah s Smrtjo. S tem da prevrne figure na šahovnici in za- moti Smrt, pomaga Jofu, Mii in njunemu sinu Mikaelu pobegniti, preden bi jih Smrt opazila. S tem dejanjem izpolni svoja prièa- kovanja in njegovo `ivljenje ob smrti dobi smisel. V naslednji potezi je namreè Anto- nius matiran. Kljub temu da bo moral umre- ti, je s partijo šaha pridobil dovolj èasa, da je storil nekaj dobrega. A vseeno ostane ra- zoèaran, saj je mislil, da se mu bo Bog po- kazal vsaj pred smrtjo in bo odgovoril na vsa njegova vprašanja. Preprièan je bil, da bo pred smrtjo vse pojasnjeno in bo tako umrl mirno in z zagotovilom, da gre boljšemu `iv- ljenju naproti. Na koncu se izka`e, da je celo tukaj prièakoval preveè. Tako vitez spozna, da ni nobene absolutne harmonije. Ni no- benega opravièila za vse trpljenje na svetu. Ne glede na to ali Bog obstaja ali ne, sta vera in religija v svojem bistvu razvrednoteni. Film se konèa s smrtjo vseh likov razen `ongler- jeve dru`ine, saj se je zanje `rtvoval Block. Zadnje besede nimata niti Block, niti Jöns, ampak je dodeljena Jofu in njegovi preprosti veri. Zanj je celo smrt znamenje Bo`je do- brote, saj po smrti pade “de`, ki oèisti obraze in izpere sol njihovih solz z njihovih lic”.10 Jofov teizem ponuja preprost odgovor na vprašanje “Ali je `ivljenje smiselno?”. Vite- zova te`ava je v tem, da `eli po eni strani spre- jeti odgovor, ki mu ga teizem ponuja, po dru- gi strani pa ga vprašanje zla in bo`je tišine oz. njegove neodzivnosti silita k zavraèanju teizma. Obema deloma njegovega razmišljanja je ne- mogoèe hkrati ugoditi, zato je Block notra- nje razklan in zato do`ivlja svet in svojo ek- sistenco kot absurdno potovanje èloveka od rojstva do smrti. Smiselno dejanje, ki ga je še trenutek nazaj pomirjalo, je sedaj, ko se zave, da Boga ne bo spoznal niti ob smrti, pozab- ljeno, in Block ponovno zapade v brezupni agnosticizem, iz katerega ni veè rešitve. Kljub temu da je zgodba postavljena v srednji vek, je bolj verjetno, da je odziv na dogodke našega èasa. Vitez je podoba mo- dernega zahodnega èloveka, ki je obdan z gro- zotami èloveškega delovanja. Tudi Bergman sam je rekel, da je vitez, ki se vraèa iz kri`ar- skih vojn, podoben današnjemu vojaku, ki se vraèa iz vojne.11 Moderni èlovek do`ivlja nekakšno praznino in nesmiselnost bivanja, saj so vrednote sveta in èloveštva postale ba- =      nalno pehanje za zaslu`kom in unièujoèi poh- lep po oblasti, ki ne pozna usmiljenja in gre preko trupel za dosego cilja. To je moder- na kuga. Marsikdo se zaradi obèutka nemoèi poèuti notranje ohromljenega, pri nekaterih pa to privede celo do otopelosti. Moderni èlovek se zato tako kot Antonius sprašuje, kje je Bog, zakaj ne posreduje v tem trpljenju, zakaj mu ne pomaga izvleèi se iz te otope- losti. Mnoge pripelje tako razmišljanje do ne- giranja Boga, saj Bog za njih ne obstaja, do- kler v svetu obstaja zlo. Glavno vprašanje filma je vprašanje zla ob Bo`ji tišini, ki pa se neprestano spogleduje in prepleta z eksistencialnimi temami. Ali je `ivljenje smiselno, èe ni Boga? To je tema- tika, ki je obravnavana v kar nekaj Bergma- novih filmih. Bergman se je kot sin luteran- skega duhovnika tudi osebno veèkrat spopa- dal s tem vprašanjem. Na eni strani njegov razum zavraèa njegovo odrašèanje v strogem luteranskem redu in z moèno teistièno noto. Na drugi strani pa spozna, da ateizem pri- nese doloèeno ceno, ki jo je treba plaèati — tisti preprosti odgovor na vprašanje o smi- slu `ivljenja izgine. Block je v filmu tako no- silec te bitke. Ne glede na to ali je iskal Boga ali nekaj, kar lahko stopi na njegovo mesto, Block to bitko izgubi.12   "  "         Kamera nas postavi v delovno sobo dok- torja Isaaka Borga. Je razdra`ljiv petinsedem- desetletni vdovec s sinom Evaldom, ki je prav tako zdravnik, še vedno pa ima mamo, ki je stara petindevetdeset let. Danes je zanj poseben in sveèan dan, saj bo za svoje dose`ke na po- droèju znanosti in humanizma prejel èastni doktorat. Spremljamo njegov notranji mono- log, ko premišljuje o nenavadnih sanjah, iz ka- terih se je zjutraj zbudil zmeden. Bergmanov film Divje jagode se gledalcu razkriva skozi sanje in spomine, ki glavnemu junaku silijo iz podzavesti. Film se zgodi v enem samem dnevu, ko profesorja spremljamo na poti do univerze, kjer bo potekala sveèanost. Glavni junak se znajde na potovanju, tako fiziènem kot tudi psihiènem, kar pa pri Bergmanu ni neobièajno. Velikokrat je potovanje simbol za èlovekovo `ivljenje in iskanje odgovorov na vprašanja (tako kot v Sedmem peèatu). Na tem potovanju poèasi odkrivamo in razume- vamo karakter, ozadje in dušo glavnega juna- ka. Zdi se, kot da je njegovo potovanje ena sama psihoanalitièna terapija. V sanjah, o katerih razmišlja, se doktor znajde v èudni in nepoznani soseski, kjer ni niti najmanjše sledi `ivljenja. Zagleda se v obcestno uro in opazi, da nima kazalcev. Iz `epa potegne ravno tako uro v manjši razlièici in tudi ta je brez kazalcev. Vse okrog njega vlada grobna tišina, sliši se le bitje Isaako- vega srca. Ker ure nimajo kazalcev, èas tu- kaj ne teèe. Isaak se znajde v brezèasni veè- nosti. Konèno opazi nekega moškega, ki je s hrbtom obrnjen proti njemu. Ko ga potrep- lja, da bi se obrnil, Isaak z grozo opazi gro- teskno podobo ovito v povoje. Figuri nato odpade glava in se odkotali stran, iz vratu pa pricurlja potoèek krvi. Ubil je mrtvega èlo- veka. V tem trenutku zaslišimo oglušujoèi zvok cerkvenih zvonov in zagledamo voz z dvema vpre`enima konjema, a brez voznika. Voz se nato zaleti v obcestno svetilko, kolo odpade in skoraj pokosi Isaaka. Z voza pade krsta in doktor se ji pribli`a. Ko pogleda va- njo, z grozo ugotovi, da je v krsti on sam. Pre- tresen se prebudi. Vdre v sobo svoje slu`kinje Agde in ji sporoèi, da na univerzo ne gre z letalom, ampak se bo v Lund odpeljal kar sam. Posledièno bo v Lund prispel mnogo kasneje. To spominja na tipièno Freudovo interpretacijo sanj nekoga, ki je zamudil vlak. Tisti se `eli izogniti èasu in kraju smrti, ki naj bi bil `e doloèen.13 Tako se skupaj s snaho, ki je bila pri njem zaradi spora z mo`em, odpravita na pot. Ni- =     # koli nista imela pretirano dobrega odnosa; to se poka`e tudi na zaèetku potovanja. Za sinove te`ave v zakonu se ne meni preveè. Èe so finanène, nima nikakršnega namena od- pisati dolga, ki sta si ga nabrala pri njem, èe pa so èustvene, ji predlaga, naj obišèe kak- šnega duhovnika ali mazaškega psihiatra. Na poti napravita ovinek k njegovi poèitniški hi- =   Judita Karba: Sveti Martin, mešana tehnika, 2006.     ši, kjer je kot otrok in mladeniè pre`ivljal po- letja. O tem `eli pripovedovati snahi Marian- ne, a nje to ne zanima. Doktor se usede k dre- vesu in zavoha divje jagode. To spodbudi nje- gov spomin (podobno kot Proustove mag- dalenice) in spomni se zelo posebnega dneva, ki ga je pre`ivel tukaj, rojstni dan njegove- ga oèeta. Njegova lepa sestrièna Sara je na- birala divje jagode za darilo stricu. Bila sta zaljubljena in na tem, da se poroèita. V tem spominu Isaak vidi mlajšega brata Sigfrieda, kako osvaja Saro, njega pa oznaèuje kot sla- bièa. Sara mu na koncu podle`e. Nato se vsa dru`ina zbere za mizo. Nato dvojèici zato- `ita Saro in Sigfrieda, saj sta ju zasaèili v gr- movju. Poni`ana in objokana Sara steèe ven, kjer se pogovori s sorodnico. Pojasni ji, da je Isaak prijazen in ne`en, a kljub temu se ji zdi, da je še otrok. Sigfried pa je vznemirljiv in pustolovski. Otrok proti moškemu torej. V nasprotju z neobèutljivim, sebiènim moš- kim, ki ga opazujemo v avtomobilu, je bil Isaak nekoè prijazen in dober. Njegovo raz- mišljanje prekine mladenka z imenom Sara, ki se pojavi na posesti. Z dvema fantoma je na poti v Italijo in Isaak in Marianne jim po- nudita prevoz. Oèitno je, da se Sara ne more odloèiti med obema fantoma in to namiguje na Isaakov odnos z bratom Sigfriedom. Po- potniki skoraj do`ivijo nesreèo. Voznica av- tomobila se je prepirala z mo`em in izgubila nadzor nad vozilom. Mo` se za nesreèo opra- vièi in nesramno zvali krivdo na svojo `eno. Marianne jima ponudi prevoz. Niti v tujem avtomobilu ne prenehata z `aljivim odnosom, zato ju prosi, naj zapustita vozilo. Nato se peljejo skozi pokrajino, kjer je Borg zaèel svojo prakso in kjer `ivi njegova mama. Ustavi se na bencinski èrpalki, lastnik pa ne `eli spre- jeti plaèila za bencin, saj se je doktorja spomnil. Borg darilo sprejme in ko opazi, da je njegova `ena noseèa, vztraja, da bo otrokov boter. Mla- de tri pustita na pikniku, Marianne in Borg pa se odpravita na obisk k Borgovi mami. To sreèanje je nenavadno, saj starka Marianne za- menja za Borgovo `eno, ki je `e umrla. Nato se spominja svojega otroštva. Nadaljujejo s potovanjem in Isaak zaspi. Ponovno ga preganjajo grozne sanje. Sanja Saro in Sigfrieda. Sara mu pove, da je nesreèni starec, ki bo kmalu umrl, ona pa ima pred sabo še celo `ivljenje. Nato opazuje njen ljubeè od- nos. Nato se ugasnejo luèi in pojavi se Izpra- ševalec. Isaaka popelje skozi dolge in temne hodnike njegovega spomina do sobe za izpra- ševanje. Isaak mora pogledati skozi mikroskop in ugotoviti, katera bakterija je na sliki. Ne more torej najti vzroka bolezni. Lahko bi rekli, da je zamorjen in sebièen `e tako dolgo, da niti ne veè, zakaj se je vse skupaj zaèelo. Iz- praševalec mu postavi še nekaj vprašanj, a na nobeno ne dobi odgovora. Zanima ga, ali se bo Isaak zagovarjal kot kriv ali nedol`en. Isaak pa je zmeden, ne razume, kaj Izpraševalec `eli od njega. Nato mora Isaak pregledati pacient- ko. Ugotovi, da je pacientka mrtva in da je to v bistvu njegova ̀ ena. Nad njenim truplom plane v smeh. S tem dejanjem ponovno za- vrne ponudbo, da bi se posvetil te`avam, ki sta jih z `eno imela, in da bi prišel stvari do dna. Izpraševalec odloèi, da je Isaak nesposo- ben za `ivljenje in hkrati obto`en manjših, a resnih zloèinov: brezbri`nosti, sebiènosti, po- manjkanja zanimanja ... Obto`be je izrekla nje- gova ̀ ena, zato se bosta zdaj sooèila. Isaak pro- testira, saj je `e veè let mrtva, a to je le še en obupan poizkus, da bi se izognil sooèenju s preteklostjo in s svojimi grehi. Izpraševalec ga popelje v vrt, kjer mora Isaak opazovati `eno med prešuštvovanjem in jasno je, da jo je do tega privedlo njegovo nezanimanje. Kar naen- krat je vrt prazen, vsi so odšli. Kazen za nje- gove zloèine je obièajna — samota. Ko Isaak sliši te besede, se prebudi. Svoji snahi pove, da je sanjal o stvareh, ki si jih v budnem stanju ni znal razloèiti oz. sli- šati. Ni `elel slišati, da je `e mrtev (èustveno), èeprav je dejansko še `iv. Nato mu Marian- =    # ne razkrije vzrok te`av z njegovim sinom. Tudi on se poèuti starega in mrtvega. Marianne si zelo `eli imeti otroka, on pa je mnenja, da je zelo nesmiselno na ta kruti svet prinesti otroka. Sam namreè èuti, da je bil neza`elen otrok v nesreènem zakonu. Isaak temu pritrdi, saj sta bila z `eno zelo podobna zakoncema v avtu. Konèno prispejo v Lund. Podelitev nagrad je bolj podobna pogrebu kot kakšni slove- snosti — vsi so v èrnini, vzdušje je turobno. Zveèer mu mladi pridejo za nagrado zapet podoknico in Sara ima zelo èustven nagovor. Vidi se, da je vsem te`ko ob slovesu. Borg si za`eli, da bi se še kdaj videli, a globoko v sebi najbr` ve, da to ne bo mogoèe. Te`ava je namreè èas, tako kot vedno. V otroštvu za- radi pomanjkanja moèi in avtoritete, v sta- rosti zaradi pomanjkanja prilo`nosti. Isaak `eli na koncu popraviti pretekle gre- he. @eli se odkupiti svoji slu`kinji Agdi, a ona o tem noèe niè slišati. Zgleda, da je zloraba trajala predolgo, da bi lahko kar tako pozabila na vse hude trenutke. Nato se `eli odkupi- ti še Marianne in Evaldu, jima oprostiti dolg, a Evald ga hladno prekine in reèe, da bo dolg poplaèan. Isaak ugotovi, da se preteklosti ne da popraviti. Ponovno se spomni na prizor iz mladosti in sliši Sarin glas, ko mu reèe: “Isaak, ni veè divjih jagod”. Z obèutkom ob- `alovanja in nostalgiènosti Isaak zaspi. Film se ukvarja z vprašanjem determini- ranosti èloveka. Èlovek je ujet v usodo, ne more popraviti preteklosti, niti spremeniti prihodnosti. @ivljenja nima v svojih rokah. Tudi ko bi `elel preteklost popraviti in se od- kupiti za napake, mu okolica kesanja ne priz- nava in opravièila ne sprejme. Èlovek je tak, kakršen je, zaradi doloèenih dogodkov v mla- dosti, ki so ga zaznamovali; veliko vlogo, èe ne celo najveèjo, pa igra dednost. Sin je enak oèetu, ponavlja njegove napake in `ivi po is- tem vzorcu kot njegov oèe, saj drugega zgleda ne pozna. Naèela determiniranosti in ded- nosti zavzema literarna smer naturalizem, ki pa je svojo teorijo opirala na pozitivistièno filozofijo. Pozitivizem je nauk, ki trdi, da je mogoèe spoznati le tisto, kar je dano s èut- no preizkušnjo, glavni predstavnik te sme- ri pa je A. Compte.14 Tudi Isaak Borg je zelo vezan na èutno preizkušnjo. Je namreè zdrav- nik in zanj je vse, kar ni znanstveno dokaz- ljivo, neresnièno oz. nespoznavno. Zato je èlovek, ki ne èustvuje niti v tako intimnem odnosu, kot je partnerski. V vsaki situaciji ostaja hladen in zadr`an in `eni je ob njem zelo te`ko. Njegova nesposobnost èustvova- nja in izra`anja èustev jo pahne v prešuštvo- vanje. Ko se poèasi in analitièno spominja, kako je potekalo njegovo `ivljenje, si `eli, da bi lahko kaj popravil. V sanjah je skrito nje- govo nezavedno, ki poèasi curlja na dan. Stva- ri, ki si jih buden ni hotel priznati, ga sedaj v sanjah preganjajo. Preganja pa ga tudi misel na smrt. Zaveda se, da je star in da pred se- boj nima veè veliko èasa. V `ivljenju je naredil mnogo napak in strah ga je, da bo umrl, ne da bi se z napakami sooèil, si jih priznal. Ve- èino `ivljenja ni niti opazil, na kakšen naèin je vplival na bli`nje, saj tega ni `elel opaziti. To bi namreè pomenilo, da bi se moral zanesti na èutno zaznavo, on pa ni take vrste èlovek. Èuti in èustva varajo, to se je nauèil `e zelo zgodaj oz. ga je to nauèila njegova prva lju- bezen Sara. Zato po prvih sanjah do`ivi ne- kakšno eksistencialno stisko. Podobno kot Antonius Block ne `eli umreti, ne da bi našel odgovore na zanj kljuèna `ivljenjska vpraša- nja. A èas je ireverzibilen. Odgovore je sicer našel, a ljudje okrog njega niso sposobni od- pušèati, saj so se tako nauèili od njega.   Bergman je re`iser odnosov. Zgodba vsa- kega njegovega filma temelji namreè na od- nosu: odnos med moškim in `ensko, med prijatelji, odnos med posameznikom in skup- nostjo, odnos med neznanci, odnos med èlo- vekom in Bogom in nenazadnje odnos èlo- =      =   veka s samim seboj. Ravno zadnji dve obliki odnosov prideta najbolj do izraza v filmih Sedmi peèat in Divje jagode, kjer glavna ju- naka Antonius in Isaak pravzaprav šele išèeta odnos. V zadnji etapi njunega `ivljenja (An- tonius namreè izve, da bo umrl, Isaak pa je `e ostarel) sta namreè postavljena pred dejs- tvo. Bosta morala umreti, ne da bi našla od- govore na kljuèna vprašanja? Bosta umrla, preden bosta spoznala Boga in sebe? Antonius je obupan. Bolj ko išèe Boga, bolj ko ga roti, naj mu pomaga razumeti, za- kaj je svet takšen, kot je, zakaj je zlo nekaj tako samoumevnega in kako naj Ga sprej- me, èe mu za to ni dal oprijemljivega razloga, glasnejša je Bo`ja tišina. Tako Antonius za- pade v brezizhodno razklanost med teizmom, ateizmom in agnosticizmom. Obup ga po- greza v èedalje veèjo eksistencialno krizo in ga iz pragmatika spremeni v nekakšnega sa- njavega Don Kihota. Kljub temu da si ji z zadnjim dobrim dejanjem osmislil eksistenco, mu njegov razum ne dovoli, da bi to spre- jel. Tako njegovo iskanje odnosa tragièno propade in Antonius umre notranje izpraz- njen in duhovno strt. Podobno se tudi Isaak ne more sprijaz- niti z neizogibnostjo smrti. Krivda, ki jo nosi v sebi in pred katero be`i `e dolgo èasa, pa se vedno glasneje oglaša iz njegove podzavesti. Zaènejo ga preganjati krute sanje, ki nami- gujejo na skorajšnjo smrt in na nesmisel nje- gove eksistence, pa tudi sanje, v katerih se nostalgièno spominja otroštva in mladosti. Skozi sanje se pred njim odvrti njegovo `iv- ljenje in dogodki, ki jih je potlaèil tako glo- boko, da so našli pot iz njegove duševnosti šele sedaj. Tako je mo`, ki se je celo `ivlje- nje zanašal le na èutne zaznave (bil je namreè zdravnik), sooèen s svojimi napakami in s krivdo preko sanj, ki so nekaj neoprijemlji- vega, a vendar tako resniènega. Tako kot An- tonius se tudi Isaak znajde v eksistencialni krizi. Obupan in osamljen se mora sooèiti s smrtjo in spraviti s svojo preteklostjo. Na dan mora izpustiti vse, kar je potisnil na dno svoje duše, hkrati pa se mora pobotati s si- nom in slu`kinjo, ki pa njegovo opravièilo hladno zavrneta. Odgovore je sicer našel, a mu ne pomenijo niè brez odpušèanja bli`- njih. Isaak je torej tam, kjer je bil na zaèet- ku. Le še malo bolj potrt. Bergman je motiv iskanja upodobil v po- tovanju. Vzporedno s potovanjem, ki ga ju- naka do`ivljata fizièno, pa se odvija tudi nju- na duševna pot iskanja odnosov in odgovorov na vprašanja. Obema spodleti in tako nju- no iskanje kot njuna celotna eksistenca se iz- ka`e za absurdno. Preteklosti se namreè ne da uiti, še manj pa se da uiti smrti. @ivlje- nje je torej absurdno potovanje od rojstva do smrti in na tebi je, kaj boš z njim naredil. Ljudje smo torej svobodna bitja, a le dokler si pustimo biti svobodni. Èe pustimo pre- teklosti, da v nas pušèa sledi, in pustimo, da se nam v duši kopièi krivda in vprašanja, na katera ne moremo dobiti razumsko uteme- ljenega odgovora, potem se svoboda soraz- merno zmanjšuje. Bolj ko smo s tem obre- menjeni, manj smo svobodni in svojo eksi- stenco obèutimo toliko bolj tragièno. Vsa ta obèutja in notranje stiske, ki jih obèutimo v Bergmanovih filmih, je v nekem obdobju obèutil tudi sam re`iser. Mnogo njegovih filmov vsebuje avtobiografske pr- vine in Sedmi peèat prav gotovo sodi med- nje. V Antoniusu je Bergman upodobil sebe in svoje iskanje odnosa z Bogom. Vzgojen je bil v strogi protestantski dru`ini in ta stro- ga vzgoja je v njem pustila neizbrisen pe- èat. Kot agnostik se je kasneje mnogo uk- varjal z vprašanjem zla v svetu in z vpraša- njem Bo`je neodzivnosti in ravno Sedmi pe- èat je delo, kjer je njegovo avtobiografsko iskanje doseglo vrhunec. Seveda pa svoje ek- sistence ni do`ivljal tako tragièno kot Block. Ta film je njegova osebna šahovska parti- ja s Smrtjo in on je zmagal.  # # @ !)3A “Linija je najveèji izraz osebe, najveèji izraz “kdo sem jaz”, v nekem trenutku prostostojeèa, krhka, izginjajoèa, `iva … Kot ud mno`ice, v delovanju medsebojnih odnosov se zgošèujem, postajam popolnejša, celovitejša ... Samo v odnosih postajam 3 dimenzijonalna. Svet je 3D, torej lahko samo z odnosi funkcioniram v svetu. Barva me obdaja povsod, me napolnjuje. Je kot duh, ki proseva skozi stvarstvo. Je dih Bo`jega … Saj ko odprem oèi, me prevzame, me napolni z obèudovanjem širokost podarjenih barv stvarstva. Shema ustvarjenih linij, kot kri`anje in prepletanje èez in èez, se izgubi v barvah. Slika o`ivi. Torej, sem linija, nepopolna ... kot glas, ki s svojo melodijo valovi v svoji zvoèni sliki, v pesmi. Povsod išèem barvo, edino, kar me izpolni. Morda mi nekoè v svoji nepopolni zgošèenosti duha uspe zadihati barvo ... da bi slika zapela.” (J. K., fragmenti iz ateljeja, 22/2/05) @ivljenjepis: /1982/rojena Kavènik, v Kranju/OŠ Šenèur/ 2001/po maturi Srednje šole za obli- kovanje in fotografijo vpisana na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, mentor prof. Her- man Gvardjanèiè/2006/ trenutno pripravlja diplomo pod mentorstvom Bojana Gorenca. Vseskozi se ukvarja z glasbo/ 13 let muziciranja violine pod mentorstvom prof. Matija Tercelja/ s sestrama Pavlino in Martino igra v klavirskem triu/ 2004 izda prvo zgošèenko avtorske glasbe Sonce ulice obarva/ 2006/junija, se poroèila Karba, `ivi in ustvarja v Ljubljani-Šentvid. Razstave: /2002/ Lipovci (Grad Beltinci), Razstava del likovne kolonije “Lipovci 2002” /2003/ Lipovci, Razstava del likovne kolonije “Izak 2003” /2004/ Izola, Koper, “Razstava študentov Aka- demije za likovno umetnost Ljubljana; Ljubljanski grad, “AL-U3” (Razstava tretjega letnika ALU); Mladinski center Velenje, “Kunigunda festival” (razstava videov) /2005/ Ljubljana (Be`igrajska galerija), “Narava 2”; Ljubljanski grad, “AL-U4” (Razstava študentov èetrtega letnika ALU) Nagrade: /1999/1. nagrada na nateèaju “Mladi za EU” Viri in literatura: Bergman, Ingmar: Divje jagode, 1957. Bergman, Ingmar: Sedmi peèat, 1957. Donner, Jörn: The films of Ingmar Bergman. New York: Dover Publications, 1972. Jesenovec, Ana: Knji`evnost na maturi 2005. Kamnik: ICO, 2004. Klopèiè, Marjan: Divje jagode: kako razumeti film, v: Ekran 33 (1996), št. 3-4. Koshkinen, Maaret (online). Famous Swedes: Ingmar Begman (prevedel Victor Kayfetz). (citirano dne 25. 3. 2005). Dostopno na naslovu: http:/www.sweden.se/templates/ FactSheet_4400.asp. Litch, M. Mary: Philosophy through film. London: Routledge, 2002. Magee, Bryan: Poti filozofije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. 1. M. Koshkinen, (online), Famous Swedes: Ingmar Bergman (prevedel Victor Kayfetz) (citirano dne 25. 3. 2005). Dostopno na naslovu: http:/ www.sweden.se/templates_FactSheet_4400.asp. 2. J. Donner, The films of Ingmar Bergman, New York, Dover Publications, 1972, 240. 3. B. Magee, Poti filozofije, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2002, 228. 4. Prim. B. Magee, n. d., 177. 5. Prim. J. Donner, n. d., 148. 6. Prim. J. Donner, n. d., 141. 7. M. M. Litch, Phylosophy through film, London, Routledge, 2002, 193. 8. Prim. M. M. Litch, n. d., 192. 9. M. M. Litch, n. d., 192. 10. M. M. Litch, n. d., 178. 11. Prim. J. Donner, n. d., 138. 12. Prim. M. M. Litch, n. d., 189. 13. Prim. M. Klopèiè, Divje jagode: kako razumeti film, v: Ekran 33 (1996), št. 3-4, 42 — 46. 14. Prim. A. Jesenovec, Knji`evnost na maturi 2005, Kamnik, ICO, 2004, 113. =