Poitnlna plačana v rotoTlnl.
ŠTEV. 6                                             1956/37                                          LETNIK 6?
Vane Betkin
Zgubljeni sin toži
(Iz oenčka tMHvemu očeiu*..)
Usojeno mi, oče, je trpeti,
odkar zapustil sem domovje tvoje
in v daljnih mest pognal se dioje boje,
kjer se borijo vsi kakor zakleti.
Plaho bila. je o srcu želja vst&la, da mogel spet nekoga bi objeti kot nekdaj tebe, se ob njem ogreti in najti luč, ki poi bi mi kazala.
A sam v teh časih moral sem trpeti
in sam po spolzkih sem stezicah hodil —:
če padel sem, nikar se mi ne čudi.
In da še huje čaka me, vem tudi,
zato. moj oče, naj tooj duh mi sveti,
da nikdar oeč ne bom po kalnem blodil!                    i ,a