»
Li«« m koriati dalav-•keg* Hudetva. Delav ci mo op ra vI¿«ni do vaaga kar producirato.
This papar la davotad to the Intereete of tha working olaaa. Work-ara ara antitlad to all what thay producá.
IlMfM a* IHOld «t Chloafo 111- Uodtf
. mau»r, D.«-. 6. ItWT, »t tb« pob» offto« tb« Act of t:oa«r«»» of Mareb Ird, ime
Offici: 4008 V. 31. Str., Chieifi, III.
'Delavci vseh dežela, združite se!'
pazite1
na étevilko v oklepa|u-ki aa naha|a polag ra-iega naelova. prllepl|e-naga apodal ali	.
na ovitku. Ako (370) |a itavilka . . tadal vam • prihodn|o številko natega lleta poteča naročnina. Proel -mo. ponovita |a take|.
Sle v. (No.) 369.
Chicago, I11.96. oclobra (October) 1914.
Leto (Vol.) IX.
Zmisel evropske vojne.
Zakaj se bojujejo narodi v Evropi?
Vojna je bila vedno strašna rečf na j se vzame prezgodnja smrt neštetih ljudi, ki so komaj pričeli življenje, ali pa beda vdov in sirot, naj se pogleda na poteptana polja ali pa na razvaline in Črepinje uničenih, nenadomestljivih plodov znanosti in umetnosti, naj se misli na krvavo sedanjost ah pa na žalostno bodočnost — grozno je in nobeni rohneči slavospevi ne izpremene divjaštva v kulturo, grdobije v lepoto, zverinske surovosti, v človeško plemenitost.
Ali vojna je včasi potrebna za napredek člo-veštva. Kljub vsem njenim strahotam je včasi le ona zavarovala ali pa prinesla košček svobode.
Zedinjene države ne bi bile nikdar dosegle neodvisnosti brez vojne; le z vojno se je moglo odpraviti sramotno suženjstvo. Italija se je z vojno osvobodila avstrijskega, papeškega in burbon-skega iarma, balkanski narodi so si z vojno priborili začetke samostojnega državnega življenja.
Clovelko srce se krči, kadar zavihra furija vojne s plamtečo bakljo in golim mečem preko dežel; ali če ima krvavi boj velik, plemenit cilj, ki ga nikakor ni mogoče doseči brez puške in sablje, se mora srce pokoriti rasumu in sprejeti njegovo tolažbo, da je kri, ki moči zemljo, neizogibno seme napredka. Žalostno je, da se človeštvo ne more povzpenjati brez takih sredstev; ali dokler je suženjstvo na svetu, ga plemeniti značaji teže prenašajo kakoi smrt. Za svobodo je tudi vojna sveta.
Ali zakaj se sedaj bojujejo narodi v Evropi?
----To je ono vprašanje, ki označuje najgrozovi-
tejšo strahoto in kliče prokletstvo nad to klanje in nad one, ki so ga povzročili.
Ako bi imela brezprimerna morija smoter, ki bi ga bilo mogoče smatrati vsaj za postajo na poti napredujočega človeštva, ako bi trajno odpravila zla, ki izčrpavajo in more narode, ako bi njen u-speh vsaj olajšal težo, ki tlači delovne razrede, bi si rekli, da je cena, ki jo mora zopet enkrat plačati ljudsko pleme, velika, ali da je vsaj vredna do-„sezene^a cilja.	_
Toda o vsem tem ni govora. Narodi, obleče ni v uniforme svojih zatiralcev, zaznamovani z znaki gospodarjev, korakajo pod zastavami svojih tiranov drug proti drugemu, ne kot bojeviti narodi, temveč kot živi, ali slepi stroji, ki nimajo svoje volje in služijo le tujim namenom.
Kaj morejo pričakovati narodi od vojne, ki je bila spočeta, ne da bi jih bil kdo kaj vprašal in ki bo končana, ne da bi se kdo oziral nanje?
Ukaz je prišel: Zglasite se v vojašnicah; v štiriindvajsetih urah niste več sami sebi odgovorni, s svojimi možgani misleči in s svojimi srci čuteči ljudje, temveč vojaki, to se pravi bitja,ki morajo zatajiti vse, kar je v njih človeškega, pa se sukati in hoditi in ležati in ubijati in se dati ubijati, kakor veleva ukaz.
. Čigav ukaz? ... Voditeljev, ki si ga je ljudstvo samo izvolilo, da ga bo vodil kot izvrševalec ljudske volje, v njem takorekoč kristalizirane? Ukaz voditeljev, ki je odgovoren ljudstvu samemu, ker je v njem poosebljena misel ljudstva?
Kakšna ironija!
Devet desetin vojščakov, nosečih svojo kožo na semenj, ne ve nič drugega, kakor da jih je cesar poklical, ker "je bil prisiljen napovedati vojno." Eni so slišali nekaj zvoniti, da je Srbija zakrivila umor gospoda Franca Ferdinanda, katerega so toliko poznali kolikor gospoda Juansika j a ali pa gospoda Iksa Ipsilona. Kako je to zakrivila Srbija in zakaj je zdaj vojna neizogibna, tega ne ve ne pešec, ne dragonec, ne mornar ne topničar. Le to vedo, da bodo zdaj morali streljati in da bo sovražnik streljal nanje.
Sovražnik! Kateri sovražnik? Dimitre Tuco-vič, ki smo ga v Trstu, v Ljubljani, v Zagrebu imeli v svoji družbi, sodruga in ljubega, odkritosrčnega prijatelja? Ali Kaclerovič, ki je v skupštini kot dosleden, kremenit socialist obsojal vojno in kljub dejanskim napadom protestiral proti vojnemu hujskanju?
Sovražnik! Infamna, blazna, neumna beseda! Na tisoče jih je na drugi strani, ki čutijo in mislijo kakor mi, imajo z nami enake želje, enako delo, enake cilje. Možje so med njimi, ki so se bojevali in trpeli z nami. Bratsko roko bi mu stisnil in poljubil bi ga, če bi ga srečal; ampak ukaz je: Streljati moraš nanj!
Zakaj se bojujejo narodi v Evropi? ... Kadar bodo izčrpani, kadar jih bo toliko pobitih, da bo moral biti konec zaradi splošne oslabijenosti, ta krat bodo tirani ob zeleni mizi ugibali, kako bodo poslej pritiskali ljudstvo in si delili plen.
Kadar bodo zaradi slabosti svojih žrtev morali sklepati mir, ne bodo vpraševali narodov, česa si žele. Ne bodo jih povabili na posvetovanje in ne bodo jim dali besede, da odločijo, kako hočejo živeti poslej in iilečiti svoje težke rano. Domu jih bodo odkomandirali, sami pa se bodo pobotali, da bo zanje prav in složno bodo naložili narodom nov jarem.
Takrat bodo narodi zvedeli, čemu so se bojevali ...
Zadnji boj
ne bo bratomorno klanje, ne boj med sužnji, ampak boj za svobodo.
KO SO BOGA MOLILI,
so svirali kanoni in pele so svinčenke.
V	nedeljo j«* pobožna Amerika po cerkvah in tempelnih in vilicah nadlegovala Boga s preparirani-mi molitvami, kakor je želel pre-zident Wilson, ki j«* za .4 oktobra zaukazal molitveni »lan, hotee u-goditi pritisku vsiljivih* popov vh veroizpoved«nj Kapitalistični časopisi so ž»' par tednov objavljali vzoree molitev, da bi svojim pobožnim čitateljem prihranili težko delo misli.
V	mladosti so nas sieer učili, da mora molitev priti i/, srca, da j»' kaj vredna in <la kaj zaleže. Potemtakem že zaukazana molitev ne more biti dosti prida. Kakšno ceno pa naj ima prošnja <lo Boga, ki j» profesionalno sestavljena, objavljena v listu med vojnimi telegrami, poročili o Base-ballu in inserati, ter mehanično zmomlja-na z ustnicami, tako da misli kristjan ali žid, ko jo izgovarja, brez ovire lahko na börzo, na kurze iti na bluff, s katerim bo usekal konkurenta za uho.
Čudni ljudje so vsi ti katoličani, presbiterijanei, luteranei, pravo-, slavni itd.! Vsj uče, »la je Bog neskončen v vsakem oziru; neskončno moder, vsegaveden, vsegamo-čen. In vendar si domišljajo, »la ga morajo oni, ubogi črvi, prepričati, kako strašna je vojna, ter mu dopovedati, da j«» je treba končati z nebeškim ukazom. Kaj VNcga-vedni Bog doslej ni vedel, kaj se i?odi v Belgiji it) na Francoskem, v Prusiji in v Galiciji t Kaj se vojna ni pričela z dovoljenjem onega,
brez čigar volje se ne skrivi las na glavi in ne pade vrabec s strehi»?
Amerika moli za mir; nemški pastorji molijo za uspeh nemškega orožja; ruski popi žebrajo /.a zmago ruske armade; avstrijski farji moledujejo za poraz Rusov in Srbov . . . Vsi so njegovi zastopniki na zemlji in vsak zahteva od njega nekaj druzega. V tej blaženi deželi prosijo celo za konec vojne.
Le tega ne prosi nihče, da bi vsegamočni, ki vidi v srca, napravil konec brezpnimerili hinavščini, porajajoči te lažnive molitve in razširjene po svetu kakor strupeni plini.
Medtem, ko z jezikom licemer-sko molijo za mir, k a/.<><"• i se v katedrali in v sinagogi kakor v klubu ali na promenadi hotela Astoria, računajo njihovi ftpekulacijski organi pod lobanjo, koliko miljonov bi se lahko zaslužilo, če bi se Amerika militarizirala. In ko avtomatično mrmrajo na papirju natisnjeno molitev, odklanjajo v duhu predlog delavske deputacije, ki je zahtevala v tovarni boljše varstvene naprave, da se prepreči vsakdanje /uničevanje delavskega življenja.
Po Ameriki so paradirali p«) božjih hramih. In njihovo molitev je v Evropi spremljevala strahovita simfonija trdnjavskih topov in strojnih pušk. izvajana od cesarskih in carskih, od kraljevskih in
republikanskih muzikantov, pravoslavnih in luterskih, katoliških in angličanskih kristjanov, ki posvečujejo nedeljo in praznik z u-hijanjem brata, sina božjega, rojenega slučajno na drugih tleh in govorečega jezik druge matere.
Kno nebo se razpenja nad molečo Ameriko in morečo Evropo; nebesa ostanejo indiferentua za cerkveno kadilo in za «lini brzo-strelnih pušk. Le v glavah poštenih ljudi zbuja tisti Bog, ki ga nosi človek sam v srbi, spoznanje, da se vojne ne napovedujejo v raju in mir ne sklepa v nebesih, temveč da je razum dan človeku za njegovo porabo. Sam je kriv, če s<> ga slabo poslužuje, in sam je poklican, da ga obrne sebi v prid.
V Ameriki so molili; v Kvropi so kozaki jahali pod znamenjem križa, noseči smrt in pogin med sovražnikov»' vrste; v Kvropi so nemške bombe z napisom "Mit (i«»tt fuer Koenig und Vaterland'* ubijale »»»-le trume; v Kvropi polki m zbori rjoveli svoj luira, v Kvropi so se smrtni kriči izvijali iz prestreljenih prs . . .
Molitev ni pomagala in molitev ne bo pomagala, k»-r ni v nebesih lutk»', »la bi s»' sukala, kakor ji su-gerirajo hinavci in puhloglavci. Ampak na z»'inlji s»» ljudje, ustvarjeni za življenje, ki si ga b»>»l<» lahko varovali, ka«lar izvrše nauk, »la je njih moč v sporazumu in v slogi. Zilrulitev delavskega ljudstva je molitev, ki premaga tu»li vojno.
Po kakšni pravici?
Kdo je dal vladarjem in njih sebičnim tra-bantom pravico, da se igrajo z usodo narodov in obsojajo na tisoče in stotisoče nedolžnih na smrt, druge na dosmrtno pohabljenost? Kdo jih je pooblastil, da nas po svoji volji dele v prijatelje in sovražnike? Kdo je ukazal, da naj narodi s svojo krvjo plačujejo njihove račune?
Franz Jožef in Peter Karagjorgjevič imata nekakšen spor; ideje gTofa Berchtolda se ne vje-majo s Pašičevimi. Viljem Hohenzollern se na eni strani ne more pobotati z Nikolajem Hollstein-Gottorp Romanovom in na drugi strani s svojim sorodnikom Georgem v Londonfl.
Kaj nas to briga? Naj si poiščejo sodnika, kakor si ga morata poiskati Miha Molednik in Janez Prepirček, če se skregata in se ne znata sama po ravnati. Ali pa naj se, ker so žlahtni gospodje in poznajo viteška pravila, pozovejo vzajemno na dvoboj in naj se posabljajo, da bodo imeli kirurgi kaj opraviti z njihovimi plemenitimi telesi.
Kaj nas brigajo njihovi prepiri? ... Laž je, če pravijo, da ima Avstrija spor s Srbijo in z Rusijo in s Francijo in z Anglijo in z Japonsko. Kdo je Avstrija?
Narodi, ki prebivajo ob Donavi, pod Karpati in Krkonoši, v Alpah, ob Jadranskem morju, nimajo nobenih sporov s temi državami in njih prebivalstvom, ker nimajo niti prilike, da bi se prepirali z njimi. Zunanja politika je torišče male peščice modrokrvnih domišljavcev in narodi nimajo nanjo toliko vpliva kolikor posameznik na izbero svoje večerje.
Nikdar niso bili avstrijski narodi poklicani, da bi določili, kako naj se uravna njih razmerje do drugih narodov in držav. Včasi so slišali, da je "Avstrija" sklenila zvezo z Nemčijo in Italijo; tako so to slišali, kakor da gre za pogodbe med Feaki in Lotofagi. Včasi so čitali, da je imel Go-luchowski sestanek z Giersom ali pa Aehrenthal z di San Giulianom in da so razpravljali o "važnih vprašanjih zunanje politike ''
Narodi »o bili kakor gledalci v gledališču; drugi pišejo dramo, drugi jo igrajo, ljudstvo sme le plačati vstopnino, gledati in odobravati, če bi žvižgalo, bi policija napravila "red."
Le ena razlika je; včasi pokličejo narode, da pridejo na oder kot statisti — s puško, z bajonetom, s kanonom. Ker se je drama mogotcev tako zapletla, da je ne znajo rešiti.
Kdo jim je dal tako pravico? Iz kakšnega posebnega testa so zmeseni, na kateri posebni zvezdi so se splodiii, da smejo kakor bogovi goniti narode v smrt in pogubo ter brez kazni prelivati kri nedolžnih in solze vdov in sirot? Toliko božanske moči nimajo, da bi jih osušili, ampak vire uničevanja in groze znajo odpirati. Po kakšni pravici?
Meso tiranov je povsem enako kakor beračevo; če se Franc Jožef prehladi, dobi nahod, če se Viljem preobje, ga popade driska, če poči kaj v bližini ruskega Miklavža, se ustraši in nervozno strese. Peter ima mačka, ako popije preveč konja ka, in king George je kakor goba, če je predolgo krokal.
Dognano je, da je kri v vladarskih žilah rdeča in ne modra. Natančno tako so spočeti in rojeni kakor vsak človek in umreti morajo brez izjeme. Marsikdo med njimi zblazni in se vede kakor drugi umobolni.
Kateri vladarski um je prekosil duha Aristotelovega, Galilejevega, Voltairejevega, Shakespearovega, Goetheovega. Ibsenovega ali Tolstoje-.vega?
Pa vendar smejo, navadni, od hrane, podnebja, temperature, bacilov odvisni ljudje, napajati dežele s človeško krvjo in s potezo peresa razglašati strah in trepet narodom! Na tisoče boljših smejo gnati na morišče; sto in sto jih pada, izmed . katerih je vsak posamezni več vreden kakor oni vsi skupaj.
Vse to smejo. Kajti večina ljudstva je slepa in se ne zaveda svoje vrednosti in veljave. Tirani smejo vse, dokler so narodi prostovoljni sužnji. Vsa pravica je njihova, dokler jim dajejo hlapci moč, da se opirajo zanjo. Palico jim izročajo ponižne množice, in s tem jim dajejo pravico, da jih tepo — do krvi in tudi do smrti.
Nikjer ni zakona, da mora biti tako. Zakon, ki ga pozna priroda, je pravica močnejšega. Volk sme raztrgati ovco, ker ne more ovca njega. Medved mora plesati, kakor hoče cigan, ker ima v nosu obroč, cigan pa verigo v roki....
Kdaj prešine ljudi, ki vzdržujejo svet z delom svojega razuma in svojih rok, zavest, da niso manje vredni od zatiralcev? Kdaj jim zavre v srcih sram, da igrajo žalostnejšo vlogo kakor plešoči medved?
Pravica močnejšega velja. Niso li množice ustvarjajočega ljudstva vseh narodov močnejše, kakor peščica tiranov in izkoriščevalcev? Ne morejo li združiti svojih raztresenih moči v edinstvu, *. v organizaciji, in v njej doseči moči, ki premaga vsako krivično silo?
V potokih prelita kri brata Abelna ob Mezi in Visli, ob Sambri in Drini vpije v nebesa Proletarci, poslušajte njen glas!
PETDESETLETNICA INTERNACIONALE.
U.
Slio«l v Martins I lall v Londonu je bil sklican dne 28. septembra 1*64. Pomemben je bil v vsakem oziru. Vredno je, da sc vsaj nekoliko natančneje pobavimo z njiui.
Za predsednika je bil izvoljen profesor Beesly, ki se je v tistih časih zelo zanimal za in-tcruacionalo in se tudi aktivno udeleževal gibanja.
Francosko dcputacijo je vodil Henri L. To-luin. On je na shodu prečital odgovor svojih rojakov na adreso lomlonskega delavstva. Izkazalo sc jc, da Francozi popolnoma pritrjujejo angleškemu stališču, »la priznavajo potrebo mednarodne delavske solidarnosti iu odobravajo u-stanovitev organizacije, ki bi dala tej solidarnosti tudi zunanjo obliko in materielno podlago.
Na shodu se je razvila razprava, ki sc je zaključila s tem, da je bil izvoljen poseben odbor z nalogom, naj izdela pravila in program za mednarodno delavsko organizacijo. Oboje naj bi pro\ izorično veljalo do prihodnjega kongresa.
Izvoljeni in pozneje pomnoženi odbor je imel od začetka mednaroden značaj; med njegovimi člani je bilo enoindvajset Angležev, deset Nemcev, devet Francozov, šest Italijanov, dva Poljaka iu dva Švicarja.
Da se olajša delo, je bil izvoljen pododbor, ki^ naj bi sestavil načrte programa in jih predložil odboru. To se je zgodilo; pododsek je predložil dva načrta. Enega jc izdelal znani italijanski bojevnik za svobodo Mazzini, čigar ime sedaj razni šovinisti zelo po krivem zlorabljajo; drugi načrt je sestavil Kari Marx, najbistrejsa glava internacionale, globokoumeu poznavalec gospodarskih zakonov in stvarnik moderne socialistične teorije.
Karl Marx je bil rojen leta 1818. v Trierju, ter je študiral pravo in filozotio na vseučiliščih v Bonnu iu Berlinu. Začetkoma se je hotel popolnoma posvetiti akademičnemu življenju. Njegov temperament pa ga je vabil v politiko; problemi in živahno politično gibanje štiridesetih let ga je privedlo v časnikarstvo, kjer je mogel najbolje zadoščati svojemu notranjemu nagne-nju in porabiti svoje bogato znanje. Postal jc sotrudnik lista "Rheinische Zeitung", in je tam postal glavni urednik.\
Svobodomiselne ideje, ki jih je list razvijal, so tembolj dražile živce reakcionarne vlade, ker jih je časopis ognjevito zastopal. Cim več vpliva je pridobival list, tem besnejše je bilo nazadnja-štvo, in 1. 1843. je vlada kratkomalo zatrla "Rheinische Zeitung".
Nato se je Marx preselil v Pariz, kjer se je poglobil v narodno gospodarske študije. Ali tudi v Parizu ni imel miru. Leta 1845. je bil izgnan, pa je odšel do Bruselj.
Temeljito proučavanje narodnega gospodarstva je odprlo Marxu nov svet. Plodovi teh študij, ki so pomenili pravo revolucijo zgodovinskega pojmovanja, so se objavili v raznih spisih, ki jih je izdal v Bruslju. Bilo mu je pa tudi jasno, da ne zadostuje sama literatura, pa je razvil v družbi s Friderikom Kngelsoni živahno agitacijo. Leta 1847. je izšel od obeh sestavljeni glasoviti "Komunistični manifest", ki se je končal z zgodovinskimi besedami:
"Proletarci nimajo ničesar, kar bi mogli izgubiti, razun svojih verig, pridobiti pa imajo svet. Proletarci vseh dežel, združite se!"
Ko je bila revolucija leta 1848. tudi v nemških deželah v krvi zadušena, se je vrnil Marx v Nemčijo, da bi mogel «loma aktivno delati za socialistične ideje. Ustanovil je v Kelmorajnu list "Neue Rheinische Zeitung". Ali kar je izza revolucije ostalo svobode na Nemškem, je bila le navidezna. Že leta 1849. je bil novi list zatrt, Marx pa izgnan. Vrnil se je v Pariz, in ko so ga tudi odtod zopet pregnali, se je preselil v London.
Zaradi svojega bogatega znanja, svojih originalnih. ostro determiniranih idej in svoje sijajne dialektike si je kmalu v revolucionarnih krogih
piidobil velik vpliv.
Marxov načrt je bil soglasno sprejet. Od njega predložena pravila so priporočala, naj ostanejo posamezne delavske organizacije, ki sc pridružijo internacionali, v posameznih deželah ne-izpremenjene; upravo mednarodnih zadev asociacije |»a naj bi vodil generalni svet, ki bi bil sestavljen iz zastopnikov vseh združenih narodnost ij. Njegove naloge naj bi bile zlasti sledeče:
Posredovanje med delavci posameznih dežel; razsojanje v mednarodnih sporih med delavskimi organizacijami; poročanje o napredovanju delavskega gibanja v vseh deželah; mednarodna delavska statistika; zbiranje in objavljanje vseh za delavstvo važnih vesti.
Engelsove besede so označevale interuacio-nalo tako: Ona bodi delavska asociacija, obsegajoča najnaprednejše dežele Evrope in Amerike, ter naj takorekoč telesno prikaže delavcem kakor tudi buržvaziji in vladam mednarodni značaj socialističnega gibanja — proletaritu, da se ohra-bri in okrepča, sovražnikom |»a, da jih bo strah.
Resolucija, ki je izražala program internacionale, je obsegala v koncentrirani obliki temeljne nauke socializma in je služila vsem poznejšim programom socialističnih strank za podlago, (ilasila se je:
"Uvaževaje, da mora osvoboditev delavskega razreda izvojevati delavski razred sani, da boj za osvoboditev delavskega razreda ni boj za razredni pred pravice in monopole, temveč za enake pra vice in dolžnosti ter za uničenje vsakega razrednega gospodarstva;
da utemeljuje gospodarska podvrženost de-lavca pod prilastovalea delovnih sredstev, to so pravi virov življenja, hlapčevanje v vseh njegovih oblikah, družabno bedo, duševno zhujšanost in politično odvisnost;
da je torej gospodarska osvoboditev delavskega razreda veliki sklepčni cilj, kateremu mora biti kot sredstvo podrejeno vsako politično gibanje;
da so se vsi temu cilju namenjeni poizkusi doslej razbili zaradi pomanjkanja solidarnosti med različnimi panogami dela vsake dežele in ker ni bilo bratske vezi edinstva med delavskimi razredi razr\ih dežel;
da ni osvoboditev delavskega razreda ne lokalna, ne nacionalna, temveč socialna naloga, obsegajoča vse dežele, v katerih obstoja moderna družba in da je nje rešitev odvisna od praktičnega in teoretičnega sodelovanja najnaprednejših dežel;
da obsega sedaj se obnavljajoče gibanje delavskega razreda v najindustrialnejših deželah Evrope, ki izvablja nove upe, tudi slovesno svarilo pred reakcijo v stare zmote in zahteva neposredno zvezo še ločenih gibanj;
iz teh razlogov izjavlja prvi mednarodni delavski kongres, da priznava mednarodna delavska asociacija ter vse pripadajoče ji družbe in osebe resnico, pravičnost iu nravnost za podlago občevanja med sabo in do drugih ljudi brez razlike na barvo, vero ali narodnost. Kongres smatra za dolžnost moža, da ne zahteva moških in državljanskih pravic le zase, temveč za vsakogar, kdor izvršuje svoje dolžnosti. Nobenih pravic brez dolžnosti, nobenih dolžnosti brez pravic."
Ta brez ugovora sprejeta resolucija je bila podlaga, na kateri je počivala zgradba prve internacionale. Njen socialisičui značaj je bil popolnoma jasen, in sicer je bil to že znanstveno utemeljen socializem, prost vseh sanjarij in utopij. Na tej podlagi je internacionala rastla in izvrševala svoj neoporečni vpliv.
(Dalje prih.)
Klanje narodov v Evropi.
<^ez tri ledne traje bitka na Severnem Francoskem, se vedno neodločena. — Povsod so velike izgube. — Belgijci so se pri Antverpenu umaknili iz prve obrambne črte. — Z Ruskega Poljskega so Rusi baje iztisnili Nemce. — Velika bitka med Rusi na eni ter Nemci in Avstrijci na drugi strani na velikanski fronti od Baltičnega morja do Krakova se je pričela. — Japonci napredujejo pred Kjavčavom. — Posamezne praske se vrše v Afriki in v Tihem oceanu. --- Na morju se nadaljuje
splošen rop.
CANKAR ARETIRAN!
Iz Ljubljane poročajo, da so tam aretirali pisatelja sodruga Ivana Cankarja, baje zaradi "sr-bofilstva".
Lagali bi se, če bi rekli, da se čudimo. Nič več se ne bomo čudili, pa če zapre avstrijska policija prav vse ljudi, kar jih ni poslala v klavnico. Od lumpov se ne more pričakovati nič druzega kakor luinparija, in avstrijska policija dokazuje od dne do dne bolj, da je luinpovska.
Cankar je nedvomno najboljši slovenski novelist, in če bi pripadal kakšnemu velikemu narodu, bi njegove povesti "Na klancu", "Za križem", "Križ na Gori", "Hlapec Jernej in njegova pravica", "Nina" zadostovale, da bi bil slaven. Njegova vrednost ne bo zato nič manjša, če ga za-pro tako puhloglavci, kakršni so avstrijski policisti. Pač pa bo moralo biti kmalu vsakega av-strijskega državljana sram, če še ni bil zaprt.
Avstrija s svojimi političnimi aretacijami le dokazuje, da je izgubila njena eksistenca vsako podlago. Kakšen pomen more imeti taka država, ki mora zapirati svoje najboljše državljane, ker ne marajo zanjo T
Tolpa grešnikov, ki vlada v Avstriji, misli, da so državljani
zaradi države na svetu. Ali narobe je. In država, od katere sc državljani sami obračajo, je izgubila vsako pravico da obstanka Avstrija je zrela, d» pogine. Cim prej je bo konec, tem prej se bo Evropa približala svojemu cilju.
Živio Cankar!
KAJ SI BODO SE DOVOLILI?
Butte, Mont., 5. — Major Dan. F. Donchue, poveljnik narodne garde v Montani, je prepovedal izdajanje lista "Butte Socialist", ker je objavil kritiko milice.
Tako daleč je torej že prišlo s tiskovno svobodo v Ameriki, da si dovoljuje tak le major, kar uganja najčrnejša reakcija na Ruskem in v Avstriji.
To je mogoče v svobodni Ameriki leta 1914!
MEHIKANSKE HOMATIJE.
V Mehiki še ni miru. Lljudje, ki se temu čudijo, naj pomislijo, da razburjajo deželo notranji nemiri že desetletja, in da so imeli vedno tuji kapitalisti svoje prste vmes. V teh razmerah se jc moralo razviti strankarstvo in klikarstvo; poleg poštenih bojevnikov je vedno mrgolelo političnih špekulantov, tako da naposled drug drugemu ne zaupa.
Po deželi so vrftali hudi viharji.
Tako vznemirjenosti se ne poleže jo, kakor bi jih odpihnil. To pa seveda ni razlog.da bi se vmešava la Amerika, ki bi mogla z militan stičnim "posredovanjem" I«1 š< bolj zavozlati klopčič in povečat razburjenost.
Dne 2*1. septembra so plakati po državi Sonori naznanjali, da pro« glasi general Villa vstajo proti Carranzi. Zahteval je, naj Carian za odstopi in dejal, da ho na njego vi strani države Sonora, Zacatecas < 'hihuahua in ('oahuilc.
Pri Santa Barbara je prišlo 24 septembra do bitke, v kateri so bi le Carranzave čete premagane.
Villa baje zahteva, da prepust Carranza vrhovno poveljništv< gen. Fernando Iglesias Calderonu
Neka poročila pravijo, da se je sklenilo premirje in da se začenja jo pogajanja, katera vodi za Car ranzo general Alvara Obregon.
Carranza je baje izjavil, da pro stovoljno odstopi od predsednis tva, če tudi Villa izjavi, da ne bo kandidiral. Predsednik naj bi po stal Obregon.
Prezident Wilson pravi, da Amerika ne bo vmešavala.
se
Ce voliš fjneialistieno, glej da bo tudi tvoj tovariš tako volil.
Na «lan volitve dobiš kozarec piva; «Ive leti boš za to vsak dan plačeval.
Na francoskem bojišču.
Tudi zadnji teden s«> se brez odmora na«laljevali srditi boji na se-ernein Francoskem, ne da bi bila mogla ena ali druga stran «loseči znaten uspeh. Kakor zavezniki, tako so se tudi Nemci trudili, da pojačajo svoje pozicije z novimi četami. V posameznih oddelkih )<>jne črte so tu eni, tam «Irugi naskakovali in zdaj so imeli Nem-i, zdaj zavezniki kakšen lokalen uspeh, vendar pa ni bilo nikjer tate zmage, «la bi mogla vplivati na usodo cele bitke. Zdi se, «la sc je nemško desno (zapa«lno) krilo nekoliko umaknilo. To bi se dalo posneti po zadnjih uradnih vesteh iz ariza; na londonska poročila, ki odločno govore o zmagah zaveznikov, s«- ni zanašati.
Nemci p«rročajo o nekaterih uspehih' v okraju Roye. Ton poročila pa ni i>oaehno odločeu,' torej očividno ne gre za velike reči.
Jasno j«', da se izkušata obe strani pripraviti in kolikor mogoče pojačati, preden poizkusita takšno splošno akcijo. Da pa morajo biti tudi ti epizodni boji hudi, dokazujejo poročila o izgubah, ci so na obeh straneh zelo velike.
V BELGIJI.
Nemci nadaljujejo obleganje \ntwcrpena, kj«-r s«' je koncentri-ala glavna belgijska armada. Belgijci so nekolikokrat poizkusili izpade in poročajo, «la so imeli ne-v«»liko uspehov, kar je mogoče. Nikakor pa niso bili taki, «la l>i bili Nemci morali opustiti obleganje. Nasprotno pravijo zadnja poroči-a, «la je nemška oblegovalna ar-tiljerija tako poškodovala in deloma uničila zunanje forte, «la so morali Belgijci zapustiti prvo »rambno črto iu s<* umakniti v noti an je utrdbe.
NA VZHODNEM BOJIŠČU.
Ktdikor j«' po trezni ocenitvi poročil mogoče presoditi, se je na eni strani ruska, na «Irugi nemško-av-strijska armada združila in vsaka izdatno pojačala, tako da sega sk«>-aj enotna, večkrat zakrivljena »ojna fr«»nta «>«1 Baltiškega morja pa «lo Krakova.
Rusi poročajo, da so na Poljskem na nekaterih točkah premagali Nemci, ki so morali skoraj popolnoma zapustiti ruska tla. Baj«' se ruska armada ž«' pripravlja, «la u«lcre na Prusko.
V Galiciji ni položaj popolnoma jasen. Przeniysl oblegajo Rusi in so ga popolnoma o«lr«'zali od vseh komunikacij ;o tem ni dvoma. Nasprotno je pa prav malo zanesljiva vest, «la so Nemci in Avstrijci zbrali pri Krakovu «Iva in jhiI miljona mož, katerim «la stoji mi-Ijon Rusov naspr«)ti. Da so prišli Nemci Avstrijcem v Galiciji na pomoč, je skoraj gotovo. Nekat«^-ra poročila celo pravijo, «la so Nemci prevzeli vso upravo v Krakovu, «la so kratkomalo spodili avstrijske uradnike in «la st«>ji av-strijsko-nemška armada v Galiciji pod vrhovnim -poveljništvom prusk«jga generala Hindenburga.
Vsekakor je neverjetno, «la bi bili Nemci poslali v Galicijo toliko arma«l«) ,<la bi se bili občutno oslabili na Pruskem in se izročili nevarnosti, «la jih Rusi tam p«>ra-zijo in si opro pot v Berlin, ka-mor je car baje dejal, da mora priti še pred božičem.
Nekatere vesti trdijo, «la s«' je bitka pri Krakovu že pričela. Za Avstrijo je to na vsak način važen trenotek — nemara najvažnejši vse vojne; zakaj če bi bila njena arma«la tam zopet poražena, se odpre ruski vojski pot čez Moravsko in čez Ogrsko.
NA JUŽNEM BOJIŠČU
Tudi o položaju na jugu si ni mogočo napraviti popolnoma jasne slike. Kar se tiče vesti iz Niša in s Cctinja, jih ni mogoče jemati za suho zlato. Nemara pa so avstrijska poročila še bolj nezanes-
ljiva. Spominjamo se, da smo pred kratkim éitali jezno avstrijsko izjavo, ki je pravila, da je vsaka beseda iz Niša zlagana iu «la ni ne enega srbskega vojaka na avstrijskih tleh.
Zdaj pa z«>pct čitamo drugo izjavo, ki pravi: "Laž je, da so Srbi uničili 40. ogrsko divizijo; to sami dobro vedo, k«'r jim povzroča ta divizija pri V i še gradu veliko o-pravka."
Kaj se to pravi? Y i še grad je v Bosni, od Sarajeva kakšnih 50 kilometrov oddaljen, tor«-j na avstrijskih tleh. To je priznanje, da so Srbi v«'ii«lar precej pr«>«lrli v Bosno. Iti veliki avstrijski uspe-hi proti Srbiji so na ta način z<*lo podobni onim v Galiciji.
Srbi poročajo, <ia so zopet udr-li v Zemun, p«»brali tam veliko avstrijskega vojnega inat«'riala in se zopet vrnili. Poizkus Avstrijcev, «la bi pri Saben prestopili v Srbijo, s«' jc baje "zopet ponesrečil.
NA DALJNEM VZHODU
Japonci poročajo, «la olvleganje Tsingtava uspešnt» napreduje in upajo, «la se bo morala trdnjava v«lati. Veliko nemških vojakov je baje dezertiralo.
V AFRIKI,
Angleži so zas<dli nemški zaliv Luederitz v diamantnem distrik-tu.
Nemci so se polastili Kitovega zaliva (\Vallfisch-Bueht),ki je angleška last.
Francoska topničarka "Surpri-se" je zasedla «>bal Cacao v nemškem Kamenimi.
VOJNA V ZRAKU.
London, 27. sept. — Nemci so napadli danes iz zraka dvanajst mest. Pariz, Antvverpeii, Ohent in veliko manjših, mest v Belgiji s«» bombardirali Zeppclini.
Pri tem so bile ubit«' štiri oseb««; «Iv«' v Parizu, ena v Ghcntu in «uia v Dvnze. Cilj napadov je bil v Parizu Eiffelov stolp, v Antwerpe-iiu utrdbe, drugod pa vojaška skla«lišča.
Nad Ghentoni se j«' prikazal Zeppelin ter vrgel v mesto par bomb.
Ctrdbe v Antwerpenu so malo trpele, ker je morala križarka visoko leteti,da uide posebnim topovom, ki so zgrajeni izrecno v ta namen,
Tu«li iz Calais in Boulogtie s«* poroča, «la so se prikazali nad mesti avijatiki, ki so metali v mesto bombe.
Tiensin, 27. sept. — Vsak«> noč se dvigneta iz Kiavčava «Iva nemška aer«»plana, ki poizvedujeta pozicije Japoncev. Japonsko bro-«lovie menja potem vsak večer svoje pozicije, «la ni«!«4 bombam iz immških aeroplanov.
NOVE BOJNE LADJE.
London, 28. sept. — Nemčija je sklenila, da zgra«li v najkrajšem času še trid«'set po«lmorskih čolnov, ker je imela z njimi «loslej velik uspeh.
Rim, 28. sept. -— lz Pariza poročajo, da je francosko mornariško ministrstvo potrojilo števil«) delavcev v državnih arzenalih in da sc j«' povečalo obratovanje tu-«li v privatnih tovarnah za orožje in munieijo. Opremljajo sc trije novi «lrea«ln«>ughti, ter se bo skušalo kolikor mogoče hitro zgraditi 21 torpcilnih čolnov rušilccv po 1000 ton.
NEMŠKA ČRNA VOJSKA
Ko«lanj, 29. sept. — Tu sem so «lošla iz privatnih virov poročila, da kliče Nemčija po«l orožje vse moške med 45 in 55 letom.. V pri-četku vojne so rekli, «la ne bodo p«itrebovali teh letnikov, zdaj pa jih vendar kličejo.
KAJ JE S 17. KRANJSKIM POLKOM?
Rim, 30. — Poročevalce "Corriere della Sera", Amoldo Frac-carolli, ki je bil dva meseca dode
I jen avstrijskemu štabu v Galiciji, popisuje pa«!«'«* Lvova ter omenja pri tem tudi 3. ar mad ni zbor, ki št«*je tudi v«'liko Slovencev .Poro-čilo pravi dobesedno:
"Med 26, in 28. avgustom so j«? ruski artileriji posrečilo zavzeti dobro pozicijo, katere Avstrijci niso zapazili. Naenkrat je otvorila ruska artilerija strašen ogenj na 11. avstrijski armadni zbor, ki je bil kmalu popolnoma poražen.
3. armadni zbor, ki j«' bil poslati na njega meato, je zadela enaka usoda. Izmed 4000 mož, ki s«> tvorili 97. tržaški polk, jih j«' ostalo živih le 500; od 17. ljubljanskega polka pa jih j«k ostalo živih 1«' 3(H). Padli s«» vsi častniki."
Prinašamo to poročilo po svoji časnikarski «lolinoati, upamo pa, «la s«- ne vjenia z resnico. Strahu, da s<> slovenski polki prav hudo trpeli, se sicer n«- moremo iznebiti, da pa bi bili zašli v tako strašno katastrofo, ne moremo verjeti.
Omeniti moramo, «la so z Dunaja prvotno por«»čali, «la je 3. zbor poslan proti Francozom ;da je bilo to poročilo zlagano, je zdaj «log-nano.
ZADNJE VESTI Rusi na SedmogTaškem.
London, 5. - Exchange Telegraph poroča iz Bukarešta, da so Rusi, ko so zasedli glavna mesta Bukovine udrli na Sedmogra-ško (Krdelj.)
54 nemških zborov.
London, 5. - Švicarski vojaški krogi računajo, «la ima Nemčija 27 regularnih in 27 rezervnih ar-mo«lnth zborov na bojiščih, in sicer 24 na Francoskem, 6 v Belgiji in Alzaciji, 13 na vzhodnem Pruskem iu 11 med Tornoni in K rakovem. V «leželi opravlja službo IV» miljon črnovojnikov in prostovoljcev. 600.000 re-krutov s«' vadi in-meseca novembra bodo pripravljeni za boj.
Nemci pred Antwerpenom.
Berlin, 5. — Včeraj jc bilo izdano uradno poročilo, da so Nemci pre«l Antwerpenom zavzeli forte Wavre, St. Catherine in I)orp-weld. Trdnjavica Waclehem sc bombardira. Nemška vojska je zasedla Tcrmondc;
Celi polki utonili.
London, 5. — Central News poroča iz lVterburga: Nemci zapuščajo rusko ozemlje. Celi nemški polki so utonili v reki Njetnen, ki j«' poplavila okolico. Mnogo svojih oblegalnih topov so izgubili.
Na Francoskem.
Nemški telegrami pravijo, «!a j«- armada generala Klucka vrgla francosko levo krilo nazaj; francoski' v«'sti slikajo to tako, da so Francozi na tej strani pridobili nekaj tal, pa so se morali zopet umakniti nemški premoči.
V Belgiji.
Nemci pravijo, «la mora Ant-werpen kmalu pasti.
Na Ruskem.
Cra«lne ruske vesti trdijo, «la so bili Nemci pri Avgustinovu o«lloeeno premagani, «la so zapustili skoraj vso Rusko Poljsko in da prodirajo Rusi proti Allen steinu.
Na Ogrskem.
Iz Rima poročajo, da so Rusi prodrli že do Marmaroš Sigeta in prekoračili reko Tiszo (t) Papež.
Rim, 6. — Papež jc Franc Jožefu vnovič ponudil svoje posredovanje za mir.	'
Italija.
Milan, 6. — Na velikanskem sho«lu je soc. posl. Battisti iz Tri-«lenta govoril, da pru'akujejo avstrijski Italijani od Italije osvobrxlitev. Po sho«lu jc bila velikanska «lemonstracija; pre«l črnogorskim poslaništvom je množica pozdravljala Črno Goro.
ADVERTISEMENT
		
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvo
UtUMfljtM IS. JUUWà IM i		lokuritonrano M. («bmvs s 1mb v tlriavi Kuhi
Sedež: Froiitenac, Hans.
"GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kam Podpreda.: JOHN GORŠEK, Box 211, W. Mineral, Käu#. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kau* Blagajnik: FRANK STARČ1Č,Box 245., Mulberry, Kau« Zapisnikar: LOUIS BREZNI KAR, L. Box 38, Fronteuac. Kaa.
NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SET IN A, Box 26, Franklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Fronteuac, Kans. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. dprejomna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik« Vm denarne pošiljat ve pa fL blagajniku.
SOCIALISTI ZMAGUJEJO NA ŠVEDSKEM
" VORWAERTS" ZOPET DOVOLJEN.
FINSKI POSLANCI ARETI RANI.
"Neues Wiener Journal" poroča iz Stockholma Čez Berlin, da ho bili vsi člani finskega deželnega zbora zaprti. Oblasti v Hel-siugforsu ao baje iztaknile manifest, ki ga je — kakor trdijo — finski deželni zbor sklenil na tajni seji. Manifest poziva finski narod, naj porabi ugodni čas in se reši carskega jarma.
"Neues Wiener Journal" ni najzanesljivejši vir. Med tiste liste spada, ki krmijo radovedneže s senzacijami za vsako ceno. Vrhutega je nepošten list. 'Frankfurter Zeitung' mu je večkrat o-čitala, da sistematično krade članke in ga je naravnost imenovala tatu.
Vest sama na sebi pa ni neverjetna. Ruski carizem je finski deželi uropal en kos svobode za drugim.- Fincem je bila zajamčena popolna avtonomija, ali krvavi car, ki je tisočkrat prelomil svojo besedo, jo je prelomil tudi Fincem. In da ruske oblasti zapira jo poslance, ni nič nenavadnega.
Vsi narodi streme po svobodi; ali če jo bo sedanja vojna kateremu prinesla, je veliko vprašanje
«trelili Kitajci most in pognali Japonce nazaj.
Drugo poročilo pravi j Kitajska vojna stranka je proti Japonski, očim predsednik Juanšikaj noče ojne. Doslej še ni nikomur zna-no, kdo bo zmagal, splošno mnenje je pa, da bo v prvi vrat\odločevala ojaška stranka.
albanija.
Naša stara domovina.
"Rezultati volitev za švedski parlament kažejo, da bodo imeli socialisti 57, liberalci 57 in konservativci 86 sedežev. Liberalci so izgubili 14 mandatov, ki so jih pridobili socialisti. Tukaj mislijo, da bo po vojni sestavljena socialistična vlada". ~
Marsikomu pride ta vest nepričakovano, ker ubijajo dogodki na bojiščih zanimanje za vse druge, tudi za važne reči, o katerih bi sicer tudi meščanski Časopisi prav obširno pisali in modrovali.
Politični boj na Švedskem bi bil vreden največjega zanimanja. V deželi so letos že enkrat imeii volitve, ki jih je povzročila podivjana militaristična agitacija. Odkar je Sven 1 ledin izdal svojo prvo brošuro, ki je strastno zahtevala, naj se Švedska oboroži in pomnoži svojo armado, češ da jo mora Rusija napasti, je konservativna stranka prav s Sven lledinovimi argumenti silila v militaristično politiko. Medtem ko so se socialisti takoj z vso odločnostjo uprli novim vojaškim zahtevam, je bila liberalna stranka neodločena, ne-edina in nedisciplinirana. Vlada je bila liberalna, ali držati se je mogla le s pomočjo socialnih demokratov ,ker sama ne bi bila imela zadostne večine proti konservativcem.
Po zimi je vlada predložila parlamentu braiubno predlogo, katero so konservativci takaj izrabili za kričavo agitacijo. Zahtevali so armado, ki bi bila hipoma več kakor podvojila švedske vojaške izdatke. Kralj sam se je tako spozabil, da je osebno posegel v agitacijo, se udeležil militaristične demonstracije in govorančil za militarizem.
Švedska ni ne Rusija ne Avstrija; kralj tam ni božansko bitje, ampak človek iz krvi in mesa. Vlada si je odločno prepovedala, da bi gospod Oskar agitiral in da bi javno govoril govore, ne da bi jih odgovorno ministrstvo prej poznalo in odobrilo. Nastal je konstitucio-nalrn konflikt."Socialisti so s povečanim povdarkom naglašali svoje republikansko stališče, vlada je vrgla kralju svoje listnice pod noge, in Oskar si je moral sestaviti ministrstvo iz ljudi, ki nimajo v političnem življenju nobene veljave. —
Čc bi bila liberalna stranka dosledna in zvesta svojemu programu, bi bila s smotreno agitacijo, paralelno s socialno demokracijo tedaj lahko dosegla, da bi bila konservativna stranka popolnoma poražena in vladni sistem temeljito demokratiziran. Ali njeni voditelji se niso mogli zanašati na svoje lastne ljudi; desno krilo stranke je tako "liberalno", da bi najbolj spadalo med konservativce. To se je maščevalo že pri «pomladnih volitvah. Liberalci so izgubili nekaj mandatov, socialisti so jih pridobi-li, konservativci pa so ostali približno tam, kjer so bili.
Ko je potem potekla zakonita doba parlamenta, se niso liberalci oČividno nič spametovali, in posledice kažejo sedanje volitve. Zdi se, da se na Švedskem rapidno izvršuje proces, ki razdeli ves narod le v dva tabora: na eni strani bodo konservativci, na drugi socialisti. In takrat se prične odločilni boj.
Zadnjič smo poročali, da je vojaška oblast ustavila izdajanje glavnega glasila nemške socialne demokracije " Vonvaerts". Medtem so se Viljemovi junaki premislili in so dovolili, da sme list zopet izhajati, toda pod pogojem, da se "varuje vsAke agitacije za razredno sovraštvo". Vojaški modrijani pravijo v svojem odloku :
"Sedaj, ko koraka vsa Nemčija proti sovražniku iu ni govora o strankah, ampak le o enotni Nemčiji, je nujno potrebno, da se ne pridiga nobeno razredno sovraštvo."
Kakor v vseh zavojevanih deželah, ukazuje tudi na Nemškem militarizem neomejeno iu neodgovorno. Od socialističnega lista lahko zahteva, kar hoče, in lahko ga tudi ustavi. Militarizem zahteva, da se opusti "razredno sovraštvo."
To zahteva od socialističnega lista. Zakaj ne zahteva tega od kapitalistov in od države T Na ti soče ljudi so kapitalisti, ko je izbruhnila vojna, vrgli iz tovarn, drugim so znižali plače. Ali je to razredna ljubezen?
(itali smo "Vonvaerts" leta in leta. Nahajali smo v njem razredni boj, ne pa razrednega sovraštva. Da je list pod pritiskom cenzure izza napovedi vojne previdno pisal, se razume samo ob sebi. Ali to ne zadostuje vojaškim mogotcem. Kapitalisti lahko počenjajo, kar hočejo, socialistično glasilo pa naj bi molčalo.
Tudi Viljem je dejal: Zdaj ne poznam strank, ampak samo Nemce. Toda kapitalisti poznajo kljub temu svoj žep in izkoriščajo nemške delavce. Iu država prav tako. Vojni jetniki morajo delati za tisto hrano, ki jo dobivajo, delavci pa morajo stradati.
Iz Berlina javljajo, da je založba "Vorwaertsa" obljubila, da izpolni zahtevo vojaške oblasti. Mi pa upramo, da si bo dal list rajši zapreti uredništvo, kakor da bi trobil na povelje gene ralnega štaba.
ITALIJANSKI SOCIALISTI ZA NEVTRALNOST.
Kodru g, ki se je te dni pripeljal iz Italije, nam poroča:
Vesti, da bo Italija gotovo posegla v sedanjo vojno, so brez podlage. Res je, da ni v Italiji nikjer ljubezni do Avstrije. Ko je ta poslala Srbiji znani ultimatum in je bilo očitno, tla hoče vojno bodisi iz svojega nagiba ali pa na zahtevo Berlina, je vse italijansko časopisje svarilo vlado, češ da nt1 veže Italije nobena pogodba za tako agresivno vojno. V Rimu je znano, da je posebno Nemčija na razne načine pritiskala na itali jansko vlado, naj se spomni na svojo zavezniško dolžnost.
Tudi če bi vlada imela voljo ve dobro, da je zanjo povsem ne mogoče podpirati Avstrijo. Za kaj vse javno mišljenje v I talij je nasprotno Avstriji.
Nacionalistične stranke so za čelc veliko agitacijo po svojem časopisju — za vojno proti Avstriji. Razne vznemirjajoče vest o velikanskih izgubah, ki so ji imeli avstrijski italijanski polk in poročila, da zbira Avstrija vo jaštvo na italijanski meji in utrjuje, so povzročila veliko raz burjenosti. Nacionalisti so prire dili več demonstracij proti A v stri ji iu zahtevali mobilizacijo Toda organizirano delavstvo ne želi vojne; socialisti so imeli im pozantne mirovne manifestacije in so tudi vladi popolnoma jasno povedali, da ne marajo vojne. Si cer je pa res, da tudi socialist ostro obsojajo avstrijsko provo kacijo, in kolikor je ob sedanj vojni mogoče govoriti o simpatijah in antipatijah, so njih simpatije vsekakor bolj na strani zaveznikov, zlasti na strani Francozov in Belgijcev.
Splošno je upati, da ostane Italija nevtralna.
Rimski listi poročajo iz Drača, a je albanski senat izvolil sina odstavljenega turškega sultana Abdul llamida, princa Burhan E-lina, za albanskega vladarja in ztraja na tem, da mora v Albaniji vladati mohauicdancc.
Rimsko časopisje se obširno pc-a s to zadevo in poziva vlado, naj poskrbi, da se urede albanske razmere. <'«' se prizna izvolitev Edina, e to baje blamaža za Italijo.
"Tribuna" pravi, da pričakuje-o vojaški krogi v Rimu, d a.za sede talija Valono.
Princ Wied, ki je bil iz Bene-tuek odšel v Švico, je baje Nemčiji ponudil svojo službo.
zanesljiva poročila.
Kako telegrafirajo razni meščanski poročevalci tjavendan in {.ako nezanesljive so take vesti, razvidi čitatelj, če primerja sled« če brzojave:
Sofija, 27. sept. — Rusija in Sr->ija si na vse načine prizadevata, da bi pregovorili Bolgarsko, na napove Avstriji vojno.
Sedaj se nekaj sliši, da se snuje nova balkanska zveza, kateri pristopi Turčija, Rumunska in Bolgarska. Vse te državo simpatizira-jo namreč z Avstrijo in Nemško. Rumunska ni dovolila Rusiji, da bi poslala svoje čete čez romunsko o-zemlje na Ogrsko. Nova balkanska zveza bi razpolagala z 2,000.000 vojakov.
Pariz, 27. s<nt. — Iz Bukarešta poročajo, da so dijaki vseh (?) u niverz sprejeli resolucijo, ki zalit» va, da noj Rumunska napove Avstriji vojno.
Bukarcšt, 29. sept. — Med kraljem Karolom iu vlado je hud spor. Kralj zahteva, naj se Rumunija pridruži Avstriji in Nemčiji; vlada je pa izjavila, da se takoj lahko mobilizira, če gre proti Avstriji
preden so Sli molit.
VAILLANT 0 NEMČIJI.
"SALONSKI VORWAERTS \
Sodrugi v Berlinu imajo humor. V sedanjih časih si ga je sicer težko ohraniti, zato pa je tatn, kjer ga je še kaj ostalo, bolj zapopran...
Dunajska Arb. Ztg. poroča:
"Kakor je znano, ni le bavarska, ampak tudi pruska vojna u-prava preklicala ukaz, s katerim je bilo vojakom prepovedano či-tanje socialno demokratičnih listov. Od tega časa jih prinaša poljska pošta vojakom v fronto. To pred pošiljamo.
Sredi največjega prometa se je zadnjič opoldne vozil siv vojaški avtomobil "Pod lipami", ampak približno pred prestolonasledniko-vo palačo ni mogel dalje zaradi velikanske gnjeČe. Prodajalec 4JVor-waertsa" z velikimi napisi na prsih in na hrbtu se je preril skozi množico in zaklical z glasom bojne trombo: "Gospodje generali, kupite salonski Vorwaerts, sedanje glasilo pruskega vojnega ministrstva!
Razlegel se je gromovit smeh; častniki in občinstvo so kupovali za tekmo.
Po vesteh iz Pariza je socialistični poslanec Vaillant, ki je izza Jauresove smrti vodja francoske socialistične stranke, izjavil:
('e ne uničijo Nemci sami nadvlade. nemške avtokracije, mora biti uničena od sedanjih vojnih zaveznikov. Če bi Nemci porabili sedanjo priliko in ustanovili nemško republiko, bi bilo to jamstvo, da bodo v bodoče varovali mir, kar bi bilo v prid vsemu svetu. Čc Nemčija v sedanji vojni zmaga, bo to nesreča za vso Evropo in za ves svet, zakaj blazno tekmovanje v oboroževanju se bo nadaljevalo in še stopnjevalo. Grozni militarizem bi narode še bolj obremenjeval kakor doslej. Zmaga zaveznikov bi dala Franciji in Angliji večji vpliv pri uspešnem nastopanju za demokratične interese vsega ljudstva v Evropi in interesu končnega miru.
HOMATIJE NA DALJNEM VZHODU.
Neprostovoljna satira je navadno učinkovitejša od tiste, ki jo je treba z napet jem možganov zmisliti...
V	nedeljo so šli Američani molit za mir.
V	soboto je izdala ameriška mornariška liga, katero podpirajo prav tisti velekapitalisti, ki so stali pri molitvi v prvi vrsti, nujen oklic za povečanje pomorskega oboroževanja. Liga, ki hoče uvesti veliko kampanjo za pomnožitev ameriške mornarice, upo/.arja na veliko razliko med politiko miroljubov in med svojo politiko, pa trdi, da je za mir tre ha tiste priprave, po kateri stremi liga, nepripravljenost, ki jo zagovarjajo prijatelji miru, pa vodi v pogubno vojno. "Ultra pacifisti — pravi oklic — se boje, da so Zcdinjene države v nevarnosti, da postanejo vojaška sila. Mornariška liga spoznava, da je nevarnost Zedinjenih držav na drugi strani, v premajhni vojski in mornarici, pravi pa, da postane ob močni mornarici pod kontrolo ljudstva militarizem z njegovimi prisiljenimi nabori in av-tokracijo ter z razmeroma veliko vojsko nepotreben."
Liga podpira torej zahtevo mornariške generalne komisije, da naj postanejo Zcdinjene države pomorska sila z oseminštiridc-setimi velikanskimi bojnimi ladjami.
To je bila satira o pravem času.
Tz Pekinga poročajo: Japonci so poskušali zasesti vso železniško progo na polotoku Šantung prav do mesta Tsinana, kar se jim pa ni posrečilo. Pri Tajuho so raz
Bati se je, da bo na Nemškem zmanjkalo železa. Šestintrideset tisoč oficirjev in vojakov nemške vojske je od Viljema že dobilo železni križ za osebno hrabrost. Odkod bo dovolj železa, če bo vojna dolga?
• '
Neki belgijski vojak je dobil od kralja Alberta dedično plem stvo, ker je baje ubil enega nem škega oficirja in devet vojakov.
Plemstvo je plemenita reč! •
Demokratom ne zadostuje pro hibicija pijač. Zdaj uvajajo turi prohibicijo živil z nedosežnimi cenami.
NASA STARA DOMOVINA. Balkanci naj se tepo!
Prva balkanska vojna se je kon-ala. (Mrin je padel v roke Bolga rotn, ki so ga bili oblegali s srbsko pomočjo; Skader so zavzeli Črnogorci. Poizkusi Turčije, v kateri je bil stari Kjamil paša pod-cgcl fanatičnemu temperamentu En ver bega, da bi pripravila svojo vojsko do ofenzive pri Čataldži, so se ponesrečili. Turčija je podpisala londonski mir.
Medtem se je poslabšalo razmerje med Srbijo iu Bolgarsko. Tudi Grška, ki je pridobila veliko več ozemlja, nego bi bila mogla pričakovati, po merilu svojih u-spehov in pomoči,ki so jo zavezni ki imeli od nje,si je zaželela še več in bi bila rada profitirala na račun Bolgarske. Ta pa je bila v stiski tudi zaradi Rumunije, ki je že od začetka balkanske vojne zahtevala kos bolgarske zemlje kot "odškodnino" za to, ker se je Bolgarska po večala v Traciji in Macedoniji.
Med Srbijo in Bolgarsko je bil dogovor, da sprejmeta razsodišče ruskega carja, če ne dosežeta sporazuma. Tako posredovanje v kakršni koli obliki, bodisi direktno razsodišče ali pa konferenca balkanskim ministrskih predsednikov v Petrogradu, bi bilo lahko zavarovalo mir na Balkanu, ki so ga želele vse velesile.
Ena vlada pa je bila, ki si ga ni želela: Avstrijska! Na Dunaju so komaj čakali, da si planejo zavezniki v lase; hoteli so, da bi se balkanski narodi še bolj oslabeli, da bi izkrvaveli in da bi se potem dunajska roparska diplomacija lah-1<o z njimi igrala kakor hrustova hči s pritlikavcem kmetom.
Avstrijska diplomacija je neprenehoma intrigirala; v vseh balkanskih spletkah so bili njeni prsti. Avstrija je podpirala Rurau-nijo, obenem je protežirala Bolgarsko. Lagala pa se je povsod, vse je hotela voditi za nos in uveljavljati je hotela na Balkanu ti sto podlo politiko, ki jo vodi ves čas doma: Preprečiti slogo in spo razum, naščuvati narod proti narodu, državo proti državi.
Prva balkanska zveza je bila Avstriji najhujši trn v peti. Cet-u li to še ni bila taka zveza, kakršno zahtevajo balkanski socialisti, je vendar pomenila velik napre-lek. Sporazumne balkanske države, katerim se ne bi bilo treba bati vzajemnih konfliktov, bi se bile z združenim delom lahko gospodarsko in kulturno razvile ter rešile tujega — avstrijskega in ruskega vpliva. Mogoče bi bilo, da bi se bila zvezi pridružila tudi Turčija in Albanija, in tako bi bili vsi balkanski narodi dobili podlago za mirno delo in za preporod in napredek.
Prav tega pa Avstrija ni hote la. Najbolj jo je bodel napredel Srbije v oči. Namesto da bi bila svojim jugoslovanskim narodom omogočila svobodno politično živ l jen je ter gospodarski in kulturen razvoj, pa s tem pokazala, da s« ji ni treba bati tekmovanja Srbi je, si je vtepla v glavo, da mora biti Srbija ponižana in ukročena
Najprej je mislila to doseči nolgarsko krvjo.
Poizkusi posredovanja med Sr bijo in Bolgarsko so Avstriji silno kvarili «potit. Nedvomno je, da je unajska diplomacija naporno vplivala na Ferdinanda Koburža na in jezuitsko izrabljala njegovo gorostasno častihlepnost, ki mu je pričaravale sanje o balkanskem carstvu in o nasledstvu Simeona Velikega.
Dognano je, da se je bolgarska vlada trudila za ohranitev miru Tudi Pašicevo ministrstvo si je prizadevalo v tej smeri. Bilo je že skoraj gotovo, da sprejmeta obe državi petrogradsko posredova nje.
Avstrija se je namrdovala. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je v budimpeštanskem parlamentu — avstrijski parlament namreč kakor navadno v važnih dobah ni zboroval — razlagal stališče avstrijske skupne vlade :'Nič se ne vmešavati v balkanske spore! Če imajo balkanske države kakšne prepire, naj napravijo same, kar znajo; če se hočejo stepsti, naj se stepo!'
Naj se stepo — to je bila želja Avstrije. Zato ni sama hotela po sredovati za mir, zato je sugerira
la Balkancem, naj tudi ruskega posredovanja na sprejmo. Njen račun je bil ta, da zmaga v novi vojni Bolgarska, da bo Srbija pobita in skrčena, Bolgarska pa da bo morala oddati kos svoje zemlje Rumuniji.
In avstrijska želja, da se ponesreči mir, se je izpolnila. Tisto noč, ko je bilo takorekoč gotovo, da sprejmejo v Belgradu in v Sofiji posredovanje, so ob Bregalnici počile puške. Bolgarska vlada je bila sama presenečena; ukazala je svoji vojski, naj nemudoma ustavi boj — ali bilo je prepozno. Proti njeni volji se je pričela vojna ; preko njene glave je Kobur-žan Ferdinand ukazal napad. In Koburžan je bil orodje Avstrije.
Le uspeh ni bil tak, kakor si ga je želela Avstrija. Srbija ni bila pobita, temveč se je Se prav znatno povečala, Bolgarska pa je bila stisnjena od vseh strani; od zapa-da in jugozapada so jo napadali Srbi, Črnogorci in Grki, od severa je prodrla rumunska armada, od jugpvzhoda je prijahala turška kavalerija v Odrin.
Socialisti uničujejo obitelj! — Ali so socialisti povzročili vojno, ki trga moža od žene, ki ubija o-trokom očeta in jemlje staršem zdravega sina, da ga izpremeni v pohabljenca?
OB NASTOPU
Važno pri vsakem listu je, da naročniki dobivajo redno list. Da se to izvrši redno je seveda naloga upravitelja. Nič ne ujezi bolj naročnika, ako je naročil list, in ga ne dobi. V takem slučaju se marsikateri naročnik tako razhu-di, da več noče lista. Mogoče se je izvršila majhna napaka pri sestavi naslovnika ali kje drugje, in naročnik ne dobi lista. Zato je najbolje, ako se naročnik takoj pritoži, ko se mu ustavi list, ako e še upravičen do njega, da se tako odpravi napako.
Kadar se naročite na list, pošljite svoj natančni naslov, pri spremembi naslova pa stari in novi naslov.
Poleg naslova na listu je števil-ka v oklepaju. (Sedanja številka Proletarca je (369) ). Ta številka znači, s katero številko poteče naročnina. Ako številka ni pravilna, pišite nemudoma dopisnico, da se zadeva pravilne uredi. V nekaterih slučajih naredi pomoto naročnik — oziroma zastopnik, včasih upravnik, večkrat pa tudi stavec pri korekturi naslovnika. Odpravili pa bodemo lahko vse napake, ako vsak izvrši svojo dolžnost.
Obračam se do vseh sodrugov, ki so zastopniki "Proletarca", da mi 8poroče vsako napako. Ako vidijo, da pritožba ni imela uspeha, naj se ubrnejo potem do sodr. Frank Podlipca, predsednika di-rektorija, da se stvar preišče.
Dne 5. oktobra sem prevzel u-pravništvo "Proletarca" in storil bom vse, da zadovoljim naročnike in zastopnike lista. Storite še vi svojo dolžnost, da bode po slovanje točno. Ne odlašajte s pritožbami ampak pritožite se vselej takoj, kadar imate vzrok za pritožbo.
Sodrugi na delo. Proletarec je edini slovenski socialistični list v Ameriki. Zapomnite si, da Proletarec ni lastnina posameznih oseb. List je Vas. Na kratko povedano: Proletarec je lastnina vseh slovenskih delavcev, kateri so organizirani v "Jugoslovanski socialistični zvezi". Upravnik tega lista ni Vaš "boss" ampak Vaš uslužbenec.
Delavci, sodrugi. Naša delav ska dolžnost nas veže, da ima naš list toliko naročnikov, kolikor je slovenskih delavcev v Ameriki!
FRANK SAVS.
SPLACUJETE DOM, DELATE.
KO
Lesarne v Arkansasu in Lousi-ani prodajajo zemljišča po ceni z malo vplačnino in dajo dovolj časa za izplačevanje. Družine dotični-kov žive lahko vdobno z obdelovanjem vrta, krave, prašičev in kokoši. Kadar ni dela na farmi, je delo v lesarni in družbe ga rade dajo. Poskusite. Pišite ali se zglasite o-sehno za vse podrobnosti pri L. M. Allen, P. T. M. Ročk Island Lines, Room 718 La Sallc Station, Chi-cago, IU. Pomoč vsem naseljencem na razpolago
(Advertisement.)
PROLETAREC
LIST ZA 1NTERKSK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAlll TOHEK.
— I aatoik ia udajttclji -
Jugsslsvssska dslavsks tiskovna druibi
v «liiea|i. IHinoif.
Naroiiiina: Zs Ameriko »2.00 ta celo leto. $100 ss pol lets. Za Lvropo $2.60 z* celo leto, $1.26 m pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliK* je poleg novega naznaniti tudi stari naslo9.___
llltiniht oritnilKil« Jm«o«I — NcitUiifM ■«•»• » Aa*«4kl. —
V§e pritotbe friede nerwinega poÄiljsnjs lists in dnigih nerednosti, je poiiljatl
predsedniku drutbe fr. Podlipcu, 5039 W. 25. PI. Cicero. 111.
PROLETARIAN
Owmmd »md publi^K^i •»•rjr TimmUjt by
bilk Slifii Virkaii't Pikilki«! Company CHicafo. Wtinsis_
Subscription rstes: United States and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half vear. Foreign countries $2.60 a year $1.21 for half year.	»:•
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4OOS W. SI. STREET. CHICACO. ILLINOIS Telephone: L AWN DA LE 9677
BEDA, BEDA, BEDA!
bilo to ft« »trsAnejAc. Ce dobi rlovck poleg tuberkuloze še ko lero, jc to tudi grosnejše; ali tuberkuloza je že sama /ase dosti huda. Četrtina delavcev v mestu, kskršno je Duusj, brez kruhs — to k s že tako bedo, da mora človeka obhajati strah in trepet.
Kako naj se preživi to ogromno število brezposelnih ljudi, tega ne zna povedati vlada, ki je s svojo hudodelsko vojno zakrivili, da so brezposelni. Vlada sicer nekaj govoriči o sistematični akciji za posredovanje dela; toda kje hočejo Stuergkh e eoiupagni^ bella posredovati» *e stoje tovarne in molče mašinef Ali postane A v strija tako socialna, da prevzame sama industrije iu nastavi potem brezposelne ljudi v državnih to varnah iu obratih?
Predobro poznano to državo in vlado, pa vemo, da hi morali naj prej izgubiti pamet, da bi potem mogli verjeti kaj takega-----
Ljudje silijo na Dunaj. Kam pa naj silijo? Mar v Belgrad ali v Moskvo? Saj so jih učili, da živi na Dunaju cesar,ki je oče svojih narodov. Pa gredo k 44očetu". Zdaj bodo že spoznali, kako je s temi očeti.
AVSTRIJSKA JUSTICA.
Avstrijska vlada roti ljudi, naj ne hodijo na Dunaj. Tega ne de la brez vzroka, zakaj mnoga poročila pripovedujejo, da beže ljudje trumoma iz onih krajev, kjer je vojna, na Dunaj.
Le za vzorec objavljamo nekatera teh poročil.
Dunaj, 25. sept. — Prebivalci so začeli zapuščati bosenska mesta in prihajati v sredino dežele, posebno pa na Dunaj. Po Dunaju se vrše procesije, pri katerih prosijo ljudje Boga, da bi kmalu zavladal mir v deželi.
Dunaj, 26. sept. — Cele trume beguncev iz -Vzhodne (Galicije so prišle na Dunaj. Magistrat je v največji zadregi, ker ne ve, kam z njimi. Kar se je moglo oddati javnih poslopij, so urejena za bolnišnice za ranjence. Brezposelnost je med tukajšnjimi delavci velikanska. Za begunce iz drugih krajev ni mogoče poskrbeti dela. Bati se je tudi nalezljivih bolezni.
Krakov, 27. sept. — Iz zapadne (»alicije beže nešteti prebivalci iz strahu pred Rusi, ki poplavljajo s svojim vojaštvom vso deželo. Največ jih beži proti Dunaju ....
Vlada je izdala sledeči mili oklic:
Dejstvo, da je skoro v vseh delih avstr. monarhije vsled prenehanja ali vsaj omejitve mnogih obratov postalo zelo veliko ljudij brezposelnih, upravieuje misel, da bodo potem, ko se zopet obnovi živahnejši osebni promet na železnicah, velike množine brezposelnih stremele proti državnemu glavnemu mestu, v nadi, da dobe ondi dela in zadostnega živeža. Potrebno pa je, da se pravočasno in z vsem povdarkom opozarja, da se tem iskalcem dela na Dunaju ne nudi ugodna prilika za delo in preživljenje, ker je ondot, kolikor se da približno ceniti, ena četrtina vseh onih, ki so navezani na delo, brez kruha, in ker bi nadaljni dohod brezposelnih ne samo povečal bedo, temveč tudi oviral sistematično vpeljano, na celo monarhijo raztezajočo se akcijo za posredovanje dela. Ljudje, ki so brez posla, s»* radi tega nujno svare, da se ne podajo na Dunaj iskat dela. ako si niso že poprej zasigurali gotovega delovnega prostora. Pri tem se izrecno opozarja, da preti iskalcem dela, ki bi sli kljub temu opominu na Dunaj, nevarnost, da bi morali porabiti prihranke, ki so jih izza boljših časov prihranili, ter da bi morali, ko spoznajo brezupnost svojih nad, apelirati na javno milosrčnost, ki bi jih pa v kljub vsej požrtvovalnosti drugih stanov^ v očigled ogromnim tozadevnim bremenom komaj mogla varovati najgrenkejše bede. Istotako se prebivalstvu nujno odsvetuje prihajati v deželna stolna mesta, ako si prej ne zagotovi gotovega dela.
Kdor pazno čita, mu bo ta oklic zaminiv iz raznih razlogov. Vidi se, da jc v njem previdno pomešana resnica z lažjo.
Predvsem najdemo tu priznanje, da je na Dunaju četrtina vseh ljudi, ki morajo živeti o< dela, brez kruha. Seveda, če bi jih bila polovica brez kruha, bi
Porotna sodišča so odpravljena.
tkomalo prepoveduje nositi črnino. Avstrija je radikalnejša.
Stvar ji' namreč ta, da Avstrija irez policije sploh ničesar več ne oprsvi pri svojem ljudstvu. Vsaj zaupati ne more, da bi njene prošnje in želje še kaj zalegle pri ljudstvu, katero je vse čase nesramno goljufala, odirala, za nos vodila in v bedo pehala.
Torej prepoveduje. Najbržc na podlagi svojega zloglasnega paragrafa 14.
44 Žalovat i je policijsko prepovedano." Morda vise zdaj na javnih prostorih tablke s takim napisom, kakor se drugače čita: "Pse voditi po parku je prepovedano;" MTukaj je prepovedano hoditi"; _"Nezaposlenim je vstop prepovedan" . . .
Kaj pa, če kdo nima drugačno obleke kakor črne? Nikjer iti povedano, da mu kupi v tem slučaju vlada drugo. Ce bo vojna še kaj časa trajala, pa si ljudje sploh ne hodo mogli kupovati obleke, bodo morali še nagi okrog hoditi, pa jim ne ho mogoče prepovedati l'a je sploh zanimivo, da vstaja Avstrija proti črnini. Menda s» niti ne zaveda, da vstaja s tem pravzaprav sama proti sebi, ker je vendar črna, da ne more hiti bolj. l'a lie da hi bilo tudi popom prepovedano strašiti JM» mestih in vaseh?
anih od šrapuelov; to je znamenje, da je moralo biti okrog njih tudi dosti vojakov ranjenih.'
Resnica je krvava. Vso pa bomo zvedeli še le, kadar bo vse oiieano.
OBRAVNAVA PROTI MORIL CEM FRANCA FERDINANDA
Keuterjeva agentura je dobila i/ Amsterdama brzojavko, da se začne obravnava proti morilcem »restolonaslednika Kratica Ferdinanda in njegove soproge 5. novembra v Zagrebu. Obtožnica obsega preko sto strani.
Srbski major Tankosič, o katerem pravijo, da je bil tudi zapleten v atentat, je padel v bojih ob reki Drini. Obravnava se vrši pred vojnim sodiščem. Vsi obtoženci bodo skorajgotovo obsojeni na smrt na veftalih.
Zdaj bo torej obravnava Zdaj >o še le mogoče zvedeti, kaj je dokazano in kaj ni. Kljub temu s»' že dva meseca vojskuje K v ropa zaradi reči, ki jih ima še le ta obravnava spraviti ua dan.
Ali je vojna res zaradi atentata? Kdo je tak otrok, da verjame to?
Dne 2. sept. je izšla naredim celokupnega avstrijskega ministrstva, s katero so do konca meseca julija 1915 odpravljena porotna sodišča v vseh kronovinah .Z ozi-rom na vojno so bila**že 31. julija 1914 odpravljena porotna sodišča v Dalmaciji, (»alieiji, Bukovini in za okrožni sodišči v Tešinu v Sle-ziji in v Novem Jičinu na Mora v-skeni. Vojne razmere so dale po-vod, da s«* je to zdaj raztegnilo ua vso državo. Vlada jc to odredila, ker je jako mnogo takih ljudi, ki prihajajo kot porotniki v pošte v, poklicanih v službovanje pri armadi, tako da bi se ponekod sploh ne dale sestaviti porotno klopi. Vrh-tega je pa vlada tudi uvaževala, da hi porotniki v sedanjih časih in pod vtisom vojnih dogodkov ne i-meli potrebnega notranjega miru in potrebne prevdarnosti, da bi mogli posamezne slučaje presojati po dokazanih dejstvih in popolnoma ločeno od drugih dogodkov, ki z dot ič n i in i slučaji niso v nobeni zvezi. Ta naredba celokupnega ministrstva je izšla s privoljenjem najvišjega sodišča. Vsi kazenski slučaji, v katerih so doslej sodila porotna sodišča, pridejo odslej pred kolegije štirih sodnikov; slučaji, pri katerih se zna glasiti obsodba na več kakor pet let ječe ali celo na smrt, pa pridejo pred kolegije šestih sodnikov.
Suho dejstvo je torej to, da je avstrijska vlada prelomila temeljni zakon, ki zahteva poroto. Eno zakonolomstvo več ali manj že ne pride v poštev pri avstrijski vladi. Na vesti ima že toliko podobnih zločinov, tla jih je itak težko šteti. Tudi se nihče ne čudi postopanju teh hudodelcev.
Ali čemu izdaja taka utemeljevanja? Tistih dvanajst mož, ki jih je treba za porotno klop, bi s«' že v področju vsakega sodišča še <|<>hi-lo; saj menda še niso poklicali šestdeset in sedemdesetletnih ljudi na vojno. In kar se tiče "notranjega miru" in 44prevdarnosti", ima o tem soditi zakon, pa ne vlada. Saj ta reč tudi v mirnem «'asu ni vedno idealna.
V resnici gre le za to, da ne b porotniki vedno tako sodili, kakor si želi vlada. In zato pljunejo gospodje na Dunaju še enkrat na postavo.
AVSTRIJA — OPICA.
RANJENCI
V zadnji številki Proletarea smo poroeali, kako milo prosi nenišk kancelar Bethinan llolhveg Nem ce, naj za božjo voljo ne nosijo čr nine in naj ne žalujejo, dokler m bo vojna končana.
Lahko hi si bili mislili že tedaj da najde berlinski glas odmev na Dunaju; saj Avstrija pravzaprav ni nič druzega kakor filialka Nem čije in njeno vladanje nič kakoi posnemanje nemške vlade. Vsa or ganizacija avstrijske armade navadna kopija nemške vojske avstrijske postave so prepisane po nemških, še celo policisti v Avstri ji morajo nositi pikelhavke kakor na Pruskem.
In res se je zgodilo, kako se j moralo. Le z malo izpremeuibo Nemčiji kancelar apelira na pre bivalstvo, avstrijska vlada pa kra
Avstrija se izpreminja v velikansko bolnišnico. Ondotni listi objavljajo izkaze mrtvih, ranjenih iu bolnih, ter pokrivajo z njimi cele strani, dasi priobčujejo le žrtve polkov iz one dežele, kateri izhaja dotični list. Praški časopisi objavljajo, kdo leži \ praških bolnišnicah, dunajski n« navajajo niti vseh, ki so v dunaj skih špitalih. ker nimajo prostora za toliko imen. Ljubljanski sti iščejo imena slovenskih vojakov in takih, ki služijo pri doma čili polkih.
Natančnega pregleda ni mo goče dobiti ob tej metodi, drugač ne se pa časopisi ne morejo posluževati. Zdi se pa, da vlada namenoma pospešuje nejasnost iu <onfuzijo, ker se boji razburjeno sti prebivalstva, če bi izvedelo so resnico. Ali nekoliko pojma že dobi elo-ek, če pregleduje uradne iz-azc.
Da so na Dunaju vsakovrstna javna poslopja za silo izpremeni v bolnišnice za ranjence, j» znano. Tako je tudi v Pragi in po vseh večjih mestih. V Trstu so na primer v vseh gledališčih in po šolah urejeni špitali. Toda anjence oddsjajo tudi v manjša mesta. Tako n. pr. leže vojak slovenskih polkov med drugim 1 Varaždinu in v Otočcu. Otočac je malo mesto v Liki, komaj toli ?o kakor Novo Mesto. Navad no sta tam dva bataljona vojakov in ondotna vojaška bolnica za lošča ravno vsakdanjim potre tam take male posadke. Otočac nima železnice; od Ogulina ali pa od Senja je skoraj dan vožnje vozom. t'e pošiljajo ranjence tu li tja, je to dokaz, da se..napol njujejo z njimi vsi kraji, v kat( ih je kaj kakšni bolnišnici po-lobnega.
O«lkod bo za toliko nesrečnih judi dovolj zdravnikov'!
l'rsdni izkazi so polni opomb 4lahko ranjen". In listi, ki morajo tiskati to, kar jim pošilja ces. si. korespondenčni urad in kar jim dovoljuje preventivna cenzura. objavljajo 41 izjave ranjencev", ki se bodo "kmalu vrnili na »ojišče". j
To je.veeinoma pesek v oči prebivalstvu. Za lahko ranjene, ki se lahko kmalu vrnejo na bojišče, so poljski špitali. Teh ne bodo pošiljali iz Galicije v Ljubljano, v Trst, v Karlovac. Ampak kdor ne umira, je zdaj oficialno "lahko ranjen".
Dunajska " Reichspost" poro-ea, da so pripeljali med ranjenci s severnega bojišča na Dunaj poveljnika 17. pešpolka polkovnika A. barona Stillfrieds pl. Rathe-nitz, šrapnel ga je ranil na desni roki. Z njim so pripeljali tudi pol kovnega adjutanta Tomaža Klimanna.
Po tem je soditi, da so imeli naši kranjski Vanezi zelo krvav krst. Kadar je ranjen polkovnik in njegov adjutant, so ranjeni tu Tudi od lju
IZ KONGRESA
V	\Vashingtonu se bavijo zdaj glavno s tremi predlogami. Zbornica poslancev ima v razpravi Jonesov predlog, ki se tiče neod visnosti Pilipin. Republikanski gospodje mu nasprotujejo in se sklicujejo na sedanjo vojno. Ali ta ugovor je le izgovor, zakaj vojna v Evropi ne dokazuje ničesar proti neodvisnosti filipin skih otokov, temveč le potrjuje, da je v vsaki tuji vladi nevarnost.
Senat se bavi s poročilom skupne konference o 01aytonovi proti-trustni predlogi. Posebno ostro je kritiziral to poročilo senator Norris.
Vsa protitrustovska politika meščanskih strank je smešen bluff, s katerim bi nekateri poli tični graftarji radi zamazali vo-lilcem oči. Zakoni gospodarski ga razvoja se ne dajo ustavljati z nobenimi kongresnimi sklepi. Koneentraeija kapitala se vrši in se bo nadaljevala, pa naj dekla-m i rajo v NVashingtonu karkoli Po vseh deželah, kjer so izkušali z zakoni 44varovati" srednje stanove, so se blamirali. Tudi v A-meriki so se že blamirali; ampak menda je bilo še premalo.
V	finančnem odseku so demokrati pri posvetovanju o vojnem davku črtali § 2., ki nalaga davek na bančni kapital in na prebitke; namesto tega davka, ki j» bil v zbornici poslancev že spre jet, so sklenili kolkovino na čeke menice in druge trgovske papirje
Zakaj so to storili, že vedo; da vek na kapital bi se nekoliko te že prevalil na ljudstvo; kolki pa zadenejo vsakega, ki se mora po služevati papirjev, vzeti kakšno posojilo i. t. <1. In tistega, ki mo i a operirati z majhnim denarjem zadene vsakakor bolj kakor veli ke kapitaliste.
Zasedanje bo baje odgodeno 15. oktobra. Pred volitvami bi meščanske stranke rade še malo varale volilee.
PERSONOV PROCES
di drugi fantje.
bljanskega domobranskega polka št. 27 je bilo več ofieirjev težko ranjenih^ veliko jih je poškodo-
Zavedni delavci ne zahtevajo v svojem boju z izkoriščanjem no-»enega privilegija. Enake pravice to je vse. Ali teh ni v Ameriki. Namesto objektivnosti kažejo oblasti pogostoma kričečo prist ranost, podpirajo iu protežirajo kapitaliste, kjer ravnajo krivično er ovirajo in brutalizirajo de-avce, kjer postopajo pravično.
•Vsled tega je razredni bqj v A-meriki tako zastrupljen kakor ni-tjer na svetu ne. Če bi vestno primerjali boje med delom in kapitalom v Ameriki in na Ruskem.
vemo, če se ne bi izkazalo, da se porabi v Ameriki več brezvest-11 ost i, več brutalnosti, več krva vili sredstev kakor v Rusiji. Zgo lovina velikih stavk v eZdilijenih državah je polna takih povesti, o caterih se zgraža ves svet, če so jih storili kozaki. Nič ne bi bilo odveč, ako bi se zgražala Amerika tudi tedaj, kadar jih počenjajo pretepaške oborožene tolpe miljo-narjev in miljarderjev.
Persono v proces osvetlil je le nialo*epigodo; ali mnogo takih malih dogodkov — malih v primeri z veliko groznejšimi, ki so se odigravali skoraj sočasno — sestavlja zgodovino, ob kateri bi se morali zamisliti oni, ki hočejo vplivati na usodo Zedinjenih držav.
Prizor, zaradi katerega je Person, urednik "Strike Bulletins" pred sodiščem, se je odigral dne 30. decembra 1913 v Clintonu, lil.
Person je bil že prej večkrat napaden od nasilnih stavkokazov in od deputyjev illinoiške centralne železnice.	s
Obtožba očita Personu umor. Obramba, katero vodi zagovornik Frank Comerford, izjavlja, da je bil Person od Musscrja napaden in da je streljal za obrambo svojega življenja.,Comerford je izjavil pred Sodiščem: 44 Popolno o-prostitev zahtevam, ali pa smrt."
Boj za sestavo porotniške klopi je bil hud. Porotniki so sami far-merji. Ne more se torej reči, da sme obtoženec od njih pričakovati posebno naklonjenost.
Obtožba si je zelo previdno izbrala svoje priče: Klerke, trgovce in farmerje, ki so odvisni od illinojške centralne železnice in katerim jc unija vsaj antipatična. Državni pravdnik je zahteval, da se prečitajo članki iz Strike Bul-letina, ki jih je pisal Person, ter je izkušal izvajati iz njih. da je bil Musser žrtev zarote.
Vseh prič je bilo devet na strani obtožbe, katero zastopajo državni pravdnik Williams iz De-Witt Countvja, državni pravdnik Evereth Smith iz Logan County ter odvetnik L. Herrick kot zastopnik illinojške centralne železnice, o kateri je bilo v razpravi toliko govora, kakor da gre bolj
zanjo kakor za ustreljenega sttvvr kokaza.
Potem so prišle priče obrambe ua vrsto. Odvetnik Comerford jifi je naznanil 125. Z njihovim zaslišavanjem je dobila stvar takoj drugačno lice. Več prič je izpovedalo, da je Musser izvabil Persona z napačno telefonsko vest jo ua kolodvor iu ga tam zahrbtno napadel.
Farmer Samuel llagler izpoveduje, da je svaril Persona, češ da je njegovo življenje v nevarnosti; če je Person potem nosil revolver pri sebi, ga je nosil vsled tega svarila. — Strojnik A. Rathburn priča, da mu je Musser dejal: 44Le pazi, jaz že dobim Persona."
Točaj v Bryantovem salonu Bert. Foist pravi, da je slišal, ko je Musser telefonično vprašal: "Si li ti to, Blondie?" — Blondie je bil Personov priimek , . . Tele-fonistka gdčua. II. MeCanu je povedala telefonsko številko, katero je poklical Musser in številko salona; dobro se spominja na ves dogodek . . . F. Kirk, čigar ime je Musser rabil pri telefonu, pravi, da je Musserju sam povedal, da je naročnik "Strike Bulletina" in da si dopisuje s Per-sonom.
,Devet prič je izpovedalo, da je Musser napadel Persona in da je ta streljal v samoobrambi, nikakor pa ne od zsdej, kakor bi bil rad sugeriral porotnikom državni pravdnik. Nekatere priče potrjujejo, da je bil Person ves krvav v obrazu in tla je prijel za revolver šele tedaj, ko se je močni in brutalni stavkokaz drugič zakadi) vanj.
Za dokaz je predložil zagovornik tudi Personov površnik, ki je ves poškropljen s krvjo.
Kurjač ill. c. železnice p. Taylor pripoveduje, da je potegnil Musscrja od Persona; stavkokaz pa se je boril z njim, da je mogel zopet naskočiti Persona.
Zdravnik J. J. Conden iz Bloo-mingtona priča, da je bil Person še dva dni po sferi, ko ga je pre-iskaval, v močni nervozni razburjenosti in duševni iritaciji, kar je pripisati surovemu napadu Mus-serjevemu.
Senzacionalno je vplivala izjava gospodične Helen Jones, časnikarske poročevalke, ki je v glavnem povedala sledeče: Državni pravdnik Williams me je v svoji pisarni prosil, naj ne povem Per-sonovemu zagovorniku, da je stal Musser nasproti Peraonu, ko je ta streljal . . .
Zagovornik je predvedel še več prič, ki so na svoje oči videle dogodek in potrjujejo, da je bil Person napaden.
Person sam je opisal dogodek tako kakor priče.
Drugi zdravnik je podal poro-
rč
Za ameriške razmere je v mnogih ozirih zelo značilen proces, ki se pravkar vrši v Lincoln, 111. proti mlademu uredniku Karlu K Personu, obtoženemu, «la je namenoma ustrelil nekega stavkokaza po imenu Anton Musser.
Nihče se ne more veseliti, da so štrajki v Ameriki tako pogosto ma spojeni z nasilnimi dejanji. A li tega gotovo ne bi bilo, če bi bile Zedinjene države res pravne dr žave v popolnem pomenu besede in če bi delavci uživali tisto var stvo, do katerega imajo pravico.
Oficialnim zastopnikom Zedinjenih držav je neizmerno veliko ležeče na tem, da bi Amerika uživala dober glas in Spoštovanje po svetu, zlasti po Evropi, flotovo i ma ta razmeroma mlada državna organizacija veliko pogojev, da postane uspešna tekmovalka sta rih kulturnih držav in »la jih nad-k ril i. Ali tega lepega cilja prav gotovo ne doseže, če bo tudi liada lje tako bagatelizirala delavskr, vprašanja kakor doslej in če prepusti kapitalističnim pijavkam, da smejo preskakovati vse ograje zakona in pravičnosti.
Ameriški Družinski Koledar za leto 1915.
Sedaj v tisku. Izide prve dni novembra.
OjKizarjamo sodruge in prijatelje na naš "Koledar", kateri lx) jx)šekal vse koledarje, kar jih je bilo izdanih v slovenskem jeziku v Ameriki.
Naš "Koledar" bo imel 192 strani, vezan v trde platnice in bo obsegal skrbno izbrano in zelo zanimivo vsebino: povesti, črtice, pesmi, poljudno-znanstvene razprave itd. Dalje bo obsegal okrog 50 slik.
Glede vsebine lahko omenimo stoletno pratiko, poštne informacije (cene mketne poste, u poštni hranilnici tid.) obširni "Letni pregled", tolmač tujih besed in dolgo vrsto statističnih jxxlatkov, ki so važni za delavce. Pripovedna vsebina je večidel izvirna, delo naših pisateljev. Veliko slik je iz coloradskega in michiganskega štrajka, evropske vojne itd.
Natančni opis vsebine in slik prinesemo v kratkem.
"Ameriški družinski koledar'* bo sploh prava zakladnica lei>ega, poučnega in informativnega berila, katerega bi ne smel pogrešati noben slovenski delavec v Ameriki.
Cena 35 centov s poštnino vred.
Naročite takoj in čim uide, polijemo brei lamude:
"PROLETAREC" 4008 W. lisi SI.. CMmjo, III.

VABILO NA
'Vinsko trgatev in ples'
katero priredi
Žensko Društvo "Nada" št. 102 S. N. P. J.
v nedeljo dne 11. oktobra t. I. v
"NARODNI DVORANI"
vogal So. Racine A**., in 18. ulica.
Začetek lorno ob 2. popoldne.	Vstopnina 25c.
Dam« v .prtmitvu ao vstopnin« proti«.
Za mnogoštevilno udeležbo se priporoča ODBOR.
^ frtff;-da je bil Person vca zhit in krvav po obrazu
Pričeli ho ae govori zagovornikov in obtožbe.
Oproščen!
2:1 ur je trajalo posvetovanje porotnikov o krivdi iu nekrivd».
V nedeljo ob 3 popoldne, po 22 balotih, «o izrekli pravorek: Obtoženec ni, kriv! Ko je sodnik razglasil sodbo, s katero je bil Per-. son oproSčen, se je razleglo odo-bravauje po dvorani, in množica na ulici je z burnimi klici izražala svoje zadoščenje.
Person se je vrnil v Clinton, da prevzame zopet svoje delo pri Strike Bulletiuu.
VOJNA V COLORADU. črni baroni proti Wilsonu.
Naposled je padla krinka, s katero so lastniki coloradskih rudnikov slepili lahkoverni svet in tudi najnaivncjši mora spoznati pravi značaj teh brezvestnih izkoriščevalcev, ki bi za svoj profit dali pobiti 11a tisoče ljudi, ne da bi le za trenotek kaj občutili v svojih srcih. — '
Predsednik Wilson je predlagal, naj se sklene za tri leta premirje v Coloradu. Ne more se reči, da je bil ta predlog posebno mikaven za deiavee, katerim ni dal nobenega zadoščenja zf tista nasilstva, ki so bila storjena nad njiiu. Tudi za pogoje premirja se niso mogli v vsakem oziru ogrevati.
Z veseljem pa bi bili kapitalisti lahko pozdravili Wilsonovo posredovanje, če bi jim bilo res kaj za mir, že zato ker je obsegalo vse odpuščanje njihovih grehov. Ali črni baroni odklanjajo Wilaonov predlog, in kdor ni popolnoma slep, mu mora biti jasno, da jim ne gre ne za mir ne za normalne razmere, ampak le za popolno pod-jarniljenje delavcev. Rockefeller hoče biti kralj in zahteva absolut nejšo moč katfor ruski car.
John K. Lawson, član izvrševal-nega odbora rudarske unije, je iz dal.sledeči razglas:«
"Kar se tiče predloga, ki ga ji podal predsednik Zedinjenih držav rudarjem in lastnikom jam, ni treba omenjati, da niso bile neka tere točke všeč stav kar jem.
Ali rudarji, ki so stvar temeljito preudarili, so spoznali, da ima ta načrt podporo prezidenta Wil-sona ill so ga sprejeli, hoteči pokazati občinstvu, da se trudijo za dosego sprave.
Lastniki jam, ki so se tako po-gostoma obračali do občinstva z neutemeljenimi in nepotrjenimi vestmi, so nadaljevali svoje postopanje tudi napram predsedniku, > ko je dejal Mr. Wellborn, da izrablja njegova družba 70 odstot kov svoje produkcije. Zapiski v pisarnah Colorado Fuel and Iron Co. kažejo, da je ta družba «hI 1. januarja do 1. avgusta 1914. izrabila samo 57.99 odstotkov premoga, ki je bil v enaki dobi izkopan 1.1913.
Lastniki jam pripovedujejo predsedniku, da so vestno storili vs«*, da bi priprečili spore s svojimi delavci in uravnali nesporazume. Nemara so hoteli poravnat i spor z import i ranjeni — molilnih strojnih pušk in brezvestnih pretepaoev a-genture Baldwin Fei t sove, ali pa z naskokom pri Ludlowu ? ,
Lastniki jam so od začetka storili veliko pregreh. Koje bil Ethel-bert Stewart, zastopnik tajnika za delo Wilsons v Denverju, so ravnali z njim skrajno žaljivo. Ko j» prišel tajnik Wilson sam, so ravnali z njim komaj bolje. Komaj je zapustil državo, so že sumničili njegovo odkritosrčnost v obravnavanju za spravo. Tudi vpričo kongresnega odbora so ga izkušali preslepiti z brezpomembnimi in neresničnimi izpovedhami. Zvezna komisija Fairley i Davies je naletela na enak sprejem.
Zdaj pa poizkušajo, da bi dopolnili svojo nepopustljivost, uplašiti predsednika Zedinjenih držav iu mu zamašiti usta."
Prijatelj — eno besedo!
Na Proletarca si naročen? To je prav. Ampak motiš se, če misliš, da je to dovolj.
Proletarec se ne piše in ne tiska za to, da bi ga delavci podpirali, ampak DA BI SE DELAVCI ČIM VEČ NAUČILI IZ NJEGA Torej za to, da ga delavci ČITAJO.
Tudi to je dejal Kristus: Bogu in mamonu ni mogoče služiti. Pobožni ameriški kapitalisti mislijo, da je mogoče.
BREZP08ELN08T V AMERIKI
V	Evropi se delavci bojujejo, v Ameriki jih pa delodajalci mečejo na cesto. Na svetu vlada družabni red, kakršnega hoče sam
Bog....
Brezposelnost je v Ameriki velikanska, in mnogo ljudi nima niti pojma o njenem obsegu. Ta j nik Civic Federation Uniona Ernest Bolim iz New Yorka prerokuje, da povzroči ta brezposelnost lahko revolucijo, če ne store vladni krogi resnih korakov, da se odpravi to gorje. Bohm zahte-a, naj vpelje vlada kontrolo nad življenskimi sredstvi in omeji »jih podraževanje.
Delavske organizacije v New Vorku so poslale h guvernerju Glyinu deputacijo s prošnjo, da naj skliče anketo na posvetovanje o sredstvih, s katerimi bi se dala odpraviti brezposelnost.
BREZPOSELNOST V WISC0N-SINU
Iz Milwaukee, Wis. poročajo:
V	kratkem bo tukaj sklican shod, ker je zima na pragu in ker je brezposelnost ¡11 beda delavcev oil Ane do dne večja. Leta in leta ni pomniti, da bi bilo delavstvo v takem obupnem položaju kakor sedaj. Mnogo delavcev je porabilo že zadnji cent svojih ubogih prihrankov iz poletja in zadnje zime. Mestna uprava izjavlja, da ue najde nobenega izhoda.
- Razmere v industriji so se tako poslabšale, da so delavci vsi obupani.
Skliče se torej shod in mesto se naprosi, da dovoli zborovanje v kakšnem javnem parku, ker je brezposelnih toliko, da ne bi zanje zadostovala niti največja ti volana.
Izvoliti hočejo tudi odbor, ki naj gre k mestni občini in k coun-tvski upravi, tla poizve, če ne bi mogli tam poskrbeti delavcem .dela.
PREOLED RAZPBČANIH ČLANSKIH MARK J. 8 Z. V MESECU SEPTEMBRU 1914.
, PLAVŽE UGAŠAJO.
"Iron Age" javlja: "Razmere v jekleni trgovini se niso zbolj-šale, marveč še poslabšale. Obseg finančnega zastanka v trgovini spominja v nekaterih ozirih na znameniti položaj preti osemnajstimi leti, a kdaj se set lan j i zasta-nek dokonča, ni gotovo, kakor je bilo leta 189« ..
"Naglo ugašanje plavže v v je-klarnieah kaže, tla se ho poraba sirovega železa se bolj skrčila. Tri plavže st> ugasili v vzhodni Pen« nsylvaniji in New Jerseyu, dva v Virginiji, enega v Clevelandu in enega v Chicagi, in še več jih mislijo ugasiti kmalu".
Tak je dobiček delavcev od vojne! V Evropi nosijo svoje kosti na bojišče, v Ameriki pa stradajo.
SVOBODA V AMERIKI,
Reno, Nev., 30. sept. -- Vrhovno državno sod išče je danes potrdilo, tla jc bil izbris šestih so cialističnih kandidatov z volilne ga listka pravilen, ker niso plačali sto dolarjev, ki jih zahteva novi volilni zakon otl vsakega kandidata za kakšno državno funkcijo. - - Kaj ne bi bilo bolj enostavno, če bi sklenili, tla sme jo samo miljonarji kandidirati?
I)es Moines, la., 30. sept. -Pet industrijskih delavcev so snoči zaprli, ker so govorili na vogaln ulice, ne da bi bili imeli dovolje nje otl policijskega načelnika Crmv forda.
Amerika je resnično uajsvobod nejša dežela na svetu! Ampak le na papirju.
PROCENTI.
Amerika ni v vojni. To nič ne de; posledice vojne mora čutiti tudi ameriško ljudstvo tisti, ki imajo kaj, na dobičku, tisti ki nimajo nič, pa na izgubi.
Banke v Chicagi računajo za posojila, ki jih dajejo, sedem otl stotkov obresti. Lani je v mnogih slučajih zadostovalo V/j odstotka ; ali letos se morajo zahtevati vojni procenti. Vlada je poslala milione v ameriška mesta, tla bi imele banke dovolj denarja in jim ga je tlala na majhne obresti. Bankarji pa hočejo imeti otl vojne svoj dobiček, tudi če ne vohajo smodnika.
Razdeljeno:
I»r/a\ u	Meato	- M
		t ;
Illiaui^		£ e
	<ilit'll)20 1.............	..... 25
"	Chicago Jo ...........	50
*4	« In.ayo 00 ..........	.....
* 4	K. st. Loui«............	..... 40
4 4	NpriojffieM . . . ........	....a 88
• '	Ni "k «un i h.............	..... 20
"	Vir.leu...............	..... 20
44	Witt................	..... 12
44	Zeigler...............	..... 25
		..... 20
Ark.		
• '		..... 1«
t'ai.		.- ... 25
Indiana	liary................	..... 25
• 4	Clinton..............	..... 31
Kan*»*		t>
• <		... 17
4 t		..... 1H
< ^		..... 12
à i		..... 15
*4	W. Mineral .......	. . 10
M it-h.	iMroit Hl .............	100
M ¡tin. < t	N»'w Duluth ..........	..... 7 15 i:i
M ont.		25
« t	Klein................	..... 31
11		25
Mo.	St. Ixniiti 13..........	. 15
Ohio		ti
**		
44		.. . 10
44		20
44	Uarlterton............	s
	Wffa ...............	_____ 3
Pa.	Primrose.............	..... 15
44	I'ittaburgh .1............	..... 50
« «	N. Pittsburgh 12.......	.... 50
4 4	< 'Miion*l»urgh.........	..... 3 H
44	Koreat Citv ...........	..... 11
44	M«'K«*e* Roekn .......	..... 20
a		25
•4 .		MO
44	Fayette Citv .....	.... * '
••	l'itt aliur^h 131 .....	..... 30
44		14
4 4		3
44	Svgan ¿ ............. . .	..... 20
44	MrKee*|»ort..........	...... 20
44	Conemaugh..........	...... 5
44		
44		30
44	\V. Newton ..........	..... 7
44	New Brighten .....	..... 15
NVHSH		M
•4	Koal v n . . . . ...........	..... 50
Wia.	Milwaukee 9 .........	..... 29
11		
\Vyo.		. . . 11
		o «
4		
« 4		
= ja
r
/. r
2.50 5.00 2.4« » 4.00 S. M0 2.00 2.00 1.20 2.50 2.ot i :i.oo 1.60 2.50 2.50 3.10 .00 1.70 1.S0 1.20 1.50 1.00 10.00 .70 1.50 1.30 2.50 3.10 2.50 1.50 - .60 2.30 1 .otl *2.oo .H0 .30 1.50 5.00 5.00 3.S0 1.10 2.00 2.50
8.00 .70 3.00 1.40 .30 2.00 2.00 .50 4.00 3.00 .70 1.50 SjM 5.00 2.90 2.50 1.10 2.20 2.00
m
* r
/ w
13,70
1.25
1.10
13.70
2.60 1.25
2.80
. 3.JN) 5.00
1.75
4.05 TI
3.90 5.00
1.69
4.05 .75
3.50
3.60
Skupnt.......................1465 ♦ 146.64
Članskih mark na roki <lne 1. septembra .... Kupljenih tekom *t»|tteinl»ra.................
24.00 4.30 2.70
+73.25
......... 334
.........2000
24.00 4.30 2.70
♦ 73.39
Skupaj....... • .
Protlunih v «eptembru.
2334 1465
Mark nt« roki dne 30. septembra 1914 ................ "6«.»
Alex. Ôuènjar. jil. tajnik.
Tajnikom Jugosl. socialistične zveze na znanje !
Ker je s prvim oktobrom prevzel gl. tajništvo J. S. Z. sodr. Frank Pet rich,je vse zveze se tičoče poši-I jat ve naslavljati nanj, ali pa samo na South Slavic Section Socialist Party, 803 W. Madison Str., 4th floor, Chicago, 111. — Pozor na to. tla ne bo nepotrebnih za-pletljajev, ki oteškočujejo vzdrževanje redu v. gl. uradu in lokalnih tajništvih.
Tajništvo J. S. Z.
Slovenski delavci v Clevelandu, pozor!
V nedeljo dne 11. oktobra t. 1. ob 2. popoldne se vrši v Jos. Birkovi dvorani
velik javen ljudski shod, na katerem bo govoril sodr. Etbin Kristan iz Chicage. Ker jo sodrug Kristan izvrsten govornik, ga bo gotovo zanimivo slišati. Zato pa vsi, ki se zanimate, kaj se godi o-krog vas, do zadnjega na ta važen shod!
Tajništvo soc. kluba št. 27.
POZOR, VOLILCI IN VOLILKE V CHICAGI!
Prihodnji torek 13. oktobra je zadnji "Registration Day", to je dan registriranja za volitve v novembru. Tega dne imajo vpisa ti vsi volilei ill volilke svoja imena in naslove v volilne imenike, vsak v svojem "precinctu". To je splošna dveletna registracija in vsak volilcc ter volilka se ima vpisati na novo brez ozira na prejšnje vpisan je; kdor se ne vpiše, izgubi pravico voliti.
Vpisovanje se vrši v navadnih volilnih prostorih v vsakem "pre-cinctu" in prostori so odprti od osmih zjutraj do devetih zvečer.
Slovenski volilci in volilke v Chicagi, ne pozabite torej registri tati 13. oktobra, ako še niste. Državljanska in delavska dolžnost Vas kliče, tla registrirate iu volite. Opozorite tudi vaše žene, da store isto. "
Slovenski delavci v Nokomis, 111 Pozor!
V nedeljo dne is. oktohva t. 1. s» vrši javen ljudski shod, na katerem bo govoril sodr Etbin Kristan iz Chicage. Cas in kraj naznanimo v prihodnji izdaji Proletarca. Kei se ne nudi vsak čas prilika slišati dobrega socialističnega govornika, se nadjamo, tla bo vsak napredno misleč slovenski-jugoslovansk» delavce v Nokomisu navzoč. Pridit« in pripeljite s seboj tudi svoje žene.
Tajništvo kluba.
ALOIS VANA
— udelovatelj —
sodo v ice, mineralne vode lo rar nib ncopojnlb pijač.
1837 So. Pisk 8t Tel Canal 14*
BKLL KMONK IJIS-J KISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Buller si. Plltsboroh, Pa.
NAZNANILO IN VABILO.
Jugoslov. socialistični klub štev. 41 v Clinton, Ind. sklicuje-na 1*. oktobra 1.1. javen ljudski shod, na katerem bode govoril sodr. Frank Savs iz Chicage. Shod se prične ob 2. uri popoldan v dvorani sodr. Andrej Ladika, 824 N. Oth Str.. Clinton, Ind. Vabijo se vsi Jugoslovani iz mesta in okolice, da se shoda udeleže.
Karol Poglodič, tajnik kluba št. 41.
NAZNANILO.
St»c. klub v Conemaugh, Pa. bo imel v napmj svoje mesečuc seje vsako tretjo nedeljo popoldan v Izob. Domu. Ker <o nekateri sotlrugi zadnje mesece postali precej brezbrižni za klub in stranko jih rad i tega opominjam, tla pri dejo na prihodnjo klubovo sejo, ker drugače se jih bo smatralo, da ne žele biti več pri stianki.
F. Podboj, taj.
SEVERAS
Gothard
Oil.
(Severovo Gothardeko Olje).
Severovo Gothardako Olje
se visoko priporoča kot zelo uspešno mazilo za zdravljenje
revmatisma, obietne boli,
bolečin v bokih, nevraigije, krčev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprilik, soper katere se priporoča mašilo.
Cena 26 in 60 centov. V veeh lekarnah.
SEVERA'S TAB-LAl.
Sladkorno odvajalo. Za otroke in odraale. Cena 10 in 28 centov.
Safari's MEDICATED SKIN SOAP
(S0VMOVO Zdravllno Mllo).
21a otroke in odraale. Cena 26 ccntov.
Naprodaj m> v vaeh Ukanah. vwlno sihtevtjte Severov« Pripravka, ▲ko vu lekarnar m mora utiaâiU. naroCljta jtb od lu».
W. F. Severa Co.
CEDAR RAP.D5 IOWA
30 DNI NA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poslali
VICTOR AU COLUMBIA PHONOGRAPH, kakor tudi 12 ploftt s slovenskimi pesmimi prosto, -ZA 30 DNI NA POSKUftNJO.
Po preteku 30 dni če Vam ugaja tfa lahko obdržite in plačujite nanj po
$2.00 NA MESEC
S strojem vred pošljem tudi pi* sano Karancijo za 15 let
Ta kupon je dober za vse kuaje Zeti. < i rta v in Canade. PoAljite ga na naslov:
SAUL HIRNS, 117 Second Av.t Dept. 139, New York
Victor.............................Columbia.
Ime...........................................
Naslov............................
i Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponaredbe slavnega Pain KxpfUer-ja dobite cesto, ako nisle pa-znf. Pazite na sidro in ime Richter 25c in 50c pri vseh dobrih lekarnarjih
F. Ad. Richter & Co,
74-80 Washington St., New York, N. Y.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2140-50 Blue Island Avenue, Chlcsgo. ll..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POZOR ROJAKI!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirano in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih ram vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavijo nje in čiščenje zemlje in drugo vabljive pretveze katerih iploh no morejo in ne nameravajo spolniti Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popil zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo isključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je žo lepo število naseljenih. Tam je «vet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mno-go drugih podjetji.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno pootre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamoinje slovenske farmareke naselbine, prodno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti.
O
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UttM*vU«K>« dn« U. av*usU
UM.
PODPORNA ZVEZA
InkoriKtrinu»« » M»rlta » drtevt F*«»-
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI UBADNIKis
Prsdaadnik: FKAN PAVLrfOVCuC, boa 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: J081P ZORKO, H F. D. 3, bo« 91|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDKK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomoani tajnik : IVAN PB08T0R, bo« 120, E«port, P». Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 »t. Clai* Ava., Cleveland, Ohio. Pomoial blagajnik: JOB1P MAHlNOlC, 5409 St. Clair Ave., Cleveland, ü.
ZAUPNIK:
ANDREJ VI DB IB, bo« 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM HITTER, 1. nadzornik, Lock bo* 57, Cooemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIC, 2. nadzornik, Oary, Ind., Tolestou, 8ta., bo« 76 NIKOLAJ POVÔE, 3. «ad«., 1 Craib st., Numrey Hill. N. 8. Pittaburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN OORÄEK, 1. porotnik, Weit Mineral, Kansas, bo« 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Luunen Street, Johnstown, la. ALJOZIJ KABLINOER, 3. porotnik, Uirard, Kansas, K. K D. 4. bo* »o
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
. GLAVNI URAD v hüi it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOR.
äpendol Ivan,
Uačuik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, la.
Gubrenja Jakob,
Beve Franc,	\
Suhodoluik Ivau, Zoler Alojzij.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA «DRUêTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ.
Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., élan S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., élan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, HL, élan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., élan S. N. P. J. Ate fan?'Martin, bo* 78, Franklin, Kans., élau dr. sv. Barbare. Frank J. Aleà, 4006 W. 31st St., Chicago 111., élan 8. D. P. k P. D. Goriek Ivan, box 211, West Miueral, Kans., élan A. 8. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, III.
Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, eo uljudno proieni, poiiljati vse 4opise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se poiilja glasom pravil, edino potom Poitnih; E*presnih; ali Bančnih denarnih aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, <ia opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
8EJA OL. IN POM. ODBORA f. D. P.
ZVEZE
▼ Conemaugh. Pa., dne 23. sept. 1914.
Brat l'aulovéié, preds. S. D. P. Z. otvori sejo ob 8:20 zvečer.
Navzoči: Paulovčič, Haudek, Prostor, tele, Vidrih, Sitter, Toiiiaiič, Pou*e, Kocjan, ter dr. Kern, pom. odb,: Ga brenja, fcpendal, Zalar, Huhadoluik, (¡ačnik, Beve. Navzoči člaui Jae. Hreu čjč, čl. dr. *t. 1, Louis Krasna, čl. dr. *t. 2, Ix)uis K veder, čl. dr. *t. 51, Lourec Trček, čl. dr. ftt. 2.
Zapisnik zadnje seje prečita u ter od-dobrem
Hr. taj. predloži /.adevo Louis Ku-kenbergarja, biviega člana dr. it. 2. Se vzame ua znanje.
Predložena zadeva John Kaučičn, čl. dr. At. 26. Hr. Vidrih povila rja o zadevi omenjenega člana, ker je bil po «lau na dotično mesto (kjer »e je na hajal bolnik iu druitvo) da bi stvar natančno preiskal ozir. nesrečo njegove bolezni. l'o debati o tej zadevi se končno sklene, da se mu Jtodpora na kale,
Zadeva sobr. Jac. BrenČiča, čl. dr. nt. 1. (Omenjeni čl. navzoč na seji.) On je bil le dalj časa na »umu glede njegove bolezni, ter je tudi nekaj podatkov od njegovih zdravnikov, da ni opravičen (od lasa ko so dokazi od zdravnikov) do bolniške podpore. — Ker je pa ravno navzoč vrhovni zdravnik S. D. P. Z., jmjasnjuje nekoliko o njegovi bolezni, ter naznani, -la sobr. J. Brenčič lahko opravlja lahka dela. Zdravnik ga je tudi nekoliko preiskal v gl. uradu H. I>. P. Z. — Predlagano ter sprejeto, da »e mu bolniška j>od pora, ki mu j»' bila ustavljena, izplača, ter ne več kot likam je zdravniško spričevalo, do 3. julija 1914.
Pritožba navzočega sobr. Ju«-. Hren čira, čl. tir. št. 1. Omenjeni se prito žuje glede svoje bol. podp. se «»d mes febr. 1914, katera mu je bila pridržana. Predlagano ter sprejeto, »ta se mu iz plača.
Sobr. Lovrencu Trčeku, čl. dr. št. izroča vrh. zdravnik navodilo glede njegove bolezni.
GL ta i. poroča o suspendiranih članih S. 1>. P. Z. in sicer številk: 19, 36, 38, 47, 73. Se vzame na znanje.
Zadeva sobr. Jos. I»nčar, čl. dr. *t. 45. Uradno spričevalo je dospelo 32 dni prepozno v gl. urad. Predlagano ter sprejeto, da se ravna po pravilih.
Zadeva Mart. Gruhak, čl. dr. At. 64 Preišče gl.. taj. ter se vzame na znanje.
Stirimesečni račun Slov, Del. Pod. Zveze od 1. maja do 31. augusta 1914.
Društva vplačal« od 1. maja do 31. augusta 1914.
Zadeva Fr. Hlanovič, čl, dr. *t. 8, Omenjeni člau ni prejel podpore, ker njegovo uradno «pričevalo ie do daues ni dospelo v gl. urad. — Predlagano ter sprejeto, da mora dotični zdravnik, ki gn je zdravil, priseči pf*d javnim notarjem, da ga je v resnici zdravil toliko časa, kot njegovo zdr. spričevalo izkazuje.
Jenič Alojzij prosi za pristop k dr. ¿t. 7. Ker pa ima eno nogo odrezano pod koleuom, je poslal že vse tozadevne listin«* za sprejem v S. D. P. Z. - Hr. Dr. Kern in Sitter razpravljata o /.a devah pohabljenih članov, ter se končno sklene, da se ravuamo po pravilih.
Zadeva sobr. Andrej Knute, čl. dr. At. 09. Hr. gl. taj. predloži listine glede sA'oje podpore še od mes. marca 1914.
Predlagano ter sprejeto, da omenjene listine ne dokazujejo, da bi bil opravičen do bol. podpore.
Brat Dr. Kern razlaga ter priporoča nov sistem za zdravniška spričevala, (kadar se bodo stara porabila), da bi se uredila bolj pravlluo, v vseh točkah bolj natančno, da vrhovni zdravnik lahko bolj natančno preišče zdravje novega kandidata za H. D. I*. Z. — Predlagauo ter sprejeto, da \se tozadevne načrte glede listin uredi \rh. zdravnik S. I). P. Z.
Hr. Hitter ]tovdarja, da se vrhovni zdravnik «]o «lan«'« še ne smatra zu gl. odbornika H. D. P. Z. ter obenem priporoča, da bi ae vrh. zdravnik pripo-znal za gl. odbornika H. D. I'. Z., seveda ]K>tom splošnega glasovanja vseh članov in čl; H. D. P. Z. — (Je res nekaj čudnega pri tej stvari, ker vrh. zdravnik ima najbolj odgovorno nalogo za nove pristopoj»čt« člane, pa se ¡le smatra za gl. uradnika. t'payi da se to pravilo napravi. — Opom. zap.)
Brat gl. tajnik »tuvi protipredlog, da bi »«' zadeva ne razposlala na Mpl<*no glasovanje. — Sprejel predlog br. Win. Hitlerja.**	4
H rat je Sitter, Paulovčič, ter Vidrih pororii to o računskem stroju, katere-ja si j.» Zveza sklenila nabaviti, pa ga še do danes nima. Omenjeni sobratje so imeli stroj preskrbeti v najkrajšem času. — Sklenjeno ter sprejeto, da se kupi takoj stroj za nizktj ceno $180.00.
Hr. gl. taj. se pritožuje zaradi »vo-jega preobilnega dela v gl. uradu Zveze. Izjavlja, ter mu tudi deloma pri -poznajo vsi navzoči, da je- v resnici dela, ki mu ga ni mogoče opravljati, ker se posluje po novemu sistemu lestvice pri organizaciji. Povdarja, da ne
more pod nobenimi pogoji s svojo mes. plačo vzdržavati pomočnika, ker je že itak precej nizka. Njegovo sedanje delo v gl. uradu Zveze zahteva približno 12—14 ur ua dan, torej preveč. Izjavlja pa, da se zaradi svoje nizke plače ne bo pritoževal, pač pa prosi, da mu preskrbe pomočniku, in sicer samo za nekaj dni vsak mesec, —■ Predlagano ter sprejeto, da se uje^o va prošnja pošlje ua vploftao glasova nje vsem ČL iu članicam H. I». I*. Zveze, v tem zmislu, da mu dovolijo z gU«o van jem, da bo smel imeti vsak mesec ue več kot 10 dni pomočnika v gl. ura du Zveze.
(Op. zap. Kakor razvidno, prosi gl. taj. H. D. P. Z. vse člane iu članice H. D. P. Z. da mu dovolijo z glasovanjem pomočnika; pripomnim torej, da se bo temu ali onemu Članu zahteva mogoče zdela pretirana. 1'pam pa, da vsako društvo, ko prejme glasovnico, odobri njegovo prošnjo. Na zadnji konvenciji je sedanji tajnik prevzel rad tajništvo za malo plačo (ako se primerja s taj pri drugih organizacijah) in to zaradi tega, ker delegatje na zadnji konveti ciji še niso imeli nič vpogleda v novo plačilno lestvico, pa se mu je še z oziram na staro poslovanje Zveze naka zala plača. Ker je pa jasno vsakemu članu in članici naše organizacije, da zahteva novo poslovanje lestvice \jt več «lela od prejšujega starega poslovanja, upam ter želim, da člaustvo prošnjo v po Ate v a,)
Poročilo nadz. odb. s. D. P. Zveze »e vzame na znanje.
Nekaj važnih podatkov glede bolniškega sklada 8. I). P. Z.
Dohodki o bol sklad v 4 mes.* 7,»01.52 Izdatkov bol. podp. v 4 mes. 10,648.00
Torej primanjkljaj v bal skladu v 4 mes.........2,8 46.48
Glavni taj. poroča, da se mora na vsak način zaradi primanjkljaja na bol. skladu razpisati ases. za mes. november ter za mes. dec. za vse člane in članice I. in II. raz. po 2."»c. O tem bo še objavljano v glasilu posebno naznanilo. _ —
Natančni račun S. D. P. Z. od 4 mes. sledi v glasilu Zveze.
Predsednik zaključi sejo ob 12:20 po polnoči.
Frank Paulovčič, preds.
John Prostor, zapisnikar.
VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH U WISCONSINU NI.
To je gotovo! Ravnotako je go tovo.in resnica, da »e v okraju Chippewa dobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je lam pred kratkem več rojakov, ki hc bodo prihodnjo k pomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst» brez vsakega peska. Vai predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj Že gosto naseljen in na stotine a-krov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici jc tudi kristalno čiste studenčuice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mid nega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Kails, eno naj» večjih mest severo-zajvadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgoin za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno, A ker od $16 —$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še <"as, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite na in takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA,
198 — lat Ave., Milwaukee, Wis.
Kje sta David Pajk in Alojz Arnšek.
Ako kdo zna, ga vljudno prosim, da mi naznani njihov naslov. Ako pa sama citata, naj se mi takoj oglasita. — Bili smo najboljši prijatelji Se v državi Idaho, zato bi rad zvedel za njuna naslova.
Sebastijan Slapu i k, Beavcr Mineš	Alta Canada.
(Advcrt isement.)
Društva prejela od 1. maja do 3L augusta 1914.
« >			
	a	e«	rt
.r	a 4 .		a .
4	aNji JZ— v »	•i 1°	•3 3 1 °
>		A» «—.	v u
« 1		a-	s ?
1......	523.37 1	2.84	4.35 1
o	367.85 !	11.92	2.40
3. .1.. .	261.32 ;	—.—	1.80
4......	387.93	—-.— i	3.60
5____	382.68		1.80
6......	120.63		1.20
7......	315.68		5.70
8......	72.76	• j	—
9......	191.52 ¡	—.— ¡	—.—
10......	284.94	—.— 1	—•— i
11......	417.08 '	-.-- !	12.30 :
12......	157.19 I	-	—.—
13......	340.41 ;	-.-	1.80
14......1	228.62	-.-	3.60
15......	133.19 j	-.-	—.-—
16......	131.20	-.-	—.—
17......	36.88	-.-	—.—
18......	166.89	2.76	—.—
19......	133.93	—.—	—v—
20......	128.19	—.—	—.—
21......	220.75 ;	—...— i	—.— '
22......	297.17	—•—	3.00
23......!	752.25	—•—	1.20
24......	123.40	—.— '	—.—
25......1	401.21	—•—	—.—
2«::::::	287.92	—.—	.—
27......!	230.58		—.—
2	8...... 132.88 2	9...... 202.77			3.00
		—.—	1.20
30......	206.99	2.36	.60
31......I 8.85		—.—	—,— ,
32......	55.45	—.—	—.—
33......	, 271.00	—-v—	1.20
34......!	185.01	5.64	3.60
35......1	318.55	—	2.25
36......	285.93	.—.—	11.85
37......	225.04	—.—	—.—
38......	260.85	5.28	8.70
39_______	86.23	•	—.—
40......	237.86		.60
41......	477.37	—.—	2.40
42......	260.33	—.— •	. .60
43......	62.34	—.—	—.—
44......	54.02	—.—	—
45......	168.57	—.—	3.30
46......	74.48	—.—	——
47......	123.42	1 —.—	3.00
48......	86.43		.15
49......	297.38	! —.—	1.80
50......	368.27	—.—	
51......	152.36	—.—	—.—
52......	50.20	—.—	—.—
M......	60.68	—.—	—.—
54......	84.75	i •	.60
55......	95.40 448.81	—.—	—.—
56......		—.—	1.80
57......	103.67	—.—	—.—
58......	120.51	—	—,—
59......	237.96	—.—	1.20
60......	276.98	—v—■	, 5.10
61......	114.43	—.—	—
«2......	' 218.02		.60
		* •	
63......	93.85	—.—	1.05
64......	175.71	—.—	—.—
65......	99.86	—.—	—.—
66......	60.63	—v—	—.—
67 .....	102.75	4	—._
68......	164.88	—.—	—.—
69......	171.82	—.—	
70......	86.43	2.13	—.—
71......	117.79	—.—	1.80
72......	98.42	—	__
73......	149.00	6.76	^90
74......	84.05	—.—	—.—
75......	116.11	—.—	—,—
76......	136.77	—.—	.90
77......	76.72	—.—	i —
	$15,244.12	$39.68	1$ 100.95
3*3
~ o
a
a
"a Û.-5 <9 O
«
3 -i
"S ~
3. O
M I >P» —
6.00	I —.— I —-.-
3.00	! —.— —.-3.00
5.00 I —,
18.00 6.00
9.00	I —.— 1 —.
- ..i L	L , ___
3.00	i —.— —. 3.00 ; —.— I —. 6.041 I —.— —.
«•6
JI
»X
a *»
II
c
H« O
J* O
►i. e .2 v Jm fc
.¿L
- *
L 3
S "3
Skupaj.
.75 —-.— I —. —.— 1 12.00
.— ; 6.no
1.50 —.
3.00
.25
.60
.H5
.90
3.00 —.—
33.00	—.—
12.00	i —'.—
3.00	—
6.00	—.—
21.00	—.—
3.00	; —
6.00	! —.—
3./>0 —


—.— .75 21.00 —.
.1.1 .25

8.00 _ I	9.63
¿50 '	_^
4.83	6.59
.98	7.03
—.—	6.68
4.35	—.—
—.—	14.32
—.—	2.86
.50	1.14
1.78	1.64
—.—	1.34
4.03	7.04
1.75	6.41
9.25	3.38
—.—	3.04
	
.21	
—,—	2.92
50.57	1.67
5.51	1.50
3.00	3.51
35.60	35.61
1.71	_ —
1.85	—,_
7.34	11.06
.50 .25
1.90
3.75 24.13 2.86
2.S4 L67
654.99
885.42 270.62
408.70 423.24 128.76
331.71 s".Os
209.3H 2*7.18 438.05 161.53 364.03 240.38 1 45>2 137.24 36. s s 169.92 136.85
180.43 228.26 306.6» 879.41 123.40 41 .".07 293.02
165.87 231.35 22<1.4*
S.8.-
55.45
Društv. štv.
12Í00 ——j 3.75 I —.— 12.00 j
2.00 ; .75 I __
6.001 —.— —3.00 9.00 ~.— 6.00
5.00
3.00 — 3.00 —.—-
3.00 —s— 6.00 —.—
1.50

6.00
—5.00 — 9.00 18.00
12.00
6.00
« 00
%M 3.00
3.00
3^00
— 1 1.50
$276.00
$15.00
$2.00
$11.25
3.00
$51.00
1	_ —	1.04 1	7.17	2VJ.S7 195.54
.50	—,— '	113.66		434.96
.25	—.— I	3.73	3.90	321.41
.25 !	—.— )	2.00	6.90	246.19
.25 1	—.— '	—.—	—,— !	277.83
—.—	—.— j	—,—	7.61	93.84
—.—	__1	—.—	—.—	247.46
.25	—.— 1	4.58	26.06	519.66
.50	—•—	7.19	16.52	291.14
.25	—.— 1	—.—	—,—	67.59
	—-,—	—.—	—._	54.02
	—.—	3.84	5.94	182.40
	—.— !	1.75	—.—	76.23
—,—	___1	.50	4.77	134.69
—,—		1.45	—,—	s;». 53
.76		1.58	5.60	310.12
•	____	1.79	5.18	375.24
.10	—.—	18.78	13.76	185.00
—.—	—.—	—.—	3.04	56.24
.10	.15	3.12	7.00	77.05
—.—	—.—	—.—	—.—	85.35
—."—	—.—	7.68	—.—	103.08
.25	2.40	1.24	5.24	465.74
—.—	—.—	3.03	—.—	106.70
—.—		.17	—.—	120.68
—.—	—	1.50	12.31	252.97
.75	—.—	1 3.49	3.95	296.77
.25	—.-»-	—.—	1.52	125.20
—.—	—.—	—.—	16.53	253.15
—.—	—.—	—.—	1.29"	96.19
—.—	—.—	4.12	! 13.92	- 205.75
—.—		1.75	—._	101.61
—.—	—s—	1.72	4.57	66.92
—.—	—.—	.45	—.—	112.20
.25	—.—	—,—	12.93	178.06
.25	—.—	.18	—- .—	178.25
.50	.75	.66	3.04	96.51
—-.-—	—.—	,09	1.26	123.94
.25	—.—	.02	2.57	101.26
.50	—	4.06	8.63	i 172.85
—.—	—.—	1.98	1.33	87.36
1.20	—	1.75	—	122.06
—.—	—.—	1.88	—	139.55
—	1.80	1 —•—	8.24	«6.7«
$12.61	$8.65	i $378.12	$342.66	$16,4*- 0"
8 , 9 , 10 , 11 , 12 ,
13
14	,
15
16	,
17	,
18
19
20
21 .».»
23
24
25
26 27 2 * 21»
30
31
32
33 :i4
35
36
37 3 s
39
40
41
42
43
44
45
46
47 18
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60 61 62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
79
73
74
75
76
77
Skupaj . .
• *
Cb «
647.00 329.00 304.00 177.00 502.00 3H.00 75.00 14.00 199.00 392.00 478.00 116.00 173.00 228.00 212.00 22.00
18.00 58.00 58.00 338.00 249.00 361.00 28.00 104.00 29.00 20 4.00 55.00 257.00 196.00 26.00
212.00 119.00 182.00 66.00 184.(H) 450.00 23.00 92.00 211.00 196.00 17.00
24.(H) 25.00 36.00 12.00 282.00 357.00 85.00 80.00 12rt.00 48.00 26.00 198.00 93.00 8.00 100.00 236.00 76.00 93.00 66.00 67.00 M 00 21.00 69.00 39.00 203.00 39.00 58.00 C 50.00 81.00
32.00 17.00 96.00
e!
Cm
~ t*
i- O
3 a
* £
250.00
100.00 ¡
500.00
__ 100.00 —.
500.00
250.00
600.00
.— 500.00 —.

450.00
—I 400.00 I —I__
10,648.00 I 500.00 | 3,150.00 |
—.—	—.—	647.00	1.75 I	_t_
——	.. _	329.00 i	' 5.28	—.—
—.—	—•—	304.00	3.75 !	_
—.—	•	277.00	2.10	—._
—.—		1,252.00	(¡.('»I	—.—
—,—	1—.—	38.00	1.82 1	—._
—.—	—.—	75.00	—.— i	J4
—.—	—.—	14.00	2.95	—__■
—.—	50.00	249.00	6.75	—,_
150.00	—*—	542.00 :	2.75	_
—.—	—,—	578.00 !	1.75 ¡	—,—
—.—	—.—	116.00	75.4 8	—_
—v—	—.—	173.00	8.77	___
—.—	—.—	228.00	—.— 1	L16
—.—	50.00	262.00	—.— ¡	.23
—.—	•	22.00	1.0 7	—.—
—.—		—.— !	3.50	—.—
—.—	—,—	18.00 1	3.29	—.—
—.—	—.—	58.00	1.75	—,—
—.—	___	M.OO	1.80	—.—
—.—	—.—	338.00 1	_#_	2.93
—.—	—.—	749.00	1.85	—.—
—.—	——	361.00 1	.74	—.—
—.—	—.—	28.00	3.50	—.—
—. —		104.00	2.24	—.—
J—.—	—.—	NiOO	2.90	—.—
—.—	—.—	454.00	4.88	—.—
—.—	—.—	55.00	—,—	1.11
—.—	—.—	857.00	5.45	—.—
—.—	—.—	196.00	.06	—.—
—.—	—.—	26.00	—.—	—.—
—.—	—.—	—.— !	3.75	—.—
—.—	50.00	262.00 1	10.88	—.—
—.—	—.— ■	119.00	0.98	—,—
—.—		182.00 1	0.98	—.—
—.—	—.—	566.00	1.21	—v—
		184.00	5.36	
—.—		450.00	0.70	—.—
—.—	—.—	23.00	5.32	—.—
—.—	—.—	92.00	j, —.—	5.10
—.—	—.—	211.00	11.24	—.—
—.—	50.00	246.00	0.44	
—.—	—.—	17.00 i	1.75 *l KA	—.—
—.—		24^00	O.oll 2.02	— —
—.—	—.—	25.00 :	3.25	—
—.—	—.—	36.00 1	4.63	—._
—.—	—.—	12.00 1	0.48	—.—
—.—	—.—	282.00	3.89	—*.—
—.—	—. —	357.00	1.75	—
. —.—	—.—	85.00	6.51	——
—.—	—,—	80.00	5.20	_____
—.—	—.—	126.00	—,—	o!s3
—.—	—.—	48.00	1.73	_ __
—.—	—.—	26.00	—,—	—
—.—	—.—	198.00	6.50	—.—
—.—	—.—	93.00	1.56	—
—.—	—.—	8.00	0.62	_____
—.—	—.—	100.00	16.40	_____
—.—	—.—	236.00	3.94	_____
—.—	—.—	526.00	59.84	_____
—.—-	—.—	93.00	1.29	—— —
—.—	—.—	66.00	2.02	1 __
—.—	—.—	67.00	0.64	—» __.
—.—	—.—	66.00	—.—	2.78
—.—	—.—	21.00	—._	— —_
—.—	—.—	69.00	1.25	_____
—.—	I —■—	39.00	—.—	0.46
200.00	1 —.—	403.00	1.70	-
—•—	j —.—	39.00	1.75	—_
—.—	j —.—	58.00	17 64	- , _
—.—	j —.—	650.00	3.97	_____
—	j —.—	81.00	1 —•—	1.20
—		—.—	2.10	1
—	1 —.—	32.00	1 —•—	1 0.87
	1 —.—	17.00	2.00	-— _-
—.—	1 —•—	96.00	2.19	—___
350.00	1 200.00	1 14,848.00	1 354.27	1 17.41
J. S. Z klub it 107, Huntington, Ark.
iuia v nedeljo, 18. okt. točno ob 9. dopoldne redno sejo. Zaradi te-ga vabim vse Člane, tudi tiste, ki so zaostali, da se je gotovo udeleže, ker se moramo posvetovati o važnib rečeh.
Sodrugi! Zdramimo se in iz-polnjujmo svoje dolžnosti, pa se ne ozirajmo na brezpomembne posti anke reči.
Sodrugi! Pridite na sejo vsi, tudi tisti, ki še ne pripadate klubu. Vsi se prisrčno povabljeni.
S soe. pozdravom tajnik kluba.
XX
USTNICA.
Rock Springs: Kakor vidite, Vam nismo " pristrigli." Ampak to je tako: Včasi je treba pristriči, včasi pa ne. Nam bi bilo najljubše, če bi naši dopisniki — in seveda tudi dopisnice — vedno tako pisali, da nam ne bi bilo treba nič striči. Ce je pa treba, mora uredništvo tudi v tem oziru vršiti svojo dolžnost. In kdaj je to treba, mora uredništvo presoditi. Saj ne sinete misliti, da je to naša zabava, ampak delo je. Zato se ni treba dopisnikom nič jeziti; pristriči motamo pogostoma tudi sami sebe, ker gre na osem strani — samo osem strani. Torej ostanemo pri jatelji, kajneda!
Radovednež: Po zakonu se sme avstrijsko domobranstvo rabiti samo v mejah avstrijskih dežel — niti na Ogrskem in na Hrvaškem ne; ogrsko in hrvaško domobranstvo pa bi se smelo rabiti samo na Ogrskem in na Hrvaškem. Sam- parlament bi smel dovoliti, da se pošle domobranstvo tudi čez mejo. Ali kdaj so se v Avstriji brigali za pravice parlamenta? — Avstrijsko domobranstvo prisega zveslobo cesarju in generalom, kakor linija; ogrsko in hrvaško jo
prisega tudi ustavi. Na Ogrsktm je službeni jezik madjarski, na Hrvaškem pa hrvaški, v Avstriji seveda povsod nemški. Artilerijo je dobilo vse domobranstvo.
Chicago S.: Da se Hearstovi li sti nesramno in neumno lažejo?.. Stara reč!
Daviš: Dopis je nejasen, če nam sporočite, za kaj da gre, Vam sestavimo in uvrstimo.
Narodnjak: Vi ste čuden na rodujak, ampak to je Vaša stvar. Za pisavo tiarodnjaških listov nismo odgovorni; pritožite se
v	• .	•
tam. Ce pa mislite, da se mi ogrevamo za Rusijo, ue znate citat i Proletarea. Naročite ga in redno ga čitajte, pa boste spoznali kaj druzega.
Dopisi.
Ročk Springs, Wyo.
Cenjeno uredništvo! Minulo je že nekoliko časa, kar ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. Namenila sem se, da opišem jaz nekoliko tukajšne delavske razmere. Dela so slabo, po tri dni na teden, tako da se človek komaj preživi. In kdo je kriv temu siromaštvu? E-dino delavec sam, ker se ne zaveda svojega bednega položaja, in kadar so volitve, daje glas demo kratu. Dosti se jih da prodati za kozarec piva. Znano mi je, ko so bile letošnjo pomlad v našem mestu volitve za župana, ko jim je pošiljal sodčke piva na dom. Ta in oni je morda že imel namen, da bi dal socialistu glas, ali ta pijača ga je premotila. Ali ni sramota za slovenskega trpina, če se da prodati samega sebe? Seveda, nekateri se boje naših rimskih popov; pravijo, kaj pa poreče naš Tone, če zve, da sem socialist? Zopet drugi pravi: Kaj če ne bo krstil otrok? Potem še imena ne
bo imeli. Najbolj se pa fie Tone sam boji, da ue bo več tako rdeč,
ako bodo vsi sami socialisti. Napredno misleči delavci, ne ozirajte se na rimske zvijače, katere vam prodajajo farji za drag denar!
Zadnji čas so imeli naši pristni katoličani dosti pisave po Am. Slovencu; sedaj je pa kar vse potihnilo. Morda se boje priti na solnce, da se še kaj več ne izve o tukajšnjih ovčieah. Torej napredni delavci zbudite se, in dajte glas socialistu, kajti ta stranka je e-dina, ki bo rešila delavca i/, krempljev kapitalističnega izkoriščanja! Delavci v Uock Springs in okolici, pristopajte v naš soc. klub! Sedaj imamo okoli štirideset članov in članic, /družimo se, da dosežemo cilj, za katerega se bojujemo!
( lanica soc. ki. 136.
Skidmore, Kans.
Cenjeno uredništvo Proletarea! Ker s»> iz naše naselbine tako poredko kaj sliši, vas prosim, da priobčite ta moj dopis. Kar se tiče dela, se ne moremo pohvaliti; največkrat imamo kar po tri do štiri praznike na teden, tako', da bi bilo želeti, da bi prišel ljubljanski škof Bonaventura in bi nam odpravil nekoliko praznikov, kakor jih je odpravil na Kranjskem; mislim, da bi mu bila večina Slovencev hvaležna, ako bi v resnici to storil. Ob taki draginji, kakršna je sedaj nastala v Zedinjenih drža--vahj bi nič ne škodilo, ako bi bilo nekoliko manj praznikov in nekoliko več dela, da bi se vsaj moglo živeti. Zdaj zaslužimo za živeti premalo in za umreti preveč. K-den ali drugi pravi, da bo že bog pomagal. Ali bog nam ne bo nikdar pomagal, ako si sami ne bo in o pomagali. Ako bi odločeval v Ameriki socializem, bi nam ne bilo letos ob tako dobri letini tako drago plačevati živež, kakor ga
Stirimesečni račun S. D. P. Z. od 1. maja do 31. augusta 1914,
DOHODKI:
Vsa društva vplačala na vstopnini, mesečnini i t »1.............
Povrnjenje /a zdravniško preiskavo bolnika od J. S. K. J.. . . Povrnjen.)«' neopravičene boln. podpore Paul iSabadin dr. At. o. . Obresti od denarja, vloženega v ra/.nih bankah..............
* 16,4 82.1 >5 2.50 24.00 IS8.Î6
«k upaj.......................................fl 6,676.91
IZDATKI:
odpravnine, bolniške podpore itd.........................$14,
Izplavalo se victn druitvom smrtuin«
Plače uraduikov, dnevnice in vozni stroški.............................
Poštnina in raza« uradne po tre bi« i ne.................................
Tiskovine in j:la»ilo ...................................................
Vrhovni zdravnik za pregled prošen j, in raznih bolniikih listin, ter poštnina
Najemnina, razsvetljava in čiščenje glavnega urada.....................
Zvezin odvetnik .................'....................................
Varščine krajevnih in glavnih uradnikov /a t leto.....................
Speeijelni zdravnik za preiskavo bolnikov ter vozni stroški ............
Skupni izdatki .
348.00 724.61 41.9"» 1S 1.24 24.93 71J50 100.00 183.50 12.00
♦ 16,189.73
fisti preostanek dne 31. avgusta 1914..................... ................
H gornji vsoti se še priSteje:
Nevrnjeni čeki..........................................................
Neporabljena ročna blagajna tajnika.......................................
Neporabljena ročna blagajna blagajnika..................................
Torej fckupne gotovine dne 31. avgusta 1914..................
GORNJA VSOTA SE DELI SLEDEHK:
C'oneinaugh Deposit Dank. Conemaugh. obrestna vloga po \'/c............
First Natl. Hank, Conemaugh, Pa., obrestna vloga po \T/,................
Continental Trust Co., Pittsburg, Pa., obrestna vloga po 4', ..............
Potter Title * Trust Co., Pittsburgh, Pa., obrestna vloga po 4f(; ............
Lake Shore Banking & Trust Co., Cleveland, obrestna vloga |k> 4'r
#21,210.99
717.00 9.20 3.53
...........$21,940.7S
...................................$5,066.66
................................................5,085.35
..............................................5,000.1 ni
......................................................................5,000.00
......................................................................1.00
tjàke Shore Hanking & Trust Co., Cleveland, na čekovni račun .....................................................1,775.04
Neporabljena ročna blagajna tajnika..........................................................................................................................................9.20
Neporabljena ročna blagajna blagajnika...............................................................................................................................3.55
Skupaj
DENAR MLADOLETNIH DEDIČEV UMRLIH ČLANOV 8 D. P. Z NALOŽEN NA OBRESTI TER
ZAUPNIKA 8. D. P. Z. 8 PRIPISANIMI OBRESTMI
Naloženo v prvi narodni banki, Conemaugh, Pa.:
Za mladoletno Marija Kern......................................'.",..............................$ *9.
Za mladoletno Andrej Kern.................................................................... 88.
Za mladoletno Julija Kern.................................................................
Za mladoletno Ana Kodelja................................................................... 26.1,:
Za mladoletno Marija Kodelja................................................................. 263.
,..♦21,940.78 V OSKRBI
Naloženo v Conemaugh iV|»osit Bank, Conemaugh:
Za uinobolnega Frank Kosmač.............................
Za mladoletno Marijo Sever...............................
Za mladoletno Rozalijo Sever.............................
Za mladoletno Ana Stošid ...............................
Za mladoletno Ljubica StošiČ.............................
Za mladoletno Julija Mogolič.............................
Za mladoletno Barbara Mogolič...........................
Skupaj
.......$795.85
$390; 3 4 f 01.33 101.33 152.(8) 152.00 S4.67 M.67
Skupaj ..........................................#966.34
V Mestni Hranilnici Ljubljanski:
Za mladoletno Marijo Ocepek.................................................................K 244.50
Za mladoletno Katarino Ocepek............................................................... 244.50
Za mladoletno Alojzija Planinšek............................................................. 1222.00
Skupaj ........................................K1711.00
RAČUN POSAMEZNIH 8KLADOV OD 1. MAJA DO 31. AVGUSTA 1914.
DOHODKI:
Smrtninski sklad ........................... #7,552.79
Bolniški sklad ............................... 7,801.52
Rezervni sklad.............................. 572.28
Upravni Sklad ............................... 646.53
Otroški sklad .................*............. 103.79
Skupaj
IZDATKI:
Smrtninski sklad...........................$ 4,200.00
Bolniški sklad.............................. 10,648.00
Rezervni sklad ............................. —.—
Upravni sklad.............................. 1,341.73
Otroški sklad............................... —.—
,$16,676.91 I	Skupaj ................
CISTI PREOSTANEK DNE 31. AVGUSTA 1914 V POSAMEZNIH SKLADIH:
Smrtninski sklad , .............................$15,352.79
Bolniški sklad ................................ 2,153.52
Poškodninski sklad ........................... 300.00
Rezervni sklad ............................... 2,572.28
Upravni sklad . ............................... 336.86
Otroški sklad................................. 495.54
$16,189 73
Trank Pavlovčič,
predsednik.
Viljem Sitar. I. nadzornik.
Skup» j...............................#21,210.99
. Alojz Bavdek.
tajnik.
Trank Tomailč,
II. nadzornik.
Josip Žele.
blagajnik.
Nlk Povše,
III. nadzornik.
plačujemo. Če bi bila vlada ljudska, bi posegla vmes in odstranila to draginjo, katero so napravili aamo nekateri kapitalisti; ali namesto da bi to storila, gleda le ua to, kako bi nam naložila vojni davek, katerega bo moral zopet le delavec trpeti. Kdina odpomoč je ta, tla se delavec zave svoje dolžnosti pri volitvah in voli na. celi črti socialistične kandidate. Kavno letošnje leto v novembru imamo zopet priložnost, da izvolimo zastopnike v postavodajo. Dokler ne bomo imeli delavci svojih zastopnikov v kongresu in )>o-stavodaji, tudi ne bomo imeli postav, ki bi nam kaj koristile. Kavno sedaj lahko vidimo, da so pre iskave na dnevnem redu; ali te preiskave nimajo nobenega pomena, ker niso resne ; to je samo pesek v oči delavcem. Ako bi bila socialistična stranka ua krmilu, bi lahko hitro napravila red; ali od kapitalističnih strank ne bomo tega pričakali. Torej rojaki, na vo-litveui dan volite socialistične kandidate iu videli boste, ako bodo izvoljeni, da bodo tudi delali za nas.
Socialistični pozdrav
K ran k f'eniazar.
¿i Pueblo, Colo ..Cenj. sodr. urednik! V poročilo o razdelitvi podpore slov. štraj-karjem od strani tuk. »oc. kluba se je vrinila pomota; prosim torej, naj s«' priobči sledeči popravek : V drugem stavku poročil naj se glasi: "Od te avote smo poslali Festinstindesetim mesto petiuštiri desetim družinam;" dalje zopet: "Trinidad, Colo., 20 družinam, mesto istim.M Soc. pozdrav!
Chas. Pogorelce, tajnik.
ČRKOSTAVEC
s popolnim poznanjem linotype strojev, večletno prakso, samostojen delavec, zmožen slovenskega, hrvaškega, nemškega in au-gleškega jezika, želi premeniti svoj«* sedanje mesto. Pisma naj se po&Ujajo pod šifro "Stavec" na upravuištvo tega lista.
ALI HOČETE PRITI DO DENARJA?
Čehi so se pred 20 leti naselili
na ceneno zemljo v Arkansasu.— Vsaka obitelj premore danes $10,-(MMl. Kni so dali svojim otrekom po stotin akrov zemlje. Pred petnajstimi leti so slovenski premo-garji z $200.00 kupili po ceni svet v Arkatisasu. Danes imajo dobre farme in premorejo od 15 do 30 tisoč dolarjev. Ista prilika čaka Vas. Pišite ali se /.glasite osebno pri L. M. Allen, P. T. M., Kock Island Lines, Koom 7'S, LaSallc Station, Chicago. 111.	(Adv.)
MILWAUKEE!
Milwaukee, Wis., Aug. 5 1914.
Vsem tistim, ki so bili kdnj delavni člani slov. pev. kluba "Zvon'' naznanjamo, da bo klub "Zvon" meseca dec. t. I. priredil veliko slavnont «d» priliki desetletnice svojega obstanka. Da bi bila ta prireditev kolikor mogoče ve-lepomembnn. mi člani kluba "Zvon" želimo, da bi se vsi nekdanji člani še enkrat združili pod okriljem klubn Zvon in ob tej priliki skupno z eno pesmijo z nami nastopili. Ker smo trdno uverjeni, da bo vsak poedini rade volje ob tej priliki z nami sodeloval, si dovoljujemo prositi, da bi zaradi ureditve pevskih vaj vsak blagovolil po toni dopisnice naznaniti svoje ime, naslov in kateri glas poje, na sledeči naslov.
Mr. Fr. Matic, 311 Madison St., Milwaukee, Wis. Slov. pev. klub "Zvon".
(4x)
ANTON MLADIČ moderna gostilna.
Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Bine Islnad Ave.
Chicago, 111.
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 K 6th St,
Cleveland, Ohio.
JOLIET, ILL.
» .
Veliko je rojakov po naši slovenski naselbini, a menda , tudi drugod, ki komaj čakajo, da se rešijo nevarnosti, ki jim preti od brezposelnosti, in da postanejo neodvisni gospodarji na svoji lastni kmetiji. — Toda kje kupiti, da bo zemlja v resnici dobra, in da so dani tudi drugi pogoji, ki so za uspešno kmetovanje neobhodno potrebni? To je prvo iu najvažnejše uprašanje, ki ga ima rešiti jako previdno bodoči farmar, ako liečc, da bi se pozneje kesal, ko je že prepozno, — kakor se je to večkrat zgodilo. Pri tolikem številu zemljiških prodajalcev je v resnici težavno odločiti se za ta ali oni kraj, ker vsakdo le svoje najbolj hvali. Seveda je za vsakega kupca potrebno, da si svet na lastne oči prej ogleda, predno ga kupi. Vendar če bi hotel vsakdo iti povsod, kamor ga s sladkimi besedami vabijo, potem bi zavozil toliko, da bi si lahko s tem denarjem že farmo kupil! Važno je torej, kje si naj kupec najprej ogleda, da ne bo imel proč vrženih voznih stroškov.
Wisconsin naši rojaki močno hvalijo v vseh ozirih. Cujejo pa se tudi nasprotni glasovi, 1— in ravno nama podpisanima se je ta država odsvetovala, ko sva izrazila svojo namero, da bočeva tam kupiti, oziroma si naprej ogledati. Nvzlic temu pa sva se odločila za Wisconsin, in reči morava, da se ne kesava, da sva tam kupila. - - Popis zemlje, ki sva ga na najino željo prejela od rojaka Louis Be wit za iz Milwaukee, (Slovenske Naselbinske Družbe) je napravil na naju prav ugoden litis; kajti po tem popisu soditi, je zemlja, ki jo prodaja g. Bewitz, res jako dobra, kjer raste z eno besedo vse, še celo tobak, in kjer so za farmarja sploh izvrstne prilike. Mislila sva si, ako je samo polovica tega res, kar se popisuje, potem ne bova goljufana, ako tam kupiva. Razuntega je g. Bewitz obljubil, da .nama povrne vse stroške, ako ni vse to do pičice res, kakor je popisano. To naju j«* tudi nagnilo, da sva se odločila za Wisconsin. Pred dobrim tednom sva se odpeljala v Milwaukee h g. Bewitzu, z namenom, da vza-meva vsak po 40 akrov, ako bo nama ugajalo. — In v resnici se nisva motila! Našla sva celo še vse boljše, kakor sva pričakovala in kot je popisano. Kraji so v resnici krasni, da se človek kar ločiti ne more od njih, in zemlja je izvrstna: črna, prhka prst, brez vsacega peska; raste pa, da je veselje gledati. Dopadlo se nama je tako, da sva brez odlašanja kupila, in sicer tie samo po 40 akrov, kakor sva spočetka nameravala, dokler še nisva videla, temveč vsak po M) akrov. Prepričana sva, da sva dobro kupila, in zato tudi vsakemu priporočava, «la kupi v Wiseonsinu v okraju Chippewa. G. Bewitzu pa se stem javno zahvaljujeva, da nama je nasve-toval ta kraj.
John Horvat in, Mihael Meteš, 1204 Cora St., Joliet, 111.
(Advertisement.)
Učinkovalo je zelo dobro.
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, sti Vam pri-
poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta najboljša.
ANTON MERVAR, ml. . 1162 E 61. St., Cleveland, Ohio.
CARL STROVER
Attorney at Law
' Zastops bi tub sodiščih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Sdramlk sa notranje boleani in raaocelnlk. zdravniška preiskava brezplačne—pia ¿*ti je le zdravila 1924 Blue IalanJ ara., Chicago. U redu je od 1 de 3 pa pel.; ed 7 de 9 zvečer. i s ven Ciueafi iiveii belniki naj piieje slovensko
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl jščen
¿Svete pivo v .sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in izborila. — Vaem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR
1625 S. Kacine Ave., Chlcago. III.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
M 460 6RAI0 AIE.,	KENOSHA. VIS
Telefon 1199
Mr. John Hepnik piše v svojem zadnjem pismu: "Tem potom iz rekam srčno zahvalo za Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino, katero sem prejel v popolnem redu. Reči moram, da mi je to zdravilno vino prav dobro storilo, ker je sedaj moj želodec v popolnem redu, zakar se moram zahvaliti edino le Trinerjevemu ameriškemu zdravilnemu grenkemu vinu. John Kepnik, H. F. I). 1, Van-con ver, Wash." To je čisto naravno, kajti Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino je velika pomoč pri prcbavljanju, in zato, ker nikdar ne dovoli, da bi ostale strupene tvarine v drobovju, katerega potem zastrupe. To vino sestoji iz rdečega naravnega vina ter iz izbranih rastlin in je dobra odpomoč v boleznih prebavljalnih organov, posebno, kadar so združene s zabasanostjo. V lekarnah, Jos. Triner, izdelovalec, 1333—39 So. Ashland Ave., Chicago, 111. e
Trin^rjcv liniment je zelo uspešno zdravilo proti reumatičnim in neuralgičnim bolečinam. Cena Trinerjevemu linimentu je 50c, po poŠti 65c.
JOS. A. FISHER
Buffet
Ima na razpolago vsakovrstno piva, ▼tao, smodile, Ltd. Izvrstni pro«tor za okrepčilo. 3700 w. 28th St.,	Chicago. IU
Tel. Lawndale 1761
"Ako si nameravate naročiti gTafofon, ali importirane slovenske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
POZOR!
Lepa prilika za ženske, ki se žele učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri II. Vičič, 458 North lialsted St., Chicago, 111.
RAVNOKAR JE IZŠLA KNJnŽICA
'Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega 52 strani. Ko* mad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proč. popusta.
Naroča se pri upravništvu Proletarea.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od &—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 899€.
VJVažno upraianje
mi opravi
sqltlj« is «ajctntjt
f	W 1.
Do
3
Konzularne -
SSSäiü^cJSta
vojaške	«a
Milwaukee
Iz stare domovine
Tudi drja. Ilošiča »o zaprli. Slo
venski listi poročajo, da so v Lju bljani zaprl» znanega profesorja drja. Ilešiča, predsednika "Slo venske Matice'». S teiu je dopolnjen dokaz, da je državna policija v Ljubljani s svojim ravnateljem grofom Kueniglom in deželna vlada s svojim predsednikom baronom Schwar«©m popolnoma znorela. Nekoliko nori sta bili ti dve lepi oblasti že davno, državna policija pač že od svojega rojstva Profesor Uešič je znan zagovornik jugoslovanskega edinstva. Tukaj ni prostor, da bi razpravljali o njegovih idejah; navduševal se je ob (»ajevein " ilirizniu ", Stanko Vraz je bil njegov ljub Ijenec, in preteklost je bolje poznal kakor sedanjost in bodočnost. Sploh pa je bil vseskozi teo retičar, slavnostni govori so nje gova panoga. Sicer pa je bil ces kr. profesor, ki ne bi niti za dlako odstopil od svoje predpisane pot i fv je na cesarjev rojstni dan vo dil svoj razred v cerkev, je lepo oblekel ces. kr. paradno uradniško uniformo. In zdaj so tudi njega zaprli. Človeku se vsiljuje vprašanje: Koga ne bodo zaprli na Slovenskem t Nasad nje. bodo potegnili plahto čez Ljubljano in razglasili vse mesto za ječo. Le —
tudi o kaznilnici v (iradiški. Zgo lilo se je to že meseca avgusta. Koper in GradiAka nista ne blizu Srbije ne bližu Rusije, ampak blizu Italije. Torej se je Avstrija od začetka bala vojne z Italijo, kar dokazuje, da diplomacija sama ne zaupa svojim pogodbam. Kako naj jim zaupajo narodi.
Nadomestna policija. Prosto-voljna straža se je ustanovila V Trata. Vstopili so vanjo od vet-niki, inženirji, dijaki iu uradniki, do 90 oseb. Službovala bo, ker je veliko stražnikov vpoklicanih pod orožje. Prostovoljec podučil je vsako dopoldne v službi stotnik Pa oli. Ravno tako stražo s«» ustanovili v Celovcu.V Kočevju pa opra\ Ijajo varnostno službo ognjegasci — Iz drugih avstrijskih krajev poročajo, da so šli nekod turnerji, drugod pa Sokoli za policaje. Po Slovenskem so bili seveda katoliški 4'Orli", po domače "Čuki" prvi, ki so šli delat policiste. Oni bi lahko tudi po vojni ostali to; >aj so vzgojeni špieelsko iu policijsko.
Bankovci po dve kroni. Tudi to jc znamenje časa: V Avstriji izdajajo papirnat denar po dve kroni. Davno jc že, kar je inr't Avstrija bankovce po goldinarju. Zdaj jih zopet vpeljuje. Dvekionski bankovci z dne 5. avgusta 1914 široki 113 mm in mm visoki.
bel velinpapir. na rjavkastem
Drobne vesti.
Slovenec utonil v Sarajevom.
Dne 13. avg. je utonil v Saraje-vem pri opekarni A. 1). slovenski rezervist iz Vodic na Gorenjskem, Ivan Zoriitan. Domneva se, da se je šel kopat in zašel v pregloboko stotniji. Plaval je preko bajerja vodo. Ker ni znal plavati in ni m povrhu blizu obrežja ga je bilo nobene pomoči blizu, je po- najbrže zadela kap in revež je listal žrtev vode. Samomor je či- tonil. V bližini se nahajajoči klo-
pa je imel pripeto srebrno kolajno za hrabroHt, vojno kolajno iu jubilejno kolajno iz leta 189*.
Vojak utonil. Dne :t(). avg. o-poldne se jc šel kopat v hajer za Salczijanskim zavodom Anton Radeš, posestnik iz Kadoviec pri Metliki, dodeljen črnovojniški
sto izključen. Oženjen je bil pokojni komaj 9 mesecev.
Zaprli so v Ljubljani gostilničarja in občinskega svetnika Beliča. po domače sekserbirta. Za kaj — ni povedano. Pa ne, da bi bil tudi on nevaren Avstriji!
Velika povodenj. Z Doba poro čajo: Povodenj, kakršne še ne pomnim*. j»' poplavila travnike in I pa tudi romanja brez dovoljenja pokončala mnogo lepe otave. Zla- politične oblasti 1. instance (e.
kr. okr 1
parski pomočnik Anton Camer-nik je skočil v vodo in ga jc pomagal potegniti iz vode. Poteg uili so mrtvega iz vode. Uadeš ji oženjen iu zapušča ženo z 2 nepreskrbljenima otrokoma.
Romanja prepovedana. V smislu naredbe skupnega ministrstva z dne 25. ju!. 1914 so zborovanja,
níi je narasla ltača.	Hi
Strela je udarila na Viču v hi-1 gistrata) nedovoljena šoJerneja Močnika. Vžgala ni.
glavarstva, mestnega mu KT A»
strija se uiti nfi katoličane ne za
0 požaru v Krvavi peči pri Ve-¡naša več.
likih Laščah, ki smo ga zadnjič omenili, poročajo še sledeče: Dne
Samomor zaradi bedastega do
vtipa. .Jernej Bogataj, posestnik
POTOVANJE V
SI ARO DOMOVINO POIOM
>v Kasparjeve Državne Banke
e Ba|eeie)e la ualbolj sigurno.
Na6a psrobrodns poalovnica j« največja na Zapsdu in ima vae najbolj*« oceanska črte (linije). Sifkarte prodajamo p« kompanl|sktb cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
K a* par Državna Banka kupu|c In pro4a|a In zamen|u|e denar vaeh drla? «vela — Pri Kaaparjavi Državni Banki ae izplača za K6 ti, bn» odbitka. -
Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daie 3% obresti. - Slovenci postr«-ienl v slovenskem |ezlku. - Banka ima $6,118,821.65 premoŽenja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui Island Ave
'•i
chicago ILLINOIS
14. c v g. popol dne je nastal v va- v Suhem dolu si je doma z nožem si Krvava peč župnija Rob velik prerezal vrat iz strahu pred naglo požar. Zažgali so baje otroci. P«, sodbo, ker so ga ljudje strašili, da gorela je skoraj cela vas. Ljudje | bo strogo kaznovan, ker ima sa-so bili večinoma z doma na polju in senožetih. Večina poslopij j«'
mokres, nima pa orožnega lista Poparila se je. V drugi polo-bila s slamo krita, zato se je ogenj j vici pretečciicga meseca se je po
Si
Natisnjeni so na l\ Ustna stran ka/
Mtro razširil, Gssit» pa tudi, ko! so prihiteli ljudj mogoče, ker imajo le kapnice. Hi
iz
k<LfuWÍandü Orad je nepristo-1 temelju modi o sliko, katere sredo jn gospodarska poslopja pa sto 3 J	v |ayo > |»r¡. tvori idealna glava v ovalnem o- j,, precej tesno skupaj. Zgorelo je
I *	fc.r _ t ..!	t ... I , «t I i U 1 M . 1 - i ... 1 . ' I " » I i i , . I .... . «Ml
pen. Komu gre to stop na ljubljanski Grad je prepovedan. Kdor bi šel na izprehod na ta kakšnih 70 metrov visoki
grič, tvega ižvlji-nja, straža ima	. .
Grad, kjer strani zgoraj je ogrski grb in to,
seta, v kateri je bela
k viru. Na levi zgoraj se nahajn cesarski ovci, v okviru vrednosti bankovca, namreč dve kroni v o-sm ill deželnih jezikih. Na .dej»ni
tudi nekaj prašičev, ljudem pa j \ ^a krma. žito in obleka tako, da ¡ nekaterim družinam manjka naj
srstnikova hči Ivana Avbelj domov, ni bilof Vira pri Dobu pri pranju poparila / vrelim liigoni, ter s«- nevarno poranila. Prepeljali so jo v bolnišnico. kjer je v groznih mukah u-nirla.
Samomor. Dne 29. avgusta se je ustrelil na svojem statibvanju v
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
KAPITAL $500,00000 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAK EL,
PREDSEDNIK.
potrebnejše obleke in najpotreb- Celovcu. Sponheimerjeva cesta
pravico, da ga ustreli, so včasi študenti tako radi prirejali svoje vojne, Grad, kamor so lazili penzionisti dihat prosti zrak in modrovat o prejšnih dneh, Grad, na katerem je prva ljubezen pošiljala mile vzdihe v neskončnost. je naenkrat prepovedana dežela. Zakaj, ni naznanjeno. Človek si pa zaman beli glavo, da bi razumel to modro prepoved. Na Gradu stoji pač majhna bajta, v kateri je bilo včasi par funtov
številka 2 Pod obema rosetama je na desni strani nemško, na levi pa ogrsko besedilo, da izplača Avstro-Ogr-ska banka ua zahtevo takoj v postavnem kovanem denarju dveh kron.
Seveda stoji to le na papirju, sedanjem času bo treba dolgo čakati, preden se komu izplača štet denar za papir.
Sedemnajstletne fantiče jemlje jo! Ljubljanski magistrat in dru oblasti prve instance razgla-vojnega po-morajo ta-
smodnika; ali ta "pulfrturn" so že davilo opustili. Pa tudi če so K*'
morda spravili gor zopet par za- šajo: \ sled odredbe bojev patron, bi bilo menda do-1 veljstva v Gradcu s. sti, da bi bila zastražena "sinod nišnica", ne pa kar ves Grad. Ali
pa se nemara boje, da bi kdo s | zbratii in	*
I- ko j zbrati in organizirati društva. nI ki so zavezana v črni vojski, dalje
hriba dajal signal Tako daleč vendar m signal; b Triglava se vidijo Benetke, če jc zelo jaaen dan, ali z («rada ni še nihče videl Przemvsla in Višegrada. Odkod torej ta bledi strah? ... Da bi bilo Ljubljančanom prepovedano stopiti iz hiše, nismo še nikjer čitali. Cakatno pa vpričo ces. kr. uradne modrosti, da pride tudi še to.
Savski most v Kranju zastražen. Prostovoljno gasilno društvo v Kranju je prevzelo straže-nje mostu čez Savo. Občinstvo jc bilo opozorjeno, da je strogo pre povedano vsako zbiranje, ali postajanje na mostu. Gasilna straža ima iste ukaze, kakor vojaška ter se ima vsakdo na poziv "Stoj!" takoj ustaviti. — V Ljubljani teče majhen potok izpod gozda v tivolski bajer. V drevoredu je čez ta potok, kakor tudi čez nekoliko jarkov par brvi, poprečno meter dolgih. Upamo, da jih avstrijska previdnost ni prezrla in da so tudi zastraženi. In da sliši punčka iz liceja vsaj |>et, šestkrat prelepi veterajnarski "Holt! Berdo?!", preden pride ua svoj randevu s šestošolcem.
sovražniku?Istrelskih društev,strelskih mladin gre noben Ukih organizacij in kolesarjev — zadnji od T. leta navzgor i/, mestne občine ljubljanske in iz o-krožja c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani, da se postavijo v vojno službo, kakor zahteva zakon o vojnih dajatvah. Še malo poča-kajmo, pa bodo jemali abecedarje iz ljudskih šol. Navdušujmo se!
Avstrija berači za ranjence. V Ljubljani razglaša magistrat: Poveljstvo garnizijske bolnišnice prosi vse ljubljanske meščane, naj pribite na pomoč ranjencem. Vsak, tudi najmanjši kos posteljne oprave bo dobro došei, ker pride v Ljubljano v najkrajšem ča-so veliko število ranjenih vojakov. Sicer je vojaštvo vse potrebno uredilo, ali pri velikem številu ranjencev je treba velike zaloge
nejše hrane. Škoda je cenjena nad 120,000 K. Pogorelci so bili zavarovani za prav nizke svotc. Potreba je velika.
Samomor. I/. Celja poročajo: V nekem uozdu blizu Tcbarjev se je vsoto obesil 761 etni delavec Mart. Kres-nik. doma iz Št. .)iicja ob Južni železnici. Vzrok samomora so družinski prepiri.
Vojaški vlak trčil ob lokomoti vo. Dne 14. avg. je na postaji Knittelfeld trčil vojaški vlak v lokomotivo. Pri tem je bil neki mož težko ranjen in preneŠen v bolnico. Drugi vojaki so bili lahko ranjeni, nakar so z ostalimi lahko nadaljevali vožnjo. Dalje j« bil ubit en konj in nekaj lahko ranjenih. Nesreča se je pripetila, ko je vojaški vlak vozil na postajo, in se je pripeljala nasproti neka lokomotiva. Škoda je precejšnja.
Nesreče na železnici. Dne 27.
julija zvečer je tovorni vlak povozil pri Sv. Andreju v Lavatin-ski dolini nekega delavca. Njegov tovariš je bil lahko ranjen. Oba sta bila uslužbenca tvrdke llirs-ehler v Spodnjem Dravogradu.— V Grajfenburgu je vlak povozil 4. avgusta ob na 5. zjutraj Fr. A i a vsa iz Topolšiee na Spodnjem Štajerskem, ko je stražil železniško progo. Vrgla ga je božjast in je padel pod lokomotivo. Nesreč nik je bil star .'16 let iu oče petih otrok.
I ' Soča" in "Primorec" sta nehala izhajati. Znani glasili gori-
posteljne oprave, pernice, žimni-jških liberalcev sta prenehala iz-ee, rjuhe, blazine, sploh vse. Kdor ha jat i. Vzrok so menda financ-ima kaj takega blaga, naj se o-glasi pri poveljstvu garnizijske bolnišnice, da blago sprejme iu ga odda v to prirejene prostore. Najbolje jc. da izobraževalna društva v posameznih okrajih to skup no zbero in potem oddajo.
Zblaznel je. 'Grazer Volksblatt'
„	. i poroča: "V graškem okrožnem
Pov.od izdajalci! /. Ihmaja !WM,iÄi„ v p„.¡,klv¡ „«hajajoOi
v preiskavi si odvetnik dr. Vladimir Seruec je baje, kakor se nam poroča, hipoma zblaznel." - Ko so ga z dr. Kosinoni, Kejžarjein in drugimi I odpeljali v Gradec, so se na tnari-
poročajo, da so tam aretirali nekega častnika, ki se bo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem] zaradi veleizdaje. Dolže ga, da je dal Kusom več važnih načrtov na
v	.	I I M I | M - I | (I l I % uinurv,	>"«, 1111,11"
razpolago. - Skola je, da ne^po- bon|k,im Uol<H,von( t,(li^f.nii hlirni menejsega. Kakšen
ne stiske.
Aretacije, (iraški listi poročajo, da so na Koroškem aretirali župnika GabrOna, v Celju j»a po* sojilniškega ravnatelja .1. Smcrt-nika, v š(. .lakolni v Slov. Gori calCondotnega kaplana, v .luršin cib pri Ptuju poštnega ekspedi-jenta Vin. Zorkota od Št. Andraža v Slov. Goricah. Kadi srbofil-skih klicev je bil na Koroškem a-retirau 40 let stari delavce .ložef Dagarin, pristojen v Skofjo Loko. V Lietizu je bil aretiran šef ondotne železniške kurilnice inž.
vedo nič natančnejšega častnik jc bil to? Mar zopet kakšen generalštabni oberst kakor KedlT Kajti navaden lajtnant
vendar ne pride do važnih načr- L |n
tov. Čudnega ne bi bilo nič, ako Ko so oblaMi y Marihoru kontro-
prizori
Zemlje in vojna. Iz mnogih krajev v Avstriji poročajo, da posla-jajo 'ženilje in hlebci pri pekih manjši, čim daljša jc vojna.
bi se vest potrdila. Saj so imeli Avstriji že toliko izdajalcev in I špionov med oficirji, kakor da ni to nič druzega kakor majhen po-1 stranski zaslužek.
Kaznilnice izpraznjene listi poročajo: Moško kaznilnico v
I i rale, če se v jema pecivo s pre< pisavanini maksimalnim tarifom, so našle hlebce po 10 dekagr. pre lahke. V Ljubljani so postale ženili je tako " fletiie", da se lahko Graškij vtaknejo v žepek telovnika. Tu-patani kaznujejo kakšnega peka.
Kopru so z ozirom na vojno iz-1 Veliko pa to ne bo pomagalo, kaj
ti želja za hitrim dobičkom je ve« čja kakor strah pred kaznijo.
praznili in so kaznjence odvedli v notranjo Avstrijo. 150 kaznjencev iz Kopra je v Mariboru, ravno ta
ko velike oddelke so odvedli v I Volilni listek je danes ščit in Gradec, Stein in v druge kaznil- jutri bo meč v delavskih rokah n\ee. — Enako poročilo je prišlo | Le prav ga je treba rabiti.
št. 16, hišni posestnik iu prokurist tvrdke Ferdinand pl. Kleinmayer, Fran Dolejži.
Požar.. Posestnici Barbari lir-žič v Drakšlu je odšel mož v vojsko. Na Veliko Gospojineo so ji pa zažgali otroci, ki so streljali s "kapslji"; poslopje je zgorelo in osamljena ženska je v veliki bedi.
Kazni zavoljo šolskih zamud odpuščene. Deželni predsednik na Koroškem je kot predsednik deželnega šolskega sveta sporazumno z deželnim odborom odredil splošen odpust kazni zavoljo neopravičenih zamud. Zato se nedo-vršenc kazenske razsodbe ne izvršijo in se ne bodo zasledovali tisti, kateri so sedaj naznanjeni Otroci bodo seveda* imeli velik dobiček od tega. da ne hodijo v šolo.
Vojna in draginja. Ljubljanski listi poročajo: Žitni semenj v Novem mestu pod rotovžem je maj hen. Ljudje pridelajo za prodaj tako malo žita, da ga pripeljejo in prodajajo v vrečah po mernikih Morda je bilo vsega skupaj .r>0 mernikov žita na prodaj, pogla vit 110 pšenice in ovsa. Pšenica je letos bolj slaba; kar je pa grajati jc to, da jc bila večjidel premalo očiščena. Posebno ljulike jc bilo dosti vmes. Zaradi slabe letine in sedanjih odnošajev je pšenica ne navadno draga. Prodajala se je 7 in H K mernik. V obče je veljala za KM) kg pšenice cena 29 do 30 K in za oves 16 do 18 K.
Samomor 171etne Ljubljančanke v Gorici. V ponedeljek 24. avg. ob pol 7. zvečer se jc z mostu čez Koren j v ulici Pontenuovo vrgla 171etna Pepica Jerman iz Sp. Šiške pri Ljubljani. Delala je v tovarni v Stračicah. Videli so jo nekaj časa hoditi okrog mostu in jokati. Obležala ni takoj mrtva, priletela je na levo stran. Prinesli so jo v neko hišo, kjer je umrla.
Z gnojnimi vilami smrtno-iu»-varno ranjen. Pred kratkem je prišlo pri Sv. Duhu pri Škofji Loki med domačimi in tujimi fanti do pretepa. Posestnikovemu i sinu Matiji Logondru je nekdo z železnimi rjastimi gnojnimi vilami prebodel desno lnkct. Poskod-
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Na*»* podjetje je pod nadzorstvom "Clearing llousa" čikaAkih bank, torej je deuar popolnoma sigurno naloien. Ta banka prevzema tudi Vloge poAtue hranilnic« Zdr. driav. Zvrduje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopola e do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zveccr.
Denar vloieu v uaAo bauko nosi tri procent«. Bodite uvajereoi, da je pri nas denar naloien varno in dobičkanoSno.

J^ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike"prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
♦♦♦♦»»»♦»»♦♦♦»♦«»»»♦»»»»»»»»»»♦♦»»»»»♦♦O»»»♦♦♦»
pristnih pij»*, Kranjski Brlnjevac, BUvovlc, Troplnovac, Grenko Vino la in to eo: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna ▼ Ameriki, ki importira ¿gane pijane naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenie in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenie. Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni traba plačevati drazih ageirtov. Prodajam samo na debelo. Pilita (»o cenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chicago, St., Jollat, m.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
124 BROAD STREET	TRL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
1 Gjnrič, češ, da je bil srpski špi- ba je snutnonevarna.
Jon.
Brata ustrelil jc 26. avg. 17-letni posestnikov sin Frane Deti-ček ^ Mest in ju. Neposredno je kriv nesreče posestnikov sin »ložef Smuljak, ki je prinesel nabito puško v Detičkovo hišo in jo postavil v kot, ne <la bi bil vzel naboj iz nje. Franc Detiček je pomeril puško v šali na svojega štiriletnega bratra, a puška se je izprožila in mali bratec se je zgrudil mrtev na tla.
Utopljenec. Na Fužinah so našli dne 23. avg. utopljenega nekega 601etnega moža. Njegova i-dentiteta ni znana. Ležati jc moral že 14 dni v vodi. Obleka je bila dobro ohranjena, na suknjiču
r

V Savo je skočila v Kranju 60-
letna služkinja Cecilija Klančnik in utonila. Truplo so potegnili iz vode v Pirničah in pokopali v Smledniku. Klančnik je izvršila samomor najbrže v duševni zmedenosti.
Nesreča s smodnikom. Sedemletni deček Ivan Puhar iz Dolskega je našel smodnik. Zvečer ga je vrgel v ogenj. Smodnik se je vnel iu dečka hudo poškodoval. Ožga-lo ga jc po obrazu in životu, prste leve roke mu je pa odtrgalo.
Nesreča v ljubljanski tobačni tovarni. Jurij Mravlje, tobačni delavec, je snažil stroj. Kolo ga jc prijelo in mu raztrgalo desno roko.
trincrs
»»V
BiTTER-WlKt
VMINl M OVO
horkevíno
v JOtim T»"*»
Kadarkoli ste nevspe£ni, nikar ne pripisujte to svoji usodL Poskusite na iti vzrok in čudili se boste, kako mnogokrat ste sami krivi nevspefinosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite so jih v bodoče. Ce je vaše zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste usj>oli z nobeno reineduro, tedaj poskusite.
Trtnerjevo ameriško zdravilno grenko vino,
ki je le v redkih slučajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene snovi da so možne vriiti brez vsake pomoči svojo funkcijo.
Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak okus in deluje hitro in vapeftno.
Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečine v želodcu in trpite na kaAnji maladiji, ki so posledice zapertju.
JOS. TRINER
Uvaževalec In Izvsželavec.
1333-1339 So. Ashland Avc.	Chicago. m.

J
v slučaju otekline in izmakneloati.
miiic in gibov,