k #*X 1 POSAVSKI § w TT UDZorniiv < Leto V, številka 48, november 2001 / f) 7 / l!l:H!fil ffl®"WF v^HP^ -^^B^ ^"* *" ^^^^ ^w W» "^SpS1*:, äffiS mbH_l^~^^^^PM^^fB^R ^B 3PB^! O tem seveda ne razmišljamo radi - pa vendar: včasih se nam ! primeri tudi to. i Ker so zdravstvene storitve v tujini navadno povezane z vi- sokimi stroški, vam svetujemo, da se pred odhodom v tujino zdravstveno zavarujete. Tako bo vaše potovanje zagotovo še bolj brezskrbno. VZAJEMNA (zdravstvena zavarovalnica) vam v sodelovanju z ELVIA, zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco na potovanjih v tujini. j KAJ VAM NUDI ZAVAROVANJE? • plačilo stroškov nujnih zdravstvenih storitev, : • organizacijo in plačilo nujnih zdravstvenih prevozov do bolnišnice ali klinike, • plačilo stroškov zdravljenja v bolnišnici ali kliniki, • plačilo stroškov nujnih zobozdravstvenih storitev, za odpra- ! vo akutnih bolečin, ! • organizacijo in plačilo prevozov obolelega ali poškodovane- I ga zavarovanca v domovino z zdravniškim spremstvom, če j je to potrebno, • organizacijo in plačilo prevoza umrlega zavarovanca v do- movino, • pomoč svojcem obolelega, poškodovanega ali umrlega za- I varovanca (plačilo stroškov bivanja, prevozov, spremstvo I mladoletnemu otroku zavarovanca...), • plačilo stroškov odvetniških storitev • plačilo stroškov iskanja in reševanja zavarovanca, ' • številne druge oblike pomoči, v skladu s pogoji zavarovanja. EVROPA Posamlčno Družlnsko Skuplnsko (preml|a na osebo) Št.dnl 10-19 oseb 20-49 oseb 50 in več oseb 3 1.045 2.090 732 679 627 5 1.387 2.734 957 889 820 8 1.701 3.402 1.191 1.106 1.021 10 1.806 3.612 1.264 ' 1.174 1.084 15 2.250 4.500 1.575 1.463 1.350 21 2.701 5.402 1.891 1.756 1.621 30 3.601 7.202 2.521 2.341 2.161 60 6.301 12.602 4.411 4.096 3.781 90 9.002 18.004 6.301 5.851 5.401 180 18.432 36.864 12.902 11.981 11.059 365 35.964 71.928 25.175 23.377 21.578 Zavarovalne premije v skladu z 8. členom ZDPZP niso ob- davčene. EVROPA: Zajema države Evrope do gorovja Ural in do južne meje Ruske federacije ter dežele ob Sredozemskem morju DRUŽINSKO ZAVAROVANJE: Premija velja za vso družino (starši in otroci do 21. leta starosti, ki potujejo skupaj). Zavarovancem, starejšim od 65 let, se pri posamičnem in sk- upinskem zavarovanju premija poviša za 50 odstotkov ZAVAROVALNE VSOTE • Za stroške zdravstvenih storitev: - V osnovnem programu in programu s franšizo znaša zavaroval- na vsota za EVROPO 25.000 DEM, za SVET pa 35.000 DEM; - v višjem programu znaša zavarovalna vsota za EVROPO 40.000 DEM, za SVET pa 60.000 DEM; - v posebnem programu znaša zavarovalna vsota za EVROPO 15.000 DEM za zavarovalni primer oziroma 30.000 DEM na polico, za SVET pa 25.000 DEM za zavarovalni primer oziro- ma 50.000 DEM na polico. • Za stroške prevozov v vseh programih znaša zavarovalna vsota za EVROPO 10.000 DEM, za SVET pa 20.000DEM, razen visjega programa, kjer znasä zavarovalna vsota za EVROPO 20.000 DEM, za SVET pa 40.000 DEM. KJE, KDAJ IN KAKO LAHKO SKLENETE ZAVAROVANJE? • Na vseh poslovnih enotah in kar 45 zastopstvih Vzajemne zdravstvene zayarovalnice po vsej Sloveniji in pri pooblaščenih turističnih agencijah, • Kadarkoli pred odhodom v tujino, • Predložiti morate potni list ali navesti točne podatke: ime in pri-. imek, rojstni datum, naslov in številko potnega lista. H. VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Informacije: PE Kriko - Boltorlčeva 9,8270 Krško, tel.: 07/490 24 90 Zastopstvo Brežice - tel. 07/49 61251, Zastopstvo Sevnica - tel.: 07/8141 570 Št48,novembes2001 tretia MOSTOVI, Kl JIH Nl Leto, ki se nezadržno izteka, bo med drugim ostalo v spominu po tem. da so se (vsaj nekateri) bolj kot ponavadi ukvarjali z (ne)urejenostjo glavnega mesta krške občine. Premiki in izselitve, pogoste menjave prodajaln in s tem povezane težave podjetnikov in še bolj prebivalcev so vzpodbudile številne kritike, ki so nedvomno imele plodnejša tla tudi zaradi ponovnih (formalnih) možnosti delitve občine. »To majbno, a dolgo mesto« se res srečuje z vrsto težav: na enem koncu zamira, na drugem se širi in cvete, na tretjem morda nekoliko stagnira, a vendar v primerjavi s sosedi kar dobro živi. Pravi zgled svojevrstne zmešnjave, za katero pa ni več produktivno iskati nitf krivca niti zaslužneža, smo lahlco opazili zadnje dni v krogu nekaj sto nretrov v soseščini stanovanjskega naselja Sp. Grič, kjer zraven blokov za zdaj sicer še vedno sameva nova srednja sola s precej veliko športno dvorano. pod njo je non-stop bencinska črpalka, nekoliko nazaj pokopališče s starim in novim delom, nato športni stadi»n s speedwayem, teniškimi in nogometnimi igrišči, zraven so zrasla velika parkirišča in na enem od njih so pod večer zažarele luči »Las Vegasa«. Tako se namreč imenuje potujoči zabaviščni park, ki je sicer varno umaknjen s ceste in tudi od stanovanjskega naselja, malo manj prikladen pa je s svojo glas- nostjo kot sosed pokojnim oz. njihovim svojcem. Raztegnjeno in raztrojeno mesto, kot smo že večkrat zapisali; zadrega, pred katero se najpogosteje znajdejo tisti, ki želijo začeti z nekö novo de- javnostjo ali tisti, ki zgolj izbirajo bodoči kraj bivanja. Ena od rešitev ali vsaj olajšanje pri zmanjševanju razdalj so vsekakor mostovi. Vcasih je kraju zadostoval brod, nato leseni most in veliko let nas zdaj povezuje pred kratkim obnovljeni betonski most. Vse bolj, takorekoč iz dneva v dan pa se kaže potreba po drugem mostu čez Savo, ki bi razbremenil križišče pri nakupovalnem centru in olajšal pot do trgovsko-podjetni- škega centra, ki se razvija v smeri proti avtocesti. Veliko jih verjame, da bi tudi staremu delu mesta pomagal most, četudi samo za pešce, ki bi segal čez Savo nekje v višini nekdanjega jedra Vidma čim višje k staremu jedru Krškega. A prilocnost za novi veliki most je bila zamujena pred leti in take ne bo še lepo število let, da o mostu za pešce sploh ne govdrimo (ali pač?). A bolj kot ti mostovi manjkajo mestu drugi, manj vidni, a zato nič manj pomembni. Iz tedna v teden namreč postaja očitno, da se razdalje med različnimi skupinami in (ne)odgovornimi posamezniki povečujejo, naj si gre za po- drocje urejanja mesta, za delo z mladimi in za mlade, izobraževanja, načr- tovanja razvoja, za področje športa, nekaterih javnih služb in še marsikaj. Ker se bliža leto pomembnih političnih dogodkov in je v zraku že čutiti nemir zaradi novih lokalnih volitev, utegne biti govorjenje o mostovih celo oezaželjeno in ali pa ga lahko (zaradi izrabljenosti?) kaj hitro dolete- ti kakšna neprijetna politična nalepka. Kljub temu ostaja dejstvo, da bi bilo potrebno združiti moči, in ne le preko Save pač pa tudi vzdolž nje. Vse bolj očitna nasprotja med interesi posavskih občin, zlasti pa tako- rekoč dnevno vzpodbujano rivalstvo med Brežicami in Krškim ne obeta nič dobrega. Še zlasti ob napovedanem skorajšnjem količenju meja slov- enskih pokrajin. Urednik. TUDI GUBEC JE »IGRAL« ZA SLOVENI JO Na večer zdaj že zgodovinske tekme med Slovenijo in Romunijo so se najbolj vneti navijači v Krškem zbrali na osrednjem trgu inbučnonavijali zanaše. V posebej pripravljen dres so oblekli tudi kip kmečkega voditelja Matije Gubca, ki ga lahko vid- ite na našem posnetku in po katerem že dolgo nosi ime krški, tudi nogometni stadion. # Trieseset dni ^BHHBf 4 # Spotikanja 5 •: HE Boštanj ' 8 9 Težki časi za kmetijstvo 10 # Program prireditev v KD Krško 13 # Karateisti si zaslužijo več podpore 14 # Mladinski center 16 # Preporod krškega nogometa 18 # Utrinki iz življenja v knjižnici 20 # Osnutek proračuna Obäne Krsko 21 # Krško se jih spominja (7) 28 D ObzorniK Na naslovnici: Pogled na Sevnico; foto: S. Mavsar posavski utrip _________ŠL48,novembes2001 TRIDESETDNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI 1 ZAKLJUČENA PRVA FAZA OBNOVE CERKVE SV. KATARINE V nedeljo, 25.11., so na Frlugi (KS Podbočje) otvorili obnovljeno cerkve sv. Katarine. Vprvi fazi obnove je bila obnovljena streha in fasada na poslop- ju, do meseca junija pa nameravajo obnoviti tudi notranjost cerkve. GLASBENAŠOLADOBILAV UPRAVLJANJE STARI HOTEL SREMIČ Na 27. seji krškega Občinskega sveta (OS) 8.11., je bila med drugim večjega števila razpYav in polemik s štrani članic in članov OS deležna točka dnevnega reda - prenos upravljanja starega hotela Sremič na Glasbeno šolo (GŠ) Krško. Ob tem je clan poslanske skupine LDS Peter Žigante predlagal, da se GŠ ohra- ni v starem mestnem jedru Krškega oz. naj se takoj pristopi k iskanju nadomest- nega prostora za izgradnjo le-te, saj ta po umestitvi sodi v staro, kulturno in vzgojno mestno središče. Z osebnim pismom, s pobudo za ohranitev življenja v starem mestnem jedru, se je Žigante kot svetnik za območje KS Krško pred- hodno obrnil tudi na krajane Krškega. Razposlal ga je na preko 300 naslovov in v povratno informacijo prejel 200 pisem le-teh, v katerih pretežno opozarjajo, da se dejavnosti, ki se selijo iz lokacije starega Krškega na nove lokacije, ne nadomeščajo z novimi trgovinskimi in storitvenimi dejavnostmi, zaradi Cesar je oteženo življenje predvsem starejših ljudi. Pobuda Žiganteja na OS za na- domestno lokacijo GŠ v starem mestnem jedru ni bila podprta, saj je večina članov menila, da ima nova lokacija na videmski strani več prednosti za nemo- teno poučevanje otrok, med drugim boljše avtobusne povezave, dostop do ob- jekta, zadostno število parkirnih mest in večje možnosti za sam razvoj, prostori starega hotela pa omogočajo tudi nemoteno dejavnost orkestrov in vecjih sk- upin. Ravnatelj GŠ Drago Gradišek pa je ob tem zatrdil, da bo GŠ zadržala del poučevanja, kot je oddelek orgel, v starem Krškem in da si bodo prizadevali ostati v Krškem prisotni tudi preko raznih nastopov. JAVNADELA ! VZPODBUJAJO ! NOVA DELOVNA ! MESTA i Preko programovjavnih del, , i ki se izvajajo na raznolikih po- i drocjih in v neprofitnih dejav- ( nostih širšega družbenega po- ¦ mena, želijo na Zavodu za za- , ' poslovanje vzpodbuditi razvoj ' ! novih delovnih mestvlokalnih , i skupnosti, zmanjšati število i , brezposelnih oseb ter razvijati , i in spodbujati njihove detovne i , sposobnosti. V letošnjem letu , i je v Posavju potekalo 119 razli- i ! čnih programov javnih del, v { i katerih se je zaposlilo 353 i , oseb, ki so bile pred tem prijav- , i ljeneza Zavodu za zaposlovan- i , je - Območni službi Sevnica. ( i Trenutno se največ javnih del i , izvaja na področju vzgoje in i izobraževanja, socialnega var- , stva, kulture in športa, in sicer i vobčini Krško, kibeležitudi vi- ! šji odstotek brezposelnih oseb • kot ostali dve posavski občini. i SENOVSKIM GLEDALIŠČNIKOM PLAKETA OBČINSTVA Senovski gledališčniki PD Svobo- da Senovo so 18.11. na Jesenicah, z nastopom na Festivalu amaterskih gledaliških skupin na 14.Cufarjevih dnevih, več kot upravičili svojo uvr- stitev med 5 najboljših slovenskih amaterskih gledališč. Nedvomno je bila že sama uvrstitev na tekmovanje in nastop za naše igralce veliko priznanje, tega pa jim je podelilo tudi občinstvo, saj so zanprizoritev Partl- jičeve igre »Politika, bolezen moja«, prejeli plaketo za najboljšo predsta- vo. Za najboljšo žensko vlogo je bila med nominirance u^ščena tudi Ale- ksandra Macur za vlogo Micke. Usp- ešnim gledališčnikom je v sredo, 28. novembra 2001, na posebnem spreje- mu v senovskem kulturnem domu čestital tudi župan Franci Bogovič. AVANTURA V nedeljo, 28.11.2001 okoli 17. ure, sta se na kolesih neznano kam odpeljala 13-letniJureH. in 12-let- ni Jure P.. oba iz okolice Krškega. Policija je preko medijev zaprosi- la za morebitne informacije o fan- tih, ki pa sta se že v ponedeljek, 29. 10. 2001, okoli 10. ure vrnila do- mov. Ugotovljeno je bilo, da sta odšla od doma zato, da sta noc preživela v šotorju, ki sta si ga po- stavila v okolici Krškega, o namer- avani avanturi pa nista obvestila staršev. VIVA USPEŠNA NA TEKMOVANJUVITALIJI Mešani pevski zbor Viva iz Brežic z dirigentko Simono Rožman Strnad se je uspešno predstavil na 4. medn- arodnem tekmovanju v italijanskem mestu Riva del Garda, ki je potekalo od 28. oktobra do 1. novembra 2001. Na tekmovanju je sodelovalo 35 zborov iz 20 držav v 12 različnih kate- gorijah, podelili pa so 51 zlatih, sre- brnih in bronastih priznanj. V. obeh kategorijah (sakralne glasbe in ljud- ske glasbe) so osvojili zlato plaketo, poleg tega pa je Simona Rožman Str- nad prejela nagrado za najbolj obe- tavno mlado dirigentko. USTANOVILI KULTURNO DRUŠTV0 LESKOVEC PRI KRŠKEM Leskovec pri Krškem - Člani Kulturnega društva Leskovec pri Krškem so imeli v začetku novembra svoj ustanovni '¦ zbor, na katerem so sprejeli statut in svoj okvirni program za delovanje v naslednjem letu. Novoustanovljeno kul- turno društvo bo svoj program izvajalo preko dramske, glasbene, plesne in literarne sekcije. S svojim programom naj bi, po besedah predsednika društva Jožeta Žabkarja, obogatili in popestrili kulturno življenje v Leskovcu in bližnji okolici, vanj pa naj bi se s svojimi prispevki vključili tudi sami prebivalci in sorodna društva na tem obmocju. Kul- turno društvo Leskovec pri Krškem ima zaenkrat 23 članov, k včlanitvi pa vabi še vse, ki bi radi s svojim sodelovanjem bogatili svoj prosti čas in s tem kulturno življenje. (Martin Kerin) Obzornik D ŠL48,novembes2001_________ >ESETDNI TRIDESETDNI TRIDESET DNI | POSAVJE V LETIH 1989-1991 »PosaVje v letih 1989-1991«, spominski zbornik na 390. straneh z zapisi 75 avtoric in avtorjev, so spomini na usodne dogodke ob nas- tajanju samostojne slovenske dr- žave. Zbornik sta pripravila in ure- dila brata mag. Tomaž in polkovnik Mitja Teropšič (na sliki desno), in je vsebinsko omejen predvsem na dogajanja v in po Posavju, ki je zara- di lege bilo eno glavnih vpadnih smeri, po kateri so prihajale v Slov- enijo enote JLA. Torej je imelo Posavje velik pomen v obrambi in nastajanju samostojne države, toli- ko večji, ker so pripadniki TO in policije ne le branili južno mejo in območje Posavja, temveč tudi strateško najpomembnejša objekta v državi, letališče Cerklje ob Krki in Nuklearno elektrarno Krško. Zbornik je izšel v nakladi 2000 izvodov, številni sponzorji pa so omogočili, da ga bodo knjižnice in vzgojno- izobraževalne ustanove, kakor tudi avtorji prispevkov, prejeli brezplačno. P0G0V0R 0 PROMETNI VARNOSTI Tradicionalni pogovor župana občine Krško s predstavniki osnovnih šol občine Krško o prometni varnosti v osnovnih šolah in šolskih okoliših posameznih šol jebil v sredo, 07.11.2001, v sejni sobi A Občine Krško. Pogovo- ra se je udeležilo več kot 50 učencev, predstavnikov prometnih krožkov naših osnovnih šol, vključno z vodji prometnih krožkov na šolah. Poleg župana občine Krško Franca Bogoviča, so se posveta udeležili tudi predstavniki Odd- elka za gospodarsko infrastrukturo Občine Krško, predstavniki Oddelka za družbene dejavnosti, predstavniki Policijske postaje Krško in predstavniki Postaje prometne policije ter člani občinskega Sveta za preventivo v cestnemu prometu na čelu s predsednikom Sveta Antonom Vodiškom, ki je posvet vodil. V dobrih dveh urah so predstavniki učencev še enkrat opozorili občinske može in ostale odgovorne na probleme s katerimi se vsakodnevno srečujejo na poti v šolo in v sami šoli. Največji problemi so neobstoječa aii neurejena avto- busna postajališča ob šolah in po občini, nedokončani ali neobstoječi pločniki ob šolskih poteh ter umirjanje prometa ob šolskih objektih. Najmlajši udeleženci posveta so dobili odgovore na vprašanja, ki so bila postavljena na lanskoletnem srečanju. Z njimi so bili delno zadovoljni, veliko prometnih prob- lemov pa se pojavlja že dlje časa, kot na primer gradnja avtobusne postaje pri OŠ Raka. Kljub temu se prometna varnost osnovnošolcev izboljšuje. Narejeni so že prvi pozitivni premiki. Posveti in podobna srečanja so potrebni in uspešni. Vsi prisotni so se zaved- ali, da je potrebno storiti vse, da se prometna varnost v bližini naših šol in vrt- cev izboljša. Odgovornost za to morajo prevzeti vsi: občina in njene strokovne službe, krajevne skupnosti, država, šole, policija, udeleženci v prometu in tudi najmlajši. Spoukaiua Koliko jih je, je težko ugotoviti, saj statistika tudi v tern času informatike pač ne beleži, koliko Posavcev v tem času prebiva v državnem središču. Še manj je jasno, koliko jih je tam samo zaposlenih. Seveda ni nujno, da se ima- jo vsi, ki so bili v Posavju rojeni, tudi za Posavce, saj tudi v Posavju živijo Neposavci. Seveda bi za vse Posavce v prestolnici težko našli skupni imenovalec. Mnogi so bili prisiljeni, da so si v velikem mestu poiskali delo, drugi so prišli tja zaradi svojega znanja, sposobnosti, izkušenosti, morda v želji po novih spoznanjih, odkritjih ali pa zgolj zaradi boljše place. Marsikoga je v belo Ljubljano zapeljala ljubezen, sopotnik ali sopotnica, mnogi niso namerava- li ostati, pa po končanem študiju spet niso imeli kam. Njihove usode in pota so seveda različna, prav tako odnos do okolja iz katerega izhajajo. Večina se jih seveda rada vrača v kraje, kjer so preživeli svojo mladost, drugih v ta pros- tor nič več ne vleče in do njega ne čutijo ničesar. Moj namen je bil, da bi razmišljal zgolj o tistih, ki so v državnem središču uspeli narediti kaj več - se dvigniti iz povprečja, zasesti položaje, dobiti delo, ki jih je vedno veselilo, se izkazati, narediti kariero, izplavati iz povprecja mezdnih delavcev in samopreživetja. Teh zagotovo ni malo. Najdemo jih na inštitutih, univerzah, velikih podjetjih. predstavništvih tujih firm in še bi lahko naštevali. Nekaterim je celo uspelo priti v vladne in ministrske kabi- nete, v najvišje sodne organe, paradržavne in državne institucije, diplomaci- jo, prav tako pa tudi v državne organe - državni svet in državni zbor. Seveda smo slednjim do tega pomagali tudi volivci, ki smo jih pri tem pod- prli. Zato imamo seveda pravico in dolžnost, da njihovo delo ocenjujemo in kritično presojamo. Tokrat ne nameravam govoriti o konkretnih imenih in o tem, kaj so ti uspeli narediti. Na žalošt tega ne poznam dovolj, verjetno ne zgolj po svoji krivdi, da bi vse to lahko objektivno ocenjeval. Zato bo presoja seveda posplošena, a v dobri veri, da bi se marsikaj dalo narediti bolje in več, predvsem v korist regije, iz katere pač prihajajo naši zastopniki, katerim smo tudi zaupali, da uveljavljajo naše interese, zahteve, hotenja. Ob tem pa ne mislim le garniture z zadnjih volitev, čeprav bo marsikaj zapisanega na- menjenega prav njim. Govorim seveda o posläncih, ki so se v svojih predvolilnih obljubah vsi po vrsti zavzemali, da bodo naredili čim več za nas. Ne trdim, da niso storili ničesar. Kar nekaj stvari so uspeli premakniti, prispevali so, da so na površje prišle tudi teme, ki žulijo samo nas, pa naj bo to veriga savskih elektrarn, nuklearka, balkanski avtocestni krak, izgnanci in še bi lahko kaj našli. Kar štiri svoje predstavnike imamo v tem mandatu v slovenskem parlamentu, dva iz opozicijske SDS in dva iz vladajoče LDS. Mnogim seveda strankars- ka pripadnost ne pomeni kaj dosti. Tudi naša četvorica, ki je pred časom celo ustanovila svoj klub posavskih poslancev, je ugotavljala, da bodo mor- ali v korist Posavja preseči interese svojih strank. Na žalost lahko zdaj ugo- tavljamo, da so ti postali še večji glasniki svojih strank, zaradi česar jih je v poslanskih klopeh sicer večkrat slišati in videti, na svojo »Pokrajino v usta- navljanju«, ki se nikakor ne more izviti iz porodnih krčev, pa marsikdaj, ver- jetno zaradi prevelike strankarske angažiranosti, nekako pozabljajo. Vsaj v Ljubljani, medtem ko na domačih tleh radi spregovorijo s svojo volilno bazo. Se pač zavedajo, kdo jim je omogočil to ničkaj lahko, a vseeno zelo dobro plačano poslanstvo. Že pred časom, mi je eden izmed njih zatrjeval, da od njega kaj velikega ne moremo pričakovati, saj ima kot član vladajoče koalicije pač zvezane roke. Podobno bi verjetno lahko zvedel tudi od pripadnikovopozicije, kijih je pač premalo, da bi lahko stvari premaknili in naredili kaj več. Zdi pa se mi, da se eni in drugi, katerim bi težko očital, da se pri tem ne trudijo, le premalo ukvarjajo z našimi problemi. Še posebej, če jih primerjam s sicer številčnej- šimi in prodornejšimi Štajerci, Primorci... Se morda motim? Še je čas, da nas vse prepričajo o nasprotnem! ObzormK ' posavski utrip Št48,no\0Tter2OOl I TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DN1 TRIPES MORJE V OBJEKTIVU V četrtek, 22.1 i. so v Galeriji Krško odprli razstavo fotografij na temo MORJE, fotografska dela devetih domačih avtorjev, članov Društva ljubiteljev fotografije Krško. Morske sape, arhitekturo ob jadransld obali in še vrsto morskih in obmorskih detajlov, so prekoobjektivaovekovečili: Aleš Germovšek, Sonja Kralj, Majda Kržan, Miloš Kukovieič, Nataša Mikolavčič, Nevenka Rostohar, Anica Valentine, Julijana in Bernardka Zorko. Sicer pa dmštvo, ki združuje preko 50 članov iz vseh treh posavskih občin, ravno v tem mesecu praznuje četrto obletnico aktivnega delovanja. V tem obdobju so v društvu nanizali kar 15 skupinskih in 6 samostojnih razstav, uspešno organizirali razne izobraževalne delavnice in tečaje, fotografske ekskurzije dorna in v tujini in bili tako organizator kot soorganizator državnih fotografskih natečajev. Ob otvoritvi je (po desetih letih) ponovno nastopil Leskovski oktet. KOSTANJEVICA ŽE DRUGIČ »NAJLEPŠA« Vokviru projekta »Moja dežela, lepa in gostoljubna«, ki ga organiziraTur- istična zveza Slovenije, je na svečanem zaključku akcije 21.11. v Zrečah Ko- stanjevica na Krki že drugič zapored dobila naslov Najlepši izletniški kraj. MARTINOVANJE PRIGLASOVIH Na Martinovo soboto je bilo zelo veselo tudi na Izletniški kmetiji Glas. Ob gledanju nogometne tekme med Slovenijo in Rumunijo so se gostje lahko okrepčali z nadevano gosjo ter jo zalili z dobro kapljico sremiškega vina. Vsak izmed prisotnih pa se je lahko preizkusil tudi v igranju na doma izdelana glas- bila. Seveda sta se gostom z veseljem pridružila še gospodar Milan s trobento in sin Iztok z harmoniko. Zabava je trajala dolgo v noč. Na kmetiji Glas so vedno pripravljeni pripraviti tako prijetna srečanja za svoje goste. PRVISNEGVPOSAVJU Prve snežne plohe 9. novembra 2001 so po Posavju povzročile precej težav in motenj tako v cestnem prometu kot v naravi in oskrbi porabnikov z elek- trično energijo. Zaradi snega je prišlo do okvar oz. izpadov 20 kV daljno- vodov na Bučki, v Sevnici, Zdolah, Planini, Hotemežu, Mokronogu in Krmelju, zaradi česar so bila ta območja brez električne energije. Porabni- kom na teh območjih je bila nemotena električna oskrba zagotovljena šele ob 17.uri, ko so delavci uspeli sanirati vse nastale okvare. Med večjim številom zdrsov vozil s cestišč pa je bilo najtežavnejše reševanje polpriklopnika, ki je z magistralne ceste Sevnica - Krško pri naselju Gunte zdrsnil s cestišča na brežino Save. Gasilci PGE Krško so ga nazaj na cestišče izvlekli z dvema na- kladačema. ObžSrniK D a48,novemtes2001_________ posavsKi utnp DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI I Krski snemalec Jože Grajžl je za prijatelje, znance in vse, kl so sodelovali pri konstruiranju njegovega novega motornega konjička, ki ni ne avto ne motor in se mu pravi "trike" na martinov petek na Izletniski kmetiji Dular v Kostanjku prlpravil prijetno druzenje. Za krst Jožetovega vozila je s svojiml proizvodi poskrbela tudi Kmečka zadruga Krsko, Vinska klet Leskovec. NEKVMESECUOKTOBRU NE Krško je v mesecu oktobru oddala v elektroenergetsko omrežje 503 383 MWh električne energije. Reka Sava se je zaradi delovanja NE Krško v oktobru segrevala povprečno za 2.TC in največ za 3°C, kolikor je tudi dovoljeno (zaradi iztoka hladilne vode sme biti temperatura vode v točki mešanja pod elektrarno le za 3°C visja kot nad elektrarno, ne sme pa preseči 28°C). Ocenjen vpliv izpustov radioaktivnih snovi na prebivalst- vo je znašal 0,2% od dovoljene letne doze 50 mikro Sievertov/posamezni- ka. Sicer pa so v mesecu oktobru v elektrarni uskladiščili 10 sodov ali 3,418 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. OKROGLA MIZA 0 POKRAJINAH Pokrajinski odbor Zdrüzene liste socialnih demokratov Posavja je orga- niziral 6.11.2001 v Galeriji Ana v Sevnici javno tribuno z naslovom Od cen- tralistične k policentrični Sloveniji. Z uvodničarjem - poslancem DZ Au- relijem Jurijem so prisotni izmenjali poglede o lokalni samoupravi, občinah, ustanovitvi pokrajin, še posebno možrtostih Posavja, da pridobi status sa- mostojne pokrajine. Wi/// agenci ja Ms ZA VARNOST ( K R Š K O VAROVANJE OSEB IN PREMOŽENJA NARPEL31, 8270KRŠKO 07/490-20-80, www.aaenciia-za-varnost.si E-mail:info@agencija-za-varnost.si Izteka se leto 2001. Že? Zdaj je pravi čas, da za trenutek post- . anemo in razmislimo, kdo vse nam je zaupal svojo varnost v leto šnjemletu. Štejemo,... vsekakorpreveliko, dajihvseomenimo. Nekaj večjih sistemov bomo pa le našteli. Nova Ljubljanska ban- ka d.d. je obnovila Poslovalnico v Krškem, NKB d.d. je odprla nove prostore, SKB d.d. v Sevnici se seli v nove prostore, Terme Čatež d.d. sezavidljivo večajo, PC TA-BU nas preseneča z do brimi nakupi, Prodajalna BEGROS, Casino v Termah Čatež, Mercatorjeve poslovalnice, občine, ministrstva, menjalnice, male in veliketrgovine, mali in veliki podjetniki, bencinski servisi, proizvodna podjetja, storitvena podjetja, stanovanjski objekti,... VSEM, Kl SMO JIH NAŠTELI VSEM, Kl JIH NISMO NAŠTELI VSEM, Kl STE Z NAMIŽE VRSTO LET IN VSEM, Kl BOSTE Z NAMI ŠE VRSTO LET ŽELIMO, DA VAM BO LETO 2002 RAVNO PRAV VELIKO. AGENCIJA ZA VARNOST KRŠKO VSPOMIN • Kolektiv Počitniške skupnosti Krško se v teh dneh še posebno spominja M ilana Stajnerja, svojega prvega direktorja. Svojo delovno in življenjsko pot jesklenil 5.12.1991. Plemenito idejo delavskega turizma je svojsko zasnoval in osmislil ter s svojimi somišljeniki uresničil. Bil je človek, ki je živel in delal za dobro drugih. Prizadevali si bomo. da bodo njegove zamisli in njegovo delo tudi v se- danjem in prihajajočem času ohranile svoj smisel. Vsem, ki se nam boste v mislih pridružili ob spominu nanj, hvala. KOLEKTIV POČITNIŠKE SKUPNOSTI KRŠKO Učencl 6. c razreft Giasbene lote Krsko po nspesnl predstavitvi lastnih gtotdkMMi pravijic, ki so jib namenili predšolsklm otrokom (z mentorico Ellzabeto Krlžanič). D ObžorniK gospodarstvo ŠL48,november2001 »MORDA JE BITKA DOBUENA, DO KONČNE ZMAGE JIH BO ZAGOTOVO ŠE VELIKO..... V Bostonju je 9. novembra potekala slavnostna otvoritev začetka pripravljalnih del za izgradnjo HE Bostanj, za kar so v Savskih elektrarnah Ljubljana (SEL) pridobili tudi delno enotno gradbeno dovol- jenje. Na podlagi tega bodo že v letošnjem letu stekla dela pri urejanju infrastrukture, rekonstrukciji glavne ceste Arja vas - Drnovo, odseka Radeče - Boštanj, pododseka Kompolje - Boštanj in dela za prestavitev plinovoda R42 na odseku Kompolje - Boštanj. Z gradbenimi deli na HE Boštanj, z izko- pom gradbene jame, naj bi pričeli v naslednjem letu, dokončanje del oz. vključitev HE Boštanj v elektroenergetsko omrežje Slovenije pa je predvidena v začetku leta 2005. Dan otvoritve, ki si ga bomo zapomnili tudi po prvih obilnih snežnih padavinah, je potekal v sk- lopu praznovanja občinskega praznika Občine Sevnica, uvod v svečanost na prizorišču, kjer že dolge mesece samevajo zapornice za HE Boštanj, pa je bila pred tem sklicana tiskovna konferenca na sevniškem gradu. Na razočaranje sklicatelja, je slednja potekala brez navzočnosti predstavnik- ov z Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Še več, kakor je nekoliko ogorčeno dejal sevniški žu- pan Kristijan Jane, je bilo neuradno slišati, da je minister Kopač celo prepovedal(!) uslužbencem »njegovega« resorja sodelovati na tiskovni konfer- enci. Sicer pa tudi na številne telefonske klice in uradno zahtevo s strani Občine na MOP, naj obra- zložijo odsotnost svojih predstavnikov, ne urad- nega ne tehtnega odgovora niso prejeli. KJjub te- mu pa je bil Kopač s strani Janca v nadaljevanju deležen javne zahvale za dosedanje sodelovanje pri projektu, vsekakor pa ne tolike kot državni sek- retar za energetiko Robert Golob:»..., ki je na stro- koven, predvsem pa spoštljiv odnos do Posavcev kot partnerjev, v tej celi zgodbi projekt spremljal, poslušal, in po najboljših močeh tudi pomagal.« Tudi tega dne, ko se je na presenečenje večine pris- otnih, Robert Golob v nadaljevanju (kakor smo bili slišali - samoiniciativno) pojavil v Boštanju, nagovoril prisotne in sodeloval tudi pri otvoritvi. V kakšni »nemilosti« se je zaradi tega znašel, lah- ko seveda le ugibamo, vsekakor pa si je pridobil še več naklonjenosti v Posavju. Seveda, naklonjeno- sti tistih Posavcev, ki so vložili že veliko ur in priza- devanj, dä bi se vendarle projekt HE Boštanj pre- maknili z mrtve točke ali kakor je dejal Jane: »Morda je prva bitka dobljena, do končne zmage jih bo zagotovo še veliko!« Slednjo Jančevo izja- vo, ki pomeni tudi napoved nadaljnjih prizade-" vanj in nepopustljivost pri stališčih, da se (vsaj) projekt HE Boštanj realizira, bolje razumejo tisti, ki spremljajo dogajanja, kronologrjo priprav na izgradnjo HE Boštanj in ki vedo, da je tudi ta pro- jekt obsojen na uspeh ali neuspeh zaradi politi- čnih nasprotovanj. Žal ta potekajo predvsem zno- traj Posavja(!), ki bi moralo biti poenoteno vsaj pri skupnih projektih. Če se povrnemo na tiskovno konferenco, šta na njej spregovorila tudi direktor Holdinga sloven- skih elektrarn mag. Drago Fabjan in direktor Sav- skih elektrarn Ljubljana (SEL) Borut Miklavčič. Kakor je poudaril direktor Holdinga, dajeta med drugim tudi nedavno sklenjena pogodba za izvoz k električne energije v Italijo in ugodna prodaja ele- ktrične energije na domačem trgu osnfvo za zače- tek gradnje HE Boštanj, v nadaljevanju pa tudi ostalih HE. Vsako zavlačevanje tega projekta, ki je trenutno eden največjih projektov v Evropi in ki se mora financirati brez državnih poroštev na tržnih osnovah, lahko povzroči tudi velike podra- žitve in ogrozi ekonomičnost celega projekta. ObžorniK O ŠL48,novembes2001 gospodarstvo Zato Fabjan ne vidi razlogov, da se s pripravljaln- irni deli, z urejanjem infrastrukture, za katero mo ra po zakonu zagotoviti sredstva država, ne bi za- čelo že sedaj, da bi lahko v prihodnjem letu stekla tudi glavna dela projekta. Za Holding, za družbo ali več družb, ki so vključena v Holding, je nam- reč pomembno, da se ta projekt realizira profe- sionalno v skladu z evropskimi standardi kako- vosti in tudi v skladu s pričakovanji lokalnih skup- nosti in da na vseh ravneh dosežejo soglasje. Pred izvedbo glavni del pa morata Holding in nadzor- ni svet Holdinga po sklepu Vlade RS še preučiti pravni in ekonomski vidik združevanja oz. pripo- jitve SEL k Dravskim elektrarnam in s tem tudi prenos koncesije za izgradnjo hidroelektrarn, se- veda pa so odprte tudi druge možnosti. O slednjih Fabjan zaenkrat še ni želel govoriti, opozoril pa je, da se je potrebno že sedaj zavedati, da bo v ob- dobju izgradnje hidroelektrarn prišlo tudi do pri- vatizacije energetskega sektorja, ko je pričakovati menjave lastnikov in bo Holding, družba ali druž- be v Holdingu, kot koncesionar, le-to nosil na svo- jih plečih kot dobro ali slabo imetje. Borut Mik- lavčič, direktor SEL je povedal, da so v podjetju v preteklem mesecu že izdelali program vlaganj ož. investicijski program za HE Boštanj. Iz njega je razvidno, da investicijska vrednost energetskega dela znaša 14 milijard tolarjev, infrastrukturnega dela pa 5,8 milijard tolarjev. Dve večji slovenski banki naj bi tudi že ocenili finančno zrnožnost SEL, pri čemer obe ugotavljata, da je finančna us- posobljenost SEL, da gradijo z lastnimi sredstvi, nekaj nad polovico in da so v preostalem delu, z najemom kreditnih sredstev, sposobni pokriti ce- lotno investicijo HE Boštanj. Po Miklavčičevih , besedah so na SEL, do sprejema programa infras- trukturnih ureditev in finančne dodelave progra- ma izvedbe infrastrukturnih ureditev s strani kon- cendenta, pripravljeni zanj (t.j. - za državo) celo založiti sredstva. Seveda, v pričakovanju, da bodo nosilee koncesije za čelno v verigi - HE Vrhovo in tudi za HE Boštanj. Mnenja predstavnikov iz Dravskih elektrarn, ki so prav tako potencialni koncesionar (pa če- prav so bili prisotni na tiskovni konferenci), žal nismo slišali. Imeli pa smo občutek, da tega dne nihče od prisotnih ni želel prilivati olja na ogenj ali odpirati širših razprav o tem - kdo je sposoben graditi HE Boštanj in, ali lahko sploh kdo zagoto- vo reče, ali se bo slednja sploh gradual Ostalo je pri, v nekem smislu (upravičeno) izsiljenem de- janju otvoritve začetka pripravljalnih del za izgra- dnjo HE Boštanj, ki so jim ob krajšem kulturnem programu družno dali zagon: župan Občine Sev- nica Kristijan Jane, direktor Holdinga slovenskih elektrarn Drago Fabjan, direktor SEL Borut Mik- lavčič in državni sekretar za energetiko Robert Golob. Torej naj bi se v uvodu navedena dela pri- čelakmalu, če... Bojana Mavsar Poslovni programi Fl^nieS Celovite programske rešitve za: Eobrtnike - enostavno knjigovodstvo gp Spodjetja in s.p. - dvostavno knjigovodstvo Hmaloprodajo, veleprodajo in proizvodnjo Hlgradbena in projektivna podjetja - kalkulacije Windows okolje j j Hermes d.o.o., Krško, Tovarnlška 12, Tel: 07 490 23 10, www.hermes2.net, Infoffihermes2.net PE Ljubljana, Prušnlkova 2, Tel:01 510 42 10 SLOVESNOST 0B150-LETNICIGZS V Kulturnem domu Kxsko je bila v petek, 16. novembra 2001, sloves- nost ob 150-letnici Gospodarske zbornice Slovenije, katere se je po- leg vodilnih predstavnikov posavs- kega gospodarstva, poslancev in žu- panov, udeležil tudi predsednik GZS Joško Čuk. Čuk je v slavnost- nem nagovoru pohvalil delo posav- skih gospodarstvenikov in politikov, pozitivno pa je ocenil tudi razvojne možnosti Posayja kot ene izmed slo- venskih regij, o katerih so govorili pred tem na okrogli mizi v Hotelu Sremič. Po Čukovem mnenju ima Posavje kot regija dovolj intelektual- nega kapitala, da pripravi dovolj ref- erenčen in konkurenčen razvojni dokument. Drugo vprašanje pa je, ali bo regija zbrala dovolj volje in moči za uresničitev tega dokumenta. Življenje regije bo po njegovem v veliki meri odvisno od 50 najuspešnejših gospodarskih organizacij, izpostavil pa je tudi vlogo drobnega gospodarstva kot po- tencialnega vzpodbujevalca razvoja. Opozoril je tudi, da bo v prihodnjem letu Slovenija morala dati poudarek regionalizmu na vseh nivojih, od politike do gospodarstva, saj vstopamo v Evropo, le-to pa tvorijo regije. V kulturnem programu je tako goste iz Ljubljane kot domačine znova navdušil Simfonični örkester Glasbene sole Krško, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja GZS za najlepše ure- jene prodajalne v Posavju in poslovne dosežke. V Sevnico je odšlo priznanje za poslovne dosežke v letu 2000. Slednjega je prejela delniška družba Kopitarna, ki zaposluje 236 delavcev in jo vodi Marjan Kurnik. Po mnenju posebne komisije Gospo- darske zbornice Slovenije, ki podeljuje priznanja za najbolj urejene prodajalne. so si v Posavju to prislužile: Merkatorjev market v Brežicah (na Bizeljski cesti), tekstilna prodajalna Bombi XXL iz KrŠkega, Shimano servis center Krško (podjetje Gama) in Drogerija v Mercatorjevem nakupoval- nem centru v Krškem (na sliki predstavnica prevzema nagrado). Sicer se je za naziv najbolj urejene prodajalne potegovalo letos kar 350 slovenskih prodajaln. D ObzürÜiiK gospodarstvo ŠL48,noventer2001 TEZKICASITUDIZA POSAVSKO KMETIJSTVO V sredo, 14.11.2001, sta Regijski pospeševalni center Posavje in Urad vlade RS za informiranje organizirala v Krškem seminar na temo Posavsko podeželje in Evropska unija (EU). Na seminarju so predstavniki z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarst- vo in prehrano ter Kmetijskega zavoda Ljubljana predstavili skupno kmetijsko politiko EU v odnosu do slovenske kmetijske politike in opozorili na nekatere temeljne spremembe in novosti, na katere se morajo še pred vstopov v EU pripraviti kmetov- alci. Vendar pa lahko že sedaj rečemo, da bo slov- ensko kmetijstvo zelo težko vstopalo v EU, saj po skoraj vseh pokazateljih ni primerljivo s kmetijstvom po deželah EU. Kmetije z intenzivnim načinom kmetovanja tako v Posavju kot po ostalih predelih Slovenije imajo le malo možnosti konkurenčnega boja s kmetijami v deželah EU. Po besedah mag. Zdenke Kramar iz novomeške enote Kmetijskega zavoda Ljubljana, naše kmetije po velikosti niso primerl- jive z evropskimi, saj so skoraj štirikrat manjše, njive v strukturi kmetijske zemlje zavzemajo bistveno manjši delež, poleg tega pa se pri nas pretežni del kmetij nahaja na območjih z omejeni- mi dejavnostmi. V povprečju na naših kmetijah pridelajo kmetovalci bistveno nižje pridelke, prav tako nismo kontcurenčni z vidika živinoreje, ki sic- er pomeni 60 odstotkov primarnega dohodka iz kmetijstva, saj imamo tudi bistveno manjše črede. Zato ima nemara »vizo« za vstop našega kmetijstva le ekološko, sonaravno in integrirano kmetovanje. Takšno podpira ali subvencionira tudi EU preko programa Saparad, katerega cilj je oblikovanje konkurenčnega kmetijskega sektorja, ohranjanje poseljenosti podeželja in uvedba pravnega reda EU. Kljub temu pa velik delež naših Jcmetij ne izpol- njuje pogojev programa Sapard, saj ima v Posavju preko 20 odstotkov kmetij zemljo v najemu. Na- jemne pogodbe za obdelavo kmetijskih površin, s katerimi sicer kmetje pri nas lahko uveljavljajo fi- nančna sredstva s strani države, so za kandidiranje za sredstva Sapard namreč nične. To področje bi se sicer dalaurediti z vpisom teh kmetijskih površin v zemljiško knjigo, vendar pa bodo kmetije morale obdelovati vsaj 10 ha kmetijske zemlje. V Posavju imamo po podatkih statističnega popisa 6.510 kmetij, od tega jih izpolnjuje pogoje - 10 hektarjev kmetijskega obdelovalnega zemljišča, le okoli 10 odstotkov. Problem kmetijstva v Posavju pomeni tudi rela- tivno majhno število specializiranih kmetij. Večina kmetij še vedno seje različne poljščine, pretežno pa je tudi vrtnina namenjena krmi za živino. Živinoreja je zaradi naravnih danosti še vedno poglavitna panoga v Posavju, vendar jo v prihodnje čakajo korenite spremembe. Kmetije, ki se ukvarja- jo s to panogo, potrebujejo zadostne površine in veliko kapitalsko sposobnost. Kakor kažejo anal- ize, se v Posavju izrazito spreminja socialna struk- tura ljudi na podeželju, kar pomeni, da na podeželju ali v vaseh živi vse manj ljudi, ki se ukvarja s kmetijstvom in vedno več tistih, ki jim predstavlja ta dejavnost, še sploh panoga živinoreje, v nji- hovem okolju moteč dejavnik. Tudi zaradi tega ni pričakovati, da bi živinoreja ali t.im. mlečna proiz- vodnja v prihodnje beležila intenzivno rast. Nekoli- ko več možnost za razvoj ima v ravninskih predelih prašičereja in drobnica, vendar je slednja, kakor ugotavljajo strokovnjaki, v Posavju zanemarjena. Celoten sistem skupne kmetijske politike, ki jo bomo sprejeli ob vstopu v EU, temelji na tržnih redih in razvoju podeželja. Tržni redi pomenijo, da morajo biti rejci oz. pridelovalci tržno organizira- ni. Ker je v Posavju tržno organizirane le okoli 60 odstotkov pridelave, bi morale kmetije že sedaj pov- ečati proizvodnjo, se organizacijsko povezati, vz- postaviti organizirane sisteme prodaje ter se kapi- talsko okrepiti pred pridružitvijo EU, saj po vstopu tržnih redov ne bo več mogoče vzpostavljati. V sk- lopu politike programa razvoja podeželja bodo kmetije sicer lahko tržile tudi preko drugih progra- mov, kot je denimo že vzpostavljena infrastruktura turističnih vinskih cest ali pa preko možnosti pro- gramov specifičnih blagovnih znamk (cviček, krškopoljski prašič) od ekološkega kmetovanja do sonaravne reje. Kakor pravi Kramarjeva, ne le pre- ftivalci v EU, tudi v Sloveniji so potrošniki vedno bolj osveščeni in želijo biti seznanjeni, od kod in pod kakšnimi pogoji je proizvedena hrana. Vseka- kor pa se bodo morali zaradi zaostrovanja pogojev kmetovanja in da bodo lahko sledili nadaljnjim smernicam razvoja, izobraževati tudi kmetovalci (v Posavju ima več kot 60 odstotkov gospodarjev kmetij zaključeno le osnovno solo). Ali bo kmetijst- vo izpolnilo dane pogoje s strarii EU, je namreč odvisno prav od slednjih, ki se morda še ne zaveda- jo v zadostni meri ali pa niso spregledali, da gre v prvi vrsti za njihovo preživetje in ne za državni in- teres. Bojana Mavsar PETI DAN PAPIRNIŠTVA Na Bledu je 14.11. potekala tradicionalna prireditev, 5. srečanje strolcovnjakov papirniške panoge. Od naših protzvajalcev so se srečanja udeležila in svoje izdelke predstavila podjetja Vipap Videm Krš- ko, Duropack Tespack Brestanica, Aero Papiroti Krško in Eurostyle Brestanica. Sicer pa je beseda na strokovnem simpoztju tekla o vplivu aktualnih razmer v gozdarstvu na oskrbo lesno-predelovalne in- dustrije, o tehno-ekonomskih vidikih slovenske papirne industrije v evropskem ogledalu, udeleženci pa so se seznanili tudi z okoljskim poročilom za leto 2000. Na temo »Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo po novih predpisih« je bila organizirana okrogla miza, obratovanje in posodabljanje tovarne danes in vizijo razvoja družbe v prihodnje, pa je papirnicarjem na srečanju predstavil tudi Oldrich Kett- ; ner, direktor uprave Vipap Videm Krško. Zdenka Kramar ObzoriiiK EH ŠL4ano\0Tter2OOl gospodarstvo YIPAP VIPAP VlOf M KRŠKO Proizvodnja pup»!» in «Iwtoj« d.d. OBVESTILO Krajane Krškega in druge uporabnike nadhoda nad železniško progo obveščamo, da je nadhod usposobl- jen in dan v uporabo. Kot veste, je bil nadhod z odlokom sodišča dodeljen podjetju VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Ker nadaljnje ugotavljanje lastništva nad nadhodom ni bilo več smiselno, smo ga zaradi potencialne nevarnosti, ki jo je predstavljal za uporabnike, in za zaščito odgovor- nosti kot lastnika nemudoma zaprli. Takrat smo tudi obljubili, da bomo preučili možnost njegove sanacije. Zagotovo je mnogo ljudi spremljalo, kaj se dogaja, in verjetno jih ni bilo malo, ki so razmišljali podobno, kot starejši občan, ki je izjavil: »Mi smo most naredili, Vi- pdp ga nam /e po podri« Danes lahko z veseljem povemo, da smo se za sanacijo nadhoda odločili zavestno in da je projekt v celoti uspel. Namenili pa smo ga predvsem zaposlenim, in dijakom, ki smo jih lahko dnevno opazovali pri nevarnem prečkanju železniških tirov. Namenili smo ga seveda tudi vsem ostalim uporabnikom in navsezadnje občini Krško v znak dobrega sodelovanja naše tovarne z okoljem, v katerem deluje. Nadhod, ki je bil po nekaterih informacijah postavl- jen leta 1957, je v celoti obnovljen in ustreza vsem zadevnim predpisom; končno pa bo vse tudi doku- mentacijsko urejeno tako, kot veleva zakonodaja. Najbolj kritični deli so bili zamenjani, pohodne površ- ine so okrepljene in nameščena je razsvetljava. Stroške sanacije v višini ca. 10 mio SIT je v celoti krilo pod- jetje VIPAP VIDEM KRŠKO d.d., povedati pa mora- mo, da so bili vsi administrativni postopki na upravni enoti izpeljani korektno in v razumnih rokih. Verjamemo, da bo nadhod dobro služil svojemu na- menu in zato ponovno pozivamo vse, da ga uporabl- jate in se tako izognete nevarnemu prečkanju železniških tirov. Uprava družbe \ Or|» 6, t274 Matt, taL- 0T/47S 7010, far 07/475 70 M, O8M: 04V60 M U ; - {gpp*f)k&». proflß, pritrtttni material, v^aki...) I -SISTEMI ©mi»on8-:|^S!S3 : -PeRLITE(8UhJostr1W) - ALUMINUASTE STROPNE OBLOGE - INTERVAL I - ALUMINUASTE FtKSNEŽALUZUE-BRISOLEJI ¦ -DEICORÄnVNIDODATKI-STUKÄnjRE ( ' ^» Pod d«tnfc»m - Hnm gtanb«nl wfian W# jQk P aooo '^w vj/ /Hip-Hop gaf«i)a - tafttf S ^ 6-tema: DRUŽINSKl ODNOSI 4% ^^> ,. ^A Potoptanto pfMnwH ¦',¦-- 4 A e-t«na: MIKLAVŽ IN D€D€K MRA2 M^ UČ w 4Ü KW Uštm - Pradstevitav ? #w Potoptwio pradavat^Ä MatiBca |||l|Bg \v B.OO HH ^^ wi? we? no? -.- €-*ama: KaJ tahko naradh». «fa *L.. TJ da bo sv«t NpilPPP ^f ^P* A Pod thdidhjuM - Wai at no tf—tiil vmtm H#i;; ŠLJk ¦^ir Mfi*r«db:«MiaMM*ali>ll»w«MMpHa m^ #P" ÜO ^A ' HipHop safertfa-tftSaj ^ ^^ % n\ €-tam* Prad božlčnhni praznHd ^; J^ ^~ Äat \#v *l0k O—failvfrtTHo-aLOO ^ SS Društvo IZV1R Kriko M 9i Zveza pryat^cv mtadlnc Krüco | P ObänaKr*ko | kSL Krajevna skupnost Krško g 1 Mlodinsld censor Krlko CKX 105 P.P. 246,8270 Krctco Tel: 07/49O5-825, Fax: 07/494)5*26 http://www.mc4crsko.si ¦ E-mail: lnfo@mc-krsko.ii )L]*]}> %jf/ MiADINSKI \/K*ko Uvotinlk Mi&F~ Zakaj se v Krskcm nlč nc dogaja. ^ sploh za nas mlade?" Zguljena JflHk fraza. all resnica? Odgovor ni MfpT» enostaven, se vec. poraja ¦¦¦¦ vprašanje. kaj si sploh želimo. da ^SBBf bi se dogaja lo Raztlcne ideje ^^^^¦f-4 rodijo razllcne koncepte tl spet ymms razllcnc pogiede, na koncu pa vsl "v.^^K/ s kančkom zdrave kmccke parnetl ugotovlmo. da potrebujemo nekoga . ki bo znal poskrbetl za mllljon razllčnlh ždja in inter esov na področju mladlnskih dejavnostl In dela z mladmi. Po večletnem rojevanju In nadvse težavnem porodu je zdaj ta nekdo - Mladlnskl cents- Krsko pred odlodlnlm korakom. da se postavi na noge in shod!. Pred vami Je prvi mesccnl program Me Krsko In naznanilo da smo začeii z resnim ddom. nc glede na to. da se nirnamo prostorov v katerlh bl izvajall veclno svojega programa. Menim, da se nc smemo pustlti omejevatl. ampak moramo začeU tarn. kj«r smo najbolj potrebnl, v vsebinl. v zavedanju da v Krsken In ostallh krajlh v obänl le nekaj" dogaja" in da se bo v bodoce se precej vet. Tudl prostorl bodo (naSa ljubljena Milka) in takrat bomo lahko ddali se vec In sebolje.Tu smo da vas Informlramo, ozavestimo. svetujemo. pomagamo. zabavamo. organlziramo predvsem pa da vas spodbudlmo k uresničftvl vaslh želja Pridružitc sc nam v ustvarjanju nove kulturnc in mladinskc tradldje v Občlnl Krško. realizJrajtc svoje Ideje. naučite s€ nckaj vet in ce v prvcm programu se nl tistega, kar sl žditc pridlte In nam to povejtel Mlmogrede. iiasl grcdo na svetovno prvcnstvo. pa vesel božic in srecno novo leto vam* žetlml Robert Ostr did Uradns ure v decembru 1. Vsak delavnlk od 8DO do EDO urc na scdežu v dijaškem domu CKŽ K)5.Td O7/49-O5-825 2. Vsak ddavnik od 9.OO do I9.OO urc in v soboto od 9OO do COO urc na Info točkl Mc Ksko, kl dduje v sklopu Agendjc za mlade - Punkt Tel. 07/49-05-480 POTOPISI IN RAZ5TAV6 ||§| tä Tl so si upali ^^HHHH^^^^H|HH| ustvarjati. ^^^^^^^^^^^^^^^^H potovati predvsem ^^H^H^mPffiK^^H^^^^^H pafotograflrati Če WMB&&f' ' i^^^H spomin zblcdl. nam WmBßBm». ^SH| ostane fotografija. [PPr J "I kl si ±di bW videna i" "' W 1 obdudovana in Y*<., ¦ ^ •¦ I njena vseblna zazeljena Prldruiite se nam na potopisnlh vcderlh in razstavi fotograf!]. ki sc bodo deccmbra zgodlle v Restavradji in Kavarnl Portos (VJdem). O6J22OCM ob 2OOO - Potoplsno predavanje MatczQa - Tajska. Domen Zorka B.C. 20OI ob 2O.OO - Potoplsno predavanje Mehlka.LeaKovač: I6J2. 2OOI ob BOO - Otvorltev l4-dn«vnc razstave fotograflj Maje Plohl (Razstava se zakljuä3IBLOOf) "ZBUDI S€" db Darm J« dan bojaproti AkJsu ^83® Aids - kuga danasnjc dobe ga poznamo ^Bw dovolj da vemo. kako se zasčltl pred L J njlm? Če niste preprlčani oblsdte naso m^ stojnico v soboto l.decembra v starem ^V mestnem jedru - pred Agendjo za mlade ^^^^ - Punkt. m m Promodjska akdja bo potekala od ˇ ˇ 9.OO do I2.OO ure In od BOO do 16OO ure. Oskrbdl vas bomo z Informath/nlrni brosurami. pentljaml. kondomi. informadjaml o testiranjlh. čajem In dobro glasbo. Pokažite svojo zavest prldruiite sc nam In sl prlpnltc rdedo pentljo Klcpcpctamo z vami na /ÄX* *jÄ, WWW.MC-KRSKOSI *%$§' *$%$; Zaupati sc nekomu. ga /%SC^ prositi za pomoč In nasvet ym ^^ft je v mladosti morda se s^^vgj?.^ najtežje Zato smo se odločlll ^j^^Wm'" in v soddovanju z drustvom Ny^fT™"" Izvlr zastavlll projekt €- www.>c.krSko.»i svetovanja. kl mladlm dovoijuje, da prosijo za pomof in nasvet pa kljub temu ostanejo anonimni. Splctna €-svctovalnica Jc zadda ddovati dnc I9.H2OOI. Ker ždimo. da Jc nasa splctna e- svetovalnlca. mladlm v korist In pornod bomo redno prlpravljall mescčnl program svetovanja In usposobljenih svetovakev. kl bodo ta program izvajall. Klepetalnlca ddujc na prlnclpu IRC-a In kot taka bo vsebovala tudl precej splosnlh pogovorov. Organlzlranl pogovorl in svetovanja potckajo; 1. Vsak ponedcljck od 17 OO do 19 OO ure 2. Vsak pctek od I63O dol9OO ure Ml OTROCIIZ OSNOVN6 SOLE L*™ ___ NOVOlLTNI PKJES____W|C3 Tradldonalnl osnovnosdskl pics v 6^/m organizacijl Mc Krsko in Drustva Izvlr. ALVB Otroke in starse bo v četrtek 2O.I2. /^3^R 2OOI od 16OO do 2IOO v dlskotekl $bSL_mi Pacific ure zabaval Duct Amalu in DJ, ÜLm^Jl^ obiskala pa Jih bosta tudi Bozlček in Dedck Mraz z darlll. Posavskl plcsnl W/ffffffm _--J^!*Luk€C wSJmSk Vabi v začctnl plcsnl tečaj družabnega plcsa za mladlno In odraslc. kl sc bo začd v soboto. Sjanuarja 2OO2 v khibsklh prostorlh Dodatne informaclje dobltc na tdcfbnskl «tevHkl O4I 663 O58. AgencljaLukec pa vabi na predstavttvene konccrtc ozlroma predstavitvc prve zgosčcnke In kasctc Plesno dasbenega show dueta AMALU. kl ga scstavljata Amadeja Plevd Iz Blzeljskega In Luka VodlanizKrsk«ga. Potag omenjenega konccrta 2O.E2OOI v dfskotckjl Pacific vas caka tudl prlrcdttcv na novoletncm scjmu v starem Krskem kl bo 27.E2OOI ob 17OO. Vabljcnll HIP-HOP GAL€RUA jfc% Hip-hop, moderna glasbena in tfHHHVHH| ptesna zvrst urbane amerlskc ^EFV^^^m, Subkulture kl btidl zanhnanjc VtJajM^^B tudi na starem kontincntu In prl Fj^^^^^^B nas. SI Jo ieMtc spoznati Jo IMHHHHP zadlhati. Jo sprejeti v svoj nactoi zivtyenjaP Pridružttc sc Karmcn Ančimer na tečaju Hip-Hop-a ki poteka vsak pctek od I7.OO do 19 OO urc v tdovadnid Mike - Dom Mllkc Kerln. Ckž IO5. TccaJ Jc brezplaccn. dodatne infbrmadje Mc Punkt Bodode Mrhe do.o. so na poll. Bat eden/cna toned njlhP____________________________________ GLASB€NI VGČ6R: TRIO WMJb (PromadJ» totafi ¦¦— » n—imiwii TH»» IMUk^s Krska glasbena seen a Jc ¦¦¦¦¦¦Hj prchodila doigo pot in uspesno ^^^^^^Km pot Iz garaže do prvtti mest ^^^^^HH slovensklh glasbenlh kstvlc ^^^^^OH Tradidja. zanos fei kvaliteta Jc ^^^^^^H porodila novc mlade generac^e ^^^^^^^M glasbenikov. kl s svojlm ^^^^^¦¦M glasbenlm ustvarjanjem ustvarjajo novo kutturno in giasbeno podobo mesta. obclne In regfe. Glasbena skupkia Trio (Milan Amcrsak - kltara. Vedran Music - bas. Tomaž Pirc - bobni) sc nam predstavtya s svojo prvo zgosčcnko Trio izdano v samozalozbi (tudl z malo nase pomod). Instrumcntalnl koncept 7 skJadb kl Jih najdemo "Uaccnkf vas bo popdjal v stanjc užlvanja in mladostnc pcrcepclje instrumentaHzma, na katerega so opazno vplvala vdika svetovna In stovenska glasbena Imcna (Satrlani. MetaHca. Zuflan) Tlaccnka" Jc zafc^uček instrumentalnega obdobja v razvoju skupinc ki sc nam bo verjetno v kratkem predstavfla z novo članlco (precej slmpaticno. sam nc ok of govort) Vablmo vas. da sc nam prldruztte na promodjskem večeru ob IzdaJI tJacenke" Trio v soboto 22 J22OOI ob 2I.OO uri. Fant}« so obijubli. da nam bodo predstav« svojo glasbo in nacrtc za bodocc giasbeno ustvarjanje tcr nas popdJaR v užHJte Instrumcfitalnc giasbc. Naj vam na koncu 43C9HI privošcimo se kratek iHB^M koncu leta in tetu SOOel^ B^K^hI 1 pripravtia: *m~*WM • rnesečne jazz delavnice WM {Milka) in jazz koncefte. **"¦ - zacenši z Holidays meeting orchestra. - zacetek projäcta "alter-underground" pod strokovnlm vodstvom Dsnija Kovača (le vkup. le vkup alternative) - izobrazevanje. • gledalište. - in morda celo seJitev sole! II t šport in rekreacija Šl48,novembes2001 PREPOROD KRŠKEGA NOGOMETA OB VISOKEM JUBILEJU Na lepo, sončno soboto, v tednu velikega slovenskega nogometnega praznika zaradi uvrstitve reprezen- tance na svetovno prvenstvo - se je na krškem stadionu zbrala velika večina igralk in igralcev krškega nogometnega kluba, ki prav te dni začenja s pripravami na praznovanje častitljive 80-letnice, ki ga bodo zaključili naslednjo jesen. Prava priložnost torej tudi za pogovor z »motorjema« preporoda krškega klub- skega nogometa zadnjih let- poleg številnih nogometnih entuziastov, trenerjev, delavcev in igralcev seve- da. S predsednikom NK Krško Ivanom Colakom in direktorjem podjetja Numip Stanetom Zorkom. Najprej me seveda zanima, kako ocenjujete pravkar zaključeni jesenski del sezone v rezultatskem pogledu? ČOLAK: Najbolj smo zadovoljni z uvrstitvijo članske ekipe v nadaljevanje slovenskega pokala, v šestnajstino pokala Slovenije. Tudi uvrstitev prve ekipe na drugo mesto 3. slovenske lige - sev- er je uspeh, ne glede na to, da ima vodilna ekipa lige precejšnjo prednost. ZORKO: Zadovoljni pa smo tudi z ostalimi, z mladinci, kadeti, starejšimi dečki.. Kako pa je z načrti prve ekipe za uvrstitev v višji rang tekmovanja - v drugo ligo? ČOLAK: Kljub uspehonn v klubu ostajamo re- alisti. Za morebitni vstop v 2. državno ligo smo se pripravili organizacijsko in kadrovsko, še vedno upamo, da bo napredovanje uspelo že v tej tek- movalni sezoni, vendar ne bomo tega zahtevali za vsako ceno. ZORKO: Res bi bilo lepo, če bi uspeli preiti v višji rang tekmovanja ravno ob 80-letnici kluba, a potrebno je vedeti, da to zahteva ob vsem omen- jenem tudi bistveno več finančnih sredstev. UvrstiteV v drugo ligo ostaja naš cilj, a nič ne bo narobe, če se bo to zgodilo šele v naslednji sezoni ali dveh, saj bi takšen uspeh želtli doseči v na- jvečji možni meri s pomočjo naših mlajših igral- cev, kar bi ekipi tudi zagotavljalo dolgoročriejši obstanek v tern tekmovanju. Vendar, kofsami pravite, vam rezultatza vsako ceno ni motiv? ČOIAK: Dejstvo je, da smo uspeli v popular- izaciji tega športa v našem okolju, kar se vidi po številnih igralcih v vseh kategorijah. Predvsem mlajši prihajajo skoraj vsak dan novi skupaj s star- si, pozna se tudi na tribunah, kjer je zadnjih nekaj kol po 400 do 500 gledalcev. ~ ZORKO: Zadnje case smo vzpostavili tudi do- ber stik z navijaško skupino Nuclear Boys, s kater- imi bomo še naprej sodelovali, sestali se bomo med ligaško pavzo in se dogovorili za še boljše sodelovanje. Nuclear Boys vsekakor sodijo med boljše slovenske navijaške skupine, zato nas takš- no sodelovanje veseli. ČOLAK: Omeniti velja tudi organizacijo ig- ranja malega nogometa, ki jo izvaja Klub posavskih študentov s pomočjo NK Krško, to sodelovanje nameravarrio prav tako še nadgradi- ti. Klub je organiziral za svoje igralce in navijače tudi ogled tekem slovenske reprezentance - s Fer- skimi otoki in Romunijo. ZORKO: Menim, da bi bilo prav, da bi se pod- jetja v Krškem in tudi v celotnem Posavju nekako odločila, kateri sport bodo podpirala. Vsaka taka aktivnost zasluži podporo, naša podjetja (Nu- mip, Elmont, Qutechna, op.p.) podpirajo poleg nogometa tudi druge športe, vendar bi bilo po- trebno napraviti pri tern več reda in preglednosti. Mi, na primer, zdaj dobro sodelujemo z Brežičani - skupaj pa imamo tri ekipe: mladince, kadete in drugo člansko ekipo. Formalno je vsak klub zase, mi jim po svojih močeh pomagamo, njihovi igral- ci prihajajo dnevno v Krško, naši hodijo v Brežice. Takšno sodelovanje ima že konkretne rezultate. Naši igralci, ki niso v prvi ekipi, igrajo v drugi. članski ekipi, ki sedaj po jesenskem delu celo vodi v četrti ligi in se bo skoraj zagotovo uvrstila v tret- jo ligo. ČOLAK: A tudi v naši prvi ekipi igra nekaj Brežičanov. Kljub uspehom je bilo pred tedni slišati nekaj pripomb na sedanje vodenje kluba... ZORKO: Stvar je v bistvu zelo enostavna. Po- trebno je le razumeti, da gre nam predvsem za človeške vrednote, za vzgojo mladih ljudi in ne samo za rezultate. Želimo in zahtevamo, da se v klubu upoštevajo tako imenovana pravila fairpla- ya, ki med drugim zahtevajo disciplino na tren- ingih, spoštovanje nasprotnikov, soigralcev, sod- nikov in gledalcev, igro na zmago, a tudi spreje- manje porazov, zavračanje podkupovanja, drog, nasilja itd. V zvezi s tern je potrebno povedati, dar smo kot uprava v klubu veseli vsakogar, ki lahko kaj pomaga, vsakogar, ki je igral za klub ali si drugače prizadeval za njegov razvoj. Nesprejemljivo pa je, če si posameznik zaradi tega, ker je nekoč nekaj v klubu naredil, lasti pre- več pravic in se potem noče prilagoditi redu, ki se ga nismo mi sami spomnili', a je nujno potreben, če želimo napredek. ČOLAK: Naj bodo veterani ali študenti, vsako- mur bomo radi pomagali, a upoštevati mora, da smo Nogometni klub Krško in ne kakšna priložnostna zasedba. Dokler imajo igralci in os- ebje pogodbe, dokler mi skrbimo za njih, se mora- jo držati določenega reda. Samo ta red prinaša končni cilj, ob tern ni prostora za anarhijo. ZORKO: Nam je vzgoja otrok pomemben cilj: da pridejo redno na treninge, da se držijo reda na treningu, dajih tu trenerji tudi vzgajajo, da sczna- jo veseliti ob zmagi in znajo prenašati poraze. To je tisto, zaradi Cesar sport pomaga graditi celovi- to osebnost iz mladega človeka. ČOLAK: Marsikaj smo morali v klubu odprav- iti, tudi pripombe staršev smo upoštevali v tern ¦plmnnf ObžSfniK BI Št48,novembes2001 športin rekreacija pogledu in mislim, da uspevamo. Tudi za ceno športnega rezultata ne moremo zanemariti vzgojnega vidika, saj se na dolgi rok to vsekakor bolj izplača. Uredili ste si še eno igrišče, poskrbeli za razsvetljavo na stadionu, vendar je slišati o težavah. Menda ste morali celo odpovedati pomemben mednarodni turnir? ČOLAK: Res je. Potrebujemo pomoč lokalne skupnosti in občinskih svetnikov, občine, da nam pomagajo zagotoviti potrebne pogoje na ob- stoječi lokaciji, da uredimo prostore v skladu z zahtevami NZ Slovenije - tega sami nikakor ne moremo realizirati. Pred kratkim srao imeli priložnost, da bi skupaj z Brežičani gostili kvali- fikacijski turnir za evropsko prvenstvo, na kater- em so sodelovale štiri državne mlade reprezen- tance (U-18). Vsem drugim pogojem bi zadostili, manjkajo nam le garderobe, v katerih se igralci preoblečejo, umijejo s toplo vodo, kjer očistijo in odložijo opremo. ZORKO: Posodabljanje teh pogojev presega moč sedanjih glavnih sponzorjev kluba, zato ker vodstvo NK Krško zagovarja idejo, da bi moral tu nastati športni center, v katerem bi imel nogomet enakopravno vlogo in da se ne bi na tem prostoru favorizirala le ena dejavnost. Radi bi, da bi imel tudi nogomet svoje mesto, takšno, kot mu pripa- da glede na široko bazo domačih igralcev, otrok in tudi glede na tradicijo, ki jo ima v kraju. ČOLAK: Kljub vsemu, kar smo že napravili, nas je sram, ko prihajajo k nam ekipe z vseh kon- cev Slovenije, a nimamo ustreznih pogojev. ZORKO: Edina realna možnost je, da bi upora- bili stare objekte, kjer so zdaj garaže, od katerih je • ena še v lasti občine, druge pa ne več. Mi na stadi- onu nimamo lastnine in se zanjo tudi nismo pote- govali, ker smo pričakovali, da bo prevladal ra- zum in bomo deležni podpore, predvsem pa. da bomo lahko enakopravno sodelovali z drugimi klubi. ČOLAK: Še posebno, ker so naša podjetja tudi pomagala drugim dejavnostim na stadionu. Odgovomi ne bi smeli pozabiti, da je pri nas vkl- jučenih od 70 do 80 odstotkov otrok, zato up- ravičeno pričakujemo sodelovanje skupnosti. ZORKO: To moramo do spomladi rešiti, saj imamo veliko kritik s strani NZS že pri izvedbi rednih ligaških tekem, sicer pa bi lahko v Krškem gostili tudi večje klube in celo državne reprezen- tance, kar bi ljubitelje nogometa prav gotovo raz- veselilo, igralce pa vzpodbujalo k boljšemu delu. V klubu so sklenili, da bodo osemdesetletnico nogometa v Krškem obeležili z vrsto aktivnosti, ki jih bodo izpeljali vse do nasledhje jeseqi, ko bodo praznovanje zaključili s posebno sloves- nostjo. V krog teh aktivnosti je pravzaprav že sodilo poletno gostovanje prve ekipe na Šved- skem, sedaj pa potekajo priprave na izdajo kole- darja in posebne spominske brošure, ki jo priprav- lja dober poznavalec krškega športa Živko Šebek in naj bi izšla še letos. Klub bo tudi organiziral turnir mlajših selekcij in poskrbel za popularizacijo svojega dela v širsem prostoru, kar bo v klub nedvomno privabi- lo nove nogometne navdušence, in sicer v letu. ko bo naša reprezentanca sodelovala na enem na- jvečjih svetovnih športnih dogodkov. S. Mavsar NJTMIP d Ob/ornik kultura Št48,novesTtes2001 UTRINKIIZ »ŽIVUENJA« V VAŠI KNJIŽNICI Zima in pusto vreme večini naših rednih uporabnikov ne morejo do živega in hodijo v knjižnico kot ponavadi, druge pa so mraz in dolgi večeri spomnili, da je prišel čas za »zimsko branje«. aalvasorjeva knjižnica Krško. Statistike za zadnji mesec kažejo, da je knjižni- co obiskalo 8.519 uporabnikov in si izposodilo 25.266 enot gradiva. Pridobili smo 104 nove čla- ne. Zaposleni, pa tudi marsikdo od obiskovalcev si bomo zaradi velike gneče zapomnili petek, 2. novembra, ko so se v knjižnici oglasili kar 703 obiskovalci, ki so vrnili 1.417 in si izposodili 2.138 enot gradiva. Če te številke pogledamo še nekoli- ko drugače, to pomeni, da je bilo v knjižnici vsako uro približno 70 uporabnikov, v eni uri pa se je iz- menjalo 355 izvodov gradiva. Skozi ves dan se je na enega izposojevalca pri pultu zvrstilo preko 230 ljudi, Vrnil in izposodil pa je ta dan vsak sko- raj 1.200 enot gradiva. Do storitev knjižnice lahko naši uporabniki do- stopajo tudi od doma 24 ur na dan. Storitev podal- jšanja ali rezervacije gradiva preko interneta je v novembru izkoristilo 59 uporabnikov. Preko av- tomatskega telefonskega odzivnika je podaljšalo rok vrnitve za gradivo 216 uporabnikov. Opozo- rili bi vas tudi na novo številko za avtomatsko po- daljševanje po mobitelu: 031 909 007. Uporabnikom knjižnice so na voljo tudi PC-ji, kjer lahko brskajo po internetu in uporabljajo MS Office programe. Zadnji mesec je računalnike uporabilo 276 obiskovalcev. Ob torkih popoldne pride poslušat pravljice približno 20 malčkov. Svoja doživljanja ob pravl- jicah potem prenesejo na papir, njihove umetnine razstavljamo v pravljični sobi. Oglejte si jih, ko boste v knjižnici! Zaposleni v knjižnici smo se tudi v novembru izobraževali in se udeležili prireditev, ki so pove- zane z našim delom. V Mariboru je bila konferen- ca uporabnikov COBISS z naslovom Podpora znanju. Z novimi idejami in znanji se je z Bleda vrnila bibliotekarka, ki se je udeležila mednar- odne delavnice z naslovom Intelectual freedom and libraries. Na tradicionalni razstavi Frankfurt po Frarlkfurtu smo naročili kar precej novih tujih knjig, na katere vaš bomo še sproti opozarjali. Eno od prostih sobot smo izkoristili za strokovno ekskurzijo v Idrijo. Ob pomembnejših dnevih pripravljamo tudi razstave knjižničnega gradiva. Tako smo se v zad- njem času spomnili mednarodnega dneva ostare- lih, mednarodnega dneva otroka, sedemdesetlet- nice pesnika in mladinskega pisatelja Kajetana Koviča. Ob Martinu smo poiskali knjige o vinu in običajih v teh dneh. Ob smrti mladinske pisatel- jice Ele Peroci, smo otrokom ponudili njena dela. Njena Muca copatarica je gotovo ena najbolj pril- jubljenih slikanic že vrsto let. Četrtkovo popoldne 15. novembra, je bilo rezervirano za ljubitelje Harrya Potterja. Ob 16. uri v Kostanjevici in ob 18. uri v Krškem nas je obiskala čarovnica Nina, njegova sošolka z Bra- davičarke. Kar veliko mladih obiskovalcev je v kvizu Lepo je biti čarovnik pokazalo dobro poznavanje čarovniških skrivnosti in Harrya, tako da, če se bo ustanavljala podružnica Bra- davičarke v naših krajih, »brihtnih« šolarjev ne bo manjkalo. Več možnosti za sedež sole v njihovem kraju pa imajo kostanjeviški otroci, saj jih je na kviz prišlo skoraj dvakrat več kot v Krško. 12. novembra je na gradu Gewerkenegg v Idriji Valvazorjeva fundacija izročila 80 slovenskim knjižnicam, med njimi tudi naši, dragoceno dari- 10 - dva študijska zvezka, ki spremljata faksimili- ran izvirnik spominske knjige ljubljanske plemiške družine sv. Dizma. Spominska knjiga te plemiške družbe je najpomembnejši iluminirani rokopis slovenskega baroka, ki je nastajal kar 113 let in omogoča vpogled v doslej neznano življenje plemstva pri nas v 18. stoletju. Cena tega faksimi- laje 1.400.000 SIT, zato je Valvasorjevi knjižnici žal ne moremo kupiti, saj bi se na račun nje mora- 11 odreči marsikateri enoti prepotrebnega gradi- va. Zaradi občutljivosti gradiva je originalna spominsk^ knjiga, ki jo hranijo v Arhivu Repub- like Slovenije skrbno varovana in uporabnikom načeloma dostopna le na diapozitivih in mikro- filmih. Vpisali smo tudi več kot 200 novih naslovov gradiv, mogoče je ravno med temi tudi kakšna, ki bo ostala v spominu in bo veljko vredna čez nekaj sto let. NOVOSTI ZA MLADE BRALCE: Zobomiška je poučna zgodbica o miški, ki se je rodila v vrtcu in se najraje zadržuje v kopalnicah, kjer skrita opazuje, kako si otroci umivajo zobe... Veliko lep- ih ur boste lahko skupaj preživeli ob branju izbrane kratke proze Kristine Brenkove v knjigi z naslovom Obdarovanja. Za pravljico za lahko noč lahko izberete slikanico Mala muca išče dom. V avdiovizualni oddelek pridite po risanke o belem levčku Kimbi, tudi starši se bodo razveselili »klasik« A je to!. V zbirki Svet živali sta izšli knjigi o medvedih in o metuljih. Pogled v vesolje je novo branje za mlade astronome, malim raziskoval- cem je namenjena Moja prva enciklopedija. Knji- ga Punce v stiski izpod peresa Jacqueline Wilson bo zagotovo obvezno branje v prostem času mnogih deklic. Stare znanke iz Zaljubljenih punc: Ellie, Nadine in Magda imajo težave... 15. novembra je po skoraj štiridesetih letih izšel novi slovenski pravopis, ki je že šesti slovenski pravopis. Knjiga obsega kar 1805 strani. SLOV- ENSKI PRAVOPIS 2001 ima najprej 300 strani Pravil, sledi Slovar, ki obsega več kot 130.000 be- sed oziroma besednih zvez v 90.000 slovarskih sestavkih. To dragoceno knjigo boste imeli ves čas na razpolago v študijski čitalnici, dva izvoda pa sta namenjena za izposojo na dom. VABIMO VAS, DA PRIDETE V KNJIŽN1CO, kjer bomo v naslednjih dneh pripravili: • Razstavo domoznanskega gradiva o mesecu decembru: praznikih, svetnikih, običD ajih... • Razstavo Utrinek iz Idrije • Predstavitev nove pesniške zbirke naše pesnice Ane Rostohar • Odprli bomo nov kotiček za glasbo in film, kjer boste na enem mestu našli literaturo o tern, lah- ko boste tudi v mini poslušali CD-je ali si po- gledali film. Še vedno vas tudi vabimo, da si ogledate Bo- horske divjerastoče orhideje in razstavo Valvasor in Krško. Bliža se december, za mnoge najlepši mesec v letu. Tudi v knjižnici imamo veliko gradiva, ki vam bo v teh dneh prišlo prav ali pa jih bo samo polep- šalo. Za najmlajše lahko najdete prijazno slikani- co o Božičku, Dedku mrazu ali zimi. V knjigah lahko dobite ideje kaj podariti, kako darilo zaviti, kaj dati na praznično mizo, kako jo pripraviti, na- jdete lahko čisto novo idejo za izvirno okraSitev novoletne jelke, idejo kako boste letos napisali drugačna voščila kot ponavadi, Cd-je z božično glasbo... Ali pa samo pridite po knjigo, ki Vam bo polepšala zimske večere. Alenka Žugič Jakovina /\1 r^>Jäb**y_2.KJ IJ7 HIHI ObzorniK El Št4anovetTto2001 informativna priloga Občlne Krško bcine Krsko. ragjbčina krško Osnutek ororačuna Občine Krško za leto 2002 Občinski svet občine Krško je na svoji 28. redni seji, 26.11.2001, sprejel osnutek proračuna za leto 2002. Po sprejetju osnutka imajo svetniki 10 dni časa, da podajo pripombe. Po končanem zbiran- ju pripomb mora občinska uprava v 15 dneh uskladiti pripombe in osnutek ter priprayiti pred- log proračuna. V skladu z roki, ki jih predvideva Poslovnik občinskega sveta, bo obravnava pred- loga proračuna v prvi polovici januarja (predvi- doma 17.01.2001). Svetnice in svetniki morajo vložiti amandmaje na predlog proračuna najmanj tri dni pred obravnavo. Vsebina in sestava proračuna Občine Krško za leto 2002 temelji na 10. členu Zakona o javnih fi- nancah. To pomeni, da je proračun sestavljen iz treh delov: splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca pri- hodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov so na strani prihodkov izkazani davčni prihodki, nedavčni prihodki, kapitalski prihodki in transferni pri- hodki, na strani odhodkov pa vsi odhodki, ki zaje- majo tekoče odhodke, tekoče transfere, inves- ticijske odhodke ter investicijske transfere. Vračunu finančnih terjatev in naložb naj bi bila izkazana vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa porabljena sredstva od danih posojil ter porabljena sredstva za nakupe kapitalskih naložb. V tem delu v letu 2002 za občino Krško ni predvidenega prometa. V računu financiranja so izkazana odplačiTa dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financir- anjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilan- ci prihodkov in odhodkov. Prav tako so v računu financiranja izkazane tudi načrtovane spremem- be denarnih sredstev na računu proračuna v pro- računskem letu. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov. V primeru občine fcrško je to "Občina Krško" ter vseh 16 krajevnih skupnosti. V posebnem delu je poraba javnofinančnih sredstev opredeljena po institucionalni klasifikaciji, kar pomeni, da vkl- jučuje odhodke po posameznih področjih oziro- ma podpodročjih proračunske porabe, ki so do- datno opredeljeni še po postavkah in kontih. Načrt razvojnih programov predstavlja tretji del proračunske dokumentacije za leto 2002. V njem so prikazani predvideni izdatki občine na področ- ju investicij in izdatki, ki imajo značaj državnih pomoči. Prihodki Skupni prihodki proračuna so ocenjeni na. 4,372 milijard tolarjev. Pri tem znašajo (zneski so v tisoč tolarjih): ^ - prihodki primerne porabe (zajeta finančna izravnava) 55,10% 2.409.173 SIT - prihodki od najemnin in lastni prihodki 1,96% 85.660 SIT - komunalni prispevek in drugi nedavčni prihod- ki 23,86% 1.043.493 SIT - prihodki od prodaje premoženja 9,81% 428.730 SIT - prihodki od taks za obremenjevanje vode (odstop MOP-a) 4,92% 215.000 SIT - transferni prihodki (brez finančne izravnave) 4,35% 190.027 SIT Odhodki Skupni odhodki proračuna so predvideni v viši- ni 5,229 milijard tolarjev in so razporejeni za (zneski so v tisoč tolarjih): - tekočo proračunsko porabo 50,00% 2.614.519 SIT - investicijsko porabo 47,52%2.485.040 SIT - subvencioniranje gospodarskih dejavnosti 2,48% 129.800 SIT DELEŽI ODHODKOV 2002 PO GLAVNIH NAMENIH Odhodki za Odbodki * investicijske ^flHHl^^. ztvat'aietti namcnc .jdfl^^^^^^^l^ driavnih 47,5% J^^^^^^B^^k potnoči ¦ ^^^H^^^^^^F Odhodki iclote ^^^^^^^^^^r prorsčunske ^^^^^^ per« be 50,.0«/(. Predvideni proračunski primanjkfyaj tako znaša 857,3 milijona tolarjev. Pokrivanje primanjkljaja je predvideno s stan- jem sredstev na raeunu v višini 343,3 milijona to- larjev in z zadolžitvijo proračuna v višini 550 mil- ijonov tolarjev. V okviru prenosa stanja sredstev na računu je predviden prenos kupnine od proda- je pocitniškega kompleksa Materada Poreč, gle- de na to, da je predvidena realizacija proti koncu leta2001. V primerjavi s proračuni iz prejšnjih let je delež investicij v proračunu bistveno višji. Tako je le-ta v proračunu za leto 1999 znašal 31%, za leto 2000 - 28,7% in pooceni za leto 2001 - 32,5%. Na tolikšen porast investicyskega dcla so vplivali predvsem naslednji dejavniki: • prenos obveznosti iz leta 2001, • zagotavljanje pogojev za izvajanje zakonsko določenih programov, • sofinanciranje ozixoma zagotovitev drugih na- menskih virov za določene investicije in • pogodbene obveznosti in sprejete prioritete. Prenos obveznosti iz leta 2001 Zaradi sorazmerno poznega sprejema pro- računa za leto 2001 bo, tako zaradi postopkov oddaje del, kakor tudi daljših plačllnih rokov, pre- cejšen del investicij prenesen kot predobremeni- tev v proracun za leto 2002. Finančno pokfitje tega dela povečanja je predvideno s prihodki od BI Obzoriiik Informativna priloga Občine Krško Št48,novembes2001 prodaje Materade Poree in z zadolžitvijo, ki je bila predvidena že v letu 2001, vendar pa zaradi navedenega zamika plačil ni bilo potrebe po dodatni zadolžitvi. Zagotavljanje pogojev za izvajanje zakonsko določenih programov Za osnovnošolsko izobraževanje je ob uvajanju devetletke potrebno zagoto- viti ustrezne pogoje. Tako je potrebno pri OŠ Senovo zagotoviti ustrezne pros- torske kapacitete za izvajanje pouka. Prav tako je potrebno pri OŠ Jurij Dalma- tin Krško povečati telovadnico ter zagotoviti pogoje za možnost preselitve Glasbene šole Krško na novo lokacijo. Poleg lastnih sredstev proračuna so za te programe že zagotovljena sredstva tudi iz državnega proračuna v okviru deleža, ki ga država zagotavlja kot pa'rtic- ipacjjo v skladu z Zakonom o financiranju občin. V letu 2002 je tako predvide- no za OŠ Senovo 87 milijonov in za Glasbeno šolo Krško 7 milijonov tolarjev državnih sredstev. Sofinanciranje - zagotavljanje namenskih sredstev za investicije Na področju investicijskega dela proračuna smo uspeli zagotoviti, ali pa to načrtujemo v letu 2002, določena sredstva za investicijska vlaganja na posameznih področjih. Za izgradnjo Zdravstvenega doma Krško je bilo iz državnega proračuna sk- upno zagotovljenih 204 milijonov tolarjev. V letu 2002 bo ta investicija breme- nila odhodke občinskega proračuna s 546,7 milijona tolarjev, ki se bodo delno pokrivali s kupnino za stari zdravstveni dorn v višini 249 milijonov tolarjev. Na področju gospodarske infrastrukture so prav tako predvidena sovlagan- ja. Tako je predvideno pridobivanje sredstev iz državnega proračuna za sofi- nanciranje investicij na področju demografsko ogroženih območjih, in sicer tako na področju cestne infrastrukture, kakor tudi na področju vodooskrbe. Pomemben vir povečanja v strukturnem deležu investicij pomenijo tudi predvideni prihodki iz naslova taks za obremenjevanje voda in taks za odlagan- je odpadkov. V proračunu so ti prihodki predvideni v višini 215 milijonov tolar- jev in se namensko vračajo v investicije: ČN Kostanjevica, ČN Brestanica Sen- ovo in za ureditev deponije komunalnih odpadkov. Pogodbene obveznosti in sprejete prioritete Prav gotovo na višino investicijskega dela proračuna in s tern tudi na celotno višino odhodkov vplivajo pogodbene obveznosti in sprejete prioritete na po- drocju investicij, ki v glavnem predstavljajo večjo obremenitev tudi za pro- račun leta 2003. Od večjih investicijskih vlaganj so tu zajeti projekti: podhod Čulk (KS Dolenja vas), česta Bohor- Srebotno, ulica 11. novembra v Leskovcu, obvoznica Videm (mimo tržnice), Pot na Armes (KS Senovo), pločniki in av- tobusna postaja na Raki, urediteV mestnega parka v Krškem,... Pregled vecjih investicijskih vlaganj v obdobju 1999 - 2003 Projekt tatatfr Re^aqja ^^ ^^ ^^ Kostanjevica - otok, Ljubljanska 166.850 37.437 18.000 40.000 30.000 ČN Kostanjevica 2.500 7.001 84.000 52.500 Otetnecone • 10.950 84.955 54.500 102.647 ŠportnadvoranaKrško * 150.606 93.699 39.925 Zdravstveni domKrško 4.263 13.920 373.187 547.240 383.100 OS Senovo (devetletka) 15.789 3.500 207.210 348.624 Glasbena sola Krško 71.500 15.000 75.000 Telovadnica OS J.D. Krško 15.000 39.033 SKUPAJ 335.169 252.801 644.612 979.597 875.757 I^sm.khirifavestkijsldl» ^ 1720% ajn% 3^% H70% Ogled Evropskega parlamenta v Strasbourg!! Na povabilo župana občine Obrigheim Rolanda Lauerja in poslanca V parlamentu EU dr. Konrada Schwaigerja, si je delegacija občine Krško ogledala parlament EU. V delegaciji so bili poleg župana Francija Bogoviča in podžupana Andreja Božiča tudi predstavniki občinskega sveta. Obiskav občini Obrigheim se je udeležil tudi g. Jožef Vogrin, videmski župnik, ter tako zacel sodelovanje med župnijama pobratenih občin. Župana po- bratenih občin sta se dogovorila tudi za sodelovanje med šolami. Tako bo prva izmenjava učencev predvidoma v aprilu prihodnje leto. ' Obvestilo o izvajalcu zimske službe na občinskih cestah v občini Krsko Vobčini Krško izvaja zimsko službo v letu 2001/2002 (pluženje in posip) na občinskih cestah podjetje Kostak d.d. Krško. Odgovorni vodja zimske službe je Radovan Tkalec (tel: 07 4817 242 in gsm: 041 799 073). Vodja del za obmocje Senovo, Brestanica, Rožno - Presladol, Koprivnica je Franc Kelhar (tel: 07 4881 960 in gsm: 041 745 379)Titova 75,8281 Sen- ovo. Vodja del za območje Dolenja vas, Zdole, Krško - levi breg je Radovan Tkalec (tel: 07 4817 242 in gsm: 041 799 073) Leskovška 2a, 8270 Krsko Vodja del za območje Veliki trn, Leskovec pri Krškem, Krško ¦ desni breg, Senuse, Veliki Podlog, Krško polje, Gora je Alojz Češnovar (tel. 07 4757 180 in gsm: 041 651 542) Vrh nad Površjem 7, 8274 Raka. Vodja del za območj» Kostanjevica na Krki, Podbočje je Tomaž Urbanč (tel. 07 4920 398 in gsm: 041 695 446) v Žadovinku na sedežu CP Novo mesto, 8274 Leskovec pri Krškem. Občane občine Krško naprošamo, da o stanju cest oz. o pomanjkljivosti pri izvajanju zimske službe obveščate zgoraj navedene odgovorne osebe. Dodatne informacije o izvajanju zimske službe lahko dobite tudi na Občini KrŠko, tel.07 4981 372, pri Romani Pečnik. Informacije Prlpravlja uprava Občine Kriko. Ursja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Kiiko, Cesta krškiti žrtev 14, 8270 Krško. Telefon: 07 / 49 81 100; el. poita: obiina.krsko@insert.si ObzorniK E3 Št48,novembes2001 Informativna priloga Občine Krško Napodlagistanovanjskegazakona(Ur.l. RS 18/91-1,19/91-1 - popr.,9/ 94 - odločba US, 21/94, 23/96, 24/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 1 /00 in 1 /00 - odločba US), pravilnika o oddajanju neprofitnih stano- vanj vnajem (Ur.l.RSSt. 26/95 in 31 /97), zakonaosocialnem varstvu (Ur.l. PS 54/92,56/92-popr, 13/93, 42/94, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00 in 26/01) in podlagi tretjega odstavka 11. člena pogodbe o razdelitvi solast- nine v naravi, o odstopu solastninskega deleža nepremičnine, o nadomestni izpolnitvi dolga ter dokončanju gradnje in oddajanju neprofitnih najemnih stanovanj, Opr.št. SV1147/00, dne 29.8.2000 sklenjene med Občino Krš- ko, Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, in IR Inženiring Podjetje za izvedbo, trženje in inženiring d.o.o., Krško, Občina Krško, Cesta krških žrtev št.14, 8270 Krško, v nadaljevanju razpisnik, objavlja Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa so neprofitna stanovanja, ki so zgrajena na območju ZN Spodnji Grič II, v stanovanjskem objektu z gradbeno oznako D in so v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Pol- janska cesta 31, Ljubljana, na lokaciji Kovinarske ulice v Krškem. Sklad- no s tretjim odstavkom 11. člena pogodbe o razdelitvi solastnine v naravi, o odstopu solastninskega deleža nepremičnine, o nadomestni izpolnitvi dolga ter dokončanju gradnje in oddajanju neprofitnih najemnih stano- vanj, Opr.št. SV 1147/00 z dne 28.9.2000, ima Občina Krsko razpola- galno pravico na stanovanjih. 2. Stanovanj v objektu »D« je 42 in sicer: 18 dvosobnih stanovanj tipa A, v izmeri od 44,15 m2 do 59,60 m2, najemninaznaša na dan 17.10.2001 od 33.600 SIT-45.410 SIT; - 9 trisobnih stanovanj tipa B, v izmeri od 81 m2 do 81,55 m2, najemnina znaša na dan 17.10.2001 od 57.800 SIT- 60.000 SIT; - 9 štirisobnih stanovanj tipa C, v izmeri od 85,25 m2 do 85,95 m2, najemnina znasa na dan 17.10.2001 od 61.700 SIT-62.200 SIT; Stanovanja bodo vseljiva predvidoma v sredini meseca decembra 2001. - 6 kletnih stanovanj tipa D, v izmeri 57,05 m2 do 57,05 m2, najemninaznaša na dan 17.10.2001 «d 40.800 SIT-42.800 SIT; Stanovanja bodo vseljiva predvidoma v sredini meseca januarja 2002 oziroma po pridobitvi uporabnega dovoljenja. , Stanovanja bodo oddana v najem po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi» stanovanj. 3. Za stanovanja izprejšnjetočkejelRlnženiring d.o.o., Krško, kottakratni lastnik stanovanj že izdal 16 sklepov o dodelitvi najemnega stanovanja. Vsi, ki so jim bili že izdani sklepi o dodelitvi najemnega stanovanja, se morajo ponovno javiti na razpis in izpolniti vlogo za najem neprofitnega stanovanja', in sicer zaradi ponovne preveritve upravičenosti do najema neprofitnega stanovanja. 4. Predmet tega razpisa so tudi trenutno zasedena stanovanja v stanovan- jski stavbi Kovinarska ulica 9 in Kovinarska ulica 9a v Krškem, ki so v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada in Občine Krško, za katera se bosta lastnika v primeru izpraznitve naknadno od- ločila, ali se bodo stanovanja oddala upravicencem, razvrščenih na prednostno listo. 5. Najemnina za vsa stanovanja se bo obračunavala po Odloku o metod- ologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l. RS St. 23 z dne 15.3.2000). Najemnina se obračunava na podlagi drugega odstav- ka 7. člena odloka po 5,08 odstotka od vrednosti stanovanja. Skladno z 11. in 12. členom odloka se najemnina vletu 2001 obcačunavapo4,78 % in se vsako leto poviša, tako da leta 2004 doseže stopnjo 5,08%. Vred- nost točke pa se obračunava skladno s 6. členom odloka in znasa za leto 2001 5,14 DEM. II. Natečajni pogoji 1. Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo na dan objave razpisa stalno bivališče na območju Občine Krško. 2. Vsi upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem (ravno tako prosilci, ki sd že prejeli sklepe takratnega lastnika stanovanjske stavbe IRinženiring d.o.o., Krško)morajoizpolnjevati naslednje splošne pogoje: a. da so mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpi- som (obdobje 1.9. 2000 do 31.8. 2001) nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Ur.l. RS 18/91-1, 19/91-1 - popr., 9/94 - odločba US, 21/94, 23/96, 24/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 1 /00 in 1 /00 - odločba US) ter 26. členu zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS 54/92, 56/92-popr, 13/93, 42/94, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00), ki znasa: Družinski člani '' Odstotek vsakokratne Mesečni dohodek povprečne place v državi* Najmanj SIT otrok do dopoinjenega e.letastarosti 29 60.110,91 otrok od 7. leta starosti do dopoinjenega 14. leta 34 70.474,86 otrok od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 87.057,18 Odraslaoseba 52 107.785,08 * povprečna plača v državi 207.279,00 tolarjev El ObzorniK Informativna Driloga Občine Krško Št48,noventes2001 b. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ne presega spodaj navedenega odstotka nad povprečno plačo v državi (v letu dni pred razpisom) Število članov odstotek nad povprečno SIT/družinskega člana gospodinjstva • plačo v državi Največ 1 80% 234.510,60 2 • 50% 195.543,00 3 20% 156.434,40 4 5% 136.880,10 5 in veččlansko največ do povprečne plače 130.362,00 v državi (oziroma 0%) Povprečna neto plača v državi je v letu pred razpisom (obdobje 1.9. 2000 do 31.8. 2001)znašala 130.362,00 tolarjev. 3. Na razpisu ne morejo sodelovati: lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določili stanovan- jskega zakona o privatizaciji stanovanj; državljani, ki so lastniki stanovanja, stanovanjskehišealipočitniškehiše; tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodel- jeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjske pravico izgubili. 4. Vsak udeleženec mora ob sklenitvi najemnega razmerja plačati varščino za zavarovanje pogodbenih obveznosti iz naslova najemnega razmerja in predložiti dokazilo o plačilu. Varščina znaša 3 mesečne neprofitne najemnine za mesec, v katerem se plača varščina za dodeljeno stano- vanje. III. Natečajni postopek Zainteresirani za pridobitev najemnega stanovanja po tern razpisu, lahko oddajo svoje vloge od 28. novembra do 8. decembra 2001 osebno ali jih poslati s priporočeno pošiljko po pošti na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, s pripisom »Prijava za razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem«. Vloge oddajo prosilci na posebnem obrazcu, ki ga je možno dvigniti v pisarništ. 406 Občine Krško, Cesta krških žrtev 14vKrškem,vsakurad- nidaninsicerv: ponedeljekod 7.30 do 14.30 ure » - sreda od 7.30 do 16.30 ure - petek od 7.30 do 13.30 ure, « K vlogi je poleg izpolnjenega obrazca potrebno priložiti še: potrdilo o državljanstvu; potrdilo o stalnem bivanju z navedbo datuma prijave bivališča za udeleženca in ožje družinske člane in potrdilo o skupnem gospodinjst- vu, ki ne sme biti starejše dd 1 meseca od dneva objave razpisa; izpisek iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; veljavno dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane udeleženca, če niso državljani Republike Slovenije; dokazilo o skupnem neto dohodku družine v letu 2000 (vključno s šti- pendijo, preživnino, otroškimi dodatki in drugo); - potrdilo o delovni dobi udeleženca; veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu (najemno ali podnajemno pogodbo oziroma kupoprodajno pogodbo); potrdilo o prernoženjskem stanju, izdano s strani pristojne davčne up- rave, ki ne sme biti starejše od 1 meseca od dneva objave razpisa; - dokazilo o kvaliteti bivanja (točkovni zapisnik, leto izgradnje, površina stanovanja in drugo); potrdilo ustrezne institucije, če je udeleženec razpisa ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno bival, gibalno ovirana oseba; potrdilo o invalidnosti; potrdilo o nezaposlenosti udeleženca razpisa oziroma njegovega part- nerja; potrdilo o strokovni izobrazbi udeleženca razpisa in njegovega zakonca (fotokopija spričevala, diplome in drugo); izjavo, overjeno pri notarju, da bo lahko stanodajalec v primeru dodelitve stanovanj, pri pristojnih organih zahteval in nato uporabljal vse podatke, ki so zajeti v kategorijo osebnih podatkov in so potrebni za urejanje na- ~ jemnega razmerja, vključno z morebitno izterjavo neplačanih obveznos- ti: izjavo overjeno pri notarju, da bo ob sklenitvi najemnega razmerja stan- odajalcu izročil administrativno prepoved oziroma nepreklicni trajni na- log za poravnavo obveznosti iz naslova najemnega razmerja; - sklep prejšnjega lastnika stanovanjske stavbe IR inženiring d.o.o., Krš- ko o dodelitvi najemnega stanovanja, s sedežem Cesta krških žrtev 53, Krško. Udeleženec razpisa lahko predloži vse izjave, ki zahtevajo notarsko over- ovitev, kot eno izjavo z več točkami. V primeru, da pride v času razpisa do spremembe stanovanjskega sta- tusa oziroma spremembe prebivališča, mora udeleženec takšno spre- membo nemudoma javiti pisno na naslov Občine Krško, Cesta krških žrtev14, 8270Krško. V primeru nepopolne vloge, bo moral udeleženec le to dopolniti v pred- pisanem roku. V kolikor tega ne bo storil, bo vloga zavržena kot nepopol- na. * ' ¦ . ' VI. Prednostna lista 1. Merila Za proučitev vseh okoliščirL pomembnih za uvrstitev in razvrstites/ udeležencev razpisa na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, razpisnik komisijsko oceni stanovanjske razmere, v katerih živijo udeleženec razpisa in njegovi ožji družinski člani, po obrazcu za oceno * stanovanjskih razmer skladno s pravilnikom o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l.RS St. 26/95 in 31 /97). « Razpisnik v skladu z 3. členom pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l. RS 31 /97) do- loča naslednja dodatna merila, točkovana z navedenim številom točk: Jf ObzorniK Q] ŠL48,novembes2001_________ Informativna priloga Občine Krško za bivanje do pet let Otočk iSKBKKm za bivanje od 5 do 10 let 10 točk za vsako nadaljnje leto poitočka 2. družina, ki presega starostno mejo mlade družine z najmanj enim otrokom, starim do 15 let: 25 točk; 3. mlada družina z enim mladoletnim otrokom 10 točk, z dvema mladolet- nimaotrokoma 20točk; 2. Prednost pri dodelitvi Prednost pri dodelitvi neprofitnih stanovanj imajo, ne glede na siceršnji prednostni red, tisti udeleženci tega razpisa, ki so jim bili s sklepi o dodelitvi stanovanj z dne 09.11.1995, 29.11.1996, 12.9.1995, 10.11997, 4.4.1996, 8.1.1997, 11.9.1996, 5.6.1996 žedodeljenas strani takratnega lastnika stanovanjske stavbe IR inženiring d.o.o., Krš- ko. Kadar se na prednostni red za oddajo stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisaz enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi na prednosti red tisti udeleženci, pri katerih predstavlja višina neprofit- ne najemnini za primerno stanovanje manjši delež v družinskem dohod- ku. 3. Normativi Pri oddajanju se bodo uporabljali naslednji površinski normativi: Število družinskih članov Površina stanovanja v m2 1 do44 2 do 63 3 do 76 4 do 85 5 do 102 6 do 110 V. Splošne določbe Prednostni red upravičencev za stanovanja ter vse potrebne pred- hodne postopke bo opravila 3 članska kornisija, imenovana s strani župana Občine Krško. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo do dodel- itve neprofitnih stanovanj v najem, bo objavijen na enak način kot raz- pis, pri čemer se tako objavljena lista šteje kot vročitev sklepa o raz- vrstitvi udeleženca na prednosti red. Udeleženec razpisa se lahko v 8 dneh po objavi prednostnega vrstne- ga reda pritoži pri županu Občine Krško, ki se o pritožbi odloči s skle- pom. Sklep župana je dokončen. Uspeli udeleženec razpisa, ki neutemeljeno zavrne dodelitev prim- ernega stanovanja, se črta iz prednostne liste. V primeru, da ne bo dovolj interesentov za razpisana stanovanja med upravicenci za dodelitev takšnih stanovanj, bo razpisnik oddal drugim interesentom skladno z 11. in 13. Členom s pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l.RS St. 26/95 in 31 /97). SEDMI PIRČEVI DNEVI Minuli teden, 23.in 24.11., so v Krškem v organizaciji Strokovnega sadjar- skega društva Slovenije,potekali 7.Pirčevi dnevi. Ob strokovnem posvetu slov- enskih sadjarjev in skupščini društva so podelili tudi priznanja, ki jih vsako let- no podeljuje Združenje slovenskih sadjarjev. Najvišje priznanje, Pirčevo med- aljo, je za dolgoletne in vidne dosežke v sadjarstvu prejel Ivan Kozole, direktor podjetja Evrosad Krško, priznanji pa sta prejela prvi slovenski doktor znanosti s podrocja sadjarstva in strokovnjak za tehnologijo predelavo sadja, agronom dr. France Adamič ob svoji 90-letnici, in prav tako ob visokem jubiieju, ob 70- letnici, doktor znanosti, pomologinja Julija Smole, ki se ukvarja s hibridizacijo koščičarjev, zlasti češenj, višenj in breskev. Zveza prljateljev mladlne Krško organizlra Srečanje prostovoljcev Prtsk, 7. dacember 2001, ob 18. ml vHotoluSremlčKrško ^ » Proflram: Izobraževalna tema: prestl cat mlsdlh. Kirtturnl urogrm, Dmiata« srtiwile Prottovsljstvo Je eden temeljnlh knnmn cMlne družbe. saj ožlvlja R8hit0iBmtt9jia jtremllanja človeštva - prizadetanj» za mlr, svobodo, prHožnott, varnost in pmlcwwt za wi!J«JI.(Ud»klaracl|BOprwte»ol|ttvu) Häi^özöl^^IövensknJrälJlMsädjäTnii^^ E9 ObzorniK Informativna priloga Občine Krško Št48,novemtes2001 12. občinski otroški parlament v Krškem »PROSTIČAS MLADIH« V mesecu oktobru so v organizaciji priza- devnih mentorjev otroških partamentov na vseh osnovnih šolah v občini Krško potekali šolski otroski pariamenti na temo »MOJ PRÖSTI CAS«. Na šolskih otroških parlamentih so osnovnošolci oblikovali konkretne pobude za občinski otroški parlament in izbrali predstavni- ke - delegate za občinski otroški parlament. V občinski sejni dvorani je 9. novembra 2001 potekal otroški parlament na temo »MOJ PROSTI ČAS« v organizaciji Zveze Prijateljev Mladine Krš- ko. Sodelovali so osnovnošolci vseh osnovnih šol v občini Krško, srednješol- ci srednje šole Krško ter učenci osnovne šole Brežice. Spremljali so jih nji- hovi mentorji, ravnatelji osnovnih šol, člani ZPM Krško ter predstavniki občinske uprave in novinarji. Mlade parlamentarce in spremljevalce sta nagovorila župan Občine Krško gospod Franci Bogovič ter predsednik Zveze Prijateljev Mladine Krško gospod Damjan Lah. Osnovnošolci so temo izbrali na lanskem otroškem parlamentu, ki je potekal v državnem zbo- ru. Na začetku zasedanja mladih parlamentarcev je v kulturnem programu nastopila Maruša Mavsar, dijakinja tretjega letnika brežiške gimnazije, 4ci rada poleg učenja počne v prostem času še veliko drugih reči. Izvedla je kratek monolog v angleškem jeziku z naslovom Življenje punčke iz cunj. Otroški parlament je povezoval Uroš Brezovšek, prostovoljec ZPM Krš- ko, absolvent na pedagoški fakulteti, ki si že pridobiva pedagoške izkušnje s poučevanjem na Srednji šoli v Krškem. Mladi parlamentarci so iz svojih vrst izvolili delegatko Vanjo Papež za 12. nacionalni otroški parlament, ki bo v organizaciji ZPMS potekal v Državnem zboru. V razpravah so mladi parlamentarci razpravljali o aktualnih temah pros- tega časa: kako preživljati prosti čas, kdo ima največ vpliva na prosti čas, o možnostih proste izbire preživljanje prostega časa in dali konkretne pobude za boljše pogoje in večjo informiranost o organiziranem prostem času za otroke in mladostnike v okolju, kjer živijo. Iz razprav mladih parlamentarcev lahko ugotovimo, da imajo otroci in mladostniki tudi v našem okolju zelo različne interese^n potrebe. Pomembno pa je, da so si vsi enotni, da želijo o svojem prostem času odločati sami. ŠtevilnS aktivnosti njihovega prostega časa potekajo v šolah in v organizapiji najrazličnejših društev in organizacij. Mladi Parlamentarci ugotavljajo, da je še vedno premalo objektov in pros- torov ter tudi programov za njihove interese (parki, igrišča, bazeni, atletski stadion...)- Želijo si tudi prometne povezave ter več informacij o počitniških ponudbah društev in organizacij, ki ponujajo programe za otroke in mladi- no, predvsem v počitniškem času. Mladi parlamentarci so pohvalili Zvezo Prijateljev Mladine Krško, ki se s svojimi prostovoljci trudi za čim več pro- gramov jja otroke in mladino. Na otroškem parlamentu v Krškem je bila spre- jeta pobuda, namenjcna občini Krško, in sicer, da le ta pripravi informator o vseh programih, ki se izvajajo za otroke in mladino. Konvencija o otrokovih pravicah v svojem 31. členu posebej govori o pros- tem času otrok. Države popisnice priznavajo pra.vico do počitka in prostega časa, do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti in do prostega udeleževanja v kulturnem življenju in umetnosti. Vse bolj postaja jasno, da je kakovost prezivljanja prostega časa otrok in mladostnikov, odvisna od vloge mentorjev in prostovoljcev, ki pripravljajo, organizirajo in izvajajo ra- zlične programe. Še tako dobri programi, ki jih ponujajo institucije, pa ne morejo zagotoviti avtomatskega vključevanja otrok in mladostnikov v le te. Vključevanje otrok v organiziran prosti čas je zelo odvisno od materialnih možnostih, odnosa družine (način življenja v družini), dostopnosti po- nudbe programov, stopnje osveščenosti staršev in otrok in drugih dejavnik- ov. Prosti čas otrok in mladostnikom je torej v veliki meri odvisen od nas stare- jših, vzgojiteljev in staršev, za to ni mogoče mimo dejstva, da je organizacija in usmerjanje otrokovega prostega časa v obdobju duševnega in telesnega razvoja, najbolj elementarna dolžnost in pravica otrok in mladih, ki se ji ne smemo in ne moremo odreči. Prosti čas ima svoje zakonitosti, pravila in pro- gram. Prosti čas, ki ga obeležuje igra in zabava, pa prav tako zahteva našo udeležbo, našo roko in ramo, ki ponazarjata in nudita varnost otroka, ki jo otrok poišče kot oporo in potrditev za svoja dejanja. Potreba po varnosti je ob zabavi in s tern prostem času, tudi ena izmed nujnih in najbolj utemel- jenih zahtev ter potreb otroka in mladostnika, zato jo je potrebno spremljati, načrtovati in organizirati skupaj z otrokovimi starši in okoljem, v katerem otrok živi. Za otrokov in mladostnikov organiziran prosti čas smo zato kot lokalna skupnostnn kot pedagogi in starši dolžni narediti več kot je zapisano, deklarirano in plačano, torej kar zmoremo in za kar smo sposobni. Utemel- jeno in strokovno opurtuno je, da o tern kaj naj bi bil prosti čas in kaj bi hoteli naši otroci in mladostniki početi, povprašamo tudi njih same. Zveza Prijateljev Mladine Krško Vida Ban ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠK0 VESELI DECEMBER 2001 V okviru programa Zveze Prijateljev mladine Krško bo tudi v letošn- jem decembru v Občini Krško izveden program Veseli december. Občina Krško je zagotovila sredstva iz proračuna, ZPM Krško pa izvedbo progra- ma obdaritve vseh predšolskih otrok v Občini KrŠko ter prireditev za vse osnovnošolce v naši občini. V programu bodo ob prireditvah sodelovali vsi vrtci, osnovne sole, društva prijateljev mladine ter kulturni domovi. Prostovoljci ZPM Krško bodo pripravili vse potrebno za izvedbo progra- ma. V okviru programa Veselega decembra ZPM Krško načrtuje glas- beno-plesne predstave za predšolske otroke in šolarje, predstavo Smeško med črkami - plesna abeceda v izvedbi Plesnega teatra Igen Studia za pies iz Celja ter koncerte skupine Foxy teens. Zveza Prijateljev Mladine Krško Vida Ban Zvq7,sl Prijateljev sekretarka Mladine Krško CKŽ 23 ii 8270 Krško ö Slovenija Tel.:(07) 488.- 03 - 600fax: (07)488 - 03-69 ObzorniK BI Št48,novembes2001 Informativna priloga Občine Krško ŠPORTNO SREČANJE SVETNIKOV V Sevnici je 5.11. potekalo športno srečanje članic in članov Občinskih svetov (OS) petih sosednjih občin: Krško, Sevnica, Brežice, Bistrica ob Sotli in Kozje. Ekipe so se pomerile v malem nogometu in v meta nju prostih me- tov na koš. V malem nogometu je l.mesto zasedla ekipa Bistrice ob Sotli, 2.mesto ekipa OS Kozje, 3.mesto ekipa OS Krško. 4.mesto OS Sevnica in 5.mesto OS Brežice. Vkategoriji ženskje l.mesto v metanju na koš osvojila Mojca Jane (Sevnica), 2.mesto - Suzana Kunst in 3.mesto Andreja Bručun (obe Kozje), v moški kategoriji pa so največ prostih metov na koš zadeli: Alojz Guček (Sevnica), Vlado Kržan in Drago Ogorevc (oba Brežice). Ekipa Kozjega z zupanom Planincem. Ekipa Sevnlce. Krčanl z navljacl. Brežičani s poslancem Vizjakom. Ekipa Bistrice ob Sotli. SevnlšH župan z najboljšlmi strelkaml. Informativna priloga Občine Krško Št48,no\entes2001 JANEZ VAJKARD VALVASOR Kdorsi že tu, poglej, pa boš z mano potrdil; češ, podoba le-ta slavnega kaže moža. Star odlikuje ga rod, krasi ga sijajna vrlina, hvali njegovih zaslug mečje glasnik in pero. Trop parnaški, Apolon celo ga zavida očini; kakje in kolikšen mož, dela njegova uče! Matija Greischer, bakrorezec (besedilo pod Vahasorjevim portretomje prevedel Anton Sovre * Danes zagotovo ne najdemo Krčana, ki ne bi vedel in bil ponosen, da je v njegovem mestu v 17. stoletju živel in umrl široko razgledani mož, ki je poznal mnoga področja tedanje znanosti - polihistor Valvasor. Nanj Krčane spominja ulica (Valvasorjevo nabrežje), spomenik (delo domačina iz Leskovca, akadem- skega kiparja Vladimirja Štovička), ime knjižnice (ki redno pripravlja tudi razstave o Valvasorjevem življenju in delu), puba, raziskovalnega centra, pe- vskega zbora ... Predvsem pa njegova hiša, večno obravnavana v medijih, na javnih tribunah, občinskih in krajevnih sejah, v pouličnih razgovorih ... z množico načrtov namembnosti, ki pa jim manjkata polihistorjeva sposobnost in odločnost, da bi bili realizirani. Slovenska država se je v 20. stoletju zelo trudila, da bi poravnala dolg do Valvasorja, ki so ga zakrivili voditelji 17. stoletja (niso mu finančno pomagali, da bi izpeljal projekt - izdajo knjig - od katerih ima njegova domovina izjemno znanstvenoinformativno korist že nad 300 let, kaj šele, da bi mu za raziskave in zapise kaj plačali; celo njegove dragocene zbirke knjig in slikovnega ter kar- tografskega gradiva niso hbteli odkupiti niti za minimalno ceno). Po drugi voj- ni smo dobili faksimilirane izdaje večine Valvasorjevih del, pred izidom je pre- vod celotne Slave vojvodine Kranjske, restavriran je bil njegov grad Bo- genšperk, njegova grafična delavnica, o njegovem delu so izšle tehtne študije, bili pripravljeni številni znanstveni simpoziji in pesvetovanja, razstave in pred- stavitve, njegova podoba se nahaja na državni valuti, znamki... pa tudi vrsti komercialnih enot (šampanjec, koledarji, vodni znak v ročno izdelanem papir- ju...), po njem se (ali so se) imenujejo najvišje nagrade v strokah, občinah, post- avljali so mu spomenike (Ljubljana, Krško, Bogen šperk, Medijske toplice, Viš- nja Gora), njegovo ime nosijo planinski dom, pevski oktet, konjenica, ulice... Za njegovo delo in predstavitev skrbi pri Slovenski akademiji znanosti in umet- nosti ustanovljen Valvasorjev odbor (predsednik je dr. Matjaž Kmecl). Kaj pa v Krškem? Do osvoboditve je bil v njegovi hiši (in v kapeli sv. Duha, današnjigaleriji) Muzej Krško. Predtemjebila vzadnjih prostorih "hiralnica", v nadstropju pa stanovanje ravnatelja meščanske šole (kar je vzdrževal Martin Hočevar, v drugi polovici prejšnjega stoletja lastnik hiše, ki je sprva imel v njej gostilno). V desetletjih in stoletjih prej je bila v lasti mestnih sodnikov, plemst- va in drugih veljakov. Povojna krška vlada se je (z glasovanjem) muzeju v Krškem odrekla, saj je predstavljal reakcionarnost v svetlem povojnem razvo- ju, je pa njegovo vrednost dobro poznal učitelj risanja na meščanski šoli, slikar Franjo Stiplovšek, ki ga je 1. 1949 prenesel v Brežice, kamor je bil sam (službeno) premeščen. Med muzejskim gradivom je bila tudi Valvasorjeva Sla- va vojvodine Kranjske, ki jo je Muzeju Krško predal Kapucinski samostan. Po- vojna kalvarija hiše se je pravzaprav začela celo vzpodbudno. Franjo Stiplo- všek je bil skupaj s soprogo Ivo varuh muzejske zbirke po pobegu ustanovitelja in muzealca Otona Aumanna (dokumenti o prisotnosti Aumannovih v Krškem segajo v 19. In 20.stol., družinaje izhajala iz Ljubljane, v Krškem prev- zela trgovino po znanem zavednem Slovencu tedanje dobe Simonu Žarku in bila vseskozi meščansko visoko osveščena, Franu Levstiku je pomagala do službe pri grofu Paceju v Turnu pri Litiji, izdala veliko število razglednic Krškega, Vidma, strelišča v Žadovinku itd.). Tri leta po vojni je Stiplovšku tedanji KLO naročil, naj hišo izprazni za potrebe krške uprave, komunale in predvojaške vzgoje. Tu je v letih 1952-1965 potem imela sedež občinska razgla- sna postaja (mesto je bilo ozvočeno), že od 1. 1957 pa so v hišo naseljevali stanovalce. V prvi polovici 60-ih let si je tedanja referentka za spomeniško varstvo pri Občini Krško Anja Uršič močno prizadevala za oživitev muzeja v Valvasorjevi hiši, vendar ni našla razumevanja na finančnem področju, stranke (družine) pa so le začeli izseljevati (zadnjo 1976). Pred 500-letnico mesta Krš- ko je hiša dobila novo fasado (dela je vodil Slavko Šribar), nekaj let prej pa stre- ho. Do 90-ih let je bilo zanjo predlaganih kar nekaj namembnosti (Štovičkova stalna galerija, predstavitev protestantizma v Krškem, Valvasorja...), namenje- na denarna sredstva pa so bila porabljena za semaforje v križišču, za ceste... V letu 1992 je že stekla resna priprava restavriranja ob bližnji 300-letnici Valva- sorjevesmrti (1693-1993), zaradinesoglasijpapredvidenidogodek-obnovlje- na hiša - ni bil del, sicer izjemno odmevnega praznovanja (prireditve Valvasor- jevega septembra 1993 je organizacijsko pripravila Vida Fritz). V zadnjih petih letih se je končno premaknilo tudi pri obnovi Valvasorjeve hiše. Pod budnim nadzorom spomeniškovarstvene službe so bili obnovljeni temelji; dela, ki zahtevajo zaradi predolgega zavlačevanja ogromno sredstev, se nadaljujejo le počasi. Tako bodo Krčani dolg do Valvasorja (upajmo) poravnali šele v 21. sto- letju. Valvasorja kot osebnost bomo predstavili prihodnjič. Najprej pa predajamo besedo njemu. In temu, kar je videl in napisal o naših prednikih, naseljih, stavbah, dogodkih ... Krško Kostanjevico na Krki in leskovški grad namerno izpuščamo, saj se opisi nahajajo v večini slovenskih izborov iz Slave, odličen delni prevod za Krško je letos objavil tudi dr. Ivan Stopar v 13. knjigi Grajskih stavb v Sloveniji., grad Šrajbarski turn pa bomo predstavili posebej. Nekateri tokratni Valvasorjevi zapisi so prvič natisnjeni v slovenščini. Vsi izhajajo iz nje- govega temeljnega dela "Slava vojvodine Kranjske" (1689). Izbor je prevedel naš dobro znani lokalni zgodovinar Olaf Lovrenčič. Valvasorjev opis smo sku- šali nadgraditi s podatki, ki so znani danes, 312 let pozneje. DOBRAVA (GUTENHOF) Nö spodnjem Kranjskemje še ena Dobrava, kije oddaljena od Ljubljane enajst milj, tri odNovega mesta in leži v bliiini Kostanjevice na Krki. Nahaja se na ravni- ni. Ob suhem wemenu so tod tla v redu, ob deževju paje zemlja zelo vlažna. Ta gradičje bil nekoč v lasti barona Ivana Jurija Hallerja. Po njegovi smrtipa v lasti vdove, rojene Dolanič (Dollanitsch). Nato je grad kupil Janez Šteberški (Johannes pl. Stemberg), ki ga poseduje še danes. In kaj vemo o dvorcu danes? V najdenih zapisanih virih se prvič omenja leta 1536 in je sodil k stäri posesti kostanjeviškega samostana. Opati so ga dajali v zastavo (leta 1582 ga je imel npr. uskoški poglavar Deja Vukovič), v letu 1589 pa dobili privolitev deželnega kneza za prodajo posesti po kupnem pravu (zakup). Sprva sta bila zakupnika samostanski uslužbenec Jernej Klekl in žena Zofija, ki sta mu prizidala nad- stropje, od 1630 Tomaž in Katarina Ambšl, od 1650 družina Raab in pet let kasneje Gregor Kern. Poznejše lastnike je naštel Valvasor. Leta 1688 ga je pri- dobil Franc Leopold Zierheimb in po poroki z Evo Renato Jankovič, dedinjo Ar 4Rm\/wrtar9nO1 Informativna priloga Občine Krško gradu Hmeljnik, obe posestvi združil. Dobravski grad so Zierheimbi prenovili v renesančni maniri okoli l. 1700, z imenitno naslikano rustiko na vogalih. Vnuk Franc Adam je 1. 1740 Hmeljnik prodal, Dobravo pa obdržal in dokupil Steinbrückel (Kamen, zdaj pljučni oddelek novomeške bolnišnice), vendar kmalu zapustil ženo in sedem otrok ter se šele po večletnem potepanju po svetu vrnil (umrl 1745). Dvorec s posestjo so kot pristavo in viničarijo spet imeli cis- tercijani do ukinitve samostana leta 1786. Poznejše menjavanje lastnikov mu ni vtisnilo bistvenih sledov vse do konca 19. stol., ko ga je pridobil kostanjeviški župan Ivan Globočnik. Ta je v dvorcu izvedel obsežne predelave. Domačini zato stavbo še vedno imenujejo Globočnikov grad. Kot mnoge grajske stavbe so ga med vojno partizani zažgali (1942), vendar trdna zgradba ni utrpela ve- like škode, do smrti je v njem prebivala gospodarica (1945). Zadnjl privatni lastnik je bil svetovljan Pavel Majcen (do 1957). Kot vse "cele" gradove v obči- ni, je tudi tega potem zasedel krški "Agrokombinat" in s svojevoljno prezidava (več stanovanj za zaposlene) arhitekturni podobi gradu prizadel veliko nasilje, posekali so tudi gozdiček , imenovan "Grajski boršč". V vasi Dobrava je danes 12 domačij, propadajoči dvorec ima št. 2. VELIKA VAS (GROSSDORF) in NEMŠKA VAS (TEUTSCHDORF) Grossdorf je mali gradič (Kranjec ga imenuje Velika vas), od Ljubljane odd- aljen 11 milj in od Krškega pol milje. Nahaja se na lepem, popolnoma ravnem polju, z nadvse lepimi njivami, kjer živijo jerebice, zato se tu za ptičji lov najde prav obilo priložnosti. Grad je dobil nemško in kranjsko ime po bližnji vasi, ki se imenuje Grossdorf, po kranjsko Velika vas. Nekateri menijo, da je tu nekoč stalo rimsko mesto Neviodunum, drugi pa, 4 da je stal Neviodunum tam, kjer je danes Krško. Schönleben pa meni, da je bil Neviodunum blizu Krškega, nekje pri Bregah ali pa med Bregami in Krškim. Možno pa je tudi. da je bilo to mesto pri Veliki vasi. pri Bregah in Krškem. Ti kraji niso tako daleč narazen, Neviodunum pa je bil brez dvoma veliko mesto in so navedeni kraji bili njegovi sestavni deli. To misel nam potrjujejo predmeti, ki jih na tem kraju pogosto prebudijo iz dolgoletnega spanja pod zemljo. Izko- panih je bilo veliko obdelanih kamnov, bakrenih in srebrnih novčičev, v pogan- skih časih zakopanih ali drugače skritih, ki zdaj v krščanskih časih prihajajo na dan, kar nezmotno priča, da je tod bilo nekoč veliko mesto. Ker pa takih novcev in kamnov niso našli samo pri Krškem in okoli Krškega, ki leži pol milje od Velike vasi, kakor smo to že povedali, ampak tudi na tem kraju, lahko sklepa- mo, da je bil stari Neviodunum veliko mesto, ki je segalo od Velike vasi pa do Krškega. Sedanja lastnica tega gradiča je vdova Marija Rozina pl. Buzet (Buset). roje- na Rasp, ki ga je pred leti od temeljev na novo pozidala. Pri teh delih so našli velik kamniti steber z obeležji in napisi, ki so ga po njeni zapovedi postavili na polju, kjer stoji še danes. Izkopanih je bilo še več drugih stebrov, ostankov ve- likega mesta, ki pa je bilo porušeno. In kaj vemo o dvorcu danes? Pozidala ga je rodbina Buset v 2. polovici 17. stol. in bila njegov lastnik vse do leta 1790. Buseti so imeli skozi stoletja na Dolenjskem in v Posavju več gos- postev: Gracarjev turn, Mokro polje, Prapreče, Volavče (vsi v okolici Šentjerneja), Zaboršt (Novo mesto), Teriška vas (Radna, pri Sevnici), Boštanj pri Sevnici, v naši občini pa so bili lastniki Velike vasi in Nemške vasi. Obe graščini so tudi pozidali. Pri nas najbolj znan predstavnik rodbine je bil Le- opold, kostanjeviški opat v letih 1760-1772, iz nje pa je izšlo tudi več drugih duhovnikov ( npr. tržaški škof Ignacij Kajetan), gubernialni svetniki itd. Leta 1712 je bila velikovaška velika posest (58 in 1/2 hübe) razdeljena med dva pol- brata, Franc Rajmund je obdržal dedni del gospostva -Veliko vas, mlajši Jožef Anton pa prevzel del v hribih - Nemško vas (7 in 1 /2 hübe), kjer je bila graščina kot pristava sezidana 1. 1680. Jožefova hči Marija Regina (ali Regata), drugič poročena Klafenauu je v Nemški vasi obnovila cerkev sv. Štefana in vzdrževala pri njej stalnega duhovnika (umrla 1787), zgradila pa tudi nov dvorec. Zadnji Buset v Veliki vasi, Janez Gotlib je gospostvo tako zadolžil, da je bil njegov ml- adoletni sin Aleksander postavljen pod skrbništvo sorodnika iz teriške graščine, ki je posest prodal na dražbi. Obe gospostvi so kupili leskovški Auer- spergi, (Veliko vas 1790, Nemško vas 1814) in graščini temeljito prenovili. Po letu 1853 oz. 1846, ko sta ju Auerspergovi dediči prodali. sta zamenjali veliko lastnikov, nekaj plemiških, še več meščanskih. Decembra 1899 je graščino Ve- lika vas kupil Mihael Fanrer, po njem jo je podedovala (1906) vdova Antonija, ki je bila še v 19. stol. prvič poročena z Gustavom Unchuldom iz Brestanice; bila sta znana lastnika rajhenburške restavracije ( kolodvorska restavracija, danes "Pri Zemljaku"). Antonija roj. Kacjan je posest (razprostirala se je na področju katastrskih občin Leskovec, Drnovo, Senuše in Veliki Podlog) in dvorec leta 1912 prodala kranjskemu deželnemu poslancu Francu Bartolu. Že tri leta pozneje je posestvo kupil domačin Franc Pirc. Pirci so bili v 18. stol. najemniki Auerspergovega mlina pri Veliki vasi (od 1877), ki jim je prinesel solidno premoženjsko osnovo, kljub letni zakupnini 80 gld., ki so jo morali po- ravnavati grofu. Med prvo vojno so graščino prepustili za vojno bolnico in takrat je bilo uničene tudi večino grajske opreme, od slik do raznih drugih dragocenosti. Leta 1917 jo je močno poškodoval še potres. Po vojni so stavbo obnovili in 1920 preuredili v gostilno, obratovala je do 1.1946. Danes dvorca ni več, saj so ga leta 1987 Pirčevi podrli. O njem priča le kamnito groblje in nekdanje gospodarsko poslopje, ki še ni ušlo ostremu zobu časa. Kamen o katerem govori Valvasor, je pri Veliki vasi stal do 1. 1798, potem so ga prepeljali v Leskovec k Šrajbarskemu turnu. Zdaj njegovo nahajališče ni znano. Morda so ga uporabili za gradnjo (Velikega) marofa, morda pa je bil postavljen v grajskem parku, a je izginil. (Glej tudi prevod O starih zapisih na kamnih...v nadaljevanju). Tudi o dvorcu v Nemški vasi ni več sledu. V 20. stol. (od 1896) je bila njegov lastnik znana kostanjeviška družina Bučar (iz nje izhaja lani umrli univerzitetni profesor dr. Franc-Aci), po 2. vojni je bila njiho- va posest nacionalizirana. Nekdanji gradič je zdajšnji lastnik Janez Žarn pov- sem predelal v običajno stanovanjsko hiso. Valvasor o Nemški vasi ni zapisal nie, saj je v njegovem času dvorec sodil kot viničarska pristava h gospostvu Ve- lika vas. |H^Hj^E9iEEEIIT59HH^H obvestila Št48,nott3nter2001 MICRA • Računovodski servis Vodenje pošiovnih knjig za: s.p., podjetja(d.o.o., d.n.o.)indruštva; svetovanje pri poslovnih odločitvah ... Inf. na sedežu podjetja, Dolnja Prekopa 51, KOSTANJEVICA NA KRKI oz.natelefonu: 07/49-87-306 ali GSM : 041 -773-456, Irena Colarič • Gradbeništvo Izvajamo adaptacije kopalnic, zidanje objektov, omet prostorov, izdelovanje tlakov, fasad in vsa ostala naročila po dogovoru ... Kontaktna oseba: GSM: 041-377-865, Štefan Colarič. IT5grad V kompleksu ŠPC DOVŠKO na Senovem v stavbi poleg cvetličarne, marketa, frizerskega salona in gostinskega lokala oddamo v najem IPOSLOVN« PROSTOR v izmeri cca 40 m2. Vse informacije so Vam na voljo: GSM 041/682-885 r/TELSAT d.o.o. . en 10, titO BKSTAMKA, 1tL (07) 49-73-500 E-mail: telsat@siol.net, http://www.telsat.si FAX. (07) 49-73-501 Prodaja, montaža, servis GSM: 041/625-406 Nudimo delo v teles onskem studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa je tudi za dijake in študente. IN-PLUS D.O.O. Cesta 4. julija 8,8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031/223-786 KOTIUK poslovne storttve Kotnlk Gorazd s.p„ CPB 15 BrežJce iieprefnl^nine Na tržnlcl na Vidmu prodajamo trgovskl lokal vellkostl 38 m2 tafoimacl je na toL: 07/49 93 162 aU 041/671 -359 POSAVSKIOBZORNIK - revijo za območje občin Krško, Sevnica in Brežice izdaja Neviodunum, zavod za kulturo in odnose z javnostmi, Krško. ODßOYöRNI UHEDMIK: Silvester Mavsar. NAStOV: Zavod Neviodunum, pp. 201,8270 Krško. Urettoiifeo: Trg Matije Gubca 3, Krško. Tel: 07 4905 780. Faks: 07 4905 781. E. POŠTA: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavski obzornik je mesečmk, praviloma izhaja 30. v mesecu, je brezplačen, lahko pa ga naročite na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo 1.000,00 tolarjev ietno. Zavoit Nevtoättßum: TRR pri SKB banki: 03155-1086687920. Davčna številka: 61220388 VODJA TRŽENJA: Katarina Požun Sotošek. 0BLA8EVAMJE: Cena za 1 cm v stolpcu na notranjth straneh 2.000 tolarjev. V ceno ni vštet 19-odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v službt trženja. Rok za rezervacijo oglasnega • prostora je 10, v mesecu. WAU 06LASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Nenarofiene prtspevke pošiljajte do 15. v mesecu predvsem po elektronski pošti all na disketi, lahko pa jih oddate tudi na recepciji hotela Sremič v Krškem. Za točnost podatkov v informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki, v oglasih pa naročniki. Grafijna priprava in prelom: Grafika Špes - Novo mesto. Tisk in varna: Delo TČR Ljubljana. Posavski obzornik je ustanovilo in začelo izdajati Kulturno društvo Obzorje v Krškem decembra 1997. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedrio številko 1500, z dne 27 11.1997. ObzörhiK E3 Nogometni klub ByHl^\ ' '^^B^^^L ^^l^^k ^^^^ 1 NOGOMETNI KLUB KRŠKO foto: Foto BB Krško Tel: 07 49 05 780 Faks: 07 49 05 781 El. pošta: neviodunum@volja.net obvescanja... Nova M moznostfl oglaševanl Vaših storitev, iztlell(ov..|j UREJANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ Vaše želje posredujte na tel. St.: 07/492 11 45 ali 07/492 25 75 (sektor Krško) ter GSM: 041/ 348 704 - g. Salmič Robert Ponudbo smo pripravilt samo za prebivalce Posavja. Cestno pod|«t}e Novo meato LjuW/anska c. 47 - 8000 Novo mesto