Dopisi. Iz Maribora. (Družba rokodelcev) jo slavila 5Oletnico skofovauja Pija IX. v nedeljo, 10. t. m. zvečer. Soba bila je s podobo sv. Očeta primerno okinčana; diužbenikov bilo je navzočih okoli 50. Milostljivi knez in škof so nas počastili ter v daljšem govoru razlagali, kako se pač spodobi, da po vsem katoliškem svetu verni to svečanost obbajajo: Sv. Oče so kot višji poglavar Cerkve v 31 letib več opravili za katoliško stvar, kakor se je popied v 100 ali še več letih zgodilo. Povedali so iiam tudi, koliko so sv. Oče po vseh delih sveta ia v posameznib državab za razširjanje šv. Cerkve storili, ter povdarjali, da ne sarao cerkvena, auipak tudi občna zgodovina mora pričati, da vladovauje sedanjega papeža Pija IX. je med vsemi najimeuitnejše. V sedanjib časih uam rokodelcem pač dobro dene, da slišimo tudi o razširjanju in o vspešnem delovanju sv. Cerkve kaj veselega, ker večjidel se govori le zoper Ceikvo, zoper papeža itd. Zato smo celo uro pazljivo poslušali tebtni govor svojega višjega pastirja ter svojo ljubezen do sv. Očeta ročuo razodeli s teni, da 8mo navdušeni nbimno papeževo" zapeli. Izrekamo zatorej rokodelci mariborskega mesta presrčno zabvalo milostlj. kneza za ljubezen in trud do naše družbe, posebno bvaležni pa smo tudi svojemu dragemu voditelju preč. gosp. profesorju Kovačiču, ki nam vselej v važnih trenutkih primerno veselico preskrbijo. Bog povrni! Od sv. Lenarta pri Veliki nedelji. Tudi pri uas smo kolikor mogoče slovesno obhajali jubilej sv. Očeta Pija IX. Zato smo tem bolj nevoljui na ljudi, kateri so blagi deii 3. junija skiunili. Gostilničar v Pogorci, g. Janez Nemec, je nastavil muziko iu tako privabil veliko mladib ljudi na kratek čas, ki se je naposled sprevrgel v strašen pretep. Na svojo nesrečo dojdejo blizu tepeža 3 mirni prijatelji. Brž jib zagleda eden razsajajočib Turkov in bipoma plane nad nje ter jih z kolom strašno potolče. Prvemu, po iinenu Franc Jirgec, je glavo razbii, da je reva v 28 urah po velikib bolečinab nmrl. Druga dva, namreč Martin Podplatnik in Janez Bezjak, sta budo ranjena. Morivec in razsajavec je star grešnik, po imenu Franc LebeD. Ta budobnež je že enega človeka ubil in je zarad tega bil 3 mesence zaprt. Sedaj bo meuda enkrat vendar več zaslužil. Ce ga ne mislijo obesti, pa ga naj pošljejo Rusom, da bo pomagal divje musulmane pobijati! Iz št. Lenartskega okraja v sloven. goricah Piebivalci tega okraja smo že mnogo denarjev znosili v trg 87. Lenarta od tistega casa, kar so gosposke iz gradov tje postavili. Ali največ jib meuda sedaj ondi posejemo, odkar 8ta tam 2 advokata. Tožbam in plačilom ni konca ne kraja, pa že skoro tadi mere ne. Ker jima tedaj tako marljivo deuarjev v kancelije nosimo, bi slobodno pričakovali, da se bo z ljudrai ravnalo uljuduo in prijazno. Toda zlasti jeden se odlikuje z posebno ,,grobostjo". Ali tudi to bi še človek prenesel, 5e bi le vselej vse srečno opravil, kar pa ni. Tako je eden napisal za nekega kmeta prošnjo na hranilnico, denarje vzdignil, a kniet jib več mesecev ni dobil v svoje roke in je moral naposled obresti na dva kraja plačati. Še le vsled pritožbe pri sodniji je kmet denarje dobil. V takih in enakih potrebab je g. Morak, okrajni soduik, ljubeznjivo rad pomagal. Večkrat je advokatske stroške premeril in včasih tudi zmanjšal, ter jih tu pa tam priškrcnil. Ni čuda tedaj, da je naše prebivalstvo dobilo veliko zaupanje do g. Moraka in da je močno žalovalo izvedevse, da je na Koroško prestavljeu. Sledeči predstojniki so mu kot dokaz vseobone zabvale in priznanja izročili imenovanje za častnega srenjčana pri svojib srenjah: Aaton Roškar, Franc Žlaber, Vincenc Kerinek, Jakob Kocpek, Franc Fekonja, Franc Sver, Matjaš Efferl, Anton Vogrin, Matjaš šuman, Jakob Pečovnik. Iz Ijutomerske okolice. V nedeljo 27. pr. m. je spremljala velika množina nadepolnega raladeuča rajnega Vekoslava Magdič-evega iz Stročje vasi na tukajšnjo faruo pokopališče. Rajni je bil po celi ljutomerski okolici dobro znaa in obce spoštovan rodoljub. Jegovi sorodaiki izrekajo vsim znaacem ia prijateljem rajnega, nam nepozabljivega Vekoslava, ki so mu zadnjo čast skazali, srfino zabvalo.