TOpHHffiiŠMi
3« Litra,2S.9:tt Siti.
ANTON [MARTIN SjiliElK
OB 83 OBLETNICI NJEGOVE SlviRTI.
Bilo je še v zlatih, mirnih časih.V jutranjem soncu ožarjen vlak je ardral proti Celju. Na postaji Ponikve smo izstopili.Oh prvem ovinku smo se obrnili na levo.^e po 10 minutah smo prišli do starega, močnega k: 3-cskego doma na Slomu. V njem smo videli vzidano kamnito ploščo z napisom:
Y tem domu so se rodili Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski,26. nov.1800,umrli v Mariboru 24.IX.1862.
Vsi smo bili ganjeni, kolcali smo.Naše misli pa so hitele nazaj v tiste lepe,ta= ko srečne Čase, ko je v tem domu živej mali, pridni Tonček. Imel je strogega očeta in blago mater.Bil je najstarejši,zato sta ga oba zelo rada imela. Kako lepo^je bilo -v tej hiši pozimi zvečer! Prav nič ni bi = lo
dolgčas. V družinski sobi je brnel ko = lovrat. Tonček ni bil ob takih večerih prav nič zaspan. Vsedel se je k mami,ki je predla. Kako je bil vesel, kadar mu je ma= ma zapela narodno pesem, ga učila moliti prvih molitev in mu pripovedovala lepe pripovedke. Kaaar je končala, je prosil : 'iviama, še, šel^Nikdar se ni naveličal
r2-
gledati njenega "belega ošpetlja in dolgega, širokega krila ter poslušati njenih pripo= vedk. Kako je bila njegova mama lepa,kadar je vstala od kolovrata in v narodni noši šla Tončku pripravljat posteljo.
Ta Tonček je pozneje postal škof. Tri stvari je tudi tedaj, ko je bil škof, po= sebno ljubil : vero, svoj narod in svojo mamo.
V naši domovini je danes tako žalostno. Kdaj bo postalo spet lepo ? Tedaj, kadar bodo naše slovenske matere v svoji lepi na= rodni noši sedle spet h kolovratu,učile otroke moliti, jim prepevale lepe narodne pesmi in jim pripovedovale pripovedke.
3kof Slomšek naj prosi, da bi se vrnili kmalu nazaj tisti lepi časi, ki so bili na noši zemlji v njegovi mladosti.
Jkof Slomšek uči ^lažeka in Jezico v ntieljski šoli ;
Vi A'"1
fMt ^
p	
AU K	ui
	g
'^/tiAj	

oncek jo živel v dolenjski 'issi= ci,med ljubkimi grički in zeleni= mi vinogradi.Kako lepo je "bile nekoč v tej sončni deželi.Pa ¿e vsšla krvava zvezda in prinesla h,orje in "Jok. Kič več se ne razlega petje po vinskih goricah in mukanje kravic pc paš= nikih je umolknilo. Vas je postala nema in mrtva. Hiše in cerkvico so požrli plameni.
'.Tudi sa Tončka je minilo veselje. Moral je s starši., "bratci in sestricami v sosed= r.o vas, kjer so se stiskali vsi v eni seli. Nekoč sc prišli mc^je iz gozda in odpelja= li očeta. Nikdar več ga ni videl.
Zato je hodil Tonček vsak dan h kapelici na konec vasi.karija je kraljevala v njej. "Mamica božja, aaj nam mir. Vrni mi očka ali pa še mene vzemi v nebesa!" jo je pc = gesto prosil.
Nekoč pa je za seboj zaslišal kerake. Ozrl se je in zagledal cfc gozdu dva izmed onih, ki sc požgali vas in odpeljali očeta.Pre= strašil se je. Bazboj= nika sta ga opazila in se surovo zarezala.
"Glej ga, moli !" je pokazal eden nanj. "Ha,ha »ha J Ali mi ne izgineš! Kaj delaš tu= kaj t smrkavec?"
Tonček je boječe in odkritosrčno povedal : "Za očka molim;ki ste mi ga odpeljali.... in za mir ...."
Tedaj je surovež zatulil in se po^ial proti Tončku:1' Pobalin! Mi nočemo mlru,am= pak krvi, krvi ..." In zamahnil je s puško proti prestrašenemu Tončku. Zakričal je in zbežal, proti vasi.
oele pri češnji ob hiši se je ustavil. Ozrl se je h kapelici. Videl je razbojnika, kako sta varia preko ograje, pograbila Ma= rijin kip in ga vrgla na cesto, da se je razletel.
Nato je preKO vasi odjeknil votel pok : iiiarijina kapelica je. postala - razvalina.
Tonček se je naslonil na drevo in bridko zajokal ...
Fr. Bazilij.
Tri reči imej vedno pred očmi : Božje oko, ki vse vidi; božje uho, ki vse sliši in tisto knjigo, v katero vpiše Bog vsako tvoje deja= nje. Vsaj enkrat na dan premisli te tri reči in ne boš grešil.
A.M. Slomšek.
Poredna' ptička
Ptička z drevesa se dečku sine3i, a repkom otre$a, glasno žvrgoli.
"Dvoje peroti, ^ ^ mo j de ček, imam, ' prosi lepo me, "' pa eno ti dam."'
Deček po žuga ji s svojo roko; Jake j, da splezam še jaz, na drevo.
Tebe z rokami bom, ptička, ujel, po bom peruti . in tebe imel.1'
Ko pa je deček
_ prišel na drevo,
ptičke na veji nič vec ni bilo.
I V gozd je zletela, \ \|ij zapela lepo, ( l \\\ ,, deček z drevesa t strmel je za njo.
leOBK
v
Zaba in vo
Žaba sreča na pašniku mesarjevega vola» ki pridno muli travo.Močno ji ugaja, ke. • je take debel-
Tudi ona bi bila rada tako debela,za ■.,o seae na kamen in se začne napihovati.
Gez nekaj Časa vpraša žabice, ki so jo opazovale C' Ali sem z-e tako aebela kot ti= sti-le vol tam na pašniku?''
"Ne, nisi ne ," so zare^ljale žabice, ijaba se muči in napihuje še naprej in čez čas zopet vpraša svoje sosestrefAli sem zaaj že tako debela?"
"Ne, nisi ne,še mnogo ti manjka." Ko je stara zaba to slišala, ji je bi= lo zelo hude. Na vsak način mora biti take aebela kot mesarjev vol.Zato^uporabi vse sile, močno se napihne in poči.
¿abe "so se spogledale in zaregljale; ¡t
Kdor se napihuje, prazno glavo oznanjuje.1'
BUJiE MA HRASTO
Popotnik odloži bisago in se vleže pod košati hrast. Kedaleč vstran se razprosti= ra njiva z velikimi rumenimj. bučami na pc= sušenih bilkah.
Popotnik opazuje zdaj hrast, zdaj zopet suho bilico z bučami, ft-ezaaovoljno zmaje s blavo,čes:" Na arobni rastlini tako debele buče, dočim nosi orjaški hrast te piškave sadove. S tem se pač Gospod Bog ni posta = vil. Jaz bi to ureail Čisto drugače. Ali bi bilo veselje gledati debele buče na vi= sokem hrastu.
3e je snoval načrte, kako bi-ustvaril in uredil svet. Kar zapiha močna sapa,etre= se drevo in utrga želod, ki pade modrijanu

prav na nos; nama h se mu razkade vse ustva= riteljske misli.	y
"Kaj, če ti bil ta želod "buča, bi mi zdaj gotovo pomandra] glavo!" spozna moz in se spomni starega reka, ki se ga je učil še v ljudski šoli i
"Kar Bog stori, vse prav stori, čeprav se komu prav ne zdi!"
tirnih
NERODA."Zakaj si pa tako obvezan,France?" vpraša Jure prijatelja, ki ima obe roki obvezani.
France:"Neka neroda mi je snoci stop.i.l na roke, ko sem šel zvečer domov. •*
PROCESIJA-Mala Lizika je prišla od proce= sije m je pripovedovala:"3tirje možje so nesli hudo veliko mizo s strašno dolgimi hogami.Pod mizo pa so bili gospod župnik zelo lepo oblečeni, samo klobuk so doma pozabili.''
DRAGO STANOVANJE. Gospod:"Koliko zahtevate za stanovanje?11 Gospodar:" 500 RM mesečno." Gospod:"Ali ima stanovanje tudi kakšen hlev?"
Gospodar (začudeno):"Zakaj ?"
Gospod s"Za tistega osla, ki bi bil tako
neumen, da bi toliko plačal za stanovanje.