Natisov 15.000, jStajerc" izhaja vsaki , datiran z dnevom naslednje nedelje. aročnina velja za Av-Jsirijo * za celo leto 4 krone, za ^ ¡5 K 50 vin. za — leto; za Nemčijo stane celo leto 6 kron, za <0 pa 1 drugo inozemstvo se naročnino z ožina visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Sievseprodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Stev. 34. V Ptuju v nedeljo dne 22. avgusta M5. XVI. letnik. Dopisi dobrodošli in s£ sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V« strani K 40 — za V* strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vie strani K 5 — za V„ strani K 2 50 za Y«a strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. vetovna vojsk emci zavzeli rusko trdnjavo Kowno s 400 kanoni. — Zadnje večje trdnjave pred padcem. — Mnogo tisoč vjetih Rusov. — Strah Petersburgu. — Vsi italijanski napadi na vseh frontah krvavo od- - Draginski nemiri v Italiji. — Angleški parnik s 3000 vojaki Nemcev potopljen. — Lepi uspehi na morju. — Bombe nad Londonom. — Balkan noče poraženim sovražnikom pomagati. Uradna poročila so danes tako jasna, da jezikaLjj nobenega dvoma več: Rusija leži raz-k°i 8'|> i ta pred nogami naših in nemških 29*armad. Varšava ni bila konec zmagovite naše , armade so podile rusko silo naprej, ^ velika trdnjava Kowno je padla in z njo 400 kanonov v nemške roke, Riga stoji pred padcem, od zadnje opore Brest-Litowsk pa i je že zavzeto nekaj forov in prednjih utrdb .. . >rejme Objeta, obkoljena je ruska armada na vseh stra-«h bei neh, čaka jo usoda, da se vda ali pa da pogine 29iiv Rokitno-močvirju, največjem v Evropi ... Pot P Petrograd bode kmalu prosta! Na ostalih bojiščih je položaj istotako ugo-iden. Italijani se zaman razbijajo svoje izdajalske felave ob mogočnem skalovju in železnem odpora naših janakov. Dardanele so nezavzete in kjerkoli pride do morskih bitk, je naše orožje jani Brečno- Tiho ali velevažno vojno bije zdaj diplomacija na Balkanu. Naši sovražniki skušajo zdaj z vsemi silami in medenimi obljubami pregovoriti Bolgarijo in Romunsko, da se pridružita jvojni proti nam. Doslej stoji položaj za nas lugodno in vsakdo si bode pač devetkrat premislil, predno bi začel vojno proti nam, ki smo zmagovalci nad ruskimi milijoni. Bog je blagoslovil naše orožje 1 7-80 8-80 : 6-;--90 : 350 lačilu denar uro franko razpo- «ii ji Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 14. avgusta. Uradno se da-'8 razglaša: Rusko bojišče. V prostoru zapadno uga napredujoče zavezniške armade podile so tudi včeraj v zasledovanju zadnje čete nasprot- | oficirjev, 1.800 mož in nika pred sa boj Avstro-ogrske čete so, napredn- I puške padlo je v naše roke. joče na obeh straneh železnice Lu k o w-B res t-f L i t o w 8 k, dosegle prostor zapadno in južno M i e d z y r z 0 c a. Nemške čete pridobile so pokrajino od W i s n i c e in vsilile čez W1 a d o w o. Italijansko bojišče. Včeraj zvečer bili so na raznih krajih jugo-zapadne fronte sovražni napadi zavrnjeni. Tako t tirolski obmejni pokrajini v F e d a j a-postojanki in B e p e n a-črti, potem na Goriškem na Monte dei sei Bussi ter na visočinah vzhodno od Monfalcona. Povsod so ostale stare naše postojanke popolnoma v naši lasti. Ponoči peljal se je eden naših pancerskih vlakov do kolodvorskega vhoda Monfalcone in je obstreljeval sovražno infanterijo na gričih La Rocca ter t r 0 n pri Adriatvornicah. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H ö f e r, frol. Nemško uradno poročilo od sobote. K. B. Berlin, 14. avgusta (W.-B) Iz Velikega glavnega stana se poroča : Armada Hindenburga. Severno Njemena v pokrajini Aleše w - K u p i š t y-Wiszinty-Kowarsk razvili so se novi boji. Pred Kowno m vzele so naše napadalne čete utrjeni gozd od Dominikanke; vjele so pri temu 350 Rusov. Med N a r e w o m in B u g o m dosegle so naše armade v ojstrem zasledovanju oddelek Sline in Nurzeca, v katerem se je nasprotnik k zopetnem odporu vstavil. Severno Nowo-Georgiewska vzeli smo v naskoku močno predno postojanko. 9 Aimada princa Leopolda bavarskega. Zavezniške čete bližajo se B u g u severno-zapadno od Sokol o wa. Zapadno linije Lasice-Miedzyrzec poskusil je sovražnik s trdovratnimi protinapadi naše zasledovanje vstaviti. Vsi napadi bili so zavrnjeni. Armada Mackensena. V bojih od 10. do 11. avgusta premagani sovražnik ni imel včeraj več moči, da bi se zoperstavil nezadrž-ljivemu napredovanju zavezniških čet. Armada prekoračila je v zasledovanju cesto R a d z y n-D a w i d y - W 1 a d o w a. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 14. avgusta. Uradno se danes razglaša : Rusko bojišče. Nasprotnik se je včeraj na vsej fronti vzhodno Bnga v pripravljenih postojankah zopet vstavil. Zavezniške armade so napadle in so si priborile na mnogobrojnih točkah pot v sovražne linije. Od danes zjutraj se nahajajo Rusi zopet povsod v nazadovanju. Italijansko bojišče. Ob južno-zapadni fronti vlada v splošnem zvišano bojevno delovanje. Na Goriškem poslala je naša ar-tiljerija nekaj bomb vSan Canziano; nato je sovražnik iz tega kraja zbežal. Nadalje je razpršila veliko italijansko taborišče pri C o r-monsu. Slabotni nasprotniški napad pri Redi p u g 1 i a bil je od našega ognja že v kali zadušen. Proti goriškemu mo.s t i č j u naperili so nasprotniki zmerni topovski ogenj. V SteaacMIlova grenSioa I* selonjave povzroči ]|AAl)l|0(illO DOtrObnA moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora U^^mmv^mv v Zato jo je priporočati zlasti s« taristfc, iovce. vojake 1 r omari« itd a n j š i oddelku od Tolmina pa do Krna je včeraj po močni artiljerijski pripravi napad znatnih sovražnih sil, ki je bil povsod zavrnjen. Tudi v pokrajini F 1 i t s c h in na koroški fronti so imeli topovski boji večji obseg kakor navadno. Popoldne nadaljeval je sovražnik krepko ogenj na n&šo bojno fronto ob Velikem Palu, Freikofelu in Malem Palu. Neki proti nastopil , so ponoči most čez Krzno jn jo danes zjutraj prekoračile. Sovražne zadnje čete bile so povsod napadene in vržene. Čete generala pl. K o v e B potisnile so nasprotnika nazaj čez zgornjo K 1 i-k a w o. V pokrajini pri B i a 1 i in proti Bre8t-Litowsku se vidi daleč razširjene požare. Pri W 1 a d i m i r - W o 1 i n s k u, kjer smo prišli pri raznih krajih n^ vzhodni breg naši- postojanki na Malem Palu ob polnoči'; Buga.in v vzbodni Galiciji je položaj nespremenjen. pričeti napad se je popolnoma izjalovil. V tirol- i ski obmejni pokrajini niso imeli razni italijanski napadi na našo obmejno postojanko zapadno Kreuzberga nobenega uspeha. Od planote Lavarone -Volgaria obstreljevala je naša težka artiljerija sovražne utrdbe C a m p o m o-lon in T o r r a r e z vidnim uspehom. a Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 15. avgusta (W.-B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenbnrg. Čete generala B e 1 o w a vrgle so sovražnika v pokrajini K u b- [ g z i proti severnem vzhodu nazaj. Vjele so 4 oficirje in 2.350 mož ter zaplenile 1 strojno puško. Neki ruski izpad iz K o w n a bil je odbit' 1.000 vjetnijcov ostalo je v naših rokah. Naše napadalne čete prišle so bližje k trdnjavi. Med N a r e \v o m in B u g o m so se Rusi trdovratno držali v včeraj poročani črti. Naše čete so ob poznem večeru izsilile prehod Armada generala pl. Scholtz Italijansko bojišče Ob tirolski fronti zapričela je včeraj sovražnikova težka artiljerija po daljšem odmoru zopet ogenj proti našim utrdbam i. s. zlasti proti onim na prelazu T o n a 1 e, na planoti Lavarone-Fol-g a r i a. Napadalni poskusi italijanske infanterije na T o n a 1 e - cesti ter na postojanko P o p e n a in v „{)rei-Zinnen"-pokrajini bili ho odbiti. Istotako so se izjalovili na primorski fronti zopetni napadi sovražnika v pokrajini pri in južno K r n a ter proti doberdobski planoti. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 16. avgusta (W.-B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: A r m a d a H i n d e n b u r g a. Pri nadalj-nih uspešnih napadih proti postojanki pri Ko wnu vjeli smo včeraj 1.730 Rusov, med njimi 7 oficirjev. Z uspešnim prebodom^čez N u r z e c pričeto prediranje ruskih postojank posrečilo se je v polnem obsegu. Vsled od tega mesta za-čenšega pritiska in na celi fronti zopet pričetih napadov umaknil se je nasprotnik iz je skoi _V j morsko letalo se je vkljub ljutemu obstrelje^9 a po sovražnih vojnih parnikov in forov nepi ^rmg dovano vrnilo. trske Glasom uradnega italijanskega poroživ nadi je naš podmorski čoln „U IIIe dne 12. t.: južni Adriji potopljen. Drugi oficir in 11 R podmorskega čolna bilo je rešenih in vjetit Mornarsko poveljništ» ^ K.-B „ Avstrijsko uradno poročilo od torka, ega gk K.-B. Dunaj, 17. avgusta. Uradno se f razglaša: Rusko bojišče. V trdnem zasledot1 m v vedno umikajočega se nasprotnika so c. iin 0 č 1 čete, ki stojijo pod poveljnrttvom fml. pl. Ar J1J a vsilile do D o b r i n k e, 20 kilometrov jt v z e t zapadno od Brest-Litowska. Neka r zadajšnja četa, ki se je vstavila pri P i s z czi bila je vržena od ogrske deželne brambfc' nadvojvode Jožefa Ferdinanda dane čete so v napredovanju proti J a na Bugu. vražnika r i i n > K.-E 80 čez N u r z e c. Armada generala pl. bcnoitz j 8 yl 0 ; j 'n postojank" od Narewa do v j ei a je včeraj čez 1000 Rusov. Armada r» _ „ generala pl. G a 11 w i t z v j e 1 a j e 3.550 Ru- sov med njimi 14 oficirjev in je zaplenila 10 strojnih pušk. Krog' okoli N o w o-G e o r g i-e w s k a postaja tesnejši. Na vseh frontah smo pridobili na zemlji. Armada princa Leopolda bavarskega. Napredovanju te armade se sovražnik istotako močno upira. Tekom dneva se je posrečilo, sovražne postojanke pri in severno od Losiece ter Miedzyrzeca vzeti. Nasprotnik se umik,a. Samo čete generalober-sta pl. "VV o y r s c h a vjele so od 8. do 14. avgusta 4..000 Rusov, med njimi 22 o f i c i r-j e v, ter so zaplenile 9 strojnih pušk. Armada Mackensen. Premagani sovražnik poskusil je včeraj v črti R o z a n k a severno do W1 o d a w e zopet napraviti fronto. Pod pritiskom našega takoj pričenšega napada nadaljuje sovražnik od danes zjutraj zopet svoje umikanje. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 16. avgusta. Uradno se razglaša : Rusko bojišče. V prostoru zapadno B u g a se zasledovanje Rusov hitro nadaljuje. V centrumu napredujoče avstro ogrske čete oprijele so se čez Klikawo umikajočemu se sovražniku na pete. Divizije nadvojvode Jožefa Ferdinanda zavzele so zvečer z boji prostor južno in južno-zapadno od B i a 1 e ; napravile Bojne pesni. x. In lučica pri lučici, zastava pri zastavi — poglej nas zdaj sovrag krvavi! Te lučice ljubav prižgala je zvesta svojemu cesarju, zvestoba je razvila zastave te vladarju. To domovino, nam prekrasno, ki krvavi iz tisoč ran, ki pa še vriska v slavlju lepem, napadal satan bi zaman ! B u g a. Naše zasledujoče čete dosegle so viso-čino Bransk. Vjeli smo čez 5.000 R u-s o v. Pri N o \v o - G e o r g i e w s k u bili so branitelji bolj na prednji pas nazaj vrženi. Armada princa Leopolda bavarskega. Levo krilo izsililo je ponoči prehod čez Bug zapadno D r o h i s z y n a. Ko sta sredina in desno krilo včeraj doooldne L o s i ž e in Miedzyrzece prekorakala, zadela sta na oddelkih od Tožene ter K1 u k o w k e na zopetni odpor. Bil je danes v zori z napadom Šlezijske deželne brambe zlomljen. Sovražnika zasledujemo naprej. Armada Mackensen a. Zasledovanje se nadaljuje. Bi al a in Wlawatycze so prekoračeni. Vzhodno od Wlodawe vsilile so naše čete iz vzhodnega brega Buga. Vrhovno armadno vodstvo. Bombardiranje Benetk. — Boji na morju. (Uradno poročilo od pondeljka). K.-B. Dunaj, 16. avgusta. Eno naših pomorskih letal obmetalo je dne 15. t. m. štiri obrežne fore v Benetkah z bombami, od katerih so vse raz ven ene same v notranjem utrdb eksplodirale. Dvignilo se je v zasledovanje 5 sovražnih letalcev; 2 sta bila pri dviganju po streljanju z strojne puške prisiljena, da se vrneta in izkrcata; 2 sta zasledovanje čez nekaj časa opustila; zadnji sovražni letalec pa je zasledoval naše letalo blizo do istrijanskega obrežja, kjer se je moral brez uspeha vrniti. Naše po- XI. Ljubica, glej na luno, ki tako milo sveti, saj jo tudi v daljavi iščejo moje oči. Kadar zašije ti v kamro, pošljem ti svoj pozdrav, morda poslednji bode, morda sem bled n krvav. Morda tvoj zvesti pod zemljo tujo za vedno spi — Ljubica, glej na luno, ki tako milo žari . . . General pl. Ko v ofi vrgel je R u lilo v pokrajini Konstantyno^^^ Bug. Severno spodnjega Baga borijo se t zvezi z nemško konjico avstro-ogrska ka« ^ ^ ^ rijska trupla. Na naših frontah pri W 1 a dii^ ^ ^ W o 1 i n s k y in v vzhodni Galii , . .rmadž vlada mir. ^ Italijaneko bojišče. Ogenj f j ^ janske težke artiljerije proti našim t i r o l'al utrdbam je trajal včeraj čez dan naprej.^. ^ bejši sovražni infanterijski oddelki, ki so m1.1 JD dovali naValLugana doCerkana verno-vzhodno B u r g a) bili so čez vrženi. Na nrimorski fronti njff1 nazaj 80 primorski — ||r vali so Italijani svoje napade proti naši», stoiankam med Krnom in o 1 m-i o f® ji ekim močnejšimi silami, bili so pa povsoa Krvave vrnjeni. Doberdobska planota stal £ •ažnil včeraj popoldne zopet pod precej ljutim tc skim bojem. ^ Namestnik generalštabnega r. | i tt •• r i* i niosk pl. H o t e r, tml. r... r talija Nemško uradno poročilo od torka. >rotl K.-B. Berlin, 17. avgusta (W.-B.) h likega glavnega stana se poroča : Armada Hindenbnrg a. Nai ^ boji v pokrajini Kupiszky bili so us[r 625 vjetiji, med njimi 3 oficirji in 3 str puške padle so v naše roke. ** 8 Čete armade generala pl. Eichhorn ? vodstvom generala Litzmauna vzele v naskoku med Njemenom in Je^1.? ležeče fore južno-zapadne f™, K o w n a. Vjele so čez 4.500 Rusov ic1®*- plenile 240 kanonov ter mnogo dra1®*0 orodja. Armade generalov pl. Scholtz G a 11 w i t z vrgle so pod vednimi boji nagp* nika v vzhodni smeri nazaj. Vjele so 1: rn Rusov, med njimi 11 oficirjev in zapleni^0- kanono ter 10 strojnih pušk. Na severno-vzb d n fronti Nowo-Georgiewska v z e 1 i s0 ™ v naskoku en veliki for in f e ______o w s XH. Varšava zlata kraljevska, ali nas še poznaš? Car ne vlada več tebe, grad tvoj je naš! t Varšava obstreljevana, vriskaj in se raduj! Poljska še ni izgubljena, strah je tej zemlji tuj. Rus je trinog pregnani, Rusa na Poljskem več ni! Dvigaj ponosno glavo, Varšava kraljeva ti! K.-l 3 Si i d ( bon lam; laj c en sli v E k.-: « m vojake a n jš 1 a t r d b i. Na ostalih frontah posrečilo ' -ee je skoraj povsod, potisniti nasprotnika dalje -■»j. Vjeli smo še 2.400 Rusov, zaplenili 19 kan on o v ter mnogo druzega mate-iiala. Armadne skupine princa Leopolda b a- treljeva 7 nepoš »oročila 2. t. m. n 11 mc vjetih. iljništvo irka. io se da a rs k eg a in feldmaršala pl. Mackensen so v nadaljnem zmagovitem napredovanju. Vrhovno armadno vodstvo. Ruska trdnjava Kovvno zavzeta. (Dradno poročilo od srede). K.-B. Berlin, 18. avgusta (W. B.) Iz Velikega glavnega stana se poroča : Trdnjava Kovvno z vsemi svojimi oriin neštetim materijalom, med sledovanfniim več k o t 400 kanonov je od danes ^ c. inkfPonoči v nemški lasti. Bila je vkljub pl. AripM^ejšemu odporu z naskokom ov južr*avzeta- eka ros z c z a c ambe. f a zapo J a n o v el je now se v o i kavalii a d i mi r a 1 i ci Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 18. avgusta. Uradno "se raz- Rusko bojišče. Čete fml. A r z a pre-ile 80, medtem ko so nemške sile ob Bagu lapredovale, Rose na obeh straneh od B i a 1 e deče cesto v področje trdnjavskih topov nazaj, bkoljenje na zapadnem breguje ,o d č a n o. V prostoru pri J a n o w u očistila rmadanadvojvode JožefaFerdinanda li breg B u g a od sovražnika. Italijansko bojišče. Na italijan-em bojišča se je včeraj na primorski >nti Ijato bojevalo, medtem ko je na koroški ji precejšnji mir vladal; na T i r o 1 s k e m traja težki topovski ogenj sovražnika in so vršili tudi nekateri manjši infanterijski boji. a Goriškem bili so štiri proti San M a r-na Daperjeni napadi Italijanov odbiti. Pred riškim mostičjem vlada i zdaj precejšnji mir. 6 pa se vrši Jjuti bej za mostičje pri T o 1-inu. Tudi tukaj so se izjalovili štiri napadi rražnika. Istotako so se ponesrečili vsi napadi iega ge| >ti našim visočinskim postojankam severno »lminsL-Arrn moD^li. nu x :__1.1* ...... ?enj 1 0 1 s ki prej. so nap ana otok Ma 1 nada našim i i ii krvavo a stala ;im topo il. ka. B.) Iz T Nadalj 3 stroji nemškim izkrcanjem naFinskem, ki bi imelo namen, doseči Petersburg. Ruska vlada poslala je gubernerjem okrožnico z naročilom, da kadar bi grozilo nemško izkrcanje, naj zapovejo prebivalstvu, da naj se umakne nazaj za linijo Kaljana-Wilmanstrand. Vso lastnino, ki se jo ne more seboj vzeti, naj se s e ž g e • istotako vse hiše in zaloge. Dosedanjega generalnega gubernerja S e y n bode nadomestii generalni državni tajnik Markow, brez da bi se s tem zistem spremenil. 16 trdnjav zavzetih. V dosedanji vojni je bilo od nas in naših zaveznikov že 16 trdnjav zavzetih. Od teh le ena ni bila preje last sovražnikov, namreč P r-zemysl. Vseh drugih 15 trdnjav pa so naši sovražniki z velikimi stroški zgradili, da bi se proti nam branili, medtem ko služijo zdaj našim armadam. Kmalu v začetku yojne bila je dne 7. avgusta trdnjava Lütt ich v naskoku zavzeta. Dne 14. istega meseca trdnjava Na-m u r. Par dni pozneje zavzela je nemška armada francosko trdnjavo M a u b e u g e ; vjela je takrat 40.000 Francozov in zaplenila 400 topov. Nadalje ie prešla v nemško last francoska trdnjava Lille. Dne 9. oktobra padla je „največja trdnjava sveta" Antwerpen. Dne 3. junija zavzele so zavezniške čete zopet P r-z e m y s 1. En mesec preje pa je padla trdnjava L i b a v a. Lemberg ni trdnjava in se torej tukaj ne more spoštovati. Dne 21. julija bile ste dve trdnjavi Rozan in Pultusk zavzeti Dne 5. avgusta zopet dve: Varšava in V?Ln^0r0d- Že preJe Pa 80 PadIe Pujske utrdbe Ostro len ko. Dne 8. avgusta zopet smo zavzeli Serok in Zegrze Potem je prišla trdnjava Lom za na vrsto. Dne 18. av-gosta pa so Nemci v naskoku zavzeli K o w n o in z njim 400 sovražnikovih kanonov. Vsak dan pride k temu nov uspeh. olminskega mostičja. Ob tirolski meji bili italijanski napadi na Doblinger Reedel proti M i 1 e g n i zavrnjeni. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. 91 i s m in dvš Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 18. avgusta (W.-B.) Iz Ve-ega glavnega stana se poroča : ompf Vzhodno bojišče. Trdnjava K o w n o je v 5 e 1 e la8ti Armade generalov S c h o 11 z in n Jesif,hv'?z ™iile so naprej proti vzhodu. Njih i frontrednilodde,ki bližajo se železnici Bielostok-5 v in Pred Nowo- Georgiewsku vzeli smo druzerf"a8kokl1 dva nadaljna fora severno-tz in ffhodQ^ fronte. Vjeli smo 600 Rusov in za-i na8prrfeml1 20 kanonov. so 1.8(1 Armad«a skupina gfm. Mačke n sen vrgla iplenileP 8v°j eg a nasprotnika čezBug in v io-vzhodi'ednj eP°stojanke tr d n j a ve Br e s t-m 11 o \v s k. Vzhodno od Wlodawe vsilile so 10 tote čez železnico Cholm-Brest-tow8k proti vzhodu. Najvišje armadno vodstvo. Riga pred padcem. ; K.-B Petersburg, 14. avgusta: „Ru-e Slovo" poroča, da odpotuje vsak do 12.000 o s e b i z R i g e. Letalci me bombe na ranžirsko postajo in širijo se damacije, v katerih se opozarja prebivalstvo, naj ostane v mesto ter naj se preskrbi z enakimi sredstvi za en mesec. Ruski časo-Rigi so vs ta vili svoje izhajanje. Strah za Petersburg. K.-B. Kop en h a gen, 15. avgusta. „Po-en" poroča iz Finske: Rusi se bojijo pred Očividec o uničenju italijanskega zrakoplova v Pulju. Iz nekega pisma 6. t. m.: „Preteklo noč sem gledal pnzor, kakoršnega dvomim, da bom še kdaj videl v svojem življenju. Sigurno boste čitali o tem v časnikih, jaz pa vam kot očividec pišem sledeče: Prav divno je bilo gledati itali janskega velikana, ki je zašel v pekel naših šrapnelov. Priplul je ob 11. uri 45 minut ali ob 11. uri 55 minut- seje moral spustiti na tla. Mura, h ura, se je razlegalo po Pulju. Pri drugem strelu sem bil že pri oknu. Z vseh trdnjav in fortov sj razsvetljevali zrakoplov naši reflektorji Ko pogledam ven, je bil zrakoplov prav nad naso vojašnico. Prekrižal sem se. Izstrelki naš,h topov se razpršujfjo okoli njega, zračna križanca nima časa, da bi mislila na bombe, marveč gleda, kako bi se rešila. Dviga se kvišku, obrača se sem in tj©, kakor da ne ve, v katero nmier-DAT* kr6n0' Naenkrat bežati proti Italiji. No, mi smo videli, da je njegova usoda zapečatena. Ko so videli zrakoplovci, da so izgubljeni, so se obrnili nazaj k Polju in spustili se dol pred neko utrdbo h vojašuice se je videlo kakor da se je zrakoplov potopil v morju" -- Zrakoplov je dolg 80 m Velika zver. Ves je iz aluminija. Ko se je spustil na moije, je bilo razsvetljenje večje nego po dnevu. V zrakoplovu so bili trije častniki. Potem ni bilo vso noč miru ker so naši ercplani neprenehoma letali nad mestom. Italijanski uporni vojaki. »Neues Wiener Tagblatt" poroča: Ze od začetka italijanske vojne sem smo opazili, da sovražnik svojo nam nasproti stoječe čete mnogokrat menja. Zdaj smo vjeli že vojake vseh regimentov. Vzroki za to stalno, prav neprijetno premikanje čet niso strategične, marveč m o r a-lične na t ure. Italijanske čete prenašajo od nas jim prizadete izgube k večjem dvakrat, potem pa jih morajo nazaj vzeti in z drugimi nadomestiti. Vkljub temu prišlo je že opetovano do uporov, ki se jih je moralo po prekem sodu kaznovati. Danes izvem od vjetih še na-daljne posameznosti o upori pri R o n c h i j u Tam je bilo 21 vojakov od raznih bersaglieri-' m alpini-regimentov v navzočnosti oddelkov njih čet na povelje armadnega poveljnika vojvode A o s t a u s t r e 1 j e n i h. To se je zgodilo dne 2 avgusta. Potem so dotične regimente odvzeli od Soče' in jih nadomestili s takimi od tirolske in koroške meje. Krive italijanske trditve o bombardiranju Fulja. K.-B Dunaj, 14. avgusta. Iz vojnoporo-Cevalskega stena poročajo : Od sovražne strani se vedno zatrjuje, da so italijanske zračne ladje Pulj in posebno pomorski arzenal z uspehom bombardirale. Zbog teh neresničnih poročil je treba zopet enkrat pribiti dejanske uspehe. Dejstvo je, da so nas do sedaj počastile s svojim posetom tri zračne ladje. Prva in edina, kateri se je posrečilo priti nad Pulj, je s bombo poškodovala lahko zid neke hiše in dvoma ženskama pretresla živce, ali ste se kmalu popravili. Drugi zračni ladji se ni posrečilo prodreti do mesta ali do vojaških naprav. Takoi smo jo zapazili m razsvetili in. napadli, obkrožala je Falj v daljavi in je metala bombe na polje in gozde v okolici, ne da bi napravila niti ' najmanjšo škodo. Tretji obisk „Cita Jesi", se je končal kakor znano, žalostno Ladja ni prišla nad Pulj, tudi ne nad kopno zemljo, marveč je dotalno dezorijentirana po naših žarometih metala bombo v vodo. 2e prvi strel je zadel tako, da se je morala začeti spuščati na tla in je padla nam v plen. Zračna ladja „C.ttk di Ferrara" je bila uničena ne pri kaki akciji proti Pulju, marveč ko se je vračala z Rske, od nekega letalca, ki je odplul iz Pulja. Italijani so plačali svoje ekskurzije dosedaj, ne da bi nam napravili škodo, z izgubo dveh najboljših zračnih ladij, in dali so nam priliko, da smo vadili in preizkusili naš odbijalni aparat. Draginski nemiri v Italiji. Iz L u ga na se poroča: V 16 mestih in 42 vaseh na Sic i lak em prišlo je vsled draginje do nemirov. Nemire je povzročila od-pošiljatev žita v druge kraje Italije Položaj je tako resen, da je morala vlada v nekom na Sicilijane poslanem brzjjavu, ki nosi podpis Salandre in trgovskega ministra Cavaaolasa presurbo otoka s kruhom in žitom po primernih cenah obljubiti. (No, ako se v Italiji že zdaj j vsled draginje taki nemiri pojavljajo, potem smo le radovedni, kaj bode čez par mef-eCev vojne. E*viva la guerra ! Op. ur.) Angleški transportni parnik z 3000 vojaki # potopljen. KB. K on stan tinop el, 14. avgusta. Iz glavnega stana se poroča: Dne 14. avgusta potopil je neki nemški podmorski čoln v Egejakem morju neko 10.000 ton veliko transportno ladjo z vojaki. Le malo vojakov je neka hospitalna ladja rešila — Potopljeni angleški 10 000 - tonski' parnik Peninsular kompanije bil je zaseden od 3.000 mož svežih čet, določenih za D a r-d a n e 1 e. Torpediran je bil v bližini otoka Kos. Parnik se je v štirih minutah po fep pil. (To je jako hud udarec za Anglijo, *1ier ji itak pri Dardanelah moštva primanjkuje. Op. ur.) Nemške zračne ladje zopet nad Londsnom. K.-B. B e r 1 i n, 18. avgusta. (W.-B.) Uradno se poroča : V noči od 17. na 18. avgusta napadle so naše mornariške zračne ladje zopet London. Obmetali so C i t y od Londona in važne naprave ob Them se izdatno z bombami ter so opazili pri temu dobreučinke. Poleg tega se je obmetalo z bombami fabrične naprave in velike peči (Hochofen) pri Woodbridge in Ipswich u uspešno. Ladje vkljub hudemu obstreljevanju niso imele nobenega poškodovanja in so se vse vrnile. Namestnik šefa admiralnega štab»: p 1. B e hn k e. Nemška zmaga na morju. K.-B. Berlin, 18. avgusta (W. B.) Uradno se poroča : Dne 17. avgusta ob 10. uri zvečer napadlo je pet torpednih čolnov ene naših flotilj pri Horns-Riff-Feiernhiff ob Jutskem za-padnem obrežju neko angleško moderno malo križarko in 8 razruševalcav torpednih čolnov. Potopili smo angleško križarko in enega razruševalcev s torpednimi streli. Naše bojne moči niso imele -nobenih izgub. Namestnik šefa admiralnega štaba : pl. Behnke. Francozi, Angleži in Belgijci izgubili doslej čez 5Vs milijonov mož. Švicarski list „Suisse" prinaša iz Pariza uradno poročilo, glasom katerega so A n g 1 e ž i, Francozi in Belgijci (brez Rusov in Italijanov!) imeli v vojni doslej 1,930 000 mrtvih, 2,599.000t a n j e n i h in 1,035.000 v j e t i h. Po tem poročilu znašajo torej skupne izgube teh sovražnikov 5,564.000 mo ž. Ako se k temu še prišteje ogromne izgube Rusov in Italijanov, potem se razume šele grozovitost te svetovne vojne. Od Albancev. K.-B. Lugano, 16. avgusta. „Giornale dltalia" izve iz S k u t a r i j a : Srbi so imeli pri svojem napredovanju v severni Albaniji več neugodnih bojev v pokrajini Miriditov z Albanci iz S°elite, Fradi in O ca ni. Zdaj zasledujejo Miriditi premagane Srbe v smeri proti A1 e s b i o. Srbi še niso došli v A.lessio, ki tudi ni zasedeno od Črnogorcev, kateri imajo le nekaj straž na mostu čez Drino. Proti Črnogorcem so se vzdignili uspešno tudi plemena iz Scile in S c i e o s c i ter vasi Slak in Nazer e k. Na stotine Črnogorcev je bilo iz boja postavljenih in en bataljon vjetih. Iz Cetinja poslalo se je parlamentarje k ustašem. Koliko časa bo trajala vojna? K.-B. Berlin, 16. avgusta. „Lokalanzei-gertt objavlja pogovor amerikanskega poročevalca Amersona z generaloberstom pl. Mol tke, ki je na vprašanje, koliko časa bode vojna še trajala, odgovoril: To je od tega odvisno, koliko časa bodo Amerikanci še preskrbovali naše sovražnike z orožjem, strelivom in vojnimi zalogami. Brez teh bi naše armade vojno na eni fronti že dokončale. Kakor stoji stvar v tem hipu, služi nadaljni dovoz streliva za naše sovražnike edino zato, da vojno podaljša. Položaj naših sovražnikov. K.-B. London, 14. avgusta. Angleški list „Morningpost" piše v uvodnem članku: Nekateri ljudje se obupno trudijo, da bi občinstvu edno-stavno resnico o vojaškem položaju skrili. Vsak dan je videti časniške lepake o ogromnih nemških izgubah ali pa z naznanilom, da je bil Hmdenburg odbit itd. Ednostavna resnica pa je, da se Rusi že mesece sem v umikanju bijejo, da so bili pregnani iz vseh predajšnjih postojank in da so prepustili sovražniku več velikih mest ter važni železniški zistem. Zdaj padejo nazaj v pripravljeno postojanko, ki je z jako nevarnim gibanjem ogrožena in ni pričakovati kakega ruskega napredovanja v doglednem času. Naš dobri zaveznik je grozovito trpel. Anglija bi se zamogla, ako bi bila sama, zanašati na počasni pritisk svoje mornarice. Ali drugi činitelji so tu : Francoska trpi grozovito, Belgija je vržena v prah, Rusija je težko poražena, Srbija se obup a no brani in pričakuje novi napad. Pod temi pogoji mora Anglija vso svojo moč za vojno dati . . . (Pa ji tudi ne bode pomagalo. Op. ured.) Stroški svetovne vojne. piše v „Leipziger Neueste presegali. Stroški nemško-trancoske vojne, ki je trajala od 17. julija 1870 do 18. marca 1871 so znašali za Nemčijo samo 2.2 miljarda mark od katerih je J 75 miljard mark bilo samih vojnih stroškov, ostanek pa je odpadel na odškodnine za izgube na zasebni lastnini, ter za pokojnine invalidov, vdov in sirot itd. Takozvam stroški retabliranja, to so izdatki izdani za topetno obnovo in zopetno opravo gradiva vojske in.brodovja ter železnic, niso v navedenih številkah zapopadeni. Cenitve od Francozov imenujejo vštevši neposredne vojne stroške, 4 miljarde mark kod znesek, ki ga je porabila Nemčija za vojno s Francijo. . Celotni izdatki Francije so bistveno višji, oni znašajo po preračunih nekdanjega finančnega ministra Mague 7.43 miljard mark z vojnim odškodovanjem vred, ki ga je plačala Nemčiji in v zvezi s temi plačanimi obrestmi, toda brez contributions municipales, plačanih od komun irtfzlasti od mesta Pariza ter stroškov retabliranja. Naslednik Magua minister Mathien Bodet je prišel z ozirom na žrtvam vojne plačane anuitete (letnine) in občinam plačane svote za škodo dežela na znesek 7 95 miljard mark. Poznejša uradna objava je cenila vse stroške z vsemi prednimi vojnimi izdatki vred na 10 miljard mark lanskega leta 3 5 miljard mark za vojne nauFerdinand F za prvih šest mescev so bili cenjeni pc&ravo. ki je stroški vojne 8 5 miljard mark. Nemški m je v teži stroški se cenijo najbolje v govoru tajnika d962 kron pi nega zaklada dr. Helfserich, ki je rekel o 300 kron, d „Ako se vojna do pozne jeseni ne neha, f—-- čakovati nad 20 miljard še nadaljnih dodi kreditov". Stroške Avstrijsko-Ogerske je ra« primerno nižje. Previdn Zelo občutno breme predstavljajo sivega sena. nevtralne straže za proračune na vojni sveža) nemšl leženih držav, ker teh stroškov velesile ne št. 9 objavi povrnile. Tako znašajo baje izdatki kraljiracijskih oz Švedskega vsaki teden poprečno eden dnaravno več milijona mark ; stroške Holandije je do l.fcar tudi ni 1915 finančni minister cenil na pritfoorale čete 230 miljonov mark. Švicarski zvezni svet (mestu in k( izrazil o visokosti stroškov, ki so narastliso bile dose deželi iz mobilizacije, v dveh poročilili|morala prif 18. februarja in 19. marca t. 1. in sicer Ker se mor da je bilo na čistih stroških mobilizacijjjenosti gos 31. decembra 1914 plačanih 90 miljonov Enem stanju črez te pa različni zneski (n. pr. za najenmnogo prev in škode v deželi) še niso bili poravnaoimirovnih ča stroškom, ki so narastli do konca 1914Jfdomačem o dejo stroški za sklic čet z 12 miljonov :bilo s časoi z na' mesec. Iz tega sledi, da gre pri sedanjega vzroka n« ki rouiara mark * tovni voini za ™likanske 8Vote> 8 .katenhde^ali napr NeposreTnivojni stroški^ turško-ruske | d°lg° ^ im-a ^^ "T^PorS Porabe —mnogih slu 1877 in špansko-amerikanske vojne so znašali približno za vsako po 5.2 miljard mark. Stroški za bursko vojno so znašali po angleških cenitvah med 5 in 5*4 miljard mark, na katerih je bila Anglija sama vdeležena po podatkih Lloyd George s 4 2 miljard mark. Bistveno višji so bili stroški za rusko-japonsko vojno 1904/09; znašali so za Rusijo samo po uradnih preračunih nad 4'6 miljard mark, medtem ko so zanašali stroški Japonske 4'14 miljard mark, to znaša torej skupaj 8 74 miljard mark. Po ob- lakuoiti ž javah italijanske vlade so znašali vojni stroški Maribor, 16. avgusta. 401etna, v zai0 Italije v italijansko turški vojni od leta 1911 v rojena Marija Lešnik bila je od 5. maja ^ dosedanjih proračunih do konca 1913 eno mi- z Markom Bevcem omožena. Sla je od trem\;€ . - ge nam j^JS^^J inlačvi pok v »ki» mnogobi vlogah. Op ~~~ bilo tako i Izpred sodišča, popolnoma * način lahke Na zakon s svojim možem je „pozabilapovedaIl0i ljardo mark brez porabe za civilno uporabo nove kolonije. Vsi izdatki 21/* miljard mark. Cenitve proč in se dne 22. novembra 1914 v Pulskavi z Bartolomejom Lešnikom por™ J e Koiomje. v »i i^uûiivi a 2 uiujttiv. —----- ruisKavi & uaiiuiu^ijvui ^ ------— vanie in t neposrednih stroškov obeh balkanskih vojn so Leàûiku je seveda zatajila, da Je .že po zelo različne: Francoski narodni ekonom Yves j prj BOdmji je dejala, da jo je njen pni J i * • 1 VI ____.. Xi.:_:u ntarV AvO, » i . . __I .4 ~ rrm. ,r rv. a 5 'JTIQ ITI .pVUUUIl Dr. Kreuzkam Nachrichten": Tedaj, ko je še nezvesta Italija posegla v svetovno vojno, se more gotovo Bmatrati, da bodo stroški svetovne vojne stroške vseh večjih vojsk od leta 1870/71 skupaj, t j mnogo več kakor 50 miljard ne samo dosegali ampak bistveno Guyot je dobil svoto štirih miljard mark, dve angleški cenitvi sta prišli na približno svoto 5 miljard mark. Ako vzamemo angleške številke, ki so bile od merodajne francoske Btrani spoznane za primerne, kot podlago, tedaj nastanejo za posamezne balkanske države sledeči zneski: Bulgarija 1800 milijonov mark, Turčija 1600 milijonov mark, Srbija 1000 milijonov mark, Grčija500 milijonov mark, Črna Gora IG milijonov mark. Vse te številke seveda izginejo pred porabo sedanje vojna. Natančnejše podatke o vojnih stroških je dala dosedaj angleška vlada; pri nekem govoru, v poslanski zbornici je označil angleški Premierminister Asquith dne 1. marca 1915 vojne stroške za finančno leto 1914/15, ki se zaključi koncem marca na Vh miljard mark. Pri tem je pripomniti, da v tem znesku niso zapopadeni izdatki, ki so se porabili pred začetkom vojne za mornarico in za vojsko na suhem na podlagi reduo dovoljenih, kreditov. Dne 6. maja je navedel Lloyd George vse vojne stroške, ako bi vojna trajala do aprila 1916, na 22 6 miljard mark. Na Francoskem, kjer so znašali vojaški iz datki v letih 1872—1912 brez kolonijalnih vojn svoto 40 miljard, so znašali vojni stroški do približno srede decembra 1914 po podatkih, ki so se napravili v francoski budgetkomisiji (komisiji za proračune) 5 miljard mark, izmed katerih pride največji del seveda na vojsko na suhem Za prvih šest mescev tekočega leta so se zahtevali krediti za vojne namene v znesku 5 1 miljard mark — seveda z navadnimi vojaškimi izdatki vred, ki bi se tudi morali napraviti brez vojne. O finančnih razmerah Francije v obče je izvajal finančni minister Ribot v nekem govoru v marcu, da so znašali mesečni priman-kljaji prvih pet mescev 0 88 in pozneje 12 miljard mark, tako je najbrž narastel cel znesek primanjkljaja od 1. avgusta 1914 do 15. maja 1915 približno na 8.6 miljard mark. Rusija je po podatkih finančnega ministra vsled nekega poročila v nekem časopisu v angleških financah porabila do konca oktobra Ogoljufana država. Ljubljana, 13. avgusta. Pred ljoiz> r n soaniji je ucjaia, U* ju jv • odbori in c tako pretepaval, da je vsa zmešana m je -ena tega na svoj zakon „pozabila" . . . Sodn;inšeno žit ni verovala na to čudno pozabljivost in • ^ sodila žensko na 3 mesece težke j^. ^ vojnih pot rometni _ 4___t..... / v višanje r; sko deželno sodnijo bili so neki mesar it |z Sli govi pomagači občatno kaznovani, ker so^Vzajemne n j a v s k o poveljništvo v Poli sBelseitiger tisoč kron osleparili. Mesar Julij K 1 eaneom. jair dobil je namreč od trdnjavskega poveljidne 29. a dobavo mesa. Podal je poveljništvu ugodnft)0ldovi gc nudbo: za 1 kg žive teže 1 K; moral i Obče' 1 K 12 h, 1 K 36 h, 1 K 40 h plačevaje. in kr. bi vkljub temu dosegel dobiček, je Klem^kranjsko ' eni pošiljatvi 926 ki), pri drugi 448 kiljna raznih kil itd. na teži več zaračunal, nego je ««krila. Vn poslal. To se mu je tudi izplačalo. Z vsemrazglasilo, gočimi sredstvi je Klemene napačne liatlv j e t n i 1 vage dobil in poveljništvu predložil. Pomdaritev is mu je pri temu neka Justina S a r d o c. Stda svojen: obsodila je vse štiri obtožence in sicer: ustreže, a Klemenca na 6 mesecev, Justino Baifronti na ft mesecev, Miho Adamiča na 6 »(prepovedi in Antona Sporer na 2 meseca ječe. Izaporom telj predložil je spričevalo nekega „strokovni se ta Elijo Predoviča. Ali sodnija je odklonliicvine. spričevalo, ker je ta Predovič sam v pw Razp zaradi navijanja cen . . . opazuje, kmetijstv« Kupec kaznovan zaradi navijanja ceikupujejo m , . naivečkra T e m e š v a r, 13. avgusta. ' Tukaj j . . g dogodil prvi slučaj, da je bil zaradi naipQ . . cen ne prodajalec, marveč kupec kaznovalmeri dj govec Simon Reti bil je od policije nan,-^ a|i ker je za eno gos, ki bi jo lahko dobil rabnj z kron, prostovoljno 15 kron ponudil, da bi drugi gosi ne kupil. Obsojen je bil na nQg0 p08( zapora in 100 kron denarne globe. da ge boi 500 kron pri eni kravi zaslužil, ^bn^ko 'Kirchbach; 12. avgusta. Pok na sedeži ) stro ii ne? ne bc Ferdinand F e i r e r in Franc R a n z sta neko krat o. ki je še marca meseca 466 kron koštala in je v teži ednaka ostala, jnnija meseca za 962 kron prodala. Obsojena sta bila prvi na -300 kron, dragi na 200 kron denarne globe. Razno. 86 ojen 1. 1886 v Trstu kot sin kontreadmirala Lercha. Pridobil si je v tej vojni vojaško slavo s tem, da seje 21. decembra pri Otrautu s podmorskim čolnom lotil 16 velikih ladij broječega francos kega brodovja in je admiralsko ladjo „Courbet" dvakrat torpediral ter potopil. Cesar je mladega junaka odlikoval z vitežkim križcem Leopoldo-vega reda, nemški cesar pa mu je podelil železni križ. Jubilejne dopisnice. Ob priliki 85. rojstnega dneva našega cesarja se opozarja občinstvo na jubilejne dopisnice nove izdaje in se poživlja, da z nakupom teh dopisnic po možnosti pospešuje dobrodelni namen, za katerega je določen čisti dobiček razprodaje. Tudi naj bi se v tem času rabilo vojne znamke, kajti s tem se kaže patrijotično mišljenje in strmljenje, podeliti podporo vdovam in sirotam padlih vojakov. Iz Maribora. Cesar je spregledal 13 kaznjencem mariborske kaznilnice ostanek kazni. Duhovniške ve8ti. Za župnika v Rajhenbergu bil je imenovan dosedanji kaplan gosp. Jožef Tratnik, za župnika v Koetrivnici pa žalski kaplan g. Franc Doberšek. Koloman Szell t- v Budimpešti je umrl bivši ogrski ministerski predsednik Koloman Szell. Szellovo ime je znano izza časa nagod-benih Bporov z Ogrsko. Zaplenjen mirovni poziv. V Londonu je bilo te dni ponoči vtibotapljenih več tisoč izvodov tiskovine, ki je obsegala plamteč poziv za mir. Poziv pravi, da je zmaga Nemčije nad vsemi njenimi sovražniki zagotovljena in da sta Asquith in Grey grobokopa Anglije. Policija je begala po hišah in zaplenjala ta poziv. K pomanjkanju mleka. Da se vedno občut-nejšemu pomanjkanju mleka na vsak način pride v okom, se je čutilo c. kr. namestništvo primo-rano, da brez izjeme prepove v spremembi § 2 t. u. ukaz z dne 9. marca 1915, dež. zak. in ukaza št. 24, izdelovanje, porabo in prodajo spe-njene smetane ter kavine smetane in nadalje tudi porabo mleka in jajc za izdelovanje slado- leda. S prepovedjo izdelovanja spenjene iu ka-vine smetane se pa nsj bi tudi zagotovila oddaja naravno mastnega mleka. Umrl je v Ptuju splošno znani in priljubljeni dimnikarski mojster g Franc W r e fl n. i g. Naj počiva v miru ! Požar. V Vrh ovci h pri Sv. Jurju ob Pesnici je zgorela hiša posestnika Polcerja. Gospodarsko poslopje je ostalo, ker stoji precej daleč od hiše. Tatovi se klatijo po sevniškem in kozjanskem okraja. Pred kratkim so v Zabukovju napravili v eni noči čez 5000 kron škode. Železniška nesreča na Angleškem. Iz Londona poročajo : Pri postaji Rugley se je ponesrečil poštni vlak. 50 oseb je bilo ubitih. V ženski obleki. Na kolodvor v Lincu je neki črnovojnik, stoječ na straži, zagledal sumljivo žensko, ki se je hotela odpeljati na Dunaj. Žensko so ustavili in jo preiskali in uknzalo se je, da je ta ženska ruski oficir, ki je pobegnil iz vjetniškega tabora v Wegscheidu. Velika nesreča je umrljivost otrok poleti, kadar se sveže mleko hitro pokvari in kadar vbogi mali dojenčki ne morejo imeti zanesljive hrane. Vsaka previdna mati bode tedaj začasno napravila poskus, dati svojemu malemu ljubčejju staroznano Nestle'jevo moko za otroke, ki jo mali izborno prebavijo in ki je tudi prav poceni. Poskusna doza zastonj po: Nestle-drnžbi za moko za otroke, Dunaj I, Biberstrafid 49a. V Dravo skočil je v Mariboru dragonec Jožef E s si. Nekemu flosarju in dvema vojakoma se je posrečilo, da so ga še pravočasno iz vode rešili. Essl pravi, da nima veselja do vojaščine in da si je hotel vsled tega življenje vzeti. Huda nesreča. 501etna veleposestnica Helena Kožuh iz Dramelj peljala se je s parom volmi domu v konjiško okolico. Pri Žičah prišel je voz v potok. Vola sta se zamogla rešiti. Po-sestnico pa je voda odnesla in je revica vtonila. Mrliča so našli pri Oberski žagi v Žičah. Iz zapora izpuščena sta bila štabni feld-vebel Banacik in perica Veronika Lipič. Ob-dolžena sta bila tatvine pri erarju, ali njuna nedolžnost se je izkazala. Požar. Posestniku Francu Oberguggen-berger v Oberzailu na Koroškem zgorela je hiša. Škoda znaša nsjmanje 10 000 kron, medtem ko je nesrečnež le, za 1600 kron zavarovan. Poleg tega mu je tudi v denarju za 1200 kron zgo-relo. Lepo darilo. Gospcd komercijalni svetnik Franc Woschnagg v Šoštanju daroval je ob priliki cesarjevega rojstnega dneva za okrepčevalnico vojakov na celjskem kolodvoru 1000 K. Vjeta Rusa. Stražmojster v Hočah gospod Franc P 1 e n k vjel je dva Rusa, ki sta iz Feld-bacha v civilni obleki ušla. t Iz bojnega polja nam pišejo vrli vojaki: „Slavno uredništvo .Štajerca'! Vaš list z veseljem sprejel. Lepa Vam hvala za hitro postrežbo, ker vsi Slovenci radi čitajo Vaše novice. Podpisani pozdravljamo vse čitatelje Vašega vrlega lista : korporsl Martin S c h i n k o iz ormožkega okraja, Vorro. Pavel Straunig iz Libelič (Leifling) na Koroškem." — Na karti je izborno naslikana 30 5 cm bomba. Poleg tega čitamo na nji sledečo pesen : Možnarji naprej gredo Rusi milo jočejo. Kjer tega velikana se vsak boji, Pred njim sovražnik veliko trpi. Ali kadar poka je veselje, Še bolj pa naše je trpljenje, Naj bo noč al' dan, Nam ni nikol' izbran. Prišli smo do vasi, Ker se sovražnik močno drži, Al' to mu ne pomaga nič! Naš možnar poje kakor ptič. Tako je možnarju vroče, Da milo piha in pa stoče, Ki mnogo bomb je dal, Sovražnika naprej pognal. Ali kaj pa Slovenci mi To nam veselje naredi, Kadar bomba v zrak leti, Sovražnika močno žalosti. Zato pa hvala Bogu, Slovenskemu topničarju, In na svidenje vsim, Tudi Vam vsim iz srca želim. Tudi mi pozdravljamo prisrčno vrle koroške in štajerske vojake, ki se nas i na bojnem polju spominjajo. Na veselo in zmagovito svidenje! Železniška nesreča v Zagrebu. Ko je prišel pretekli četrtek vlak iz Gyekenycza v Zagreb, skočil je na državnem kolodvoru zadnji voz iz tira. Vsled tega seje predzadnji voz odtrgal in prevrnil proti tovarni svinčnikov" „Perskala". Dva potnika sta hotela skočiti iz voza, ali voz se je ravno na ono stran prevrnil ; stlačil je oba popolnoma in sta bila na mestu mrtva. Deset oseb pa je bilo več ali manj poškodovanih. Neki zdravnik si je pri rešilnemu delu zlomil desno roko Samomor. Iz Sv. L o v r e n c a pri Mariboru se poroča: Anton P eitler, ki je poskusil roparski umor, ni bil od ravnatelja Seitza ustreljen, marveč si je sam z revolverjem življenje vzel. — Na neslane opazke gotovih slovenskih listov ob priliki tega dogodka ne bodemo odgovaijali, kajti vsakdo pometaj pred svojim pragom! V gostilni vstreljen. Iz Wild on a se poroča : Vsled lahkomiselnega ravnanja z revolverjem bil je v neki gostilni strelec Schwinger iz Lebringa ustreljen. Kroglja ga je zadela v srce in je bil takoj mrtev. Pazite na deco! 6 letni sinček mlinarja Pernata v Goricah prišel je z roko v mlinski valček. Bil je težko ranjen. Cerkvena tatica. Brezposelna natakarica Frančiška Simonič iz Sv. Andreja pri Ptuju ukradla je v cerkvi v Pobrežu pri Mariboru ol-tarski prt in ga prodala neki krčmarici za 3 K. Orožniki so jo oddali okrožni sodniji. Požar. Pri posestniku Jurju Zamnik v Št. Janžu pri Vuzenicah nastal je ogenj, ki je vpepelil gospodarsko poslopje, stanovalno hišo, svinjake, kamro sa žito in kočo za drva. Tudi vsa zaloga krme, življenska sredstva in nekaj kmetijskih strojev je zgorelo. Zamnik ima škode za 15.000 kron, medtem ko je le za 4000 kron zavarovan. V Mariboru nahajal se je 13. t. m. nadvojvoda F r a n c S a 1 v a t o r, ki je tamošnje vojaške bolnišnice nadzoroval. Župnijo Sv. Štefan pri Šmarju je dobil dosedanji kaplan v Sv. Tomažu pri Ormožu gosp. Franc Močnik. Grozdje se prodaja v Gorici po 150 kron za eno kilo Streljanje proti toči prepovedano. Vojni nadzorovalni urad je prepovedal streljanje proti nevihtam, da se lahko smodnik prihrani v vojaške namene. Ženo in sebe ustrelil, v Mariboru se je v stanovanju pleskarja Adolfa P o 1 i s k a, ki je zdaj črnovojnik, odigrala žaloigra. Z dvojno-cevno puško je Poliska najprvo svojo ženo, potem pa sebe ustrelil. Oba sta bila takoj mrtva. V nekem zapuščenem pismu na svojo mater pravi Poliska, da je storil ta čin na prošnjo svoje soproge zaradi neke neozdravljive bolezni. lišče za mladino itd. itd., kakor tudi za je: in pijačo je priskrbljeno Buče Pri vstopu noči veliki umetni ogenj. ™zlj Po grozoviti borbi se je izkazala našaliove kak01 mada kot nepremagljiva. Naša dolžnost je,j>rem izpac kazati našim hrabrim vojakom hvaležnoEt krmila z o zaceliti zadobljene rane. Hočemo torej obha,* bučami i ljudsko slavnost v čast armadi, v tolažbo * ¡n „ usode prizadetih. Nikdo naj ne izostane odugoclen vp patrijotične ljudomile slavnosti. _ Udeležite s 3 torej v velikem številu! Ys pri v| naj prispeva po svoji moči za popolni UBpehl^i^.a v^v^ veselice! Pri Gospodarske. e i Vabilo. V nedeljo dne 22. avgusta 1915 se vrši v Brežicah ob priliki 85. rojstnega dne Njegovega Veličanstva velika 1061911S katere čisti donesek se bo obrnil v prid ranjencev V Brežicah se nahajajoče c. in kr. rezervne bolnišnice Karansebes, zaostalim v vojski padlih iz brežiškega političnega okraja in vojno-oskrbo-valnemu uradu. Godba se bode priskrbela od c. in kr. vojaškega godbenega zbora. Za razveseljevanje vsake vrste, kakor živi kino, srečolov, kabinet za pouzdanosti, vojsk* s korijandoli, kegljišče, dunajski godci, ple3, tekanje v vrečah, egiptovska vedeževalka, zabava- Začetek: ob 3 uri popoldne. Vstopnina: p« mezne vstopnice 60 v., za vsakega nadaljm rodbinskega uda 20 v. Kraj slavnosti pri lepem vremenu: Hrastin pri slabem vremenu: Brežiški grad. Odbor: Dr. V. Neuwirth, uradovodja c. okr. glavarstva v Brežicah, Dr. J. Kemeny, veljnik c. in kr. bolnišnice Karansebes vB žicah, Dr. F. Horvat, Dr. K. Leuschner, DechVjeli Mešiček, H. Schniederschitsch, Ing. R. SeriL 0 ž Jos. Sitter. . ' _>tojam ¿i jim ser vj Naredbe za krmljenje telet. Dasiravno železni neobhodno potrebno, dajati teletom prve štj- • , tedne neposneto mleko, se more vendar v t r1 času neposneto mleko polagoma nadomestiti; o V. posnetim mlekom 8 primernimi pridätki. Sre(kri]n' za zvišanje redilne vrednosti posnetega mle* J so sladne kal^ Sladne kali pa morajo biti brt, k a, hibne kakovosti, se polijejo s posnetim vre')]onji: mlekom, oziroma z vodo in sicer nekaj časa pr pokrmljenjem. Na 10 litrov posnetega mlel)rinca ki naj nadomesti jednako veliko množino ne* • snetega mleka, se računi pol kilograma ali|uJ isto količino vode tri četrt kilograma sladirdnja kali in se pokrmijo v mlačnem stanju. Ce ima:, j ( namesto posnetega mleka sirotko na razpolag1^ tedaj se da za glavo na dan 30 do 40 gram^ j e [ krede zraven, da se tako prepreči tvoritev kis v vampih. Tudi se priporoča, da se prida ft(*; nim kalem nekoliko fosforkislega apna in e:< Te sladne kali se dajo teletom, čim postani j starejša, tem bolj suhe, vendar se jih ne b: nikoli pokrmiti popolnoma suhih. Množina, se naj podaja za en rep in en dan, presega dveh kilogramov. (Frick'a Rundschau..; ^ ^ dne 20. julija.) Samovnetje zalog- krme. Vsako leto gredo 'rehO( like vrednosti zalog krme v izgubo s tem, da se vi krma sama. Največ se pri negotovem vremenu čestokgn. J> spravljajo zaloge krme, ki še niso sposobne za vanje in se razgrejejo tako, da se vnamejo same. LaDO V smo navezani sami na naše izdelke za človeško ^Ip^J,,^ vinsko prehrano. Tem bolj je treba zabrauiti izgube kr^uujt s pokvaro ali s samovžganjem. Najbolje nam more L J ^ q tem pomagati dobro, stanovitno vreme ob času Pa tudi pri lepem vremenu se bo košnja krme zavlekli dalje kakor sicer, ker manjka mnogo krepkih, šola! rok. Zatorej bi se lahko 'mnogokrat spravilo seno, kit O j < ni dovolj zrelo, da bi se moglo spraviti samo iz nama; ' da se delo poprej izgotovi. Kar bi se dalo na travni!" 1X3 pred pokvaro rešiti, to se potem v shrambi za seno P:|n£no uniči in zraven še marsikatera dragocena zaloga, se sicer ohranila. Nujno bodi opozorjeno na to, da nir g J j nikakega pomena na pol suho krmo prenaglo in p: hitro domov zapeljati, ampak da se s tem le škod:j spraviti seno, ki se Še ne more popolnoma posušiti, &SKOI sebno tako, ki je že dalje časa pokošeno, tedaj g naj na noben način ne zamudi osolitk Sol ne zmacppCSM samo nevarnosti samovnetja, ampak varuje tudi N pred izgubami redilniti snovi in jo ohrani okusneiSo^J11111 tečnejšo. Pri zimskem krmljenju čutijo živali samef^ ^ J sebi večjo potrebo po soli. Zatorej se tudi priporo|p._ ¡¡¡j tudi osoliti dobro spravljeno krmo. Prihrani se s sol, ki se sicer daja po zimi. Pri tlačenju in shranje sena bi naj bila živinska sol vedno pri rokah, ker potrebno, da se cela shramba sena eaakomerno pr Računi se približno na eden stot sena (po 50 kil mov) ali otave približno Va do l/4 kilograma soli. paČno pa bi bilo misliti, da se s soljo tudi lahko q najslabSa krma ip da je torej treba manj skrbeti za;Obe I da se krma spravi dobro. Ne sme se misliti: >Akol » osoljeno, se vendar drži* ainpak »hočem ga vendarj JW soliti, akoravno bi se tudi sicer držalo". Ker se bllJSKem košnja, bo dobro, si pravočasno priskrbeti živinske 9(5 kot (Wochenblatt der landw. Vereine na Bavarsketjja|a j Pr Stole (Zimmersessel) * po 3'—, 5'—, 6 — kron se dobijo v zalogi Ang LAWITSCH & HELLER™ trgovina v Ptuju. od Ne a jedili aša a: je, ii nost i ibo o ) od ti Buče za rejo Svii\j.JKer kmet sedaj ne more poljubno razpolagati z žitom in krompirjem, bi moral večjo pazljivost polagati na buče. Svinje žrejo buče surove kakor tudi pražene jako rade. Tudi bi se pri do 'brem izpadu letošnje žetve naj omogočilo zmešanje tega krmila z otrobi in sekanci. Tudi je ostati pri krmljenju »bhajat 1 bučami na vsak način do prodaje oziroma do klanja šivali, ker sicer vedno zgubijo na teži. Na kakovost slanine in mesa ima krmljenje z bučami čisto posebno ugoden vpliv. (Frick, Rundschau z dne 20. julija.) Viničar samostojni delavec z večimi delavskimi močmi, strogo soliden, se sprejme. Vprašanja na gosp. Kasimir, Majberg ali Vareja, stara cesta v Leskovcn. ! Vsaki ;peh : posa aljnegi ¿tinca c. kr iy, po-V Breech. I lerne Pri vladojočem gorkem letnem časa je priporočljivo, ako ima v Ysaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na da foji inzerat Lysoform-tvornic. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Nemško poročilo. Pri zavzetju trdnjave K o w n o vjeli smo 30 oficirjev in 3.200 | mož. Rusi so izpraznili svoje postojanke pri Kalvarji-Sinvalki. Nemci jim sledijo in so prešli čez Narew ter vjeli 800 Rusov. Dosegli so no jefželeznico Bialistok-Brest-l tejIitowsk in tu vjeli 2.000 R listi tiskov. V naskoku so vzeli 2 fora mleka trdnjave Nowo - Georgiew-broilg k a, vjeli 1.000 Rusov in za-[rpre™ plenili 125 k a n o n o v. — Armada | nleka. princa Leopolda bavarskega napre-diTaWuje istotako na celi črti — Pri ladnihjtrdnjavi Brest-LitoAvsk vsi- mamoli . i v« Y . t 5iago,|lne so nemške čete v pred-amovLjepostojanke trdnjave. kialinr slad-1 soli. ;anej( ) smi la, kil aj ne aau z ÍO VI ; vžgci tokr< iranj« Let« in ži-I ki >re pn¡ ivniku ► prav ki bi nima 1 pre :oduje temu Avstrijsko poročilo. Pri J a n o w u in K o n s t a n-inowu priborile so si naše čete )reliod čez Bug. Sovražnik je vrten. Nierairo w in druge kraje jrao vzeli v naskoku. Povsod zasledujemo sovražnika. Pri Brest-žet7e Jjitowsk u odvzeli smo sovraž-o2niku nekaj prednjih p o-^ še [stoj a n k. mena,K XT . . , . . , , ,.yv i\a italijanskem bojišču močno obstrelje venje tirolskih utrdb. Vsi napadi povsod odbiti. Proti tolminskemu mostičju >» po-lnaskočili so Italijani 6 krat brez-fanjšl[uspešno. Mostičje je ostalo naše. išoln {Najmanj e 600 i t a 1. nepoko-^J-Janih mrličev leži pred na-3 temlšimi jarki. vanju J ter jej esoli. | ogra-Na- > reži a to, fP o š e ar šel NowoGeorgiew, zadnja trdnjava Rusov na bliža I Poljskem bila je danes po ljutem boju zavzeta, soli. fVeč kot 20.000 Rusov in velikansko število ma-J^lerijala je padlo v nemške roke. Angleški podmorski čoln „E 13" bil je od Nemcev potopljen. Angleški parnik „Arabic" z 10.000 tonami, ki je prihajal iz Amerike, bil 681 je od Nemcev potopljen. Proda se: 874 poštni voz (Post - Stellwagen) za 4 osebe, 2 poštna ka-rijolna voza, 1 poštne karijol sani pri Franz Hartner v Poličanah. Čedna žena za postrežbo za trikrat na dan se išče. Naslov: Gospa Klauer, Hauptplatz I, _ Ptuj. 379 Priletna natakarica poštena in zvesta se takoj s prej me za go-stilaq na deželi, katero bode samostojno vodila. Dohodki prav dobri. Ponndbe sprejme Alois Preaz, trgovec v Rogatcu (Ro-bitseh). 381 Krepkega dečka s primerno šolsko izobrazbo, ter ttidi pridnega 384 trgovskega pomočnika sprejme Jos. Errath v Mokronogu, Dolenjsko. Mlinarski učenec krepek, se takoj sprejme proti polni oskrbi in plači pri Joh. Bohm, umetni mlin,Frauheirn. Želi se predstavo. 370 Dobro ohranjeni močen voz za ter je po primerni ceni na prodaj. Tndi se sprejme marljiv mlinarski učenec pod dobrimi pogoji v učenje. Alois Kukcvvetz, Ptuj, Obere Draneasse 26. sss Trgovski pomočnik se *akoj sprejme pri Johann Toplak, trgovina z mešanim blagom, Juršinci pri Ptuju. 368 Viničar 366 se sprejme proti dobremu plačilu. Vpraša se v advokaturski pisarni dr. R. Sadnik, Ptuj, ob nedeljah od 9.—10. nre dopoldne. Oženjen šafer, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se takoj sprejme pri graščini Ebensfeld bei Pettau. 383 Franz Sinil tovarna orožja in izdeloval-niča finih pnšk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za modeme lovske puške. Reparature, prenaredbe, strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedose2eno sigurnost strela in nova kopita najceneje. 330 Ilustrovani cenik brez stroškov. ¡Silili slovenskega in nemškega jezika zmožna, pridna in poštena, se sprejmeta v trgovini Alois Preaz, v Ro-, gatcu (Rohitseh). §ei En sodarš tudi za delo v kleti rabljiv, nadalje en zanesljivi, trezni konjski hlapec in en hlapec se takoj sprejmejo pri Jos. Kravagna v Ptuju. Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neomann, Pra£, Karolinental, štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko.378 Viničar s 3 do 4 delavskimi močmi se išče za dobro viničarijo. Vpraša se pri upravi tega lista. 377 75.000 ur! Vsled vojne sem prisiljen, 75.000 imit. srebrnih ur z izbornim 36 urnim aoker-rcmontoar-kolesjem, tekočim v rubinih po smeSni ceni prodati : 1 kos.....K 3 50 S 2 kosa.....„ 6-50 M 5 koso» . . . . „ 15 80 •1 leu pismena garancija. Izmenjava brez rizike dovoljena ali denar nazaj. Razpoiiljatev po povzotju. Centrala ur Simon Lustig. M-Mti Stev. 31. J Najzadnejši telegram. v petek, 20. avgusta ob '/¡¡10. nri). Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah (,,Štajerc"-Schweden.) a Štedljivost • se priporoča na vseh poljih, zlasti pa v Vaši zalogi Lysoforma, kajti v vročih poletnih mesecih se moramo pred nalezljivimi bolezni bolj varovati nego druge čase. Ako fie nimate v VaSi hiSi dovolj Lvsoforma, vbogajte našemu nasvetu in preskrbite pravočasno zadostno množino v lekarni ali drožeriji. Cena se zdaj ni zvišala, sledeče stare cene veljajo: Vsebina steklenice g 100 210 500 1000 21/, kg cena steklenice K —-90 1 80 frld lo — Pazi naj se nato, da ima vsaka posodica našo varstveno znamko in vigneto ter papir naše firme: Dr. Keleti & Muranvi, chem. Fabrik in Ujpest. Zanesljiva desinfekcijska moč Lysoforma prtrdijo znanstvena raziskovanja inštitutov profesorjev: Mffler, Liebreich, Vas. Pertik, Proskaner, di Vestea, Tauszk, Vertnn, Pfnhl, Pfeiffer, Uihelvi, Perroncito, Loir itd. Mnogo ničvrednih posnetkov je v prometu, katere zaman zasledujemo, ker se vedno zopet pojavijo. Zanimivo knjigo o „Zdravja in dezinfekciji" od odličnega zdravnika, ki uči racijonelno desinfekcijo, posije na željo vsakomur zastonj in franko kemik H U B M A N N, referent Lysoform-tvornic Dnnaj XX, Petraschgasse 4. 336 Fabrična gostilna se da v najem ali na račnn v Liffai V Savinski dolini, primerna za pridoo krčmarico, katere mož bi zamogel prevzeti fabrične vožnje. Potrebno je znanje nemščine. Ponndbe na F. H 0 C k e, Braslovče. 375 Oskrbnik z veliko prakso pri poljedelstvu, vinogradih, sa-djereji, kletarstvu itd. išče službo, dobil je za zasluge več častnih diplomov in srebrnih kolajn ; zmožen slovenskega in nemškega jezika, od vojaščine prost, vdovec brez otrok. Dopisi naj se pošljejo na upravo „Štajerca" pod „Oskrbnik". Učenec zmožen nemščine in slovenščine se takoj sprejme pri Vinzenz Leposcha, Ptuj trgovina z špecerijo. 3:2 Viničar zanesljiv, išče se ali za takoj ali za 1. novembra. Nadalje tudi delavec, ki se razume na amerik. trsje. Želi se osebno predstavo, potem vse na daljno ostmeno. Pism* na F. Karbeutz, Celje ali na upravo „Štajerca". 376 I Wasserdichte j j Wagenplachen. j I Fabrik» za vodo neprodornih Stofov Angnst Sattler SShne, j ; Graz, Landhausgasse v rotovžu in nasproti. I Išče se naprej prodajalce in zastopnike. 366 j Windisch-Feistritz Vzajemno posoj ilno-blagaj niško društvo v Slov. Bistrici vpis. zadruga z neom. jamstvom v likvidaciji. Vabilo v na občni zbor ki se vrši dne 29. avgusta 1915 ob 9. uri dopoldne v Neuholdovi gostilni. 380 Likvidacija. izdajale se bodo v tekočem leta posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo izvanredno sposobljenost za darila. 125 Armadna ura z iiapestnikom. Nikef, jeklo, srebro in zlato Velikost ¡¿^sŽŽP' od.prta ali,- kakor slika dvoj. mantelj Nikel ali jeklo, velikost kakor slika.......K 10 — Z radium svetilnikom, velikost kakor slijca . . . K- 10 — Z dvcjnim manteljem (Sipa se ne zdrobi K fcO —, radium...............£ 80 — Original Omega............ ' ' v hO-Z Omega-radium..................£ Zgorajšna ura z napestnikom, nekaj večja . . . . £ J — Ista, elegantna ploSca.............h tn Z radium-svetilnikom, 1. kakovost........£ J- Žepne budilnice z ali bre/. jermena.......K 15'— Iste z radium-svetilnikom, I. kakovost......£ — Vojne ure z ž ali 3 cesarskim reliefom.....K o~ Vojna budilnica kanone K 6-—, bobnar . .... K b-— 3 leta garancije. Razpošiljatev po v pošiljanju svote s DU n za poštnino tudi na bojišče po I. eksportni hiši za armadne in vojne ure Wax Böhnel, Dunaj, MWÄtraßg 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 261 ioo lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalogi so: ananas, jabnljka, grenadine. maline, muškat-bručke, pfcferminc, pomoranče. waldmeist»r, višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 4 K i O h franko po po vzetju. Na 5 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavn;ce itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož- nosti. 316 johann Groiich, angeljska drožeriia, Brno i\. 636 (Moravska). Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zla-tega in srebrnega blaga, godben.h inštrumentov, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaltto, orožja itd. c. in kr. dvorni liferant, BRÜX št. 731 (Češko). Nikel-Roskopf-urc K 3-90, 4 20, 5--. Srebrne ure K 8-40, ni-kel-budilnica K 2-90; budilnica z dvema zvoncoma K 4 -. Razpošiljatev proti povzetju. Brez rizike 1 Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Priporočljiva dpmača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice zk 'okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Ble;chsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prsa in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in piiule za čiščenje krvi h 80 vin. — Čaj proti gil-tu k 80 vin. — Balzam .a giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bl< iburški živinski prašek h 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi h K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke h K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 jako pridna, krepka za molžo, se takoj sprejme. Plača do 30 kron. Graščina Freienberg pri Celju, Laibacherstrasse. 368 500kron Vam plačam, ako Vaša kurja oersa, bradavice, rogov o kozo Ria-balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom K 1—. 3 posodice K ¿'50 Kemeii)\ Kaschan (Kassa) I. poStni predal 12/29, Ogrsko. 345 Službo išče ^ jako izvežbani in strokovno izobraženi >tek, datir nina ekonom 'S' nemščine in slovenščine v govoru in pisavi zmožen^ki sei1!® ^ za na vse kmetijske mašine ; kot autodidakt zamore izvrševati* instalacije oz. montaže, je Sofčr (z lastnim autora Da 31K 50 \ nadalje tudi maSinist in kurjač. Nastopi lahko takoj. Pon^0; za „3.999" na upravo tega lista. cejQ jet -----~ Bfcriko i — „ , drugo ir Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako nari hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. PoizkusMne r0 taetisctoDi. 1.1 Laiiuratorium hoiIlL Razpošiljatev strogo diskretna. Zalogo v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Kredništvc pomagaj'• in parfumerija Wolfram ; v Ljubljani lekarna Dri se jelenu", v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie. uju -— slopje Ljudska kopelj mestnega K kopališča v Ptuju, p^ Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne 0>l»gajn» je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih o* 11. do iS. ure dopoldne. 1 kopeli z vročim zrakom, paro „Brausebad" z rjuho K —• 70 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. i Razglas, Hranilnica mestne občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tudi zanaprej obrestujejo hranilne vloge s ur 4°|0 -P* Z novimi kakor tndi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. Knjižice lastnih hranilnih vlog kakor tndi vojnega posojila se sprejemajo v brezlačno shranitev. Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice a nje selezr ika i tows strah-stoji teznil lejši arm ah p: ivih j Ita nap; ikega :li zo