118 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 SIMPOZIJ SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV O KRAJEVNI ZGODOVINI DOMŽALE OD 19. DO 20. MA.JA IGNACIJ VOJE Na sestanku sekcije za krajevno zgodovino, ki je bil v okviru XVIII. zborovanja sloven- skih zgodovinarjev v Kranjski gori 1. oktob- ra 1976, je bil izrečen predlog o organizi- ranju posebnega simpozija o krajevni zgodo- vini. Iz razprave je bilo razbrati, da bi bilo posebno zborovanje o problemih krajevne zgodovine nujno potrebno, ker se je krajevno zgodovinopisje v zadnjih desetletjih silno raz- mahnilo. Treba bi bilo napraviti bilanco dosedanjega dela in preučiti nekatera me- todološka izhodišča za obravnavo novejših obdobij. Zgodovinsko društvo za Slovenijo je sicer posvečalo krajevni zgodovini pre- cejšnjo pozornost, kar dokazujejo tudi progra- mi zborovanj slovenskih zgodovinarjev. Na vseh zborovanjih je bil vedno en dan posvečen krajevni zgodovini. Metodologiji raziskovanja krajevne zgodovne je bil namenjen že na IX. zborovanju v Kopru in Piranu leta 1955 po- seben referat. Pavle Blaznik je takrat obrav- naval poti in vidike slovenske krajevne zgo- dovine. Ponudba o organiziranju 1. simpozija o kra- jevni zgodovini je prišla od kulturne skup- nosti občine Domžale. Odbor Zgodovinskega društva je predlog sprejel in prepustil orga- nizacijo sekciji za krajevno zgodovino, ki je ustanovila poseben pripravljalni odbor. V razpravi o programu je prišlo do izraza več vidikov obravnave krajevne zgodovine. Na simpoziju so organizatorji hoteli dati pouda- rek 40-letnici ljudskofrontnega shoda na Ta- boru nad Ihanom ter se na ta način vključiti v proslavo letošnjih partijskih in Titovih ju- bilejev. V okviru simpozija naj bi Zgodovin- sko društvo proslavilo 25-letnico izhajanja Kronike, časopisa za krajevno zgodovino. Pri obravnavi zgodovinskega razvoja domžalske- ga območja od prazgodovine do najnovejšega časa niaj bi zgodovinarji izdelali neki model sodobnega krajevnozgodovinskega orisa. Pri Domžalah gre namreč za izredno zanimivo območje, ki sicer nima neke urbane tradicije in je celo z vidika krajevnega zgodovinopisja v nekem smislu atipično, vendar so razisko- valci krajevne zgodovine že doslej na tem ozkem, prehodnem področju odkrili toliko specifičnosti, da je zgodovinski razvoj dom- žalske regije vreden posebne pozornosti in obravnave. Drugi del simpozija naj bi imel poudarek na splošni metodologiji obravnave krajevne zgodovine. Simpozij je ob veliki udeležbi zgodovinar- jev iz vse Slovenije odprl predsednik sekcije za krajevno zgodovino in predsednik priprav- ljalnega odbora Jože Zontar. Poudaril je, da so skupščina občina Domžale, njena kulturna skupnost, družbenopolitične organizacije v Domžalah in še posebej predsednik skupščine Jernej Lenič, pokazali izredno razumevanje za potrebe in načrte slovenskih zgodovinarjev. Z izdatno gmotno podporo so omogočili brez- hibno organizacijo in potrebno delovno vzdušje. Pozdravil je tudi ugledne družbeno- politične delavce, ki so se simpozija udeleži- li in s svojo navzočnostjo dali priznanje na- porom slovenskim zgodovinarjemi. Posebej je omenil člana sveta federacije Lidijo Šentjurc in Miho Marinka, predsednika, odbora za raz- vijanje revolucionarnih tradicij pri RK SZDL Alberta Jakopiča-Kajtimira, Franca Kimov- ca-Zigo in Jožo Vilfana. V delovno predsed- stvo je predlagal Olgo Janša-Zorn, Miroslava Stiplovška, Milana Zevarta, Ignacija Vojeta in sebe. I Kot prvi je stopil na govorniški oder pred- sednik skupščine občine Domžale Jernej Le- nič, ki je toplo pozdravil udeležence in goste, se zahvalil zgodovinar j em-referentom za pri- pravljenost, da obdelajo zgodovino domžal- skega območja ter v svojem referatu podal celovit pregled sodobnega razvoja domžal- ske regije. Njegov referat je tehten prispevek k preučevanju domžalske problematike po drugi svetovni vojni. Dopoldanski del prvega dne je imel slav- nostni značaj. Referat Miroslava Stiplovška je pomenil uvod v proslavo 40-letnice ljud- skofrontnega shoda na Taboru nad Ihanom, ki je bil 23. maja 1937. Stiplovškov referat je primer vzorne znanstvene mikro-študije, v kateri je orisal bogato preteklost delavskega gibanja na domžalskem območju in opozoril na krepitev vloge partije v njem (objavljen v Kroniki). Sledil je referat Metoda Mikuža, ki je bil širše koncipiran. Referent se je v prvem delu dotaknil nekaterih metodoloških vprašanj o obravnavi krajevne zgodovine z vidika NOB, pri čemer je opozoril tudi na problematiko virov. Poudaril je, da obstajajo mnenja o ne- umestnosti raziskovanja NOB vsakega jugo- slovanskega naroda posebej in o potrebnosti obravnave samo splošne slike NOB vseh ju- goslovanskih narodov, kar pa se mu ne zdi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 119 i Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič pozdravlja udeležence prvega simpozija o slovenski krajevni zgodovini pravilno. Dolžnost zgodovinarja je, da razi- skuje in odkriva originalne posebnosti v raz- voju. Opravičil je sicer potrebo, da so začeli zgodovinarji najnovejše obdobje obravnavati od zgoraj navzdol. Tako so prišli do nekih razvojnih pregledov celotne zgodovine. Manj so uspele sicer dosti zgodnje akcije pisanja raznih občinskih kronik. Te detajlne raziska- ve pa so za razumevanje splošne slike nujno potrebne. V drugem delu je avtor, izhajajoč s tega zornega kota, obdelal specifičnosti v razvoju NOB na domžalskem in kamniškem območju. Ena prvih posebnosti v razvoju NOB na tem področju je bila demarkacijska črta, ki je one- mogočala redne kontakte z ljubljanskim sre- diščem. Druga posebnost je vsebinski in strukturalni razvoj OF in ne toliko formalno združevanje t.i. skupin OF. Najprej opazimo izrazito posebnost pri graditvi OF od zgoraj navzdol, neko posebno koalicijsko in delegat- sko združevanje. Tudi poimenovanje teh odbo- rov OF kot NOO je posebnost. Med drugim je temu botrovala zelo močna tradicija bivšegia političnega življenja na tem področju. Refe- rent je govoril tudi o organizaciji rdeče pomoči kot močnem faktorju solidarnosti. Zaključil je z ugotovitvijo, da je tudi na domžalskem področju prišla do izraza Kidri-, čeva direktiva, združiti v OF prav vse, kar čuti slovensko. Sklepni del dopoldanskega zasedanja je bil posvečen proslavi 25-letnice izhajanja Kro- j nike. Odgovorni urednik Jože Žontar je v = .slavnostnem govoru orisal razvojno pot Kro- j nike (objavljen v Kroniki). Ob tej priložnosti je predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič podelil dve ob- činski priznanji. Eno je občinska skupščina i Domžale podelila Zgodovinskemu društvu za Slovenijo ob jubileju Kronike za uspešno in požrtvovalno delo pri raziskovanju in popu- \ lariziranju krajevne zgodovine, posebej za ; objave prispevkov o zgodovini domžalske ; občine in za organizacijo simpozija. Drugo : priznanje pa je prejel Miroslav Stiplovšek, ; predsednik skupščine kulturne skupnosti ; Domžale, za uspešno delo na kulturnem pod- ročju in pri organizaciji preučevanja krajevne zgodovine. Ko se je predsednik Zgodovinskega društva Ignacij Voje zahvalil za podeljeno priznanje, je omenil, da je to priznanje toliko dražje, ker ga daje tista naša družbena skupnost, ki je za razvoj krajevnega zgodovinopisja naj- bolj zainteresirana. Podal je tudi nekaj misli ob jubileju Kronike: »Ko ob srebrnem jubi- leju, ki sicer še ne predstavlja častitljive ob- ' 120 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 letnice, zastavimo vprašanje, ali je revija, kakršna je Kronika, današnji stvarnosti po- trebnia, ali so družbena sredstva, ki so vanjo vložena, koristno uporabljena, moramo odgo- voriti pozitivno. Kronika je upravičila svoj obstoj in odigrala veliko vlogo pri populari- zaciji krajevne zgodovine. Danes, ko poudar- jamo vlogo krajevnih skupnosti, se je potre- ba po rezultatih preučevanja krajevne zgodo- vine močno povečala. Za krajevno zgodovi- no, zgodovino naselij, gradov, kulturno-zgo- dovinskih spomenikov se vedno bolj zanima- jo turistični delavci. In ne nazadnje tudi pri šolskem pouku se poleg standardnih učbeni- kov učitelji vedno bolj poslužujejo dodatne literature, med katero bo morala imeti Kro- nika vedno pomembnejši delež. Pomembna je tudi ugotovitev, da je uredništvu Kronike uspelo v 25 letih pritegniti k sodelovanju iz- redno veliko število sodelavcev in to okrog 260. Med njimi so skoraj vsi vodilni slovenski zgodovinarji, nosilci akademskih nazivov, vključili pa so se tudi takšni profili, ki pri- padajo skupini ljubiteljev zgodovine. V zad- njem času uspešno sodelujejo tudi študentje zgodovine, predvsem s pisanjem knjižnih po- ročil. Za mnoge mlade zgodovinarje pomeni prispevefc v Kroniki tudi prvi korak v svet znanosti. To je dokaz velike odprtosti ured- ništva Kronike, ki je opravilo tudi pomembno vzgojno delo. Ko v tem slovesnem trenut- ku ocenjujemo rezultate dela, ki so ga opra- vili uredniki, uredniški odbor in sodelavci Kronike, moramo ugotoviti, da je bilo delo opravljeno z vso resnostjo in odgovornostjo, da so to delo lahko opravili ljudje, ki so pre- dani svoji stroki in se zavedajo njenega po- mena. Odbor Zgodovinskega društva izreka pohvalo in se zahvaljuje vsem, ki so v teh 25 letih sodelovali pri Kroniki, jo bogatili in usmerjali. Zahvala velja tudi sodelavcem Zgodovinskega arhiva v Ljubljani za oprav- ljanje raznih organizacijskih nalog.« Popoldansko zasedanje prvega dne je bilo v celoti posvečeno zgodovini domžalskega ob- močja. Mirina Zupančič je oživila arheološko podobo domžalske regije, ki jo je označila kot tipično prehodno ozemlje. Arheološko gradivo je sledila od paleolitika preko rimske dobe, ki je najbolj zastopana, do slovanske naselit- ve. Posebej se je zaustavila ob dveh tipičnih arheoloških najdiščih, Trojanah in Mengšu. Arhivski viri, napisi na kamnu, arhitekturni ostanki in razne najdbe dopolnjujejo podobo Atransia, ki je bil prav gotovo večji, kot smo si prvotno predstavljali. Zanimiv arheološki kompleks je tudi Megeš, kot stičišče obeh hal- štatskih skupin. Arheološko sliko Mengša do- polnjuje slovanska nekropola. Na podlagi ohranjenega urbarja zemljiške- ga gospostva Jablje iz 18. stoletja je uspelo P'erdu Gestrinu orisati v osnovah razvoj fev- dalnih odnosov na domžalskem območju. Fevdalne odnose označuje razbitost fevdalne posesti in močno vključevanje podložnih kme- tov v neagrame dejavnosti. O strukturi kmeč- ke posesti v prvi polovici 19. stoletja je raz- pravljal Jože Zontar ter opozoril, kako je sprememba a,grarnega sistema v tem Ičasu vplivala na to območje (praha, nove kulture). Zelo močan vpliv na kmečko gospodarstvo se čuti s Štajerske. Omenil je kmečko trgovino z žitom, ki ga meljejo v številnih mlinih. Z moko trgujejo v Trstu ter jo menjajo za sol.. Predsednik skupščine obči- ne Domžale Jernej Lenič pri podeljevanju priznanja Zgodovinskemu društvu za Slovenijo, Kroniki in sek- ciji za slovensko krajevno zgodovino kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 121 Večjih aglomeracij kajžarjev in gostačev ni, čeprav bi pričakovali ta pojav v večjem ob- segu. Vzrok leži v razdrobljenosti kmečke po- sesti in v dejstvu, da se z neagramimi pano- gami dodatno preživljajo tudi kmetje. O upravnem razvoju od začetka 19. stolet- ja do leta 1941 je govoril Vasilij Melik. Ob- ravnaval je števne oddelke katastrske ob- čine, politične občine in okraje na področju Domžal. Značilnosti, ki veljajo še posebej za vzhodno območje (Moravče, Črni graben), so velike prenumeracije naselij, česar sicer ne zasledimo drugod na Slovenskem, tako da je sedaj tukaj še enkrat več krajev kot leta 1817. S tipično in prvo domžalsko industrijo, slamnikarstvom, se je ukvarjala Katica Ko- be-Arzenšek. Težila je za tem, da da poudarek domačim proizvajalcem. Iz srede 18. stoletja imamo ohranjene prve podatke o domači slamnikarski obrti. Do profesionalizacije do- mačih obrtnikov pride v dobi liberalizacije po letu 1859. V letih krize od leta 1973 se zaradi vojne z Italijo priselijo v okolico Domžal Ti- rolci. Njihov prihod poživi domačo proizvod- njo, v svojih obratih izdelke finalizirajo in organizirajo prodajo. Tehnične izboljšave v tovarnah povzročijo propadanje domače proizvodnje, ki se skuša rešiti s pomočjo usta- navljanja zadrug. V stari Jugoslaviji pride do izrednega padca slamnikarske proizvodnje, ki jo povzroči nacionalizacija tirolskih podje- tij. Šele v tridesetih letih so vsa bivša tirol- ska podjetja združena v novem domačem pod- jetju »Universale«, ki pomeni novo obdobje \ razvoju slamnikarstva. Posebno pozornost so organizatorji simpo- zija posvetili razvoju NOB na domžalskem območju. Poleg Metoda Mikuža, ki je obrav- naval nekatere specifičnosti, je Ivan Vidali opozoril predvsem na posebnosti vstaje v kamniškem partijskem okrožju. Obdelal je priprave na vstajo, podrobneje je prikazal po- tek akcij bojnih skupin v noči od 27. na 28. julij 1941, s katerimi se dejansko začenja pr- va množična vstaja na Slovenskem. Obdelal je tudi partizanske akcije, ki so privedle do izo- blikovanja kamniškega bataljona avgusta 1941. Zanimive so bile njegove ugotovitve o nekaterih posebnostih začetkov NOB v kam- niškem okrožju, za katere je značilno, da je bil poudarek na vojaških aktivnostih, niso pa hkrati snovali odborov OF v takšni obliki kot v ljubljanski pokrajini. Polom okupator- jevih ponemčevalnih načrtov na domžalskem območju je Tone Ferenc prikazal na treh pri- merih: na področju ponemčevanja okupator- jeve občinske uprave, na področju nemške kolonizacije in na področju nemškega šolstva. Ponemčevalne načrte, med drugim tudi iz- gon Slovencev, jim je preprečila narodnoos- vobodilna vojska. Partizani so zelo ovirali nemško šolstvo, tako da je od 62 osnovnih šol ostalo ob koncu šolskega leta 1943/44 odprtih le še 6. Avtor je mnenja, da verjetno takšne- ga poloma okupator ni doživel nikjer drugod na Slovenskem. Zal sta odpadla dva zanimiva referata. Jan- ko Pleterski naj bi govoril o nemškosloven- skem spopadu v Domžalah leta 1905, Vladi- mir Zumer pa o prvem obdobju socialistične graditve na domžalskem območju. Vsi nave- deni referati bodo tiskani v posebnem zbor- niku, ki ga bo izdala skupščina občine Domža- le. Zbornik bo koristen priročnik učiteljem zgodovine in drugim ljubiteljem lokalne zgo- dovine. Drugi dan simpozija je bil posvečen pro- blemom krajevne zgodovine. Sodelovalo je pet referentov (Olga Janša-Zorn, Marjan Mat- jašič, Janko Prunk, Milan Zevart in Jera Vo- dušek-Starič). Vsi ti referati so tiskani v Kro- niki. Opravljeno je bilo zelo pomembno delo. Doslej slovenski zgodovinarji nismo imeli ta- ko celovitega orisa metodološkega pristopa k preučevanju lokalne zgodovine. Ni naključ- je, da je pripravljalni odbor simpozija posve- til največjo pozornost najnovejši dobi, saj se s tem obdobjem ukvaraja danes največ pro- fesionalnih in neprofesionalnih zgodovinarjev. Referenti so vsak s svojega zornega kota ob- delali specifične metodološke prijeme in do- ločili smernice za nadaljnje delo. Pomemben je bil diskusij ski prispevek šti- rih diskutantov, ki so opozorili na nekatere nove dimenzije krajevnega zgodovinopisja. Lidija Šentjurc je aktivno delo zgodovinar- jev ugodno ocenila, opozorila pa je razisko- valce NOB na nekatera neobdelana področja. Dotaknila se je tudi verodostojnosti pisanih virov. Ana Stucin iz Cerknega je na simpoziju pogrešala referat o vlogi krajevne zgodovine v šoli. France Filipič je navedel primer šole v Ribnici na Pohorju, ki je uspela postaviti v šoli majhen muzej krajevne zgodovine. Jože Koropec pa je obdelal v krajšem prisipevku osebna imena Domžalčanov. Simpozij o krajevni zgodovini v Domža- lah je presegel vsa pričakovanja. Ob zaključ- ku so udeleženci sprejeli sklepe, ki pomenijo koristne napotke za nadaljnje delo: 1. Z načrtnim in sistematičnim delom bi hilo treba izdelati bibliografijo del za krajevno zgodovino. 2. Glede na pomen krajevne zgodovine za de- la s področja nacionalne zgodovine naj bi izdelali program tistih krajevnozgodovin- 122 1 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 skVii raziskav, ki bi hile najbolj potrebne i za dela na področju nacionalne zgodovine. 3. Za dosego čimboljših rezultatov, med dru- gim tudi za izpolnitev vrzeli (novejša zgo- i dovina, gospodarska zgodovina itd.) bi bilo treba čimbolj organizirati delo na področ- ju krajevne zgodovine. To bi dosegli med j drugim tudi s tem, da bi smotrneje angaži- j rail razpoložljive moči, povezali raziskoval- ce in zavode, ki delajo na tem področju ter poskrbeli za usposabljanje kadrov. 4. Od posameznih krajevnozgodovinskih raz- prav je treba težiti k sintezam za krajša ali daljša časovna obdobja in pri tem posebno pozornost posvečati delavskemu gibanju, ! NOB in povojnemu razvoju. , 5. Tudi na področju krajevne zgodovine je j treba težiti k čimbolj poglobjenim in kri- j tičnim prikazom vključno s temeljitimi j analizami, sestavljenimi z vseh vidikov. \ 6. Skrbeti je treba za trajno zbiranje, ure- ] Janje ter objavljanje arhivskih virov za i krajevno zgodovino in posvetiti vso pozor- nost tudi spominskemu gradivu. 1. Poskrbeti, da se rezultati krajevnozgodo- dovinskih raziskav čimbolj vključujejo v delo na vseh področjih, ki rezultate kra- jevne zgodovine potrebujejo (v šolstvu, tu- rizmu, pri delu krajevnih skupnosti). 8. Bolj zainteresirati družbeno skupnost, da se zagotovi kontinuirano financiranje razi- skav in objav s področja krajevne zgodo- vine. Simpozij je brez dvoma pomemben mejnik pri preučevanju krajevne zgodovine. Istočas- no postavlja zgodovinarje pred nove, še za- htevnejše naloge. Udeleženci so poslali poz- dravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu-Titu z najboljšimi željami za njegov 85. rojstni dan. Domžalčani so bili kot gostitelji izredno gostoljubni ter so udeležencem pripravili pri- jetno tovariško srečanje.