Ilustrirani slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca« (si. 281) z dne 8. XII. 1928 Štev. 50 Božidar JaKac : Beduin iz Sahare (Glej članek na strani 396 in 397.) 394 Nu levi: "Proslava desetlelnice republike Latvija Te (lui nismo (ihliajaii samo Jiifjo-slovani in Čehoslovaki (iesetletuicc obstoja svoje države, temveč so slavili isto tudi Poljaki in razne države oh Baltiškem morju. Naša slika nam kaže tozadevno proslavo I,at-\ijcc\ v f;lavnem mestu Riga. Lat-viški državni predsednik Semjrals pregleduje v spremstvu članov vlade in poveljnika konjenice latviške čete, zbrane k paradi. Spodaj ; Kronanje japonskega cesarja Dne 1Ü. novembra t. 1. se je \ ršilo v starem japonskem mestu kvoto slovesno kronanje mikada. Svečanosti so se pričele že v Tokiu in so se seveda nadaljevale nato v Kyotu. Naša slika nam kaže mikndovo kočijo na poti s kolochora v Kyotu v slovesno okra.šeuo mesto. Na sliki je lepo videti tudi eleganco vhodnih stolpičev, ki jih postavljajo namesto slavoloko^. Herman Sundermann znameniti nemški dranmtik. ki je umrl pred kratkim, star 71 let. Njegova dela, kakor »Čast«, »Domovina«, sGospa skrb« itd. so igrali z velikimi uspehi po vseh svetovnih odrih. Nekaj časa je bil Sndermani. pravi pravcati modni avtor za največje odre in njegove družabne drame so doživljale ogioniue uspehe. Tudi ljubljansko gledališče je že igralo več njego\ ih del. Na levi: Strašna nesreča na morju Dne 12. p. m. se je potopil blizu severnoameriške obale velik preko-oceanski parnik »Vcstris«. Mnogi dolže te nesreče kapitana, ki ni odrt dil pravočasno vseh potrebnih varnostnih ukrepov, temveč šele na odločno zahtevo številnih potnikov. Utonilo je nad lüO potnikov, druge sa pa rešile razne ladje, ki so prihitele na radiobrzojavne klice na pomoč takoj na lice nesreče. Posebno se je pri reševanju odlikoval nemški parnik »Bremen«, škoda znaša več milijonov dolarjev. Naša slika nam kaže množico, ki čaka na rešene potnike ob prihodu parnika »Bremen« v Nevvvork. 395 Leopold Kemperle urednik »Goriške Straže,« jriasila 400.000 goriški!) Slovencev, ki so jo fašistične oblasti I?, p. m. ustavile, urednika pa zaprle, kljub temu. da so morali vzrok :, ,., , zapora šele podtakniti. S pogajanj za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslovaško Delegati obeh držav, ki so vodili meseca oktobra iu prvo polovico novembra medsebojna pogajanja. Njih delo je zaključil podpis nekake okvirne pogodbe, dočim so bila pogajanja glede podrobnosti odložena za poznejši čas. Slovenstca MjašUa zvGxa Od svoje ustanovitve 1. 1906. je SDZ dobila z reorganizacijo 1. 1927. značaj edine matice organiziranega slov. kat. dijaštva. V njej je včlanjeno 5 akadeni-skih, 2 bogoslovski in 9 srednješolskih, skupno 16 kat. slov. študentovskih organizacij s skupno čez 1400 člani in članicami. Za oblikovanje novih generacij katol. sloven. izobraženstva prireja redne srednješolske tečaje in počitniška zborovanja dijaštva. Izdaja svoj »Dijaški koledar« in mesečnik »R a s t«, verno zrcalo snovanja nove slov. kat. dijaške mladine. SDZ je redna članica medn. štud. unije »Pax Romana« (sedež v Fribourgu v Švici) in je tako važen činitelj doma in v inozemstvu ter vredna pozornosti vse naše javnosti. — Naša slika nam kaže letošnje predsedstvo SDZ; od leve na desno stoje: J. Kos (blagajnik), B. Lavričeva (III. pod-preds.), A. Hribovšek (I. podpred.). Niko Kurct (predsednik), E. Boje (If. podpreds.). M. VVraber (tajnik) in M. Avsenak, urednik »Ra.sti«. Slike R Slovenskemu biografsKemu leksikonu Kenk Roman (* 1898), zoo log. Kelemina Jakob (* 1882), germanist. Kambič Mihael (* 188T), slikar. 396 397 b. Jakac: Moja pot po Afriki Iz mračnih, deževnih aprilskih dni 1. 1928. sem zbežal preko solnčne Italije na francosko rivijero v Cannes in odtod v Marseille, odkodei- sem 2. maja ob so nčnein zatonu odplul ; velikim parnikoni »(iouverneur Ciénéral Grevy« tja doli na jug v domovino žgočega solnca in globokih neskončnih moči. v — Afriko. Eno noč. en dan in še eno noč smo se gugali na valovih Sredozemskega morja. Ko pa je zarja dramila jutro, smo v dalji spoznali zemljo in v vzhajajočem solneti so zablestela bela mesta črne .Afrike. Spomnil sem se vzhičenega dehtenja, ki me je obšlo, ko sem prvič — pred tremi leti — zagledal obal in čudno mi je bilo pri srcu. Prihajal sem kot znanec. Vračal sem se kot od včeraj. In res — srečal sem ljudi kot takrat in bili so mi prijatelji. Tunis .^beli plašč prorokov« kot ga imenujejo .Vrabci, je veliko obmorsko trgovsko mesto, ki šteje 200.000 prebivalcev. Evropski del mesta se ponaša s krasnimi, širokimi avenuejami in ima popolnoma pariški videz. Svet zase pa je arabski del: staro obzidano mesto Medina. Tu vrvi življenje v pestrih barvah v Se bolj pestrih ssukih« t. j. pokritih trgovskih ulicah, ki je vsaka svoji obrti posvečena. Ponosne arabske postave in bele žene s črnimi maskami vro po teh ozkih in zvcriženih, po južnih sadežih dišečih tesnih in ulicah. Po ugodnem naključju me je bogat .\rabec povabil na svoj dom, kjer sem v bajno lepi palači slikal odkrite haremske lepotice. Le žal, da je moralo ostati vse za obzidjem. Kolonade, fajanse, vodometi in bogate pestre obleke kot v tisoč in eni noči. Od tod sem se napotil v Kaiman na arabski narofini praznik. Mesto leži sredi puščave. »Belo mesto sto kupol« je bilo svečano okrašeno in se razživljalo v vrenju in kipenju pisanih množic iz cele dežele in še iz centralne Sahare. Saj pa je to mesto sveto — »Meka mahreba« (zapadni islam). Ponosita velika mošeja Sidi Okba s svojim pro.strariim dvorom, obrobljenim z dvojnimi vitkimi stebri in z masivnim, monumentalnim trodelnim minaretom. je mogočno kraljevala nad silnim, dolgim nazobčenim obzidjem, kjer so se vrstile zastave in se gnetli gledavci. Pod njim pa so se zgrinjale nepregledne množice, ki so prišle na največjo slovesnost v letu, na bojne tekme najizurjenej.ših jahačev iz vseh delov Tunizije. \ bogatih, pestrih oblačilih, mi »Fantasio«. Ko je stopil na tribuno na skali guverner, je dal top znamenje in že se je v oblaku prahu iz male vzpeto.sti pripodila tolpa pestrih jezdecev v tisoč barvah, ki jUi je solnce Se postoterilo. Čudno skovikanje žen okrog in na obzidju je spremljalo divjanje in streljanje. Sledile so razvratne akrobacije posameznikov, s i)resene,tljivini videzom so odigrali napad na karavano. A že se je nagnilo solnce v zaton, ko so zaključili igie. Tisočere množice so raz-vnete valovale nazaj v mesto. Tu pa so nas čakala spet nova presenečenja. V mošeji Abd el Kader je bila bogata razstava preprog. Na strehi so čepele žene kot črni in beli golobi. Pričela se je scansa islamske fakirske sekte Aissanas. Med divjim ritmom petja in bobnanja so si nabadali dolge osti. požirali žive žabe, škorpijone, crepine in žeblje, viseli čez ostrine mečev... Zvečer pa so tekmovale najizbranejše tuniSke plesalke, prepevaje nežne in divje razžar- jene ljubavne pesmi. Ko sein odhajal se je že globoka, neskončna noč razgrinjala čez belo mesto. .Še enkrat sem bil tu, toda v dneh samote in tišine. Potem pa sem se odpravil proti jugu preko izsušenega gorovja, preko neizmernih puščav, kjer je paleča vročina izsrkala vse življenje, tja do poslednje železniške postaje v Sahari, v Tozeur sredi obširne krasne oaze ob nepreglednem suhem, slanem jezeru »Šot el džerit«. Slikal sem v neznosni vročini od jutra do noči, 47"—49" v senci je izsuševalo pot z obrazii in telesa. Sam ali pa v spreinstvu spahiJH sem blodil po pesku in po palmovem gozdu. Nekaj Evropccv, vse drugo sami Arabci in Kabili, celo Tnaregi pridejo tupatam iz divjega Hoggarja. Nekega dne me je avto potegnil preko krajev peščenih pust in fate morgane v Nefto, zadnjo veliko oazo pred neskončnostjo peščenega oceana. Tu sem našel svet najčudovitejše barvne lepote. Mali bazen se imenuje »veliko jezero«. Voda je tu bogastvo, življenje, vse. Samum preti, napada, divja, ruši, rjove. besni, hoteč uničiti vse, česar ni zapeljala fata morgana — »niirage«. Žal, da sem utegnil ostati tu samo štiii ure. Na vso moč sem delal, kljub silni vročini, samo. da bi ohranil na papirju silno doživetje te pokrajine. Pa bilo je že v zadnjih dneh meseca junija in bil sem že poslednji tujec. Vrnil sem se v Toženi-, kjer sem že prvo uro po naključju slišal — slovensko govorico, našel dobrih prijateljev in romarjev puščave. V čudovitih puščavskih nočeh, posejanih z velikimi, bleščečimi dragulji na nebu. je oI1. Slovencu« št. 48 je rešilo 193 reševalcev. Za I. nagrado je bil izžreban J. Kobal, dijak v Ljubljani iu za 11. Mihaela Hvala. Št. Rupert na Dolenjskem. Pravilnih rešitev je več. Priobčujemo najlepšo. Sergej Minclov: ¦ , Car Berendef. (Povest iz sibirskega pragozda.) X. poglavje. Sredi gore se razvirajo in združujejo v rečice, .šumijo in skačejo v slapovih, dokler se njih moči ne razmahnejo in zberejo v grozeče hudouiiiike, ki obračajo kamenje, se penijo, zagrinjajo strugo v mavrične brizge. V višavju so čuda prirode nešteta, a vendar tudi nižavje vzdržuje popotnikovo stremljenje v stalni napetosti. V tajgi ni ptic-pevk. a namesto njih poje in se veseli človeško srce. Usta sama ponavljajo staro pobožno pesem »O lepa mati pušč*aval<' Nate so mislili, o tajga, ljudje, ko so spesnili to molitev! Po tvojih goia 1 so s pesmijo molili Boga! ' Ljudska starinska pesem o Alekseju, božjem človeku (losafu) pripoveduje o carjeviču. ki je od prestola pobegnil v puščavo. Kaže baje poleg vpliva življenja svetnikov sledove [jovesti o Buddhi. XI. poglavje. Zvečer, vendar pa še pred solnčnim zahodom, se je ustavila karavana za nočišče. Vodnika sta izbrala jjrostor blizu studenca, kjer je rasila gosta, za konje bolj pripravna trava. Odvzela sta konjem tovor in sedla, pa vso prtljago zložila na kiip pod veliko cedro. Konjem so zvezali noge in jih spustili na pašo. Tik pod cedro so zakurili, pristavili vodo za čaj in pripravljali večerjo. Stemnilo se je, kakor bi pihnil. Ponoči je postalo dokaj hladno. Vsi so zlezli pod cedro, bližje k ognju in se zleknili po mahoviti preprogi. Tam je bilo toplo in zložno. Tudi lovci prenočijo vedno pod cedro; dež človeku pod temi vejami ne more do živega. Vedenej Savič se je spomnil doh in kožuhov, ki jih je, žal, pustil v Minusinskem. Joj, kako bi zdaj prav prišli! Ko so povečerjali, so postlali podsedlice. se zavili na tesno v plašče in legli okoli ognja. Čuvati ni bilo treba; zanašali so se na pse. Utrujeni sli so od kraja trdno zaspali, a niso do go ležali. Kmalu so se pričeli obračati: zdaj eden, zdaj drugi je nastavljal ognju prsi ali hrbet. Preveč jih je grizel mraz! 400 Kaj je prava eleganca ? Dve vrsti elegance sta: resnična, solidna eleganca, ki ob vseh modnih izpremenibah varuje dostojnost in odličnost — in pa popačena eleganca, ki ljubi modne skrajnosti, prezira dostojnost in izziva kritiko. Njiju pojav je sicer vzporeden, a nezdružljiv. Večinoma prevladuje druga; odličen okus je pač izjema. Z okrasjem preobložena, dostojnost žaleča obleka ne daje prave elegance. Tudi sedanja, posebno spredaj visoko spodrecana obleka spada k eleganci druge vrste. Vendar pa današnja moda daje dovolj svobode tudi naj-odličnejšemu okusu. Na prvi sliki je princesna obleka iz črne težke svile (taft) z motno rožnatim ovratnikom, obšitimi sabljaškimi manšetami in širokim pasom. Spredaj je razporek, podložen z motno rožnato Crepe de Chine. — Na drugi je popoldanska obleka iz crepe Maroccaine z vezenim ovratnikom in sabljaškimi manšetami. — Na tretji je obleka za čajanke iz novordečega crepe satina z zvončastim volantoni, ki se ob eni strani dviga do pasu. Prekrasen je model večerne enostavne, zelo elegantne obleke brez rokavov; krilo je obilo nagubano, zvončasie oblike, ob straneh podaljšano; bluzasti zgornji del se zaključuje s šopkom vrtnic. Lep je tudi nakit in moderni čevlji. Grigorij je zlezel z glavo pod plašč in se zvil v klobčič. Od ene strani je bilo prav toplo, prijetno, dočim je drugi bok zrarzoval kakor na ledu. Če se je obrnil, pa je bilo za nekaj časa spet dobro. Četrt ure pozneje se je inorai zopet zasukati in pogreti. Slednjič se je Grigorij naveličal, sedel in pogledal ven izpod plašča. Videl je, da čepi prav tako na drugi strani grmade zaspan in razcefran Nilka. Tudi tega ni pustil hlad pri miru. Noč pa je bila mesečna, svetla... nič se ni ganilo. Še studenec je manj žuborel, kakor da je tudi on zaspan. Zdaj je prvič videl Grigorij, kako nastane megla. Kar na mah, brez vsakega vzroka, človeški bežni misli slično, je nastal na zemlji rahel madež — bil je kA'ecjemu kakor dlan velik. Neslišno, nevidno se je stegnil v curek navzgor. Izpod vsakega grma so splezale kakor prozorne roke take kače. Vedno več in več je bilo teli meglenih curkov. Zdaj so že bili kakor z meglo politi vsi, ki so na tleh ležali. Zdelo se je, da se dvigajo iz teles breztelesne duše ... sklanjale so se druga k drugi, se dvigale in zibale, dasi ni bilo nobenega vetra... Samo k cedram in jelkam se niso upale blizu, kakor da bi se bale, da jih sir-gajo igle v kose. — Nikar ne bulji tako oči! Bogve kakšne strahove lahko boš videl! — je dejal Nilka. — Hajdi, raznetiva rajši ogenj! Fanta sta nanosila vej, jih vrgla na grmado_4n zopet legla na svoj prostor. Zdaj sta bila že pametnejša. Obrnila sta k ognju noge, kakor sta ležala tudi vodnika. Tako je bilo veliko 1k)1j pripravno in toplo. Še se ni zdanilo, pa je že švignila siva senca in se spustila na cedro poleg spečih. Nič ne poje ta ptiček, samo stoka in toži. Pi-i-k . . . Pi-i-k! — to je vse, kar zna. Vedno spremlja človeka v tajgi, .se prvi zbudi in zadnji zatisne oči: noč se je že spustila, pa je še vedno slišati njegov pi-i-k. Nobenega imena nima ta čudni ptič. Ljudje pravijo, da spio i ni ptič, ampak, da tava okoli in prosi za krst nekrščenčeva duša. Če jo poškropite z blagoslov Ijeno vodo in rečete: v imenu Očeta in Sina in svetega Duha imenujem te, duša, Ivan, če si mož, ali Marija, če si ženska, potem se izgubi ta ptič in ne 1)0 več taval za človekom pp tajgi. (Dalje prihodnjič.) BaKroiisIc Jugoslovanske tisUarne v Ctubljani