/ IZPRAZNITEV PORENSKE Nemčija je, pripravljena popustiti v raznih drugih ozirih, če bi zavezniki izpraznili Porensko. — Poljska je dvignila krik, da jo je Anglija "izdala". — Trije dnevi pogajanj za razoroževalni protokol v Ženevi niso imeli nobenega uspeha. Evropski narodi se drže Liginega protokola. — Francoski kabinet vztraja glede vstopa Nemčije v Ligo. Poroča Samuel Spewack. BERLIN, Nemčija, 12. marca. — Iztočna stran Rena je proizvedla značilne razvoje v usodi varnostnega dogovora, glede katerega se je Nemčija pred kratkim neoficijelno pogajala s Parizom, Londonom in Ženevo. Minister za zunanje zadeve Streseni an je na včerajšnji tajni seji povedal komiteju za zunanje zadeve, da je potekla doba čakanja. Nemčija je pripravljena delovati za premirje na svojih zapadnih in iztočnih mejah. Streseman je namignil, da bo Nemčija popustila v več kot enem pogledu glede kompromisa, če bi zavezniki izpraznili Kolin in Porensko. ŽENEVA, Švica, 1 2. marca. — Trije dnevi neprestanih privatnih pogajanj glede razoroževalne-in'varnostnega protokola, ki so se vršila med angleškim ministrom za zunanje zadeve Austen Chamberlainom, Aristidom Briandom, Benešem, Hymansom in Scialojo — niso mogli omajati sklepa evropskih narodov, da vztrajajo pri principu protokola, pod Ligo narodov. Stališče francoske delegacije, ki je dobila svoja konečna navodila iz Pariza, potem ko je kabinet Herriota premotril tozadevni položaj, je včeraj zvečer jasno pokazalo, da bo na današnji konferenci položaj neizpremenjen. Chamberlain bo predložil svetu Lige poročilo, v katerem bodo obrazloženi posebni angleški ugovori proti Beneševemu osnutku protokola. PARIZ, Francija, I 2. marca. — Dokler ne bo Nemčija članica Lige narodov, ni mogoč noben varnostni dogovor. To je bilo sklenjeno na kabinetnem sestanku, ki se je vršil včeraj. Prejšnji ministrski predsednik Briand je dobil navodila, naj brani razoroževalni in varnostmi protokol na današnji seji sveta Lige narodov. Manever Herriotove vlade je povsem oči viden. Hoče namreč pripraviti Nemčijo do tega, da stopi v Ligo brezpogojno. Francoski kabinet je pripravljen preložiti vprašanje protokola do septembra meseca, ko se bo vršilo plenarno zborovanje Lige narodov ter skleniti medtem dogovor med tremi frilami z Anglijo in Belgijo, a ne bo vpošteval dogovora, ki bi vključeval Nemčijo, razven če bi bila Nemčija že v Ligi ali če bi obljubila, da bo stopila v Ligo brezpogojno. Novo francosko stališče je preložilo uravnavo varnostnega problema na jesen, a to nikakor ne o-nemogoča francosko-angleškega dogovora v principu, ko bo dospel Chamberlain iz Ženeve v Pariz. Smrt skrivnostnega samotarja. ROOK ISLAND. III., 12. marca. Xa Bwl ver Island u v Mississippi ju je umfl dr. Fedor Protar, šest in owmdesptletui starček, ki je preživel številna leta kot puSčavnik. Na daleč ekrog so ga imenovali skrivnostnega moža. Njegovo resnično ime je bilo baron Perrot rz Male Arije, a to je bilo znano maloštevilnim. Koncem preteklega stoletja, krog 1893 je živel od tedaj naprej mod ribiči. NjegoT najstarejši prijatelj je bil dr. KarL Berohardi iz Rock Island a. k katerim se je s oznanil pred davnimi leti v Koenigsbergu. Dr. Bornhardi je umrl le deset nr pred OTOjitn tovarišem z Beaver Islands: r t Dr,/Protar je bil rojen leta 1839 v Orel« as Ruskem. Kot dlan ne- slliiŠfc' ke gledališke družbe je prišel v Združene države. Glasilo se je, da je bil v Rusiji zapleten v nihil i s-tične mahinacije, a on sam ni hotel govoriti o tem. Študiral je v Nemčiji ter se tam seznanil z Bernhardijem. Nekaj časa je stanoval v New Torka, a prišel na to v Rock Island, 'kjer je izdajal neki list. Nato pa se je umaknil na Beaver Island ter izginil iz javnosti. Coolidge je zopet nominiral Warrena. Predsednik Coolidge je iznova nominiral Warrena, ki je bil porazen v senatu. — Senat ga bo zopet zavrnil, a z večjim številom glasov. Opozicija proti možu, ki je bil zvezan z obtoženimi sladkornimi tvrdkami je postala še večja. Obsojen na tristo in osem let v ječi. MADRID, Špansko, 13. marca. Neki uradnik občinske k o rpora-c i je v Bejar, majhnem mestu v bližini Salamake, je bil obsojen na ječo tristo in osmih let. Mož je bil obtožen ponarejanja javnih dotkumeutov, in sodišče v Bejar ga je obsodilo na malo'manj kot WASHINGTON, D. C., 43. marca. — Pred-sednik Coolidge je včeraj nanovo predložil senata ime Charles Beecher Warrena -kot svojo izbiro za. mesto generalnega pravilnika. — Na prošnjo pred-sedniika, — se glasi v obvestilu Bele hose, ki je bilo iizdan^včeraj popoldne. — je Mr. Warren privolil, da se njegovo ime zopet predloži senatu. Edini republikanec a- senatu, ki še vedno veruje v možnost po-trjenja Warrena, je William M. Butler, ki je bil na zajtrku v Beli hiši in ki je povedal predsedniku Coolidgu in Warrenu, da je potr-jenje mogoče. Opozicija proti potrjen ju je na boljšem stališču kot je bila tekom prvega glasovanja, vsled katerega je bila Warrenova nominacija zavrnjena. Drli iz Washingtona, Smith iz South Caroline in Glass iz Virginije, ki so bili vsi odsotni tekom glasovanja pretekli torek, so sedaj na licu mesta in vsi bodo najbrž glasovali s svojo stranko. Ilowell, republikanski progresi-vee, -ki je bil bolan, bo najbrž prišel dane« v zbornico ter bo povečal število nasprotnikov odo-brenja. Uinderwood. Gerry iz Rhode Islanda in Edwards iz New Jer-sev-a so trije demokratje, katere se lahko šteje proti Warrenu. Na drugi strani pa je senator Gooding, ki je glasoval za Warrena, sedaj na poti v Idaho. Ker je pri prvem glasovanju izpre-menil senator Overman svoj glas ter s tem zapečatil poraz Warrt-na, ne bo sedaj glasoval za Warrena in republikanci bodo imeli na razpolago le 38 glasov proti štiridesetim ali več glasov proti Warrenu. V teh okoliščinah ni nobenega mesta, kamor bi se obrnili republikanski vodatelii, da zadoste željam predsednika. Neki republikanski senator je rekel danes: — Opozicija ima vse svoje liu-di na mestih, kjer syh lahko doseže. Naše možne reizea-ve pa so na visokem morju. S tem je imei v mislih senatorja Edge iz New Jersev-a in Phippsa iz Colorada, ki sta na poti v Evrapo in Egipt ter Warrena iz Wvominga, ki je odšel v Panamo. Domneva se, da bo judicijfcrni komitej, kateremu je bila izročena zopetna nominacija, hitro vložil svoje poročilo in da bo sledila temu nagla akcija senata. Ni nemogoče, da bo prišlo drugo za-vrnenje že danes popoldne, a bolj vrjetno je, da v soboto. Nasprotniki Warrena se ne izpostavljajo nikakemu riziku. Pozvali šo na liee mesta vsakega odsotnega člana in razven če so trdno uverjeni, da ne morejo biti poraženi, bodo gledali na to, da ne fco prišlo glasovanje preje v trenutku, ko (bodo zbrane vse njih sile. --1--l Prijateljstvo med Nemčijo in Ameriko Prijateljstvo med Združenimi državami i n Nemčijo j e poudarjal predsednik Coolidge ob priliki sprejema novega nemškega poslanika. — Obžaloval je smrt Eber-ta. i ca. — Včeraj je imenovani nemški WASHINGTON D. C., 13. mar-napravil novo-pošlanik, baron Ago von Ma Itzan .svoj prvi ofieijelni obL>k pri predsedniku Coolidgu. ob kateri priliki je izročil slednjelmu svoja poveri!na pisma. V svojem nastopnem govoru je rekel: — Gospod predsednik! Vsled zaupanja tako naglo zamrlega prvega predsednika nemške republike. vam predlagam svoja poveril-na pisma kot zastopnik nemške države. — Vaša velika in mogočna republika je v zadnjetm času pogosto pokazala, da razume mojo domovino in da ji zaupa. Obenem se spominjam velikodušnega delovanja ameriških državljanov pri organiziranju socijalne in kulturne pomola. — Zadnje naročilo, katero mi je dal sedaj zamrli predsednik se je glasilo, naj izrečem vam, gospod predsednik, njegovo osebno spoštovanje ter resno željo za dobrobit Združenih držav. Predsednik Coolidge Tie otlp;ovo-ril med drugim: — V Ameriko p vika jate o-b času, ko obžaluje vaš narod smrt svojega predsednika, moža sijajne integritete, takta in srčne miline, ki obsega celo človeštvo. Predsedniku. Bbertu je bila poverjena težavna naloga, da vodi nemški narod tekom prvih let, ko so divjala strankarska nasprot-•stva. Naloga pa se mu je posrečila. — Vaša astvar je pojasniti Ameriki upravičene aspiracije svojega naroda in pospeševati sporazum, ki je edina zdrava podlaga trajnega miru. Za nas vse pa je zadovoljivo, da so imele Združene države predpravico srjdetfovati pri rekonstrukciji Nemčije. Zanimiva zadeva zakonskih Seldow. Mož dolgo iskane Mary Woodson se bo moral zagovarjati radi kršenja parole, napada in ho-matij, spojenih z njegovim zakonom. Preiskali so tudi njegov rekord glede zakonov. Mussolini baje resno zbolel. PARIZ, Francija, 12 marca. — Italijanski ministrski predsednik Mussolini je zbolel na kamenih v jetrih. Zdravniki so mnenja, da se je pridružilo še unetje trebušne mrene ter taikozvana Brighto-va bolezen na jetrih.. Taiko se glasi v telefonskih sporočilih, ki so dospela danes iz Italije. Stanje ministrskega predsednika je rewno. Njegova bolezen ne dovoljuje nikake operacije in zdravniki se baje boje, da ne bo prestal skupnega napada treh bolezni. Ker je fašist ovska vlada v glavnem odvisna cd njegove os«*-be, bi imela seveda njegova smrt najbolj resne politične posledice, katerih seveda sedaj še ni mogoče pregledati. petnjast let ječe za vsakega eno in dvajsetih prestopkov. Isto sodišče j® prej obsodilo nekega prejšnjega župana na za-ftorne kazni v skupnem znesku tristo in šest in devetdesetih let. Oba ipoža sta že nastopila kazen. Sovjeti zavrnili pariški dolg. PARIZ, Francija, 13. marca. — Ruski poslanik Krassin je včeraj razpravljal. v zunanjem ministrstvu z ministrskim predsednikom Herriotom o ruskem doKtgu v Franciji. Krassin je rekel, da noče Moskva pod nobenim pogojem priznati dolga iu isto so namigni-1* v zadnjih svojih govorih sovjetski voditelji. Jack Seldow zopet med gojenci wardciia v Tombsu. Danes zjutraj bo predstavljen sodišču, ki ga bo sodilo glede enostavnega napada, katerega je bil spoznan krivim po njegovi aretaciji, dne 31. oktobra 1923. V zvezi s tem je ixgubil jasnSeino v znesku $300. Sodbo sodišča bo vzela v pretres parolna komisija, ki se bo jutri sestala, da določi, če naj se pošlje Sedowna nazaj v Elmira poboljševalnico, da dovrši tam svojo triletno kazen radi vloma. Kot že poročano, se je Seldow oženil z mlado Marv Woodson, katero je njena bogata mati iskala po vsem kontinentu. Bernard Sandler, zagovornik Seldowa, katerega je najela mati deklice, pa preiskuje medtem poročilo, da je bil Seldow dvakrat oženj em. To poročilo j e bilo posledica preiskave pollicijskih rekordov v glavnem stanu, v katerih se glasi, da je leta 1922 po aretaciji radi tatvine izjavil, da ^#-star -sedem in dvajset let, da je bil rojen v Rusiji, oženjen ter uslužben kot šoSr. PRETEPI V ITALIJANSKI ZBORNICI RIM, Italija, 13. marca. — Komunistični poslanec Maffi je povzročil včeraj s svojo trditvijo, da .se fašisti bogate ter da izvršujejo vsa mogoča nasilja, k/aval, ki se je razvil v pravcate ročne spopade. Roberto Farinacci, tajnik faši-stovske stramke, in poslanec Ter-ruzi Ma planila na Maffja ter ga po«vala. naj ojači svoje trditve z imeni. Maffi je nato navedel imeni Aldo Fiiizi-ja, prejšnjega ministra za. notranje zadetve ter prejšnjega državnega pod tajnika, Gia-como Aerebo. Finci, je zahteval preiskavo in Aerebo je pretil s procesom. Ko je vstrajal Maffi pri tem, da •so njege trditve ressnične. jra je obkolila skupina fašistov. Komunisti *o prihiteli, da ga ščitijo. Nastala je splošna rabuka. ki pa je bila hifro končana. Maffi je rekel v pričetku svojega govora, da •so izgubili fašisti vse. z izjemo in'oei. V "nadaljnih izvajanjih je trdil, da so fašisti izkoriščali svoja mesta in da so se nekateri visoki fašisti poslužili celo sleparij in izsiljevanja. Fašisti so prijeli upiti: Imena, imena! Lažnjivec! Ko je komunist nato imenoval •mena Finzija in Acreba, so fašisti skočili preko miz in sledila je kratka rabuka. .'A K Živel "na drugem svetu'* tri dni pred smrtjo. ROCHESTER, N. Y.. 13. marca. Rev. dr. Albert Beaven je razkril, kako je njegov oče, dr. Samuel Beaven, upokojeni pastor Lake Avenue baptist o vske cerkve, pričel zopet živeti potem ko ga je njegova družina smatrala mrtvim -in ikako je živel se več dni pozneje, predno je dne 36. februarja dejanski nastopila smrt. Te dni je baje živel "v dragem svetu". IAŠKI KARDINAL GRAJA FAŠISTE Kardinal Maffi, nadškof v Pizi, je v velikonočnem v pastirskem pismu ostro napadel politične zločine- — Cenzor je seveda zatrl to pismo. — Le vatikanski organ si je drznil omeniti to zadevo. Poroča Hiram Moderwell. RIM, Italija, I 3. marca. — Postno pastirsko pismo kardinala Maffi-ja, nadškofa v Pizi, katerega pogosto imenujejo "italijanskega Mercier-ja", je predmet splošnih govoric v Rimu. Snov tega pisma je bila božja zapoved: — Ne ubijaj! Pismo vsebuje zagovorno obsodbo umor. / in drugih načinov omalovaževanja človeškega življenja, ki je postalo izzva vojne "naravnost moda". Fašisti so bili očividno mnenja, da je ta pripomba naperjena proti njim in vsled tega je bilo prepovedano objaviti pastirsko pismo. Dva lista, ki sta ' pismo omenila, sta bila sekvestirana. Fašisti se najbolj izpodtikajo nad naslednjim stavkom : ~ O' dinastija Kajna, vladaj še naprej, če hočeš, a vedi, da pride na pomoč Bog sam tam, kje! opešajo ljudje, kajti on zasleduje neprestano krivce ter izvaja svojo sodbo: — Bodi proklet! Glasi se, da je imel kardinal Maf'fi pri tem v mislih bolezen ministrskega predsednika Mussoli-nija. Po preteku več dni, tekom katerih je vsebina pisma krožila od ust do ust, je priobčil vatikanski organ "Osservatore Romano" posamezne izvlečke pisma. "Osservatore Romano" pa je izpustil stavek, ki se direktno" tiče fašistovskih nasilij in v katerem je rekel kardinal: — Vi, moji dragi otroci, ste vedno obsojali zločin, ko ste soglasno obsodili dva grda zavratna u-mora. To se tiče dveh smrtnih slučajev tekom fašistovskih izgredov v Pizi. Kardinal Maffi si je pridobil velik vgled kot nasprotnik socijalizma. Zelo izobražen mož je ter avtor važne knjige glede astronomije. RIM, Italia, 13. marca. — Novo glasilo opozicije proti fašistovskemu režimu, "Risorgimento", je zatrl pazljivi vladni cenzor, še predno ga je dobila javnost v roko. List, ki je trdil, da je nadaljevanje lista istega imena, katerega je ustanovil leta 1 848 Cavour, je bil ze1 oglaševan, a Cenzor ga je zatrl ter zaplenil vse kopije, še predno so bile poslane na stojnice. Žena in sinovi so vemo zapisovali vse, kar je rekel tekom teb dni plede svojih doživljajev na drugem svetu. Pripovedoval je baje o lepotali in načinu življenja na drugem svetu, a družina ni hotela objaviti podrobnosti. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes »o nafte cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.20 2000 Din. —$34.20 5000 Din. — $85.00 Pri nakasflih, Id snafiajo manj kot kol m ilaarjev IS centov s* poštnino in drage stroške. Bsipnillji na zadnje potto inixplaTi«r16 Order all po FRANK RAKSKR STATE BANK m OorUaadt Street, , New YoA, N. T. r ~ ~ -•t - < .j* GLAS NARODA, 14: MARCA 1925 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Oortl.mdt Stl, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo lei a velja list za Ameriko in Kanado .......................... $5.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto__$7.00 Za pol leta___________________________... $5.50 Za niozemstva ta celo leto____ $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advert isement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeuje^':. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, "da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 287C. . ŽGANJE IN CIGAREiTE Zadnji <'a> >c je pripetilo v New Yorku par žalostnih in značilnih slučajev. Policija je predložila dokaze, da h* v raznih obcestnih kremah zbirajo mladi študenti in snidnitke ter pijejo in plešejo eele noči. Šolski ravnatelji so se združili v naporih, da napravijo temu ko-n» ■«•. toda d usedaj še niso bili prav nič oziroma le malo uspešni. I Ved kratkim se je vršila v Jamaica, L. L, neka zabava višješolske mladine. Študenti in njihove tovarišiee so bili tako pijani, da so jih morali z ambulaneami odvažati domov oziroma v bolnišnice. Po tleh je bilo vse polno praznih steklenic. V nekem lokalu v gorenjem delu mesta, kjer se je vršila mala študentovska zabava, so zjutraj pobrali nataka-,ji s tal petintrideset praznih žgaujarskili steklenic. Oni, ki so ustvarjali proliibieijo, so vedno zatrjevali, da je njihov poglaviten namen preprečiti, da bi mladina uživala alkoUone pijače. Dokazovali so. 0-stava kaj slabo obnesla. Bila je mrtva črka — bila je zmazek na kosu belega papirja. V prvi vrsti i>o hoteli mladini prepovedati kajenje, pa so le dosegli, da so začeli deset let stari smrkavci kaditi cgarete, da je bilo strah. Sleherni, star ali mad, je javno in z nekakim vidnim veseljem kršil protieigaretno postavo. Postava je dosegla edinole to, da je cena cigaretam neverjetno poskočila, tako kot je v dobi proliibicije poskočila cena pijači. V državi Kansas so bili pa že vsaj toliko pametni, da so v zadnjem času uvideli nezmisel takih postav ter zopet dovolili kajenje cigaret. Bog ve. kdaj bodo v Washingtonu izprevideli nezmisel prohibicijske postave. Najbrž še ne tako kmalu — magari, če gre dežela k vragu. Nekoliko pojasnila. Z pet so se me enkrat privoščili mo.fi "'prijatelji" v Chicagu. I ar v galerijo hXH-ineev me hoee-.!•» j staviti. Njih nameni so pro-»ri.i. tla-i jih skušajo zaviti v :■!• 4o >krhi za organizacijo. Po-; i - vedo, ako kakšno neljubo jim o>>-.bo vztrajno obmetujejo z blatom. «;<• bo že nekaj prijelo. Vedo tudi, da je v«£*ina članov Jednote že davno pozabila afero, ki je izšla iz osebnosti, in ki ni povzročila organizaciji nikake materija 1 no škode. Mnogo članov je pristopila potem, in tem je treba vcepiti prepričanje, da se gre tu za n"ko velikansko goljufijo ali poneverbo. Vkn bi se hotelo povedati vse rn v kratk» m in bre-z zavijanja, bi/ a idem, člani dejstvo, kot je bilo poja je v pra&si že mnogo let prej, da so se take smrtnine nakazale na ime gL tajnika, kateri jih je, glasom pravil, imel pravico poslati dedičem v inozemstvo na način, ki se je njemu zdel NAJPRIMERNEJŠI. Niti- glavni tajnik, nrtii podpisani takratni glavni blagajnik Jednote ni mislil, da prekrši prarvila. kot so bila takrat. ako pošlje dotične svote potom omenjene ageincaje. Uverjeai som še danes, da nisem kršil pravil, kot 00 bila V veljavi takrat, dasa večina gl. odbornikov, ki so bili navzoči na dotiani seji, ni bi- ;la takega mnenja. Večina glavnih odbornikov se je taikrat izrazila,- da o vanje. Tega si odbor ni upal storiti, ker si ni UPAL NOSITI POSLEDIC. Ker sem sodil, da bi prepir in nesporazum med glavnimi odborniki škodil ugledu Jednote, sem prostovoljne odstopil kot gl. blagajnik. Isto je storil gl. tajnik. Isto je storilo več drugiih glavnih od-bornikov, v znak protesta, ker se niso strinjali z ukrepom veenne. V uradnem zapisniku zadnje seje glavnega odbora, se navajajo nekatere svote, za katere dediči še niso odvezali Jednoto njenih obveznosti. To se čita tako. kot ■Jži so bile te svote poneverjene, lasi se tega ne trdi naravnost. Resnica pa je. da so bile te svote odposlane, kar potrjuje tudi American Express Co.. le. da Jednorti V NISO BILE DOSTAVLJENE ORIGINALNE POBOTNICE. Te -o pač kje zaostale ali pa se izgubile. kar je bilo vpričo neurejenih razmer tik ipo zaključku svetovne vojne, lahko umljivo, in se ;e pripetilo vsaki tvrdki, ki ise je '»avila s pošiljanjem denarja Evropo. To naj ima članstvo pred >čmi, da ne bo mislilo, da je de tar izgubljen. Samo nekatere ori 'rna«1ne pobotnice še niso dospe-€. to je vse. Zelo netaktno, da ne rečem kaj mjšega, je, da se me hoče posta-*iti v zapisniku v vrsto kriminalcev, ki zaslužijo ječo. Saj sem bil ' Chicagu. ko je bila zadeva še veža, in pod varščino tudi, zakaj niso izvršili, svojih groženj ta-rrat? Večina mojih "prijateljev" "e imela takrat imoč rokah, kot 0 ima danels. Vedela pa je takrat, rot ve danes, da mi ne more na->raiviti nič. Bivši glavni tajnik ."erderbar je vodil American-Tugoslav Agency naprej, ko sem az nehal biti solastnik iste tvrd-'?e in sem odseli z Chicaga. Imeli <> ga pred našo m, skoro preko čete in še danes se nahaja v dr-avi Illinois, prav blizu Chicaga. -akaj ga "niso spravili v ječo, ko =o imeli čas od leta 19*20? Brat-ka ljubezen jih gotovo ni zadrževala. kajti poskušali so to in no. a nič opravili. Vedo popolnoma dobro tudi, da neni nie ne morejo, ket mi ne rao-«jo cTo,kaizati nikakega ponever-enja ali izkoriščanja, niti krše-lja pravil. Kot sem jaz pravila jih nisem kršil v tem iziru. Pravila pa se, kot vsaka Iraga polstava, lahko razlagajo ia različne načine. Saj se še zvez-1® postave od rai2fličnih sodnikov ■azlično razlagajo. Kakšne obsod->e pa lahko pričakuje človek, ka-erega sedijo tožitelji, to si vsak ahko predstavlja. Resnica pa, ki je nlhiee še ni ovrgel je. da sean. ko sem prostovoljko pustil blagajniško mesto pri ^PJ, pustil vse premoženje or-Tanizacije v najlepšem redu, za kar imam potrdilo nadzornega odbora in od gl. predbednaka, gl. "ajnika in začasnega gl. blagajnika podpisano izjavo. Resnica je nadalje, da Jedno-ta ni. radi mene, izplačala dedi-'<*m v domovini niti centa več, kot 1 o bila obvezana po pravilih. Resnica je nadalje, da sem bil kot delegat diruštva SNPJ navzoč na združevalni konvenciji v Cleveland^ leta 1921, in ni bilo nikakega ugovora proti moji navzočnosti, niti pmti kandidaturi za v glavni odbor. Prostovoljno sem se takrat javil tudi konvenč-nemu odseku za prošnje in pritožbe, ki je razpravljal tudi o prej omenjeni zadevi, in povedal vse. kar sem vedel o stvari; nihče ni takrat imel ničesar proti meni. Hndo pregreho pa sem napravil takrat, ko sean se d ranil kandidirati za urednika "Prosvete", o priliki volitev {mitom splošnega glasovanja. Moj protitaHHEidat je bil Zavrtnik. No, zgodilo se je ne-izoqihno. zletel som s kandidatske liste, z motivacijo, da glasom pravil ne inorem kandidirati Ko sem se radi tega hotel pritožiti na splošno glasovainje, da vse ičlan-stvo razsodi kdo ima prav, se mi je iz tehničnih razlogov to odreklo, češ, da se nisem pravilno prijavil. Jaz sem pravila razumel na en način, glavni odbor jfk jih je razlagal drugače. Ker dotične klofute nisem mogel mirno vtakniti v žep, sem hotel v uradnem glasilu organizacije pojasniti članstvu, kako stvar ^oj1'. je vzletel moj dopis v koš, aii 'kamorkoli že, samo me v kolona glasila, aa katerega plačujem kot drugi člani. Mora'! sem se po-služiti drugih Ust o v. če sem ho-tel, da članstvo sliši tudi mojo stran zvona. Torej mene se sme nemoteno trgati v uradnih zapisnikih organizacije, ne da se mi pa prilike, da bi odgovarjal. Mogoče je to bratstvo, mogoče je enakopravnost. toda jaz si jo precej drugače predstavljam. Meoii se močno dozdeva in naj-brže se ne motim, da je bil pravi vzrok začetne gonje proti meni. kot sem omenil že v svojem zagovoru v (zapisniku odborove seje meseca januarja 1920. to. ker se nisem klanjal pred nikomur, in ker sem se drznil imeti svoje laist-110 prepričanje, tako v politiki, kot v drugih stvareh. Dalje se mi zdi. da to blatenje mojega imena v uradnem glasilu organizacije, ki >e perijodično ponavlja, je posledica moje drznosti, da sem si upal kandidiraiti lani za urednika -'Prosvete". Zdi se mi. da hočejo gotovi moji "prijatelji" nekako opravičiti svoj nastop proti meni. Ako se dovolj dolgo časa meče blato na kakšno osebo, se jo le nekoliko um a že. vsaj v očeh tistih, kateri so zgodovino Vse zadeve že 'pozabili, al L pa niso nikoli slišali o nji. Vsaka najnedoLmejša afera se da tako zasukati, da dobijo ljudje, katerim ni vsa zgodovina /nana, napačen vtis. Jaz se ne morem iznebiti vtisa, da vsa tozadevna namigavanja in rvprave imajjo samo nnmen one in-tg je it i me med članstvom S. N. P. J., in v lepo Luč postavitibratsko* postopanj** goto"ih oseb. Žalostno pa je, da se mi ne da prilike, da bi članstvo razsojalo o m nji zadevi, in se mi ne dovoli, da bi v listu, kjer se nemoteno maže moje ime, in za katerega plačujem tudi jaz kot vsak drugi član, mogel pojasniti zadevo od svoje strani. Ameriški prohibicijonisti so čudni ljudje. Pravijo, da ne pijejo. Pravijo, da sovražijo pijačo. Kljub tenrn se pa izkoristijo z božjo kapljica. kjerkoli se jim proži prilika. Človek res ne ve, s kakšnim imenom bi jih označi?. Na jeziku mi je prava beseda, katere ni mogolče izraziti v angleščini. Nedaleč* od mojega rojenega kraja — pod Poreznom na Tolminskem. je mala vasica Bukovje, kjer znajo ljudje pošteno živeti, poleg tega imajo pa poseben dar hudomušnosti, da označijo vsakogar z najprimernejšim imenom. In v Bukovju je živel pri-vandrani mežnar. da mu ga v sve-tobllnstvu ni bilo para na svetu. Pil je kot žolna, pa ni bil nikdar pijan, in ker se ga pijača ni prijela, je med vaščani proti pijači agitiral. Zastran njegovih pivskih zmožnosti so ga pa imenovali Bukov-čanje "frdamano grlo". Ge bi mogel kdo to karaktteri-stiČno oznako po zmislu v angleščino prevent i, bi ne mogel dobiti boljšega imena, za naše ameriške suha£e. Žena ni hotela ubogati svojega moža. Kadarkoli ji je pridigo-val. mu je odvrnila: — Meni gre pri enem ušesu notri. pri drugem pa ven. — Seveda — je rekel, — ker se ne more tisto, kar ti povem, ob čem ustaviti. Tukaj je dokaz, da je zagrizenost neomejena. Najbolj čitana 'knjiga v Ameriki je sveto PLsnno. Iz nje črpa povprečen Amerikanee vso svojo modrost, .toda kot nam vzgledi kažejo, je marsikateri ne črpa pravilno. Sv. Pismo govori, o vsem mo-eročem. in v njem je tudi dosti o vinu povedanega. V tem so pa zaslutili zagrizeni prohibicijonlsti veliko nevarnost za ameriški narod. — Nekaj bo treba ukreniti, — so rekli. — Takoj se je pojavil vseučiliški profesor. Charles Fo- Poglavje o oboroževanju na morju. šter Kent ter izjavil, da bo sv. Dobro je, da imamo v tej de- pLs-m0 tako predelal, da ga bo lahko čitala vsaka limonade vajena in žejna suhaška duša. želi še nekaj neodvisnih listov, da nam revežem, ika smo se gotovim osftbain zamerili, niso popolnoma zavezana usta. Pripomnim naj še, da imam pred žandarji, s katerimi bi me nekateri radi strašili, tako malo straluu, kot sem ga imel pred štirimi a nočejo slišati. * • Rojak je pripovedoval: — Vidiš, /ako je bilo. Zasnubil sem bil dekleta, lepa je bila in korajžna. Tisti dan pred poroko mi je rekla: — Ko se bova poročila, boš moral reči gudbaj kartam, pijači in kajenju. No, povej, ali boš? .Taz sem se globoko zamislil, pre-udaril to in ono ter ko-nčno rekel nevesti gudbaj. • * : Francozi prawijo, da so kava-liirji in gentlemani, pa so figo ka-valirji. Pred kratkim sem čital, da je na nekem javnem zborovanju vrgel n/ikdo govorniku steklenico vina v glavo. Pri nas v Ameriki bi se kaj takega ne moglo zgoditi. Res je. da včasi tudi tukaj vržejo kakšno reč govorniku v glavo, toda Bte&ietiice vina ne. Je preveč dragoceno. t O načrtih angleške admirafitete krožijo v javnosti že dlje časa ve-•sti, po kateri bi bil vladi predložen gradbeni program, obsegajoč tri križarke in pomožne ladje, katere je črtal MacDonald, druga mnenja zvišujejo šitevilo križark na osem, kar bi pomenilo, da je z upositavljenimi brodovi gradbeni; program narasel na osemnajst e-not s 110.000 tonami. Po drugi Vjtrani pa se zatrjuje, da hoče an-gleški kabinet pospeševati ra^oro-zevanje na morju in je zaradi tega sklenil, da se ne prične nikako novo brodovno delo. Izvoljena je komisija, ki bo ugotovila stanje brodov-nega izdelovanja doma in v inozemstvu in dokler vlada ne dobi v roke tozadevnega poročila, ni misliti na kak izačetek grad be po ladjedelnicah. Nasproti takim poročilom zagotavlja "Observer" po dobrih informacijah, da je angleško mornariško ministrstvo do 'zadnjega časa zahtevalo velik program za nove brodovue zgradbe, v katerem zavzemajo križarke prvo mesto. Ako se je zalit tnalo 8 križark, odgovarja to načrtom pr ve Bakhvinove vlade. V la program pa spada še deset drugih ladij poleg podmomikov in čolnov ter hidroplanov. katere je vse Me Donald odklonil. Sicer pa se ilrzi-fo vsi angleški oiboroževalni nameni na morju kolikor mogoče tajno, in kar pride v javnost, je največ zprol j ugibanje. Ni pa dvoma, da hoče Anglija svojo krepko čilo na morju vzdrževati in po po-trebi ojačiti. Francija še ui zgradila svojih treh križark, katere je pričela delati leta 1922—23. l)o zadnjega časa se je sodilo, da so prvi japonski brodovi "pogodbene" vrste že gotovi, sedaj pa se čuje. da se je komaj pričelo delo. Ameriški program S križark je bil dovoljen v decembru. Krediti pa še niso odobreni, in tako se- ne ve. ali se prične letos -s kako brodovno gradbo ali ne. Pa tudi velike zračne ladje se izdelujejo, razen Anglije, zelo po-ea>i. — Japonski "Akagi" in a-nieriška 44Lexington" in ''Saratoga" sta gotova šele do polovice. Mornariško gradbo vseh pomorskih velesil omejujejo trenot-no štedilne tendence. Vse tri velesile, ki so omejile svoje oboroževanje 11a morju, kar se tiče bojnih ladij, v Wasihingtonu (v razmerju 5:5:3), zasledujejo mornariški standardi s stalno paznostjo. O pravem omejevanju pomorskega oboroževanja bo mogoče govoriti š? le potem, ako pride do sporazuma tudi glede enot z manjšo tona-žo. zlasti križark in podmomikov. Napram razoroževanju v Londonu so merodajaii strokovni krogi zelo rezervirani in presojajo se na de na us-peh kake nove razoro-ž It vene konference zelo skeptično. Iz Londona poročajo sedaj, da bo proračun mornariškega ministrstva za bodoče finančno leto kma- lu izdelan. Izdatkov bo dkoli 60 milijonov, torej 5 milijonov več nego lani. Yeč{je izdatke zahteva gradba 5 novih križark in razširjenje pomorske 'baze v Shingapo-ni. Napadalci na dr. Krafta aretirani. SoJnborsko državno pravd ni-štvo je te dni na osnovi dosedanjih izvidov dalo aretirati tri mlade može v Novem Liveu. kjer se je izvrš:l znani napad na nemškega voditelja dr. Krafta. Osumljenci, proti katerim se je doslej izjavilo 17 prič. s? imenujejo Ta-njurči:-. Stevan Pavlov in Slavko Leskovar. Prvi je občinski pod-tajnik. drugi davčni kontrolor, tretjega poklic je še neznan. Oddani so bili v somiborski preiskovalni zapor. Aretacija bivšega bankirja. V Osijtiku je bil te dni aretiran bivši bankir Vladimir Svečenski. Osijcško državno pravdništvo ga je obtočilo zaradi goljufije. Oškodovana sta dr. Gojtan in osije-ški trgovec Hodnberg. Povzročena škoda znaša nad pol milijona dinarjev. NA MILIJONE DOLARJEV ŠKODE Navaden prehlad je najbolj navadna bolezen v Združenih državah in Kanadi; toda koliko ljudi vpošteva povzročeno škodo vsi od te bdlezni.' Chicago Department of Health Bulletin piše: "Izguba delovnega časa in skrajšana delavnost, povzročena v sled prehlada znaša več milijonov dolarjev na leto. Ker pa prehlad povzroča pljučnico in celo smrt, se mora vpostevati tudi fizično škodo; te'pa ni mogoče izračunati na dolarje in cente, ampak samo na podlagi žalosti". Kdor s-e zdravi vsčied prehlada bi moral jemati kako olajševalno in odvajalno sredstvo; zato je pa Triner-jev Cough Sedative in Trinerje-vo Grenko Vino najboljše, osobi-to meseca marca in aprila, ko so prehladi na vrsti. Trrnerjeva zdravila človeka nikdar ne varajo. Mr. •Takob Tomasich nam je pisal iz Spruce. Wa. Va.. Box 153, dne 2. februarja, sledeče: "Če me tare želodčna bolezen, mi nobeno drugo zdravilo bolj ne pomaga kakor Trinerjevo Grenko Vino. Ko sem pred petimi leti živel v IllinoLsu, sem vedno bolehal; odkar pa rabim Trinerjevo Grenko Vino, sem pa vedno zdrav. Jaz pišem samo resnico in rečem še enkrat, da je to vino izb orno želodčno zdravilo vsled česar ga vsakemu toplo priporočam". Ako v vaši bližini morda ne morete Trinerjevrih zdravil dobiti, p:šite na Joseph Trinei Co.. Chicago, 111. (Ad.) VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA" gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom, Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. Da bo imelo Vase darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street t : New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. GLAS NARODA, 14. MARCA 1925 Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda. NAJBOLJ UMEITNISKO DELO NA SVETU -1 (Nadaljevanj«.) "Tisto bodi moja skrb! Oder za pevce pride v kot za verando; kdor bo hotel poslušati, bo šel tja — na vrt do šotorov se ne bo slišalo pevcev." 44 Pa veš, šflttor s šampanjecem bo moj," je ukrenila Jerajeva in |>ogovor se je plctel naprej in po fcabJjen j«* bil močnik, pokopan KpriC-o višjih nalog in eiljev in ma lenkostna zadeva piškavih domačih financ je prišla le še toliko v azgovor, da je obljubil gospod \iina in ga srečno pripeljala do- ben strahovanja. Kaznoval je po svoje. Ukazal je: 4'Milan Jeraj. primi se za uho!" In Milan Jeraj si je stresal uho in solze, debele kakor vinske jagode, so mu tekle po licu. Ko je povedal doma stari Jeri to svojo neagodo, se je jokala še ona. Tonček. Crevljar Pire ni utegnil pa je šla čre vi jarka k dolenjski teti po pVraj, da prime šefa za predujem, "Slabi časi," je tolažila Jeraje-|ra. "pa pridejo boljši!" — in ji e švignilo po glavi, da res treba polj'iih časov, dokaj boljšrih. kajti pkrivnega doljra pri modi«tki in daCarju in drugih kljuk je bilo že [oliko, da jih skoro več ne bo moč [krivati pred možem, in potem bo [o j in polom. V tem rasu, ko sta se oče in m a !i ukvarjala s prospehom prepo fretbnega društva "Strune", se je fiinaj v kuhinji pečala stara Jera njunim <«dinim sinom Milanom. Najprej ga je napaftla, odstopi v a mu svoj del močnika. Saj ona e živela najvrič le ob mlečni kavi. pa je ime^a kavo le v imenu, do-•im jo j<> v istini nadomeščala ci-rorija. Poleg ga je irpraševala. :ak<» je bilo dopoldne v šoli. Jedel |e in pravil, da je bil vprašan i* plovniee, pa je znal in zato je smel iti po vodu in zbrisati tablo, kai-iteje v š»li za najvišje odlikovanj«*. — "Pa si jo snažno zbrisal?" skrbelo Jero. On in vsakemu tri in ostaneta še Ive?" V ipofu svojega obličja mu pomagala uboga Jera pri reše-janju težavne te uganke; v pre-blu je našla še nekaj fržola in s pmočjo fižobflrih zrn sta točno iz-■unala prvotno številko jabolk. |Milan je hitel v šolo, tako se je mudilo, da se niti ni poslo-od starce v, le stara Jera mu je jredila običajni križ. In se je lodilo, da je bil res vprašan v Solin mu je dal učitelj prav to v-N«nje, ki sta ga doma vkupe re rala z zve*to Jer&: "Koliko ja-je prinesla mati s "trga, ako svojim trem otrokom vsakemu in ostaneta še dve?" ti i *se je postavil Milan! Samo-rest no. hitro in toteno je odgo-[i\: "Enajst ftž©k>v." In je žel ?m odgovorom pravzaprav lep kajti so se kar okna tresla tehu tovarišev. je fofl žalibog drugačne-menje; amlia! je Milanov za dbjestno šalo in ga je van pred tafck). Bil je no-vzgojitelj, spoitovsl j« zakon in ee bal kantaAega nikdar niti prsta -polodSl na * je bil 5e tako potre- mov. Plaho se je oziral objoka/ni Tonček po novem, tesnem domovanju in po novih, skoraj tujih mu ljudeh. Id jima naj odslej reče ata in mama. Hudo mu je bilo pri -reu in le malo je čul in razumel lepega nagovora, ki mu ga je prt-voščai njegov svečano ob-le<čqiii roditelj. ki je bil baš namenjen z doma. "Zdaj si doma. fant." je rekel, "jaz sem tvoj oče, mama so tvoja mati in nič ti ne bo hudega, če 'boš priden. Drugače pa bo ipela palr-ea. Jesti boš imel do^i, nič se ne boj. ampak ubogati moraš — kdor ne uboga, ga tepe nadloga! Hodil boš v šolo, da ne ostaneš zabit teliček, in ko jo dovršiš, boš sedel Hi pri meuš>ko na čelo ter zakričal: Stric, nad teboj se moram maš- č e vari!" I < >čmsn o je j >nr i l st retf in Selim se je zgrudil mrtev na tla. Razjarjeni Sarban pa. je nate še nesrečnežu s puškinim kopitom ipopolnoma razbil glavo. Nato je odšel mirno domov. I "stavil se je pri vratih ter oddal na nič hudega slutečo Naalito tri strele. De-vojka je bila takoj mrtva. Po krvavem zk^činu je Šaban pobegnil v ffore. Prijeta vlačuganca. Te dni je bila aretirana v nekem lokalu v mestu znana vlaču-garica iu tatica Alojzija Pucelj. Pri sebi je imela večji zavoj obleke, katero je odnesla stranki. Oddana je bila sodišču, koder bo dobila plačilo za svojo tatinsko in vlačugarsko "delavnost". Š I V A L K E ki so izurjene na Box strojih dobe delo na moških slamnikov. Vprašajte pri: — Mikado Straw Hat Works, 112 Wooster St., New York. N. Y. (3X) ADVERTISE in GLAS NARODA NAZNANILO ROJAKOM, ki mi kaj dolgujejo. Potoval bom v domovino in prosim, da poravna vsak svoj dolg. Nadalje želim izvedeti za naslov JOHNA LONČAR, podomače Samcov iz Cerknice. — Frank Obreza, Box 838, Richwood, Wa. Va. Kje je moja sestra URŠULA Ml-LAU(\ doma iz Saba levega pri Borovnici, stara 53 let, zdaj omožena Leskovec. Pre.l 24 leti je bila v Olevelandu. Kdor kaj ve o njej naj mi poroča, ali naj se pa sama javi svoji sestri: Marija Knez, P. O., Box 348, Braddock. Pa. (2x 14.1(5) Kralj in minister. Francoski kralj Henrik IV. je neki dvorni dami vedno kaizal svojo naklonjenost in prekanjena dvornica ga je urnela pregovoriti, da ji je obtljubil zakon. Preden pa .ji .ie kralj izročil pismeno obljubo. je dokiunenat pokaizal svojemu ministru Sullvju. Ta je listino raztrgal in jo Henriku vrgel pred noge. "Ste li nori?" se je kralj raz-ljutil. "Ilotel bi. da bi bil nor .samo jaz!" je Sully mirno pristavil. Henrik IV. je mafio pomislil in dano obljubo umaknil. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Cena 50 centov. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimiviii in poučnih knjig in jik prodajamo po oziiačeRih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato lie odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo. Z naroČilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v »n^mirai. ali gotov denar ▼ nvsmsnem pismu na: BUS mm 82 CorMt St., Now York ^ Pwfitajte pašno oglase o norih knjigah. SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO z največjim parnikom francoske proge "PARIS" 36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925. Potnike bo spremljal naš uradnik prav gospodarski pregled in — Zgodovina SHS^ 3. sveder, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo sa vsakega Jugoslovana_____ 8M Ml plačamo poštnino. ****** ©LAS NARODA, 14. MARCA 3!>25 PAST ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za 61. N. poslovenil G. F. 39 (Nadaljevanje.) — Mullins rad je ravnokar povedal, da je bil kapitan Tremav-ne aretiran — ker je umoril grofa Samovala. Ali je to ree»? — je vprašala divje. — Res je, — je odgovoril z zanieljivim izrazom. Silvija se je prijela za vrat, kot da jo duši. Omahnila je na kolena ter prijela Sir Terenca za roko. a tako njena kot njegova sta se tresli. — Ti ne moreš vrjeti tega! Kapitan Tremavne ni človek, ki bi mogel izvršit i-t a k umor. — Vsa znamenja kažejo, da se je vršil dvoboj. — je odvrnil mrko. — Dvoboj! Zrla je nanj ter se Opomnila, kaj se je pripetilo prejšnjega dne zjutraj med kapitanom Treinavnom ter grofom Sam o valom in obenem se je tudi spomnila povelja lorda Wellin^tona. — Moj Bog! —je vzkliknila, — Zakaj si jim pustil prijeti ga? — Niso pa prijeli. I kazal sem mu le naj se prijavi za aretacijo. Jutri zjutraj se bo izročil polkovniku Fletteherjoi.' — Ti si odredil to. ti, njegov prijatelj? Jeza, zaničevanje, očitanje in žalo^. vsa ta čustva so bila izražena v teh kratkih besedah. Zrl je nanjo nepremično in polagoma se je prikazalo na nje-govem obrazu sožalje. Položil je obe roki na njena ramena in ona je to tipela, vsa prevzerta od občutkov. — ALi 1 i je pri srcu. Silvija? — je vprašal, ves začuden. — Midva sva oba bedaka, dete. Ta človek je hinavec. Judež, kateremu se bo plačalo izdajstvo z izdajstvom. Pozabi ga deklica. Veruj mi. da ni vreden niti ene misli. — Terence! — je vzkliknila ter se ozrla v njegovo spačeno li-ee. — Ali si blazen ? — Skoro. — jo rekel s .smehom, katerega je bilo strašno slišati. I maknila se je od njega, preplašena ter prevzeta od groze. Vrtala je. Le s težavo se je kontrolirala. — Povejte mi, — je rekla poca>i ter govorila z očividnim na-porom. — kaj bodo storili s kapitanom Tremav(ne? — Kaj bodo .storili ž njim ? Ozrl .>e je vanjo ter smehljal. -— Izstrelili pra b odvrnil ter vstal. — Pozneje. Če bo potreba, pozneje. Sedaj pojdi spat. dete in pozabi na onega dečka. Prisegam ti, da ni vreden niti ene misli. Pozneje ti bom to tudi dokazal. — Tega ne boste nikdar storili, — je rekla Silvija odločno. Zopet sc j,> smejal in n jogo v smoli je zvraiel trdo lil okruto. — Nadaljni zaupajoči tepec! Svet jih je poln, — le z majhnim priveskom lopovov, ki izkoriščajo njih zaupljivost. Pojdi spat. Silvija in moli, da te navdahne Bog s pravim razumevanjem mo-, ških. To je posest, ki je dragocenejša kot vsa bogastva sveta — Mislim, da ga vi sami bolj potrebujete kot pa jaz, — je rekla, stojoč pri vratih. — Seveda, ti zaupaš iu radi tega si bedak in ja. Zaupanje, _ je nadaljeval s povdarkom, — je livreja tepcev. Odšla je, ne da bi mu odgovorila in le s težavo se je privlekfci po stopnjicah navzgor. Obstala je za trenutek na koridorju, pred sobo Cne. Čutila je potrebo, da govori s kakim človekom in za tre-i mite k je žc mislila vstopiti. Vedela je že vnaprej, kakšen pozdrav* jo bo čakal. Una jo bo skušala potolažiti le s puhlimi, praznimi fra TI O 1 A i A i« i A /1 ■!*> .t 1 Z __ « J T71 _ • _ • i n — Dick, kaj pa bo i»oc4alo z Nedoiu? — ga je vprašala. --Ned .se bo že izmuznil. Kašne dokaze pa imajo sploh proti njemu? Ljudi ne streljajo radi stvari, katerih niso izvršili. Pravica bo prišla na dan. Puati za enkrat Neda, da sam skrbi zase. Sploh pa ni nevarnost, v kateri se nahaja, tako velika in nujna kot je moja. Una je omahnila na zofo. Noči ni hotelo biti once in Una je j več kot enkrat plakala. — To vse je tvoja krivda, —i je očitala bratu. — Povsem naravno ddlžiš mene, — je rekel popolnoma resi-gnirano, — kot pravi mučenik. — Če bi bil ti pripravljen ob času kot bi moral biti, bi ne bilo nikakih zavlačevanj in bil bi že daleč proč ob času, ko se je to zgodilo. * • — Ali je bila moja napaka, da sc je rana nanovo odprla, ko sem hotel zlesti po eni prokleti lestvici? Tremavne bi moral priti takoj gor, da mi pomaga, mesto da je -čakal ter prišel gor šele v namenu, da mi zopet obveže nogo. Potem bi nj. izgubil časa in menda tudi ne mojega življenja. Prišel je do mrkega skl^a. (Dalje prihodnjič.) Upor Kurdov v Mali Aziji. zami. Ze misel na to jo je zadržala in odšla je v svojo lastno sob« in tekom cele noči bre.ak način izposlovati Tromavnovo sn>rt. Ker pa je dobro vedel, da sta oba moža častna nad vse, je .postala uganka še bolj globoka in zapletena. IV bi se pokorila svojemu trenutnemu nagonu, bi lahko takon dognala poino resnico. Prišla bi namreč k "Lady O'Mov v stanju duha, ki je bilo popolnoma slično duševnemu stanju Une same. Ob istem ea.su pa bi tudi našla v stranski sobi Richarda ButJerja. V.%pričo vsega, kar se je pripetilo, je sklenila Una iti k svojemu možu ter mu priznati polno resnico. In pri tem je mislila izključno le na Ncd Tremavna. ne pa na posledice za druge. Znano J>; tU n' znala zro1> »a isto stvar z dveh vidikov ob istem, času in v mislih je imela prdvsemf varnost svojega brata. — Ena sama beseda Tereneu, — ji je ;rekel Dick, ko se je zaklenil v malo sobo — in spoznala boš, da bodo pripravili za mene vojno sodišče in oddelek vojakov z nabiti puškami. To svarilo jo je ustavilo. Xeke vrste pradramljenja vesti pa jo je sililo misliti na moža. ki se je podal v nevarnost radi nje in njenega brata. DR. LORENZ 642 Pran Ave„ PITTSBURGH SPINI HOVKNtKO OOVORKČI ZDRAVNIK IraeuALiar MO4kih BOL KZNI. MoJ« rtMfca Jo atfravljofijo ofcutf.1* ta ter.nlCntt. let tsr h»emi*ut«je¥ U, «« vil ectravim In vrnem moi bi ■kufaij« M MdravtjMja ■■■■»Ti »e jo okr» nKHm Po poročilih iz Carigrada turška vlada priznava, da so izbruhnili v Kurdistanu pod vodstvom šejka Saida nevarni nemiri. Ministrski predsednik Fethi beg je poslal angorski vladi pismeno poročilo, v katerem pravi, da so s*» Ku d i uprli proti redni vojski v arghanskem okraju in da so se ne miri razširili do vilajetov Dijabe-kir, Mamuretaflir in Guide. Vse kaže. da se bo upor širil dalje. V nekaterih vilajetih je bilo proglašeno za en mesec obsedno stanje. Notranji minister Kurdistana Dže mii beg je izjavil, da je vlada obveščena, -da so upor pripravljali /.a koncem marca, da je pa izbruhnil prej. predno bi morale oblasti aretirati dva glavna somišljenika šejka Saida. Proti upornikom so poslali najprej vojaštvo ki se jim je pa takoj pridružilo. Upornike podpira sin bivšega sultana Abdul Ilamida, kakor tudi Kurd Mu stala paša. ^Število upornikov je naraslo na 7000. Šejk Said je izdal manifest, v katerem zahteva narodno, vlado in novega kalifa. Vprašanje samostojne kurske države na vzhodu A na,folije je vpra sanje življenja ali smrti nove Tur-r-ije. Novi Kurdistan bi posve onemogočil turško ekspanzivnost pro ti Azerbeidžamu, Turk est a nu in drugim mohamedainskim deželam kamor skušajo Mladoturka razširiti svoj vpliv. Nova država bi odvzela Turčiji mnogo vojakov, odrezali bi jo od železnice do Bag-lada in od Mosula ter bi približala Rusijo Carigradu. Kurskc gore so edina naravna utrda Turčije proti ruskemu vpadu v Anato-lijo. Turški listi dolže Angleško, da snuje samostojno kursko državo. Toda bolj verjetno je, da imajo tu svoje prste vmes ruski boljšo vikret je vet-ski in pomeni reakcijo proti proti verski m odredbam angorske via de. Uporniki nosijo na bajonetih izvlečke iz korana in zato je težko prisiliti redno vojaštvo, da bi streljalo na upornike, ki imajo na bajonetih znake turškega svetega pisma. Jasno je, da je našla Sai-dova verska propaganda plodovi-ta tla v muslimanskih venskih cen tnih, kakor je Brusa, Trebizont. Erzerum in druga mesta. Treba je tudi omeniti, da so odpadniki, ki strmoglavili sultana, uvedli v bogoslužje svoje novotarije, odpravili verske šole in konfiscirali cerkveno premoženje, v teh krajih v znatni manjšini. Verska propaganda se širi na seveir k Črnemu morju i nna zapad proti Carigradu. NalSrt turškega generalnega štaba je izolirati eno pokrajino za drugo in tako polagoma zatre-ti ta nevarni pokret. V Angori govore, da se je zibralo v Kurdistanu 150.000 turških monarliistov, ki ko bili pred leti izgnani iz domovine. Vojaško poveljstvo se nanaša na aeroplane, toda angleški letalci so se prepričali, da na ta način Kurdom ni mogoče priti do živega. ker so njihove vasi globoko pod snegom, tako da jih letale? ne more opaziti. Te dni je angor-ska narodna skupščina enoglasno odobrila vladni predlog, da se proglasi povsod obsedno stanje in da se ima kaznovati izloraba vere v politične namene kot veleizda-ja. ' Preženite s PAIN- \ EXPELLEPJEM 1 tvoje bolečine. 1 Trdno vribajte. da bo ta čudoviti t liniment prodrl skozi luknjice ter dokpcl do boleče;3 mesta. Pain-ExpeUer odpomore zbiranju ter _ povzroča pravilno kroienje krvL 35 in 7(1 centov po lekarnah. Pazite na tvorsiiko znamko Sidro. F. AD. PICHTER & CO. Berry * South 5th S t*. Brooklyn, N. Y. sten način izginili zopet dve dc vojki. Verjetno je, da dekleta postala žrtev mednarodnih kupče-valcev z belim blagom ČLOVEK SE JE IZGUBIL. Dne 16. januarja t. 1. je imel neki Dima Petrovič, rojem v Ku-mani v Banatu, ki je prišel v New York iz Detroita, Mich., biti re-patruiran na ladji "Mauretania". Dopoldne omenjmega dneva je bil Petrovič v poslopji! Cunard Line. in neki agent ga je tam posadil na klop in mu dejal, da naj tam počaka, dokler se ne vrne. da ga odvede na ladjo. Ali ko je pri-' šel nabaj. ni starca več bilo tam in nihče ni vedel, kam da je odšel. Od tega časa ni sledu po njem. V Detroitn je Petrovič imefl 01110-ženo lieer. Če bi kdo kaj vedel o starcu, k: je 71 let star, nizke -postave, sivi li las in brkov in rjavih oči, ali pa če bi kdo poznal adreso njegove hčere v Detroitu, je napro-šei, da obvetsti o tem Izseljeniške-ga poslanca (Commissioner of Emigration), 443 W. 22nd St., New York City. 18. marca: Orduna, Cherbourg In Hamburg. 19. ntarca: Albert BaJlin. Boulogna in Hamburg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Prance. Havre; Conte Koa-ao Genoa. 24. marca: Prea. Wilson. Trat. 25. marca: Berengarla. Cherbourg. 26. marca: Thurlngia, Hamburg. 28. marca: Olympic. Cherbourg: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Reliance. Cherbourg In Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg In Bremen. 1' aprila; Mauretanla, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 7. aprila: Resolute. Cherbourg In Hamburg; Republic. Cherbourg In Bremen. 8. aprila: Aquitanla, Cherbourg; La Savola. Havre. 9. aprila: Zeeland, Cherbourg in Antwerp; Mt. Clay. Hambure. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan.-Cherbourg: Volendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde, Genoa, llt.rhambcau, Havre. 14. aprila: Martha Waahnlgton, Trat. 15. aprila: Berengarla, Cherbourg: D« Orasse. Havre; America. Cherbourg In Bremen. 16. aprila: Cleveland. Boulogne In Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg In Antverp: Columbus Cherbourg in Bremen. 18. aprila; Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington. Cherbourg In Bremen; Orbita. Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, .Cherbourg In Antwerp. 22. aprila: MauretanU, Cherbourg; Suffren. Havre. 25. aprila: Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg; Prfcs. Roosevelt. Cherbourg In Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg Luetzow. Bremen. In Antwerp' 29. aprila: Aqultania. Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg In Hamburg; Albert Ballin, Boulogne In Hamburg. 2. maja: Majestic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg 16. maja: Paris. Havre. — S tem pamttcom bo spremljal potnike uradnik tvrdlc« Frank Sakser State Bank. Ta ženska se je rešila operacije. — Njen mož ji ni hotel dovoliti. Greensburg, Pa. — Mrs. K. Petrova, lz tega mesta se je hitro zdravilu po svoji uuinji bolezni, katero je prestaja lirez operacije, dasiravno jo ji je zdravnik svetoval. Ko sc je hotela podvreči jako nevarni operaciji, ji ni njen mož dovolil. čefi, da bi je vsled svojega oslabljenega telesnega sULnja ne mogla prestati. Namesto tega je pa naročil zanjo iz I'ilt-sburglia pulno zdravljenje Laxvtbur Compound:!, in kljub temu. da sedaj Se rif en mesec, odkar se zdravi, se ji hiti o • •brača na bolje. Njen mož je videl o^la^-Ktede I.axvlbur Compounda. v listu; na tak način je izvedel za to. Če trpite vsled nerednosti, omedlevicce. čc imate perijo-dične bolečine slab tek. če ste bledi, če imate bolečine v Jetrih, če vas zebe in imate mrzle roke in nogo če vam srce prenaglo utripa, če ste nervozni, Imate kroničen glavobol, če ne spite dobro, če vas vse boli. če imate občutek plazenja v želodcu, če vas boli med rameni, če slabo prebavljate, težko pufičate vodo. če ste histerični, če imate občutek na-pihnjenosti, če vas bole ledja. Izgubljate spomin in vam manjka energije, če ste melanholični, če ste sploSno slabi, sezlte po dobrem zdravilu in blagoslavljali boste dan, ko ste čitali ta oglas. Laxvibur Compound je potreben posebno v treh razdobjih ženske: kadar se izpreminja iz otroka v dekle tekom nosečnosti ln ta-kozvano izpremembe življenja. Laxvibur compound je nperekosljiv v slučajih ženskih neredov. V primeri z dobrotami, ki jih izkazuje, stane Laxvibur jako malo. Polno zdravljenje stane samo 510.48 ter ga razpoSlja na vse strani Lameco Laboratory, 535 Lameco Bldg., Box 963, Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka pride ni te 25 centov posebej. V lekarnah ni naprodaj. Po C. O. D. ga ne poSiljamo. (W-4) —Adv't. Senator Wm. B. McKinley je podaril predsedniku Coolidge-u kladivo, katerega se bo posluževal pri kabinetnih sejah. v Med&ni v zapadnih Brdih je "bil imenovan za občinskega zdravnika Italijan D'ttone, Pri glasovanju je bilo 7:5. D'Gttone je pretepal Brice, zapiral j h je, streljal je nanje ta fašlstm-ski junak, sedaj so ga pa imenovoli za zdravnika v občini. Dve devojki izginili s Budimpešte. V Budim/pesti je tedni nenadoma in brez sledu izginila hčerka bančnega ravmaitelja Stetnerja, Wilhelmina Stetfcner. Da bi de-vojka izvršila samomoa* ali beg je izključeno, ker je bila zaročena z nekim bari&njm uradnikom. Javnost slučaj silno zanima. Listi poročajo, da sta te dni na dkrivno- .. . ...... PRODAM FARMO 40 akrav z vsem potrebnim poslopjem blizu industrijskih mest; spomladi se >prične graditi velika tovarna in vde poslopij. Pojasnila daje: Joseph Komar, R. F. D., Box 54, Menominne, Mich. NAZNANILO. Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle. RojakOm ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava "Glas Naroda" Slovensko Amer, Koledar zabto1925 smo že skoro razprodali V krat-kem času smo ga prodaE več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le ie par sto is-fodor xalogL Cena a .postajno rred 40 CENTOV. Oni nafi zastopniki, Jri 1» niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. 8LOVXNIO FUBUBHXNO 00^ 92 OortiaadtSt, V. T. 0L Veliki izlet v Jugoslavijo. NA PARNIKU ti Odpluje iz NEW YORKA BERENGARIA"r^ 52 700 ton (preko Cherbourga—Francija) 7.n pojasnila sc otrniio na nar-Sa aK«>r.ta v vašem tnr«iu ali pišite na CUNARD LINE258^0^ NEW YORK --(Nedeljska plovba za Evropo) P«i«l vodstvom sos. S. M. Vu-Uovi^a iz našega newyorSkeRa ur.ula KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH HAPAG Iz New Yorka d o LJUBLJANE in nazaj in amer. vojni davek. Izborna prilika se vam nudi, <'a obiščete staxo domovino v 3. razredu za tja in nazaj po znižani izletniški ceni. Naši potnik«, se vozijo iz "Hamburga, s posebnimi vlaki na njihov cilj v družbi spremljevalcev. , Tukaj nastanjeni tujci se lahko vrnejo tekom enega leta. ne da bi bili podvrženi kvotnim predpisom. Zajamčite si prostore zgodaj. Parnik AlBERT BAL LIN, odpluje 19. marca cb 10. dopoldne. Za povratna dovoljenja in druge podrobnosti vprašajte lokal, agenta ali UNITED AMERICAN LINES 35 - 39 BROADWAY NEW YORK COSULCH LINE Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja in nazaj $162 l»r:igi razred 5135. Tja in nazaj 5243. Turistov, razred $120. Tja ir. naz;ij $1S2 EDIXA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. PRESIDENTE WILSON — 24. trarca (VELIKONOČNO OPPLUTJE) MARTHA WASHINGTON 14. aprila Lepo potovanje. Kratka pot z železnico PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y Victor Lisjak Piano Co 6630 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO Ali ste ie slišali nove role z besedami: Spavaj, spavaj Milka moja. Ciganska sirota: Spomlartni dih: Hej Slovani; Sveta nO£; Kolo In Valček za gospe. Cena vsaki s potšnino vred 80c. Z naroČilom se more poslati denar. {Pozor čitateljL Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda94 Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda;99 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko) Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno pouCen o potnih listih, prt Uagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorenk dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselničke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamdrejo tudi nedr^avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralnl naselniški komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi a New Yorku pred odpotovanjem. ter »e počlje prosilcu v stari kraj gla som nanovej9e odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nai prej piSe za pojasnila. Is Jugoslaj vije bo pripuščenih t prihodnji treh letih, od 1. Julija 1924 napi vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa eamortf dobiti senf iene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariSl ln otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. PLSlte ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Ju-j goslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Banki 82 Cortlandt St., New Torki ROJAKI, NAROČAJTE SE Ni •GLAS NARODA* NAJVEČ SLOVENSKI DNEVNIK ZDRUŽENIH DRŽAVAH. M13 MASTER'S VOCE *«ILl«ltM. u«r. UluliruNo