T-k dsn r.M» m prtinik«*. ¿»iiy t*e*pt 8*t»rdays, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uiedntftki in upravnliki prostori: M57 8. UwiHiak A v«. Offic« of Publicatios: MIT South Lawndal« A v«. Tslsphons, Roc k w«U 4H04 XXIX Cona lists Jo 96.00 __ * . Ctka»* lUiMi^ mmtur Jmmmmrj U. IMS. M Um »—t mit** tkm Act « O«—t— mt lUrrk ». int. CHICAGO. ILL* TOREK, 2M. JULIJA (JULY 28), IMS. Subscription 9S.00 Ysarly STEW-NUMBER 148 AecopUnco for mailing «t *»cial rot« of posta«« provided for in section 1106. Act of Oct. S. 1917, authorised on Judo 14, ltlt. Španska demokracija zmaguje nad fašizmom Domače vesti (idridska vlada poročao nadaljnjih zmagah. Ljudikc armade udarile po faiutih na treh frontah. Tudi ženske, vdove in hčere padlih delavcev, se prijavljajo za vojaško službo. Bombardiranje fašističnih gnezd iz zraka )bšrid. 27. juh — Španska nitka vlada danes poroča o na-iljnjih zmagah nad fašisti. yvečji poraz so fašisti danes tli v strategičnem prelazu u v guadarramskih gorah *> od Madrida, kjer je bilo B« 2000 mož vstaškega gene-_ Mole ubitih. Istočasno so bili fašisti tepeni ŠS0 od Madrida pri Oropesi in mlera De la Reini v toledski »rinci. Tretja fronta, na ka-i fašisti dobivajo težke udarja na vzhodu, kjer ljudske t neprenehoma napadajo ategieno mesto Zaragozo. »bardiranje iz aeroplanov na južnem obrežju Spani-Cadiza, Sevilla in Algecirasa, tudi v teku. Prebivaki teh t»t, kakor tudi okoličani, že reklinjajo fašiste, kajti "pro-rična vlada" generala Fran-t Franca v Bellili, Maroko, je naložila težke davke. Madrid. 27. jul. — Bataljon k se je pridružil delavski ulici, ki je bila v naglici mobi-orana in je sedaj na poti v udirramsko gorovje, katero razteza 50 milj severno od idnda. Ta armada je že do-v bližino somosierrskega peiaza. kjer so vladne čete po im bitki, ki je trajala ves dan. onagale fašistične rebele. kdna armada 12,000 mož je že akoracila preias ia se seda» ^ ^m ^ ^^ |n mika oroti Burirosu. arlavne- •__i^i proti Burgosu, glavne-»tanu rebelev. Vec sto žensk, katerih možje «inovi so bili ubiti v spopa-i r^jtli. se je prostovoljno idružilo delavski milici. Zadale so orožje in apelirale vlado, naj jih pošlje na fron-lijavile so, da se hočejo bo-skupno z delavsko milico »ti fašistom, ki ogražajo de-•kracijo v Španiji. Sam » v Madridu je bilo mobi-■«ran.h okrog 20,000 žensk za o v bolnišnicah Rdečega »n druge aktivnosti. Vodi-■J*a ženskega bataljona je I'»arruri, žena rudarja, Poziva svoje tovarišice in mo-v vojno proti rebelem. da se rui španska republika, todnd. 27. jul. _ Velika ci-armada se pomika preti ju G .adarrama, kjer tabo-'»«etični rebeli. Vlada je oian.;a. da je bilo v včeraj-JU bitk: v bližini .samosierrske-■Prtlau okrog dva tisoč faši- * ^bh in ranjenih. Naskok, * r*ultiral v zmagi vladi lo- e pričel ob 11. do- Mr». f*flii\a vladnih čet je v te-in jugu. Včeraj so ' m-nti Seville in Sara-[uročila se glasa, da bo-kmalu Kapitulirali. Po ^mbardiranja iz rebeli umaknili Rooseveltova komisija na Švedskem Poročilo o razmahu zadružnega gibanja Stockholm, Švedska, 27. juh— Rooseveltova komisija, kateri je bHa poverjena študija zadružnega gibanja v^Evropi, se mudi že dva tedna na Švedskem in bo kmalu zaključila s svojim delom v tej deželi, nakar bo odšla na Finsko in potem v Cehoslovaško in Francijo, kjer bo nadaljevala s proučavanjem zadružništva v teh državah. Komisijo tvorijo Jacob Baker, pomožni administrator WPA, Iceland Olds, tajnik New York State Power Assn. in Charles E. Stuart, inženir iz New Yorka. V teku svojega obiska je komisija dobila detajlirane podatke o napredku zadružnega gibanja na Švedskem. Letni promet švedskih zadrug znaša nad sto milijonov dolarjev. Poleg 4144 prodajaln lastujejo zadružniki tudi vetiko število tovarn. 568,000 družin ali ena tretjina prebivalstva izmed 6,200,000 ljudi je včlanjenih v zadrugah. Industrijski delavci tvorijo 27.7% član fesionaki. Monopoli in trusti so tarča zadružnega gibanja na Švedskem in v svoji borbi proti tem interesom zaznamuje giBanje velike u-spehe. Opozicija s te strani je že ponehada in glavni nasprotniki zadružnega gibanja so mali trgovci. Voditelji zadružnega gibanja so ameriškim obiskovalcem razkazal i moderne prodajalne, v katerih člani kupujejo svoje potrebščine živila in drugo blago. Dobiček, ka ga narede zadruge razdelijo med člane v obliki di-vidend. Nečlani tudi lahko kupujejo v zadružnih prodajalnah, niso pa deležni dobička. dneh r,. Sporazum med Nemčijo in Poljsko Varšava, Poljska, 27. jul. — Glasilo poljskega zunanjega u-rada je naznanilo sklenitev sporazuma z nemško vlado glede Gdanska. Vladi sta izmenjali noti. toda besedilo še ni bilo objavljeno. To se bo zgodilo šele. ko bodo detajli sporazuma predloženi Ligi narodov. V zvezi s tem je bilo rečeno, da je Nemčija dala Poljski zadovoljiva pojasnila glede zadnjih incidentov v Gdan-sku, ki so ustvarili napeto situacijo. Slovenski rudar ubit v Ohiu Shadyside, O. — Dne 24. t. m. je bil v tukajšnjem premogovniku št. 3 ubit Joseph Žagar, član društva 258 SNPJ. Star je bil okrog 60 let in doma od nekod na Štajerskem. Velika plast kamenja je padla nanj in ga na mestu ubila. ' Star pionir legel v grob Presto, Pa. — Dne 23. julija je tu umrl rojak Frank Čebela, star 80 let in doma pri Litiji na Dolenjskem. V Ameriki Je bival 44 let in tu zapušča brata in vnuka, v starem kraju pa drugega brata in sestro. Bil js član KSKJ od ustanovitve. Vesti iz Mijmesote Ely, Minn. — J. Tavželj. ki je bil že trikrat v mestnem odboru, je bil zdaj izvoljen v šolski odbor. — Frances Nelson, hči Jos. Mavtza, znanega aktivnega člana SNPJ, je porodila krepkega sinčka. Nov grob v starem kraja Strabane. Pa. — Frank Kirn je prsjel žalostno vest. da je v Koritnicah na Notranjskem u-mrla njegova mati Johana Kirn v starosti 70 let. Tu zapušča štiri sinove in hčer omoieno Sed-mak. v Clevelandu pa drugo hčer Frances Logar. Ameriška Domovina toiena Cleveland. » William J. Ken-nick, bivši mestni svetovalec, je pred tukajšnjim okrajnim sodi-item vložil tožbo proti letnikom in nrednikom Ameriške Domovine zaradi obrekovanja in u-ničenja njegove politične kariere. Ken nick zahteva 131.000 od-škodnine od lista. Protmaqpki izgredi y Milwaukee ju Urednik nemakega lista in komuniaticni agitator aretirana Milwaukee, Wi*.. 27. jul. — Proslava nemškega dneva, ki so jo priredili tukajšnji Nemci v VVashington parku, je izsvala antinacijske demonstracije, katere pa je policiji, ki je bila pozvana v akcijo, kmalu zatrla. Do demonstrscij je prišlo, ko je sku-pins antinacijev akušala odstraniti nacijsko zastavo i znakom svastike. Policija je aretirala Klmerjs Locknerja, komunističnega organizatorja in Gee. Loha, urednika liberalnega nemškega lista "Der Arbeiter", na obtožbo kaljenja miru, ker sta vodila naskok na nacijsko zastavo. Kari Greeb je bil tudi aretiran, pozneje, ko je izjavil, da je on branil zastavo pred napadalci, pa je bil izpuščen. V spopadu je bil Greeb ranjen in morali eo ga odpeljati v bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Naskok na nacijsko zastavo je sledil govoru Wtlhelma Tannen-berga, nemškega generalnega konzula v Chfcagu, ko je kritiziral vae, ki dvomijo v bodočnost nove Nemčije. Njegova kritika je izzvala porogljiv smeh v zadnjih vrstah mnoiiee, Loh in Lo-ckner pa sta se zakadila proti prostoru, kjer bila postavljena nacijaka zastava. Pričela se je bitka na peetl, ki je trajala, dokler ni policija potegnila Loha in Locknerja h rok razkačene množice, nakar so se ceremonije nadaljevale. DELAVSKI ODBOR CougUk. goTori OBSODIL MAGNAT-SKE BRUTALNOSTI Delavski odbor ukazal upoalitev odslovi jenih delavcev TOVARNAR TUDI POLICIJSKI SEF Avstrija vrnila lastnino Habšburianom " Dunaj, 27. juh — Laetnins. katero je avstrijska republika zasegla Habsburžanom. prehaja sedaj v roke stare dinastije. Nadvojvoda Oton je že prejel vladne delnice v vrednosti $400,-000 in neko palačo na Dunaju. Nekateri krogi pravijo, da hoče avstrijska vlada na ta način potolažiti Habsburžane, katerih u-panje, da bodo prišH spet na prestol, se je razblinilo, ko je Avstrija sklenila mirovni pakt z nacijsko Nemčijo. Stavka v mehiških elektrarnah končana Mexico City. 27. juh — Stav. ka 3000 nameščencev pri Mexi« can Light A Power Co., ki je trajala deset dni, je bila v soboto končana s posredovanjem predsednika Cardenasa. Pogoji poravnave še niso znani. Delav* ci so zahtevali krog sto koncesij poleg zvišanja mezde. Nacijeka Nemčija prva priznala aneksi jo Etiopije Berlin, 27. juh — Prvo ofici-elno priznanje Mussolinijeve aneksije Abesinije je dala Italiji nacijska Nemčija, ko je 25. julija odredila, da se njeno poslaništvo v Addis A babi reducira na konzulat. Druffo indi-rektno priznanje je dala Avstrija. ko je pred kratkim brez ugovora sprejela novega Italijan* skega poslanika, ki je izjavil, da predstavlja kralja Italije in "cesarja Abesinije". Washington. — Delavski odbor je posvetil s veliko žarnico na brutalno taktiko Goodyear Rubber kompanije v Akronu, O., in Gadsdenu, Ala., ter Hard-wick Stove kompanije v Clevelandu. Tenn. Obsodil je taktiko obeh druAb in odredil, da morata uposliti odslovljene delavce ter jim plačati vso msado. Goodyear kom(>anijo js obtožil sledečih deliktov in kršenja delavskega zakona: 1. lntimidacije ali strahovtnja delavcev a kroženjem vesti, da bo premestila produkcijo Is A-krona na jug. 2. Družba je inspirirala napad na S. H. Darlympleja. predsednika unije kavčukarskih delavcev, v Gadsdenu pred šestimi tedni. 3. Odgovornost nosi tudi sa napad in premikastenje dvanajstih delavcev v tovarni v Gadsdenu po kumpanijskih pobojni-kih. nakar so bili vsi odslovljs-ni in nekateri tudi izgnani is mesta. Radi unijaklh aktivnosti sta bila odslovljena še dva druga delavca. 4. Vzdržuje tudi teroristično organisacijo po imenu Stahl Mate klub. ki sestoji It delovo- To se bo zgodilo, če ne bo Lemke izvoljen za predsednika »lankinaoai. N. D„ 27. juh — "Father" Charles E. Coughlin je v svojem včerajšnjem govoru na shodu unijske stranke napovedal preklic farmskih dolgov, ako ne bo kongresnik William Lemke. kandidat te stranke, izvoljen sa predaednika pri novembrakih volitvah. Lemkeja je v svojem govoru omenjal kot prihodnjega predsednika Združenih drftav in nagla*al, da je program unijske stranke v soglasju s načeli Narodne unije za socialno pravičnost. Farmarje na severosapadu tepeta dve nadlogi — dolgovi In suša", je rekel Coughlin. "Ako Lemke ne bo prišel v Belo hišo, tedaj morate prenehati s plačevanjem svojih obveznosti. Se-dsnjs borba med demokrati in republikanci je borba dveh kril iste ptice roparice, kajti obe sta zaveznici mednarodnih bankirjev. Ako bo amagalo prvo ali drugo krilo, ne bomo Imeli volitev h 1940. V Ameriki bomo Imeli fašiaem In komunizem ss bo boril sa oblaat." S tem ahodom je unijska stranka pričela s svojo volilno kampanjo. Poleg Coughlina sta bila na govorniškem odru Lemke in Usher L. Burdick. načelnik glavnega odbora unijske stranke. Lemke je v svojem govoru dejal, da je on edini kandidat * meriškega ljudstva. "ReakcJo-nami damokratje in republikanci tvorijo akupno pasmo mač- DSFEHI LJUDSKE o preklicu dolgov FRONTE VZNEMIR- dij in drugih kompanUikih P"}• J?"!*^ čem, da bo Imelo ameriško ljudstvo svojega predstavnika v Beli hiši." Po zaključku shoda je l*mke odpotoval v Chicago, Coughlin pa se je vrnil v Detroit. Španska civilna vojna razcepila Evropo mmmmma^m—m Italija in Nemčija po-magata fašistom Silna eksplozija streli' va v italijanski Afriki lx>ndon, 27. juh — ReuterJeva depeša sporoma iz Adens, A-rabija. da je tja prispela vest o silnem požaru in eksploziji v Massauji v julijanski afriški koloniji Eritreji, ki se nahaja severno od Abecinije. O številu mrtvih se Se ne ve, domneva se pa. da jih je na stotine. Veliko skladišče municije je eksplodiralo. nakar je sledil požar, ki je do malega uničil vse mesto. Zaloga 50 aeroplanov je bila tudi uničena. hlapčonov in katera si je nade le nalogo, da rasbije krajevno postojanko kavčukarake unljs. 6. Vzdržuje in financira kom-panijsko unijo. Hardwick Stove kompanijs v Clevelandu. Tenn.. prav nič ne zaostaja v terorisiranju delavcev za Goodyear kompanijo Njen predsednik C. L. Hardwick je obenem tudi polici Jaki komisar ter pravi ekonomski poten-tat. Finančno Js zainteresiran v vse bančne institucije v mestu —- je tovarnar, policijski šef In bankir. In to svojo moč izvaja na vsej črti proti organiziranju delavcev. "že samo njegov namig zadostuje." pravi delavski odbor, "da odvrne delavca od posluie-vanja se svojih pravic." In ta svoj vpliv ter opozicijo proti organizaciji je izvajal v polni meri. "Iz predloženih dokazov Je razvidno," nadaljuje delavski odbor, "da je Hardwick pošiljal špiortc na unijske seje. da je skušal podkupiti unioniste in Je teroriziral unijske člane. Oni. ki so ponečali unijske seje, so bili degradirani pri delu ali pa odslo-vljeni. Vrženi so bili Iz kompa-nijskih stanovanj. V svoji ne-*l)« nm I. strani.) IZ '"Je trdnjave na ju- fsr . ? f**i*tov je bilo vče-v A.Kantu in vlad-za*edle tulače in jav-7'*WniAka zveza med m in Madridom je bl-prvi vlaki z ži-v mesto. Karte Ioni je nazna-Pmzela kontrolo nad *ko zadosti zahte-m*k*ga življenja v Ita V m d t.. io Hitlerjevih Detroitski skof se klanja Mussoliniju Rim. 27. juh — Michael Gal iagher, katoliški škof h Detroi-ta. Mich.. in predstojnik radijskega pridigarja Coughlina. je te dni naredil velik poklon Mussoliniju in italijanskemu fašizmu. Rekel je, da je Italija prav naredila, ker je okupirala Abe-sinijo in on je v Detroitu daroval posebno zahvalno mašo, ko je padia Addis Ababa Italijanom v roke . • • K krmarjev" ubitih Civilna vojna v Pa jul. — Dvajset ii*dalnega od- lestini se nadaljuje Jeruzalem. 27. juh — DvaJ-r h*>ma je bilo vče- Mt Arabov je bilo ubitih v tad-k . , r*ni*n»h, ko je] njih dveh dneh v spopadih z an-| treščil ob dru-|gi«škimi vojaškimi četami. Vsi rml po nasi-j vlaki in avtomobili morajo ime-••n^tadta, ti vojaško spremstvo. Undon, 27. Juh — Fašistična vstaja v Španiji Js rsacepils K-vropo v dva tabora. Delavske in napredne demokratične vlade In stranke v vseh deželah almpati-zirajo s Špansko ljudsko vlsdo in »tavke JAJ0 FAŠISTE Fašistični tiak razširja vesti o kaosu v Franciji VZOR ti A DELAVSKA DISCIPLINA Pariz. — (FP) — Nobena stvar ni tako alarmirala nacij-skih diktatorjev v Nemčiji in italijanskih fašistov, ki se vzdr-žujejo na krmilu s pomočjo obo. roženih teroristov, kateri ne trpe nobene opoiicijs. kakor formiranje vlade ljudsks fronte v Franciji. Kakor hitro Js l*on Blum, vodja francoskih socialistov, prevzel vladne vajeti v svoje roke, je začelo nacijsko in fašistično čaaoplsje kričati o kaosu In anarhiji v Franciji. Francoeki delavci in liberalci, ki podpirajo Blumovo vlado, so še pokazali, kako je treba nastopiti proti fašistom. Cdrulili so se v enotni fronti, stisnili pesti in krepko udarili po fašistih, da so morali pokaiati pete. Fs-šistl se umikajo na vsej črti in njihovi zavezniki v Nemčiji in Itsllji ss tresejo in v svoji Jeai napadajo vlado ljudsks fronte Bojijo se odpora, ker vidijo mošnoat organiziranja ljudskih front tudi v Nemčiji in Italiji. Blumova vlada je raepuatila fašistične orgsnisacljs In zaprla njih urade po vsej dešell. To Je dalo trtvam naeijakega terorizma In italijansksga fašizma, ki so v ječah, v koncentracijskih taboriščih In na kamllnlških otokih, novega poguma. Pod-zefensko delavsko gibanja se slasti širi v Nemčiji in čas. ke bo strmoglsvilo nacljsks teroriste. nI več daleč. Ideja organiziranja ljudske fronte Je dobila pristaše tudi v Angliji in Belgiji. Edina stvar, katero Js Joseph Goebbets, nacijskl minister pro-l>agande. istuhtal, da zasenči velikansko zmago francoske ds-mokracijo. Je bilo laganje v na-cijskem tisku. Njsgovsmu zgledu je sledil lord Rothermere. kralj sngleškegs tisks. In nJemu se Je pridružil tudi ameriški časopisni magnat Hsarst. Vsi so kričali o kaosu v Franciji in u-nlčsvsnju lastnine. Ko Je fašistična propaganda najbolj kričala, Je bila Francija mirna. Delavci, ki so po oklicu okupirali tovarne, niso pr« Kr> 4agWško buailmo Utrni» je treSéW v aiorje. k» »e je pifcvsril mrt»r. v Milini Tsnkerlons. vojaške letaka sta izgtMjee)* v tej aeerečh ---- Dva njeno levičarsko fronto, katero hočejo fašisti uničiti, dočlm reakcija povsod daje moralno in materialno pomoč Španskim fašistom. Fašistična Italija, nacijska Nemčija, klerofašlstlčna Avstrija. napol fašistična Ogrska, Poljska in neksl^re bal k s neke držsve odprto |>odplrsjo š|»anske fašiste in Jim l*le zmago Socialistična v Isda Francije na drugi strani je odprto na strani španskih levičarjev in Jim pomaga kolikor more. Ce bo S pari« k s levičarska vlada prejels od zunaj kakšno materialno po moč. Jo prejme «d Francije; španska vlada zelo potrebuje vojnih letal In bomb ter drugega streliva. Francija Ima dovolj t*-ga materiala. Anglija skuša biti nevtralna. Taktično je pa angleška vlada tudi ris strani fašistov in reda bi jim pomagala do zmage. Liberalni angleški krogi m boje, da mo ¡moče pride .1.» -|*>fh med Anglij«» in Francijo. Kočljiva zadeva, kakšno stslišče naj vzame angleška vlada napram ApaniJI, pride S* ta teden na dnevni red v angleškem parlamentu. Mmkva, 27. Juh — ltuski komunistični tisk sa navdušuje za zmago ljudske fronte v ftpeniji In J« prepričan, da bo ta fronta tudi zmagala Listi sovjetske vlade pa prev idno moke o tej stvari. Litvlnov, komisar zunanjih zadev, ki nastopa v 2«nev| kot pf»mir)«val«r In kot zagovornik enotne fronte proli Nemčiji, se ne bi rad zameril Ai>gMem. i izvršili niti enega čina sabotaže, Popoln red Je prevladoval v industrijskih središčih, čeprav Js bilo ns delu več tisoč fašističnih provokaterjev, ki so ponujali delavcem orožje in municijo, da tako izzovejo Izgredo. Delavci so prijeli fašistične provokater*, je in jih izročili polšji in s tem pokazali svojo vzorno disciplino Po zmagovitih stavkah francoskega delavstva se Je pričelii nova kampanja v fašističnem tisku Italije. Nemčije In Anglije Meda J razširja vesti, da ae ljudska fronta krha. da liberalk cl trgajo vezi z Hlumovo vlado, ker se boje komunističnega vpliva iz M o* k ve in da je Moskva irtlredila revolucijo v Franciji. Ona hoče ustanoviti sovjete v Franciji predno ho na|H»«lla Nemčijo z dveh strani, čeprav ae Moskva dobro xaveda. da tal nemške armade prekoračile me jo kakor hitro bi se pokazali prvi znaki revolucije v Kraneijh -Sovjetska vlada noče take voj-ne. Revolucionarni preobrat ' je 4>ri*el i smago ljudske fronte. Delavci Imajo «wdaj glavno b* sedo, ne fašisti in Industrijski magnstje, Ako -bo prišlo do na-silstev. bo nosila odgovornost plutokra« ija, če bo skušala organizirati fašistični puč. Tudi na to Je Hlumova vlada pripravljena. kajti organizirale Je nad 30,000 protifašističnih odborov po vsej de*eli, ki bodo udarili ot prvi priliki. (Ulje ss •. »trsa*-) Pred dvajsetimi leti svete! aodmgi v Power Pointu se boat* počutili ko doma, kajti njih fo-*toljubnoat je Ae redno sadovo-Ijila poeetnlka. M «d drugim bo na dne v nam redu poročilo delegata «dftjeg a a bor» JSZ in naprava o smernicah, da bomo mogli narediti čim več koristnega deia aa pok ret Rojaki in »odrugi. pred nami ao črni oblaki in je potrebno, da amo na vaa pripravljeni. Čakajo naa tetki boji a kapitalom in ako hočemo kaj doneči, moramo biti adruieni v pravi delavski stranki. Zato pridhno v«i skupaj v Power Point dne 30. avgusta, da o tem raapravljaaso Vabimo somišljenike it Barbertona. A krona. Salema. Girarda. Kant Palestine in drugih naselbin Cim Pojasnilo • premogovnika < arttaville, I1L — Glede Sho-par premogorova Standard OD Co.. nama*, jam vsem. ki so me pismeno vprašali, sledeče: Družba je pečat odstranila. Rov je bil «aprt nad deaet let sedaj pa dela nekaj mot v njem in nekaj na povriju. Kaj druiba namerava, mi ni snano. Slišijo se vsakovrstne govoric«, med dragim tudi to, da druiba namerava premogovnik prodati, kakor tudi to, da ga bo aaana pričela obratovati. Ako ne bo ras pričelo s delom, bom pravočasno poročal v Pro-flveti. (Dalj* te r** darski demokraciji. Zanim»1 kooperative in jih podpirat« jih morajo Ubotjiati. 2g. JtJUJA^ ggti s Primorskega ¿•kujejo, ker jih je bilo veliko ve« napovedanih. kot jih je do sedaj prišlo. Zaradi teh pre- , saodnjili manevrov, bodo imeli »47MEEJE MED bi šli v morje. Veliki vodja j«i nafti kmetje ogromno žkodo. I""'___ . nn UiMBnlint {a oanm ma (0 |N ARMADO podatki usHjaaskega finega ^taUui e Liberia" « d™ L j. je prinesla zani- o nasprotjih, milico in vojaštvom. n naporom Muasoltni-, nikakor niso zmanjšala. isslsgs j« f Afriki rjunrtni častnik, katere jasno ne prinaša, J€ u «naga plod logi-Tuiijanski vojak je pre-I „t trtave, ker je bil že s «jen trdega dela. Med L so Angleži uporabljali te čete, so Italijan» ji v tej kolonialni vojni „ belce (!)• Abesinci ao "bojeviti, toda nevzdržno niso mogli storiti proti organizirani itali-rojaki. posebno pa proti Terenske teikoče so _ iskf a ne odločilnega , To delo so opravili kam-\i in letala, toda kjer rli ti, bi pa priAli mezgi temu zmagali. |ftfi pomembnega inter-razvidno, da spor ob. Ivo med vojaštvom in mi-i Tedno traja in bo gotovo Jo. Mussolini si ni tuj svoji vsemogočnosti simpatij vojaštva. Vo-je proti njemu, ker ima devno svojega vodjo v ii se, da se tudi voja-ogreva več za kralja, kriv prihoda fašizma, to. je tudi med častni-nje zanimanje za repu-•(Agis). vzgoja podpira delo vojaštva prihajajo k regimen-precejänjo vojaško izo-(premilitari) in zato je |n*nj časa za normalni vo-poduk. V vojski vlada duh in gojijo zelo veliko Vsak vojak ima telo-čke. Moderna organiza-ijanske vojske ima zače-irditizmu in fašizem je I njegovo eksperienco. Toni pravi njegov dedič ri nikakih naskakoval-čeprav nosi tako ime. J« v vojaškem pomenu Jjt To so samo čete javne i. policije, politične čete ponošenih, starih in iz-h ljudi, ki nočejo izposoje kože v nevarnost. I» boljši so karabinerji. fat «amo jesti in bežati v iflici. V tej vojni je bi-potisnjena v stran in Jo je pustil zadaj, da je ■wke, katere je preje v r«n imenu pošteno zde- Miiica na delu J« *ejala teror v ozad-^ i Mali starce, žene in Baha se % svojimi udarim v »podnji del trebuhih redkih bojih, kjer »•tvovala milica, je ta »Jetnike na najstrašnejših način. Nekemu « tovarišu, ki je karal ko je bil na tem 1 "triilin* grozodejstva in * vprašal, v čem da se AU»sincev, ao mu i *ločinako ponižnost-C r"" n »o trebuhe mr-,ri AUii Addiju je od-** Posiin A^inko in - v prepad. Take Lv kjerkoli < me srajce ao ir nadru- n* «"op i„ na poailatvo. nekako za para-Arada» je g^Uvo, })ltkopai0 je «smo en- Mc,f pri h^Iu Uarieu. M »Tai, ukazala in celo •m Ji i*>maga- r«'prav je bi-^ "*Uls zadaj "talnem in ** tudi /aradi na- •ladalo pri redni Badoglio, Mussolini je samo neumni diplomat. To je gola resnica. )M tem ko so si osvojile druge driave (Nemčija Ren. Japonska Mandžurijo) pomembna osemlja brez velikega raa^urja- UnUEVANJE MEJE Nove strateAke ceste ob meji Trat, julija 1*86.—Od vseh poro- nja, si je Mussolini nakopal JJJ^. V^TT0 sankcije. Sedaj Je Mussolini ^^tSStZS^ let;JS postal Napoleon, m njegov po Tr^Vr, a r ^^ i _______1 tt • «a lani in prej začetimi obmejnimi napravami. Posebno pa je opaziti- veliko delavnost v dograditvi cestnega omrežja ob meji i» zgleda, da so letos iUlijanske lini bahal z vodstvom vojne, so v vojaških vrstah zelo nesade-voljni zaradi tega. Pa tudi za-deva o podelitvi kolajn njegovim sinovom brei posebnih motivacij se ne sdi lepa. Badoglio je pravi general. Izkazal se je v Libiji, ko ao odpovedali vsi drugi. Tudi v Abesiniji je operiral z lahkimi avtonomnimi četami (alpinci) in jih navajal na abesinske četaike metode. Bitka se je odločila v Tembienu in pri Amba-Aradamu. Graiiani je osel, katerega hoče sedaj Mussolini povišati, da bi znižal pomen Badoglis. Mussolini se ne bo mogel večno držati na prestolu. Njegova slava se majs. Njegova demagogija je £e dovolj poznana. Milico bodo morali. odstraniti, ker je protivoja ška organizacija. Vojska ne ljubi Mussolinija. Omenjeni častnik se nekako izreče za to da bi prevzel vodstvo sedanji kralj, na koncu pa se nekam zmešano opredeli za republiko. Novi oddelki vojaštva in delav cev za Afriko Trst, julija 1936.—Kot poroča italijansko časopisje, so novi oddelki vojaštva in delavstva na potu v vzh. Afriko. V prvih dneh tega meseca je odplul iz Genove parnik "Piemonte" s celim polkom vojaštva za Abe-sinijo, iz Messine parnik "Um-bria" s 1000 delavci, v Napoliju pa se vkrcava vojaštvo na druge štiri parnike, ki bodo v kratkem odpluli čez morje, da nadomestijo oddelke vojakov in delavcev, ki bodo poslani domov. Aretacija na poti proti doma Sv. Lucija, junija 1936.—Jože Leban, 22 let star, doma ix Čadrga pri Tolminu, je lansko leto ubežal od doma. Sel je čez mejo v Jugoslavijo od koder se je pred meseci podal domov. Bil pa je od italijanskih oblasti aretiran in odveden v Trst ter baje dalje v Videm pred vojaško komisijo. vojaške oblasti obrnile posebno pozornost na novogradnjo in popravo starih cest in potov, ki so Ta raavoj je tudi "edino norma- Pt 08TIÎA " Francoski socialisti in Jugoslavija Mi v splošnem ne ¿itamo francoskih listov, le manj pa socialistične. Nam je francoščina večinoma tuja, inteligenca, ki ume francoščino, pa čita meščanske in kapitalistične liste. V današnji krizi je pa to premalo, ker bo treba reformirati dririfeo socialno pravičneje, kar pa zopet ne gre s diktaturami, ampak le potom prave demokracije. In v tem pogledu je delavsko socialistično naairaaje edino pravilno ter dobiva aato tudi vedno večjo politično moč. vaine is strateškega stališča Lani, še bolj pa letos pa je opa «Hi, da popravljajo in razširjajo len, ker bi sicer bilo človeštvo pahnjeno zaradi vedno siabej-iih rasmer v strašno meščan- ITALLIA SE PRIPRAVLJA NA NOVO VOJNO * ob Italijanski vojaški manevri jugoalovanaki meji Gorica, julija 1936.—Letošnje vojaške vaje, ki so bile predčasno napovedane in v velikem obsegu, so vzbudile med prebivalstvom zlasti po deželi in v bližini meje, veliko razburjenje. Kljub napovedi, po kateri bi moralo vojaštvo priti na manevre že v prvi polovici junija, tega ni bilo vse do konca junija, in ponekod zgleda, da ne pride še niti v prvi polovici julija. Vendar je v zadnjem času prišlo nekaj poročil, iz katerih je sklepati, da s vsem pompom napovedani obsežni manevri se bodo le vriill, toda z veliko zakasnitvijo in v veliko msnjšem obsegu. Iz Bovca poročajo namreč, da je v noči od 27. do 28. junija pasiralo Bovc 6000 vojakov, ki so odšli v obmejne predele ob Mojstrovko in na Vršič. Istočasno so prepeljevali v pokritih avtomobilih v isto smer. kot so vojaki odšli, razni vojaški material. Delavci, ki so bili dosedaj zaposleni pri pogozdovanju Mojstrovke, so morali takoj z delom prekiniti in oditi domov, da ne bi bili priča velikih obmejnih manevrov ali celo česa drugega. Ravno tako poročajo is Trbiža, kamor je prišlo precej vojaštva, a ga še pričakujejo. Pri Belopeških jezerih imajo vaje v ostrem streljanju redno vsak dan. Dalje je prišlo nekaj vojakov že v obmejne predele nad Idrijo. Dne 24. junija je prišlo v Godovič 1 bataljon pe šadije. vojaki taborijo na pašni ku, blizu našel j s Log 1 km za « * ^dušeno Godovičem in ob cesti Godovi*— hot* veljati Idrija. Tudi a Terkljanakegs 'm zmsgo- porotajo, da so tjakaj že prispeli "> jarsdi njega vojaki, in sicer v Zakriž in v M»kali. »li p, Cerkno samo, da j>h pa še pri- stare ceste in poti ter trasirajo sko vojno, ki bi uničila vse do-nove oddelke cest—več ali manj | sedanje kulturne dobrine, strateško zelo važne—, ki vežejo ostalo cestno omrežje z mejo in se tu stikajo z jugoslovanskimi cestami in potmi. Tako so letos na vse zgodaj spomladi pričeli z delom novo trasirane ceste, ki pelja is Ravber komande pri Postojni do meje pri Planini, dalje nov ko« cepte iz Godoviča nad Idrijo do malega obmejnega naselja Medvedje brdo, potem od prelaza Vrhuljica—bivša meja med Kranjsko in Primorsko pa do vrha Škofije, ki je tik ob meji na Cerkljanskem, is Veharš (pri Godoviču) — Mravljišče — Sp. Zavratec do meje. Vse te ceste so projektirane tako, da bodo služile predvsem avtomobilskemu prometu in so sedaj v delu. V od meje oddaljenejših predelih isvršuje ta dela vojaštvo, tik za mejo pa civilno delavstvo. Prav v zadnjem času pa so izvršile italijanske vojaške oblasti še brezštevila tras za ceste tik ob mejit ki bodo deloma vodile tudi na mejo, med drugimi cesto na 1630 m visok Porezen, ki se dviga nad Cerknem in je tik ob meji. Nova vojašnica tik la mejo Idrija, julija 1986. — Pred kratkim smo poročali o novi vojašnici sa obmejno milicijo, ki jo grade v bližini Godoviča. Danes pa moramo zabeležiti spet novo gradnjo kasarne za miličnike, ki jo grade kakih 500 m od drftavne meje, severno od ceste Godovič—meja (pri Hotedršici). To bo potem že tretja kasarna za milicijo v približno 6 km dolgem obmejnem odseku. Nove žrtve v Afriki Trst, junija 1936.—Kakor poročajo časopisi je dosedaj padlo, umrlo itd. v Afriki 2,312 Italijanov, 1,693 domačinov in 463 delavcev. Med temi ao našteta tudi imena naših fantov, v kolikor jih moremo v s led pokvarjenega pravopisa in pokvarjenih imen rasločiti. Kervatin Peter ii Vi-žinjana v Istri je padel na fronti in ne kakor je bilo prvotno poročano, da se je isgubil. Padli so dalje: Pavletič Ernest is Ro-cola, Vidmar Karel is Idrije. Fabretto (Kovačič?) Ivan is Sv. Petra na Krasu, Tronks Ivsn z Reke. Bstič Andrej is Postojne Kogej L ud v i k is Sp. Idrije. Vodstvo današnje Franoije je v rokah socialistov. Leon BI um hoče popraviti Lavakovo politiko ter sdruftiti vse driave, ki so za mir. Seveda priporoča iz zgoraj navedenih raslo» gov povsod demokratične režime. Glsvno glasilo francoskih so-oialistov je "Populaire". List je izredno lepo urejevsn ter se jako mnogo bavi s mednarodno politiko. O Jugoslaviji prinaša vedno temeljita poročila, žigosa, kar se mu tdi napačno in priporoča, kar misli, da bi koristilo državi in mednarodni politiki. List je obsojal diktaturo in politična preganjanja prejšnjih režimov. Odločno je obsojal In svaril, ker je zdrava Jugoslavija mogoča le kot svobodna demokratična država in v mednarodnem prijateljstvu z vsemi državami. Tako je trdi! "Populaire" že pred leti. Tudi sedaj, ko je nastopila Franciji Blumova vlada, se "Populaire" v celi vrsti člankov iskreno in z ljubeznijo zavzema, prvič sa notranjo kon- in Starši padlih dobe kako denarno podporo, predvsem pa mnogo sožalk s strani Mussolinija in podkralja Badoglia. Italija utrjuje severno mejo Trst, julija 1936,—Kot Je razvidno is raznih ursdnih infor- macij, so Italijani pričeli utrjevati svojo severno mejo. Letos, kljub tema. da so napovedali nadaljevanje utrjevalnih del ob itslijansko-jugoslovanski meji pri Trbižu, so s temi popolno-ms prekinili. Kot prsvi poročilo, odvsžsjo is skladišč pri utrdbah ves materijah kot cement, želeso itd. in ga prevažajo na avstrijsko mejo, kjer so pridali z utrjevalnimi napravami pri Vrstih, blizu Trbižs. Z veliki-mi utrjevslnimi napravami pa so pričeli letos tudi na Brenner-ju. Tu grade močan obrambni pas v svrho savarovanja proti morebitnem nemškemu vpadu. V delu imajo tudi tu bresštevila strateških cest, rasnih skladišč, vojašnic, podzemnih rovov, kavam In na neki visoki planoti celo letališče. Vse te naprave se izvršujejo s neverjetno naglico in v velikem obsegu.. Eksplozija pri metanju ročnih bomb Cerkno, junija 1936—V Novakih pri Cerknem so imeli 27. maja vaje z metanjem ročnih bomb. Nekemu finančnemu stražniku je bomba v roki eksplodirala in ga ranila kot tudi prisotnega kapitana finance is Idrije, tenentejs finance is Cerk-negs in ksrabinjerskegs brigadirja iz Novakov. '»«le imajo » soMdacijo in sa hfcoljšanje nje luna njega položaja. Francoski socialisti mislijo, da je sporazum s Mačkom nujen in mogoč ter se sklicujejo pri tem na njegovo iijavo. Ni «namreč bistveno, kako se uredijo notranje razmere, le urediti se morajo, da se bo potem na podlagi urejenih rasmer in v demokraciji vršila notranja konsolidacija in utrditev enotne dr*avne misH. Vse drug« je postrsnskega pomena. Ust tudi svetuje Jugoslaviji, da prizna Rusijo. Za Jugoslavijo je t» le formalnega pomena; je pa velikega mednarodnega pomena sanjo, ker vsaj sedaj nima samo prijateljskih sosed. V mednarodni politiki pa imajo sa vsako državo dobri odnošaji s čimveč sosedi izredno velik pomen. Končno pripominja list k zadnjim dogodkom, ki zbujajo sum, da se hoče Jugoslavija nasloniti na Nemčijo. V kolikor je to gospodarsko nujno, se da opravičevati. — Silno zgrešeno bi pa bik), če bi Jugoslavija hotela tudi politično posnemati Nemčijo. Gospodarske sveae z modernimi nedemokratičnimi državami so vedno nevarne sa male driave. Najbolj nevarna je pa kapitalistična metoda podkupovanja časopisja, ki je potem v alušks velike driave ter raakraja sdrave iivce in misH malih driav. Francoski socialisti se torej živo zanimajo tudi sa našo domovino. (Poučeni so dobro o notranjih razmerah, zato svsre in opominjajo narod in me roda j ne faktorje na potrebne reforme, potrebno politiko. l.ah-ko rečemo, da Jugoslavija še nikdar ni imela tako odkritega prijatelja, tako konkretnega In dobrega svetovalca, kakor ga Ima v sedanjem francoskem režimu, ki ga vodijo soeiaMstl. —4*o D. P. Thomasovo pitmo rmpu-blikanskemu New York, 27. Jul. — Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika, je včeraj obja- 1. en i no v spomenik na velikem letališču v Mo«kv!. Odprava odredb I proti piketiranju Jeklarske korporacije v novi ofenzivi Pittaburgh, Pa. — (FP) — Lenrisov odbor, ki vodi organi-aatorično kampanjo med želeaar-i in jeklarskimi delavci, je preko svojega pravnega svetovalca Lee j s Pressmana naananil. da bo veljavnost odredb, ki prepovedujejo piketirsnje in drug« delavske aktivnosti v stavkah, podvrgel prelakušnji n4 sodiščih. "Odkar se je pričela organ i s»-torična kampanja, je mnogo mestnih vlad, ki so pod dominacijo Jeklarskega trusta uveljavilo odredbe proti piketiranju," je dejal Pressman. "V Fsrrellu in Sharonu so mestni odborniki sprejeli odredbo, ki prepoveduje demonstracije na ulicah, nošnjo napisov in sbiranje večje skupine ljudi na pločnikih in cestah." Na podlagi Norriaoveg* zakona ne smejo federalni sodniki !*-dajati lnjunkclj proti mirnemu piketiranju. Sličen zakon Je sprejela tudi državna iegisiatura, toda avtoritete v mestih, v katerih imajo jeklarske kompanije vil pismo, ki ga je 24. t. m. na- ^no ba-edc* kljub Umu kršijo r*.ar» Mi.mwii zakon z odredbami proti piket t slovil na kansaškega governerja Landona, predsedniškega kandidata republikanske stranke. V pismu vprašuje Thomas Landona, kaj je njegovo natančno stališče glede jeklarskih delavcev in najemninskih farmarjev na jugu. Dalje hoče Thomas vedeti, kaj misli Landon s besedami, da "unijsko gibanje «nora biti prosto s vseh strani", katere Je izrekel sadnji teden v svojem prvem kampanjskem govoru v Topeki, ko je sprejel predsedniško kandidaturo. Protmsti proti cenzuri radia Washington. — Sklep zvezne komunikacijske komisije, ki J« odredila cenzuriranje vseh tuje-zemskih radio programov pred no morejo biti oddani v Ameriki, je naletel na večjo opozicijo s strani rsznih organizacij. Pro feeor Hatcher Hughes, pfd^BČ nik Splošnega sveta proti cenzuri, je karaktarisiral ta aklep komisije kot "neupravičeno raz tegnitev že prevelike moči cenzure" in urgiral komisijo, naj ta sklep umakne. Komisijo vprs-šuje za pojasnilo o vzrokih te akcije. Proti odloku je nrotesti raia tudi Ameriška liga Va civilne avobodščine. Ti in drugi protesti so toliko zalegli, da Je komisija odgodila izvajanje aklepa do 1. avgusta. ranju. Clinton Colden, vodja organi-zatorične kampanje v pittsbur-Akcm distriktu, poroča o novi o* fenzivi jeklarskih korporNcij. Te sedaj krožijo med delavci peticije, ki obsojajo aktivnosti Lewl-sovih organizatorjev. Od članov kompanijskih unij zahtevajo podpise in mnogim so že zapre-tile. da bodo isgubili delo, če bodo pristopili v pravo unijo. Ame-riiki jeklarski in železarski institut, organkuuija jeklarskega trusta, je ponovil grožnjo, ds ne bo trpel vmešavanja "zunanjih" organizatorjev, ki hočejo organizirati delavce v uniji Amalga-mated Assn. glede amendiranja federalne ustave, da se odvzame sodi-ttu oblast razveljavljanja zakonov, Sirmla Edward f. Hrfiradv pomožni delsvAl tajnik L. Uwia, predsednik radarske asi je. In Jaka 14 b v Turčiji Istambul, 27. Jul. — V silnem neurju s toče v okolici Ankare Je strela ubila U oseb in rsnils 30. Nevihte Je trajala lf ar. A« «U narodi! ta ali Mladinski M gvajcara prijatelja «11 sorodniku v deievtna? Ta )• «dial dar traja« vrednosti, Id ga aa Uapehi ljudske fronta vznemirjajo faiiate (Nadsljevsaje s t. stvsaU Po raspustitvi fašističnih lig je Blumova vlada odredila podržavljanje orožne in munieijake industrije in Francoske banke. Knotna fronta, ki jo tvorijo socialisti, komunisti in socialni radikale!, je danes trdnejša kot kdaj prej. Francija Je v dobi največje socialne transformacije in ta se lahko primerja bolj-ševiškl revoluciji v Rusiji. Fa-žisti v Italiji In nacijl v Nemčiji to vedo ln zato kričijo o anarhiji in kaosu v Franciji. Delavaki odbor obaodil magnatake bratalnoati ^mmmmmmmm (Nadaljevanje s 1. «treni.) spravljiv! opoticijl do unlonis-ma je Hardwlck poslal špione, da so prisluškovali pri vratih in pod dvorano, v kateri so se vr-ftile unljske seje. Odslovil je nekega delavca, ker nI hotel postati izdajalec in je v mnogih drugih oslrih neusmiljeno vihtel svoj sntiunljski bič." Javno zašliianj* o Bonnottovi mkUradiciji Springfield, 111. — V guvernerjevem uradu se Je te dni vršilo Javno zaslišanje o ekstra-diclji Sama Bsnnetts, zamorskega dninarja, ki je pribežal v Chicago is Arkansasa pred plantažnimi terorsti v zadnji stavki. ZasllAanje se Je vršilo brez Homerja, katerega je nadomestoval De Witt Bill-man, tajnik legisiatlvnega biroja, ki je rekel, da bo stvar predložil govemerju, ko se vrne s počitnic. Hennetta so ia-stopali II. A. Kuckne! od čika-ško postojanke Unije za civilne svobodščine, odvetnik K. A. Lovelace, M. Meyer in Albert Goldman od Lige za delavske pravice, rev, Claude Williams, ki je bil pretepen in »|>oden is Arkanaasa, ter H. L. MiUheU, tajnik Southern Tenant Fsr-mera unije. Bennett Je obtožen napada nekega "valpeta", ki ga js skušal prisiliti k sksbanju. Kar v tem ni uapel, je IlenneU tu sagrozi), "ds ga bo še dobil", nsksr je »lednjl |w>begn!l, ker Je vedel, kaj grožnja pomeni. Horner Je ekstradkijo že podpisal, toda js lagon odložil ns prizadevanje Bennettovega od-veUiiks in Workers KlghU ligs, katera urgira prijatelje avobo-de, nsj speli rsjo ns Homerje, ds umskne izgonsko tiralico. Odšlovitvmna plača za obrtina mornarji Man Franciscoi — Med Southern Pariftc kompanijo, ki obratuje obrežne ladje za prevažanje ljudi in blaga med Oaklan-dom in Kan Franciscum ter dvema mornsrekims unijama — ialaaaašlniiil iUaaiai^i 1 laaiiaM in v mariiatnmibi m ameii m » nnin sss National Organisation of Mas. ters. Mat«« and Fibts — js bila sklenjena pogodba, ki „določa "odslovitveno plačo" ali (. Oškodovanje delavcev, ki isgube ¿e> io valed novega mostu sli drugače. Pogodim je ■lične dogovoru med šelesničarskimi unijami In šeleanicami v svesi S vprašanjem konsolidacije Delavci s 1*-letno služI*» dobe enoletno odslovit veno plačo, oni, ki so v službi od >0 do IS let, sa 11 meee-eev in ostali s manj ko desetletno službo ps dobe odslovit vene plačo enega meseca sa vsake leto služI» To je drugi slučaj, ko je bila med unijami la podjetniki sklenjena laka pogodba. roke krog vratu, v očeh »o ji stale solca Stal sera nepremično us ari sanjo. Ponudil* mi jo ivoj« LitfU; niiM» ji mogel verovati^ čieto go-tovo se je irtvovala — to je bilo amn tftd-stvo, da bi poepešila konec. Dejala je nekaj. kar jo zvenelo nekako kot: "Soj vaj» imam vmmo rada T Zeio Ubo in nerazločno je dejala to, nemara nioem prav slišal, mogoče, da ni rekla baš teh besed; a vrgla m mi je • «iio na prsi, objela me aa kratek hip s obema rokama krog vratu, stopila na prste, da me je lahko docegia in je obetala tako nemara celo minuto. Bal sem se. da m morda sili, pokazati mi to nežnost in sem rekel le: "Kako 4te zdajle lepa!" Drugega nisem rekel. Z vso silo sem jo objel, stopil nazaj ia odšel s hrbtom proti vratom. Ona pa je ostala znotraj. Četrto poglavje Prišla je zima, oetra, vlažna lima, skoro brez snega, meglena, mrka, vekovečna nai, brez vsakega vetra vee ta dolgi teden. Plin jc gorsi po cestah skoro vee dan, pa vendar so se ljudje v megli za*vali drug v drugega. Vai glasovi, zvonenje cerkvenih zvonov, kragutjčki fljakarskih konj, človeški glasovi, udarci kopit — vee je zvenelo tako ubiti in rezko v tem goetem zraku, ki jc hgaJ med vse in preko vsega. Teden za tednom jc minil, vreme pa jc bilo in oetalo isto. Se vedno sem bivat Um doti v Domovini Vse tesneje sem bil privezan na to gostilno, to prenočidče za potnike, kjer sem nadel pribežališče vilic svoji prepeJnsti. Denar je bil *• davno porabljen in vendar sem ostal na tem mestu, kakor da mmm kako pravico do tega i&da spadam tja Gospodinja ni le ničesar rekla, a vendar me jc mučilo, da ji nisem mogel plačati. Tako so minuli trije tedni. 2e pred več dnevi sem zopet priče! pisariti, a se mi ni več posrečilo, da bi dovršil kaj poštenega, s čimer bi -bil zadovoljen; nisem ime. več sreče, najsi sem bil Še tako priden in poskušal od rana do večera; naj sem pričel karkoli, nič ni pomagalo, sreča jc odbeiala, in vedno sem se trudil zaman. V sobi drugega nadstropja, v najboljši sobi za goete, sem sedel in se poskuia! v tem. lasa prvega večera, ko sem imel denarja in sem lahko vse poravnal, sem bil neoviran tu gori. Tudi sem ves ta čaa upal, da bom navsezad-nje vendar dovršil kak članek o tem ali onem ter plačal sobo in kar sem sicer Ae dolgoval; zato sem tako naporno delal. Zlasti sem pričel neko stvar, a kateri sem mnogo pričakoval, alegorijo o poiaru v knjigarni, gšoboko-umna misel, ki sem jo obdela val s vso svojo marljivostjo in jo hotel izročiti "Glasniku" za odplačilo» "Glasnik" naj zve, da je to pot resnično pomagal nadarjenemu čioveku; prav nič nisem dvorni^ da zve to; veljalo je samo čakati. da me obeeoči duh. In čemu bi me duh ne obsenčil? čemu bi me ne obse učil v najdo-giednejšem času? Ničesar mi ni nedoetajalo; vsak dan sem dobil od svoje gospodinje nekaj hrane, zvečer in zjutraj nekaj kruha z maslom A to jc imelo spet svoje prednosti; v marsikaterih potafcajih mi je is pomagalo. Inteligentni siromak je mnogo fiaejši opazovalce nego inteligentni bogataš. Siromak se okrene pri slehernem koraku, ki ga napravi, nezaupljivo prisluškuje vsaki besedi, ki je čujc od ljudi, ki jih sreča; vsak korak, ki ga napravi, na lega zategadelj nje-goviat mislim in čuvstvecs posebno nalogo in opravile. Njegovo uho sliši in občuti finejše, izkušene jši človek je, njegova duša je polna opeklin .. » In dolgo sem govoril e opeklinah, ki jih ima moja duša Ampak čim dlje sem govoril, tem nemirnejša je bala; navsezadnje je vzkliknila parkrat brezupno: "Moj beg!" in je pri Um vila roke. Dobro sem videl, da ja mučim, nisem jc hotef mučiti, a vendar sem delal to. Slednjič sem menil da see» ji v grobih potezah povedal najnujnejše, kar sem ji bil imd povedati; njen obupani pogled me jc ganil in "2daj pojdem! Ali ne vidite, da mi leši roka *e na kljuki? Zdrsvstvujte! Pozdravljeni, vam pravim! Saj bi mi pač lahko kaj odvrnili, če vam dvakrat pravim pozdravljeni in sem ves pripravljen, da odidcnu Saj vas ne pro» sin* da bi vas smel ¿e videti, ker bi vas to mučile; ampak povejte mi : Zakaj me niste pustili pri miru? Kaj «cm vam storil? Jaz vam vendar ničem prišel na pot, kaj? Cemu se hipoma obračate od mene, ko da me niti več ne poznate? Zdaj ste me tako čisto raztrgali, da sem bednejši nego kdaj prej. Veliki bog. saj jaz vendar nisem Mecen, to veste prav dobro, če pecuo&te, da mi prav nič ne manjka. Tak pridite vendar in dzjte mi roko! Ali pa mi devdtte, da pridem jaz k vam! Ali smem? Nič ialega vam ne storim, samo za hip bi rad poklekni! pred vas, tja na tla pokleknil pred vae, samo za hip; ali smem? Ne, ne, potem ne starim tega, ne bom storil, ali slišite? Moj bog, čemu ste tako prestrašeni? Saj stojim čisto pri miru, še ne ganem se ne. Samo za hip bi pokleknil na preprogo, ravno tamie, na rdečo rado pri vaših nogah. Ampak prestrašil ste se; zato sem ostal tu. Ne koraka nisem napravil, ko sem vas prosil to, kajne? Prav tako nepremično sem stal kakor zdajle, ko vam kalem mesto, kamor bi bil pokleknil, tamkajie na rdeči roti na preprogi. Se s prstom jc ne pokaiem, še pokazati ne maram nanjo; opustil sem to, da bi vas ne prestrašil, samo poki mam ia pogledam tja — tako! In prav dobro veste, katero rošo mis h m, a mi nočete dovoliti, da bi pokleknil tam. strah vae je pred mano in zato se mi ne upate blizu. Ne razumem, kako vam je moglo dopustiti srce, da ste me nazvali blaznega! Kajne? Ali mar več ne mielite tako? Nekoč poleti — zdaj jc te davno temu — tedaj sem bil blazen ; delal sem preveč naporno ia pocabil hoditi opoklne pravočasno k obedu, če sem imel preveč misliti. To-se je dogajalo dan za dnem ; saj bi bil moral misliti na to, toda vedno sem pocabil. Bog nebeški vedi, da je res! 2iv ns pojdem odtod z mesta, če la-lem ! Tu torej vidite, kakškio krivico mi delate. Ni se zgodilo iz pomanjkanja, saj imam kredita, veliko kredita pri Ingebretu in Gra-vesenu, večkrat sem imel tudi dovolj denarja v iepu in si vzlic temu nisem lui pil jedi. ker sem pozabil. Ali me slišits? Ničesar ne rečete. ne odgovorite, ne stopite stran od kamina, kar stojits in čakate, da bi odšel . . .** Prišla je hlastno k meni in mi ponudila roko. Poln nezaupanja sem se osrl vanjo. Jeli pa tudi storila to z lahkim srcem? Ali je storila samo. da bi se me iznebila? O vila mi je bilo več treba obvezovati rok. Če sem pisal in s svojega okna v drugem nadstropju sem lahko gledal na ulico, ne da bi se me lotila omotica. Bilo mi je bolje v vsakem oziru in naravnost čudil sem se, da moja alegorija ni bila le dovršena. Nisem pojmil, s čim bi to bilo v zvezi. v tiskarsko obrt spadajoča