KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Letnik 29 št. 2 leto 1981 Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (razmnoženo kot rokopis) I. Listine 1243—1397, Ljubljana 1956 50.— II. Listine 1299—1450, Ljubljana 1957 50.— III. Listine 1320—1470, Ljubljana 1958 50.— IV. Listine 1471—1521, Ljubljana 1959 50.— V. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu, 1320—1348 50.— VI. Listine 1444—1499, Ljubljana 1961 50.— VII. Listine 1243—1498, Ljubljana 1962 50.— VIII. Register Krištofove bratovščine v Ljubljani 1489—1518, Ljub- ljana 1963 50.— IX. Listine 1220—1497. Ljubljana 1964 50.— X. Listine 1144—1499, Ljubljana 1965 50.— XI. Fevdna knjiga Jamskih 1453—1480, Ljubljana 1966 50.— XII. Urbarji 1490—1527, Ljubljana 1968 50.— 2. Razprave I. Vlado Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemljiške od- veze. Ljubljana 1958 50.— II. Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razpro- razprav). Ljubljana 1971 dano III. Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja (Zbor- razpro- nik razprav), Ljubljana 1972 dano IV. Ljubljanska obrt od začetka 18. do srede 19. stoletja (Zbornik raz- prav), Ljubljana 1977 100.— 3. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962 (broširana, žep- na izdaja) 50.— Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1965 (trijezična iz- daja) 200.— Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 do 1955, Ljubljana 1965 100.— Ljubljana 1945—1970, Ljubljana 1970 100.— 4. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 100.— Razstavni katalog: Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973 50.— 5. Gradivo in razprave Zvezek 1: Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Skof- ja Loka 1861—1918, Skofja Loka 1979 50.— Zvezek 2: vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljub- 300.— Ijana 1980 (za člane arhivskega in zgodovinskega društva) 150.— Zvezek 3: Ljubljanska trgovina od začetka 18. do srede 19. stoletja, Ljubljana 1981 200.— lek ljubljana TEMATSKA ŠTEVILKA »KRONIKE« RAZPRAVE IZ ZGODOVINE LJUBLJANE V 19. IN 20. STOLETJU Uredništvo »Kronike« je v drugi številki 29. letnika zbralo razprave iz zgodovine Ljub- ljane v 19. in 20. stoletju. K sodelovanju smo pritegnili ne le zgodovinarje v ožjem pomenu besede, temveč tudi raziskovalce drugih družbenih in zgodovinskih strok, ki jih zanima pre- teklost Ljubljane, in poizkušali njihove sestavke razvrstiti po kronološkem redu od zgodnjih desetletij 19. stoletja do novejšega časa. Objavljeni prispevki seveda ne morejo zapolniti vseh vrzeli v poznavanju zadnjih dveh stoletij ljubljanske preteklosti: posebna številka »Kroni- ke« tudi nima tega namena. Poizkušali pa smo predstaviti nekatera novejša dognanja raz- iskovanj ljubljanske preteklosti in jih tu predstavljamo skupaj, zbrana v enem zvezku. Z njim se hkrati vključujemo v praznovanje 40-obletnice vstaje. Ljubljani, v času NOB, je za- to v naši številki tudi namenjen najobširnejši sestavek. »Kronika«, ki je pred nami, ima skoraj dvojni obseg. Tako zajetne številke ne bi mogli iz- dati le z običajnimi subvencijami Raziskovalne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije. Po pomoč smo se obrnili na večje število samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij zdru- ženega dela. Izdajo številke z razpravami iz zgodovine Ljubljane so nam s posebnimi subven- cijami omogočili še: Ljubljanska kulturna skapnost. Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Lesnina Ljubljana in Lek Ljub- ljana. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujemo. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29. letnik Ljubljana 1981 2. zvezek Jože Žontar: Problemi zgodovine mest — Stran 91 The Problems of the Town-History Damjan Prelovšek: Ljubljanski mojster Anton Cragnolini — Stran 96 The Ljubljana Master Builder Anton Cragno- lini Mirko Kamhič: Prvi ljubljanski fotografi (1839—1870) — Stran 103 The First Photographes in Ljubljana (1839—1870) Vasilij Melik: Volitve v Ljubljani 1848— 1919 — Stran 115 The Elections in Ljubljana: 1848—1918 Anton Blodnjak: Ljubljana v luči sloven- ske narodne misli — Stran 124 Ljubljana in View oL Slovene National Idea Marjan Drnovšek: Ljubljanski mestni sta- tuti 1850—1934 — Stran 126 The Ljubljana Municipial Regulations: 1850 — 1934 Jasna Fischer: Oris razvoja prebivalstva v Ljubljani in njegove družbene sestave od sredine 19. stoletja do 1918 — Stran 137 An Outline of the Growth of the Ljubljana Population and its Social Structure from the mid- 19th Century until 1918 Jasna Fischer: Delavsko gibanje v Ljub- ljani od začetkov do leta 1896 — Stran , 143 I Labour Movement in Ljubljana from the Be- i ginning until 1896 '; Andrej Vovko: O osnovnem in srednjem i šolstvu v Ljubljani v obdobju 1848—1941 — Stran 150 i Dn the Elementary and Secondary School Edu- i cation in Ljubljana in the Period between ; 1848—1941 ( j Janez Kos: Oris poglavitnih točk razvoja i nekaterih komunalnih dejavnosti v Ljub- ljani 1850—1941 — Stran 159 j An Outline of the Principal Points of the \ Development of Certain Communal Activities in Ljubljana between 1850 until 1941 \ I Edo Ravnikar: Urbanistična misel v Slo- i veniji od leta 1900 — Stran 166 j Town-planning Concepts in Slovenia since 1900 j i Tone Ferenc: Italijanske racije v Ljublja- I ni leta 1942 — Stran 183 1 The Italian Razzias in Ljubljana: 1942 1 Vekoslav Kremenšek: Etnološke raziskave ] Ljubljane — Stran 228 rhe Ethnological Researches of Ljubljana \ Ureja urednišlci odbor. Glavni in odgovorni urednilc dr. Peter Vodopivec. Tehnični urednik Vasko Simoniti. Na ovitku: Dore Klemenčič — Maj: Komemoracija pred Prešernovim spomenikom v Ljub- ljani 8. februarja 1942, 1955 (Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani) Izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Sofinancirata Razi- skovalna in Kulturna skupnost Slovenije. — Tiska Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Ured- ništvo in uprava v Ljubljani, PZE za zgodovino, Aškerčeva 12. Tekoči račun 50101-678-49040 (Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, — Za »Kroniko«). Letna na- ročnina 160 din za posamezne naročnike, 250 din za ustanove, posamezna številka 100 din, dvoj- na 150 din. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 91 PROBLEMI ZGODVINE MEST NA SLOVENENSKEM OD SREDE 18. STOLETJA DO LETA 1848 S POSEBNIM OZIROM NA LJUBLJANO J02E ZONTAR Prof. dr. Fran Zwitter je v svoji razpravi Problemi zgodovine slovenskih mest, ki jo je objavil leta 1937, ugotavljal: »Najbolj zane- marjen del zgodovine mest je pa 18. in 19. stoletje. V mnogih ozirih so nam prejšnja raz- dobja znana bolj kakor pa moderna doba. Ne- raziskana je doslej vsa likvidacija srednjeve- škega meščanstva in mestne ustave, ki se je izvršila v drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stoletja. Zelo malo znani so začetki mo- derne industrije, še mnogo manj pa postanek modernega trgovstva in bank. Nepojasnjena je vloga, ki jo igrajo v socialnem in kultur- nem življenju izobraženci iz svobodnih pokli- cev ter birokracija, ki jo je ustvarila šele te- rezijanska doba. In vendar spada prav posta- nek meščanstva v modernem smislu besede v 18. stoletju med najbolj važna dejstva slo- venske zgodovine. Prepričan sem, da nam bo pojasnitev tega razvoja osvetlila v novi luči ves slovenski narodni preporod.«^ Doslej je stanje raziskav omenjenih vpra- šanj že v marsičem napredovalo, kar kažejo številne razprave in članki, ki se nanašajo na ta vprašanja in so nastali v preteklih 40 letih. V prispevku, ki ima prav tako naslov Proble- mi, želim opozoriti na nekatera vprašanja zgodovine mest na Slovenskem v stoletju ab- solutistične države, kakršna se je začela raz- vijati v času Marije Terezije. Pri tem sem se omejil na t. i. celinska mesta in tudi ne za- jemam posebej obdobja Ilirskih provinc, za katerega je značilen specifičen položaj mest in ki zahteva ločeno obravnavo. Svoje pojmovanje mesta je razvila vsaka doba, tako tudi obdobje absolutizma v času od srede 18. do srede 19. stoletja. V pravnem smislu je namreč nastanek mesta vezan na podelitev naziva mesto naselbini (navadno trgu). Ni naključje, da se v tem času sploh ni obravnavalo vprašanje, kdaj lahko postane naselbina mesto, kar je po eni strani najtes- neje povezano s politiko absolutistične drža- ve, ki je bila v popolnem nasprotju s kakr- šnokoli idejo o avtonomiji. Po drugi strani pa so bili nazori glede občine, kakršni so se izo- blikovali v prvi polovici 19. stoletja in so na- šli svoj odsvit tudi v provizoričnem občin- skem zakonu z dne 17. marca 1849 edini v tem, da naj ne bo razlike med občinami, ki zajemajo mestne in občinami, ki zajemajo vaške naselbine.^ Na začetku naj ugotovimo, da v obravna- vanem času in na obravnavanem območju ni nastalo nobeno novo mesto. Po posamez- | nih okrožjih smo imeli naslednje število j mest.^ ' ' Številke kažejo, da je bilo torej na Kranj- skem bistveno manj trgov kot pa na Štajer- skem in Koroškem. Po pravnem položaju so razlikovali med de- želnoknežjimi mesti in med mesti, ki so bila v lasti zemljiških gospostev. V skupini zad- njih je bila na Kranjskem Škof j a Loka, ki je bila v lasti freisinškega gospostva in na Šta- jerskem Ormož, v lasti tamkajšnjega gospost- va. Več je bilo mest, ki so bila v lasti zemlji- ških gospostev na Koroškem (Št. Andraž, St. Leonhart, Strassburg in Volšperk). Poleg tega je bilo deželno glavno mesto Celovec v lasti koroških deželnih stanov. Ko so začeli urejati mestne organe v času Jožefa II., so začeli upo- rabljati za mesta, ki niso bila deželnoknežja, naziv municipalna mesta. Če primerjamo ta- kratni ustroj in delovno področje deželno- knežjih in municipalnih mest lahko ugotovi- mo, da ni — z izjemo formalno-pravnega po- ložaja — med njimi nobene razlike. Povsem drugačen položaj pa je nastal pri tistih mu- nicipalnih mestih, kjer so prenesli na zemlji- ško gospostvo sodstvo, upravne zadeve in po- 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 biranje davkov in so odpravili mestne organe. V obravnavanem času je začel dobivati po- jem glavnih mest nove pomene. Deželna glav- na mesta poznamo že od prej. Novost so po- stala glavna mesta za več upravno združenih dežel. V tem oziru je imela poseben pomen Ljubljana kot glavno mesto Ilirskih provinc v letih 1809 do 1813, nato pa je bila Ljublja- na sedež upravno združene Kranjske in Ko- roške. Izoblikovala so se tudi nova ožja držav- na upravna območja, pri čemer so organi za ta območja začeli delovati v mestih. Tako so dobili okrožni uradi (kresije), ki so bili usta- novljeni leta 1748 svoje sedeže v mestih Ljub- ljana, Novo mesto, Celje, Maribor, Celovec, Beljak in Velikovec, ki so s tem postala okro- žna glavna mesta. V notranjskem okrožju pa ni bilo v geografskem smislu primerno leže- čega mesta in so določili trg Postojno za se- dež in s tem glavni kraj okrožja. V primeri z današnjim časom, ko je raz- merje med številom prebivalstva, ki živi v mestih in številom prebivalstva na podeželju eno glavnih vprašanj razvoja populacije in urbanizacije, pa je bilo to vprašanje v obrav- navanem obdobju manj pomembno, saj je ži- velo na območju, o katerem govorimo, v me- stih le okoli 6 "Io vsega prebivalstva. Na splošno razlikujemo glede številčnega raz- voja prebivalstva v stoletju od srede 18. do srede 19. stoletja dve obdobji: od srede 18. ter v prvih desetletjih 19. stoletja je prebi- valstvo skoraj stagniralo, sledila je doba po- časnega in zmernega naraščanja, kar je tra- jalo nekako do sedemdesetih let 19. stoletja. Kar zadeva mesta, velja tudi za te, da je prvo obdobje pri njih na splošno čas stagnacije. Za sredo 18. stoletja je izračunal dr. Vlado Va- lenčič, da je štela Ljubljana okoli 9400 pre- bivalcev in da je v prvem obdobju prebival- stvo v Ljubljani naraslo približno za 6 "/o, kar pomeni v bistvu stagnacijo. Enak razvoj sle- dimo tudi v drugih mestih. Toda v drugem obdobju so vsaj nekatera mesta bistveno hi- treje naraščala v primerjavi s splošnim raz- vojem. Pri Ljubljani znaša naraščanje med leti 1813 in 1834 24«/o, med leti 1834 in 1874 pa kar 42*/o. Podobno naglo naraščanje pre- bivalstva proti sredi 19. stoletja sledimo tudi pri Mariboru, ni pa seveda mogoče takega razvoja posploševati za vsa naša mesta. Dose- Ijevanje v mesta ni bilo za razvoj mestnega prebivalstva torej tedaj nič manj pomembno kot danes. Vzrok za tako naraščanje naselje- nosti je treba iskati v gospodarskem razcvetu, ki je ugodno vplival na naraščanje prebival- stva. Ljubljana je začutila prve vplive indu- strijske revolucije. V mestu je nastalo nekaj industrijskih podjetij, sladkorna rafinerija in bombažna predilnica sta se razvili v pomem- bna obrata. Z Dunaja proti Trstu so gradili železnico, ki je pripomogla — še preden je bila dograjena do morja — do povečanja trgovskega prometa med Trstom in gospo- darsko bolj razvitimi osrednjimi in severnimi deželami monarhlje.** Poleg številčnega razvoja nas zanima tudi socialna struktura mestnega prebivalstva. Analiza, ki jo pripravil dr. Vlado Valenčič za Ljubljano (brez Šempetrskega in Poljanske- ga predmestja ter Kurje vasi, za kar ni na voljo potrebnih virov) po stanju leta 1754, kaže, da je pripadalo poklicem, ki so oprav- ljali kakšno gospodarsko dejavnost, komaj 30 "/o mestnega prebivalstva (trgovci in kra- marji, rokodelci s pomočniki in vajenci, voz- niki, čolnarji, tovorniki, gostilničarji in ribi- či). Več kot polovica prebivalstva je pripa- dala najnižjim socialnim slojem (dninarji, hišna služinčad, goslači). Plemstva je bilo v ¦ mestu 3 "/o, duhovščine 1,33 »/o, doktorjev pra- va in medicine 1,63 "/o in uradnikov, ki niso spadali med plemstvo in doktorje 5,44 '"/». Med mestnim prebivalstvom so torej številčno še vedno znatno prevladovali sloji, ki se niso vzdrževali s katerokoli gospodarsko de- javnostjo.^ Socialna struktura mest se je pri- čela v večji meri spreminjati šele v prvi po- lovici 19. stoletja, tam, kjer so začela mesta hitreje naraščati in so dobila večja industrij- ska podjetja. Tu nas zanima že nastajajoči de- lavski sloj v mestih. Na splošnem pa bodo zlasti za prvo polovico 19. stoletja potrebne še nadaljnje raziskave. Izključiti pa je treba kakršnekoli posplošitve. Opisani razvoj prebivalstva se je kazal tu- di na urbanističnem razvoju mest. Ves ta čas so se mesta le neznatno širila. Pri Ljubljani zaznamujemo nek premik edino s pričetkom kolonizacije gmajne Ilovca po letu 1840, ko se je pričela naselitev med Ižansko in Do- lenjsko cesto. V notranjosti mesta so pogosto izkoristili površine, ki so jih pridobili s tem, da so podrli mestna obzidja." Z urbanističnim razvojem je neposredno povezano tudi vprašanje mestnih območij in njihove rasti. V upravno-statističnem smislu je moč govoriti o mestu kot naselju od leta 1770 dalje, ko so v naših krajih izvedli ošte- vilčenje hiš. Enote z lastno hišno numeracijo od št. 1 naprej so imenovali števni oddelek; danes jih imenujemo kraj ali naselje (v up- ravno-statističnem smislu besede). Le večja urbanizirana naselja (kot npr. Ljubljana) niso imela enotnega oštevilčenja že od vsega za- četka, marveč je imela vsaka ulica svojo po- sebno numeracijo. Ljubljana kot naselje je obsegala notranje mesto, 7 predmestij (Po- KHONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 93 Ijansko, Sempetrsko, Kapucinsko, Gradišče, Krakovo, Trnovo, Karlovško) in Kurjo vas. Spodnja Šiška je bila v obravnavani dobi še samostojno naselje.'' V nekem smislu lahko govorimo o mestnem območju tudi z vidika mestnega dominija, s tem da ugotavljamo, koliko hiš v mestu ni bilo podložnih mestu, marveč so bile podložne različnim zemljiškim gospostvom. Potem ko je kupilo mesto Ljubljana med leti 1600 in 1734 od vicedoma in različnih zemljiških go- spostev več kot 80 hiš, so bile leta 1754, ko je bilo v mestu in predmestjih 786 hiš, še vedno 204 hiše, ki niso bile podložne mestu.^ Podoben je bil položaj tudi drugod; tako je bilo leta 1749 v Kamniku poleg 181 mestu podložnih hiš, še 25 hiš tujih gospostev.' Ker je v obravnavanem času igralo vprašanje podložnosti hiš v mestih vedno manjšo vlogo, je v glavnem ostalo pri stanjih, ki so bila do- sežena v mestih sredi 18. stoletja, vse do leta 1848. V ozemeljskem oziru pa poznamo v pove- zavi z mesti v tem času še nadaljnja dva poj- ma. Eden je bilo območje mestne jurisdikcije (mestnega pomirja), to je ozemlje, na kate- rem je mestni sodnik opravljal določene sod- ne funkcije. Ob pripravi jožefinske davčne regulacije po letu 1785 pa so nastala nova ob- močja — občine: sprva zaradi davčnih potreb, vendar so njihovi organi — rihtarji, dobili kmalu tudi razne upravne naloge. Po letu 1814 so na območju bivših Ilirskih provinc prišla območja teh občin pri večini mest v di- rektno povezavo z mesti. Osrednjo pozornost namenjamo vprašanju propada mestne avtonomije. S podreditvijo mest okrožnim uradom za časa Marije Terezi- je je skoraj povsem izginila mestna avtono- mija. Država je v vedno večji meri posegala v mestne zadeve in o njih odločala. Uporabljala je prisilna sredstva, če se ji je zdelo to po- trebno. Tudi trške, obrtne in cehovske zade- ve so podredili nadzoru okrožnih uradov. Ta- ko so postali mestni organi v svojem bistvu več ali manj izvajalci oblasti okrožnih ura- dov. Pri samem propadanju mestne avtono- mije razlikujemo več razvojnih faz. Sistem mestnih organov je ostal v terezijanski dobi še nespremenjen. Do sprememb prav tako ni prišlo pri volilnem postopku mestnih orga- nov. Sistem menjave (mutacije) je bil vsaj pri večjih mestih do tedaj že odpravljen, dokon- čno pa so ga v tem času povsod prepovedali. Po tem načelu je smel namreč na dan volitev širši svet iz ožjega odpoklicati določeno števi- lo članov, ki so jih nadomestili z novimi. Od- prava mutacje je pri mestih še vse bolj utrje- vala oblast vrhnje plasti premožnih mešča- nov. Pač pa so v terezijanski dobi podaljšali funkcijsko dobo mestnih sodnikov in župa- nov od enega na tri leta in zmanjševali šte- vilo članov mestnih svetov, oziroma na Šta- jerskem določili, da smejo le trije člani mest- nega sveta za svojo službo prejemati plačilo. Jožef II. se ni čutil vezanega na stare mest- ne svoboščine ter jih je po svoji volji spre- minjal ali pa jih sploh ukinjal. Izhodišče teh reform je bila želja, da postanejo mestni or- gani sodišča s kvalificiranimi sodniki (tremi ali štirimi svetniki, ki naj bi bili plačani urad- niki s potrebnimi izpiti). Obenem pa naj bi ta organ vodil tudi mestne upravne in gospo- darske zadeve. Na čelu tega organa, imenova- nega mestni magistrat, je bil župan, ki so ga sprva še volili na štiri leta, od leta 1793 pa kot magistratne svetnike za nedoločen čas (brez omejitve). Zunaj deželnih glavnih mest so se zadovoljili s tem, da je bil najmanj en magistratni svetnik plačan uradnik, ki je bil obenem tudi sindik, to je mestni tajnik. Naj- prej so postavili mestni magistrat na Duna- ju (leta 1783). V Gradcu, Celovcu in Gorici so organizirali magistrat leta 1784 in v Ljubljani naslednje leto. Tega leta (1785) so pričeli z organiziranjem magistratov tudi pri ostalih mestih. Pri tem je novomeški okrožni glavar ugotavljal, da so bili pri majhnih mestih mestni sodnik in člani mestnih svetov pre- prosti meščani, ki največkrat niso znali ne brati ne pisati, mestni pisarji pa so se zelo slabo spoznali na sodno poslovanje in zemlji- ško-knjižne zadeve. Pri organiziranju magi- stratov je prišlo do razlik med posameznimi deželami. Na Kranjskem so okrožni uradi za večino mest menili, da nimajo finančnih sredstev, da bi postavili magistrate, vendar so nato vsaj pri nekaterih mestih organizirali magistrat. Pač pa so dotedanja deželnoknežja mesta Radovljico, Kostanjevico in Krško iz- ročili bližnjim zemljiškim gospostvom (s tem so postala municipalna), poleg tega pa pre- nesli na ta zemljiška gospostva tudi sodstvo nad meščani in vodstvo mestnih upravnih za- dev (s tem pa odpravili tudi mestne organe). Isto so želeli napraviti tudi s Črnomljem, Metliko in Višnjo goro, vendar teh mest ni bilo pripravljeno prevzeti nobeno gospostvo. Tendenca, ki je bila na Kranjskem, da bi pri manjših mestih čim bolj prenesli upravo in sodstvo na zemljiška gospostva, se je kazala tudi v tem, da v freisinški Škof j i Loki niso dovolili organizirati magistrata, čeprav je mesto dokazovalo, da ima zadosti dohodkov za njegovo vzdrževanje. Od tedaj je izvajalo loško gospostvo direktno sodstvo nad mešča- ni, i 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Drugače je šel razvoj na Štajerskem in Ko- roškem. Tam so pri vseh mestih (tudi muni- cipalnih) organizirali magistrate, resda pone- kod šele v začetku 19. stoletja npr. v Ormožu leta 1804). Vse to tudi kaže na večjo moč mest na Štajerskem in ni naključje, da so štajerska mesta dosegla po letu 1790 pravico, da so bi- la v deželnem zboru iz vsakega okrožja zasto- pana z dvema odposlancema in da je bil v ožjem stanovskem odboru tudi zastopnik de- želnoknežjih mest in trgov. Kranjskim me- stom pa kljub vsem pritožbam (zlasti je bila v tem pogledu aktivna Ljubljana), to ni uspelo. Zupana in magistralne svetnike je sprva volil odbor meščanov v navzočnosti okrožne- ga glavarja. Od leta 1803 dalje pa člane ma- gistrata, ki so bili plačani in so imeli potreb- ne izpite, niso več volili, marveč jih je ime- noval gubernij na podlagi dogovora z ape- lacijskim sodiščem. Mestu je ostala edino pra- vica, da je predlagalo kandidate. Vse to je še v večji meri prispevalo h krepitvi birokratske uprave v mestih pa tudi nasploh. Mešča- nom naj bi še nadalje ostal določen vpliv na mestno gospodarstvo, s tem da so mogli izvo- liti poseben meščanski gospodarski odbor, ki pa ni imel posebnega pomena. Zanimivo je, da so bile mnogokatere reforme Jožefa II. po njegovi smrti preklicane, mestne avtonomije pa niso več obnovili, niti ne oblik mestne uprave iz časa Marije Terezije. Na- sprotno se je propad mestnih avtonomij še celo stopnjeval. Pri magistratih deželnih glavnih mest je kmalu začelo prihajati do sprememb. Ta me- sta so imela obsežno sodno pristojnost, saj so leta 1783 postala splošna sodišča prve stopnje za neplemiške svobodne osebe v vsej deželi. Kmalu so začeli razpravljati o tem, da bi združili magistralni sodišči v Ljubljani in Ce- lovcu s tamkajšnjimi deželnimi sodišči. V Ce- lovcu so to napravili leta 1808, v Ljubljani in Gorici pa leta 1814. Pri teh mestih so ostali le še političnoekonomski, to je upravnoeko- nomski magistrati, medtem ko je prišlo ce- lotno področje sodstva na deželna sodišča. V Gradcu pa je ostal magistrat nespremenjen kot oblastvo prve stopnje v upravnih, sodnih, merkantilnih in meničnih zadevah. Francoska organizacija komunalnih arron- dissementov oziroma meri j, ki je stopila na območju Ilirskih provinc v veljavo s 1. 1 1812, ni delala razlike med mestnimi in pode- želskimi občinami. Po obnovitvi avstrijske ob- lasti na ozemlju bivših Ilirskih provinc pa je prišlo do nadaljnje spremembe v zvezi z me- sti. Magistratov namreč niso več obnovili: sodstvo je prešlo v celoti na okrajne komisa- riate. To je pomenilo konec še zadnjih ostan- kov posebne mestne uprave (medtem ko o mestni avtonomiji ni mogoče govoriti že več kot pol stoletja). Mesta so padla na enako stopnjo kot vaške naselbine s tem, da so kot upravna občina dobile rihtarja, ki ga je po- stavljala okrajna gosposka izmed prebival- cev mesta. Kot v zasmeh tradiciji so smele na podlagi uredbe organizacijske dvorne komi- sije z dne 22. 11. 1814 tiste občine, ki so pred- stavljale privilegirana mesta, svoje rihtarje imenovati mestne rihtarje. Izjemo so pred- stavljala le še deželna glavna mesta s svojimi upravnoekonomskimi magistrati, med dru- gimi tudi Ljubljana. Ni mogoče primerjati francoskih komunalnih arrondissementov ozi- roma meri j s sistemom avstrijskih občin iz časa pred letom 1848. Toda skupno je obema to, da ne poznate mesta kot posebnega privi- legiranega organizma. To je vsekakor eden izmed elementov francoske organizacije, ki jih je Avstrija po letu 1814 prevzela. Obenem pa je to pomenilo tudi definitivni konec po- sebne organizacije mest in sicer na celotnem zopet pridobljenem ozemlju. Zato ni naključ- je, da Avstrija po letu 1814 tudi ni obnovila cehovske organizacije, ki so jo odpravili v francoski dobi, oblike, ki je najtesneje pove- zana z mesti. Dejansko pa ji slednje ni po- vsem uspelo. Cehi so se večinoma ohranili brez vsakega oblastvenega pooblastila kot ne- kake zadruge ali bratovščine pod krinko do- brodelnih ali verskih namenov. Drugače pa je bilo v celovškem okrožju in na Štajerskem, torej na območjih, ki so bila zunaj Ilirskih provinc. Tu je država vse do leta 1848 še pustila stari sistem mestnih magi- stratov nespremenjen.!" Propad mestne organizacije je spremljal še drug pojav. Absolutistična država je posta- vila leta 1748 lastne organe na stopnji okro- žij. Na nižji stopnji tega še ni zmogla in se je morala naslanjati na zemljiška gospostva in mesta. Tudi velika večina mest je dobila v 80 letih 18. stoletja v upravno nabornookrajni komisariat. Po načrtu iz leta 1787 naj bi dolo- čenim mestnim magistratom poverili tudi ka- zensko (kriminalno) sodstvo na celotnem ob- močju, ki bi jim ga posebej določili. Toda te- ga načrta niso uresničili, po letu 1814 pa na ozemlju bivših Ilirskih provinc (z izjemo de- želnih glavnih mest, kjer so bili političnoeko- nomski magistrati) okrajnega komisariata niso poverili nobenemu mestu vec.'^ Na koncu bi želel omeniti še vprašanje go- spodarskega oziroma finančnega stanja mest. Za drugo polovico 18. stoletja so značilne per- manentne gospodarske težave vseh mest, ki pa so jih imela tudi že v prvi polovici 18. sto- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 95 letja. Te težave in s tem zvezane nerednosti so dale dostikrat povod za večje poseganje vicedomov v mestne zadeve. Tako so se v prvi polovici 18. stoletja stalno ponavljali davčni zaostanki mest (na Kranjskem so bila to zlasti mesta Novo mesto, Krško, Višnja gora, Kam- nik, Kostanjevica, Lož, Metlika in Črnomelj). V 70 letih in v začetku 80 let 18. stoletja so se okrožni uradi še posebej lotevali sanacije mestnih financ. Zatekali so se tudi k takšnim ukrepom kot je bila odprodaja mestnih re- alitet na dražbi, dajanje v zakup mestnih pristojbin in podobno. Kar zadeva slabo fi- nančno stanje, ni bilo dosti bolje pri Ljublja- ni. Ob organiziranju magistratov po letu 1783 so okrožni uradi ponovno ugotavljali zelo slabo gospodarsko stanje večine mest.*^ Toda za sedaj še vse premalo poznamo dejansko stanje mestnih gospodarstev in dejanske vzroke opisanega stanja, da bi bilo mogoče sprejemati kake zaključke. V okviru tega prispevka sem skušal opo- zoriti le na nekatera vprašanja iz zgodovine mest v stoletju pred marčno revolucijo leta 1848, zato še zdaleč niso izčrpani vsi problemi povezani z mesti v tem obdobju. Ne glede na opisani razvoj položaja mest je treba namreč zasledovati odnos mest (včasih gre tudi za od- nos posameznih slojev v mestu) do vpra- šanj, ki so jih postavljali gospodarski razvoj, pomemben razvoj šolstva v tem času in ne na- zadnje tudi začetki bolnišnic in odpravlja- nje starih meščanskih špitalov. Glede odnosa mesta do vprašanj gospodarstva v Ljubljani je treba opozoriti na deli Ivan Slokar — Vla- do Valenčič, Ljubljanska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. stoletja in na delo Vlado Valenčič, Ljubljanska trgovina od začetka 18. do srede 19. stoletja.'' In končno ni mogoče iti tudi mimo vprašanj vsakodnevnega življenja mestnih prebivalcev v obravnavanem času, ki so šele komaj načeta. OPOMBE 1. F. Zwitter, Problemi zgodovine slovenskih mest, Jugoslovenski istorijski časopis, 1937, str. 246. — 2. S.Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 146; Reichs-Gesetz-und Re- gierungsblatt 1849, št. 170. — 3. Schematismus des Laibacher Gouvernement-Gebieths für das Jahr 1820; Schematismus des Laibacher Gouver- nements im Königreiche Illyrien für das Jahr 1833; Schematismus für Steiermark und Kärnten auf das Jahr 1824; Schemtismus des Herzogthu- mes Steiermark für das Jahr 1830. — 4. V. Valen- čič, Prebivalstvo Ljubljane pred dvesto leti. Kro- nika II, 1954, str. 195—200; V. Valenčič, Prebival- stvo in hiše stare Ljubljane, Kronika V, 1957, str. 120; V. Melik, Družba na Slovenskem v pred- marčni dobi. Univerza Edvarda Kardelja v Ljub- ljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Obdobja 2, Ljubljana 1981, str. 514. — 5. V. Valenčič, Prebivalstvo Ljubljane pred dvesto leti, Kronika II, 1954, str. 196—200. — 6. A. Melik, Razvoj Ljubljane, Geo- grafski vestnik V—VI, 1929—1930 str. 129; J. Vrišer, Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane, knjižnica Kronike, zvezek 2, 1956, str. 44. —• 7. Schematismus des Laibacher Gouverne- ments im Königreiche Illyrien für das Jahr 1833. —• 8. F. Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija, Geografski vestnik V—VI, 1929—1930, str. 148; V. Valenčič, Prebivalstvo in hiše stare Ljubljane, Kronika V, 1957, str. 118. — 9. V. Valenčič, Iz kamniškega gospodarstva v XVIII. stoletju. Kamniški zbornik VI, 1960, str. 25. — 10. J. Zon- tar, Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848 (doktorska di- sertacija, tipkopis), Ljubljana 1976. — 11. J. Zon- tar. Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slo- venskem do leta 1849, Zgodovinski časopis 1980, 1—2, str. 119 dalje. — 12. V. Valenčič, Iz kamni- škega gospodarstva v XVIII. stoletju. Kamniški zbornik VI, 1960, str. 13. 13. Publikacije Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana, Razprave, zvezek 4, Ljubljana 1977; V. Valenčič, Ljubljanska trgo- vina od začetka 18. do srede 19. stoletja. Zgodo- vinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 3, Ljubljana 1981. 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 LJUBLJANSKI STAVBNI MOJSTER ANTON CRAGNOLINI DAMJAN PRELOVŠEK V 18. in 19. stoletju so furlanski stavbeniki pomembno sodelovali pri oblikovanju Ljub- ljane. Mestu so vtisnili precej mediteranskih črt, ki so označevale njegovo podobo vse do usodnega potresa leta 1895. Furlanski delež je bil zlasti dobrodošel v predmarčnem času, saj bi brez njega stavbarstvo izzvenelo v po- polnem diktatu umetnostnega okusa uradni- kov Deželne gradbene direkcije. Zaradi praktično usmerjenih interesov še vedno prisotne razsvetljenske miselnosti, je bil obravnavani čas prve polovice preteklega stoletja umetnosti malo naklonjen. Stavbna ekonomija je izpodrinila likovne probleme in zaradi nenehnih opozoril o varčevanju je ar- hitektom ostalo na izbiro le še številčno skromno okrasje iz tradicionalne klasicistične stilne zakladnice.* Ker so o obliki javnih stavb, ki so jih plačevali iz državnih virov — mednje so sodile tudi cerkve — odločali du- najsko in praško šolani stavbni uradniki, je bila večja ustvarjalnost mogoča le pri zaseb- nih naročilih. Časovni predah med zasilno na novo vzpostavljenim redom po odhodu Fran- cozov in marčno revolucijo je bil na področju stavbne obrti relativno ugoden. Ce sodimo po tem, kaj in koliko je Anton Cragnolini zidal v Ljubljani v borih štirih letih, lahko razume- mo, da domači stavbeniki kljub nasprotnim zagotovilom niso bili kos nastali konjunkturi. Zato so svoje predpravice skušali braniti v okviru preživelih cehovskih pravil.^ Le redki so bili tisti italijanski prišleki, ki so se v me- stu lahko ustalili. Po nekajletnem postanku v Ljubljani so navadno odhajali bodisi v dru- ga avstrijska mesta ali pa v Zagreb in od tam za boljšim zaslužkom še dlje na Ogrsko. Fur- lan Cragnolini je primer stavbenika, ki je imel vse pogoje, da bi pri nas postal eden vo- dilnih v svoji obrti, kot se je to pozneje po- srečilo njegovima rojakoma Antonu Treu in Francu Faleschiniju, če bi mu sreča ne poka- zala hrbta. Bil je den redkih, ki so v isti ose- bi združevali nadarjenost, prakso in akadem- sko izobrazbo. O Cragnolinijevem življenju in delu ni mogoče povedati kaj povsem novega,' pač pa bomo poskusili izluščiti njegovo vlogo v ljubljanski arhitekturi začetka tridesetih let 19. stoletja. Anton (Antonio) Cragnolini se je rodil 12. VI. 1809 v Gemoni. Njegov oče Krištof (Chri- stof oro) je bil stavbni mojster in je pozneje deloval v Celovcu. Stavbnega poklica so se oprijeli tudi Antonovi bratje.* V Vidmu je obiskoval v letih 1820—1824 škofijsko gimna- zijo in pri učenju pokazal velik smisel za ma- tematiko. Kot je pozneje sam zapisal, je že zgodaj kazal veselje do stavbarskega poklica.^ Zato ga je oče poslal na beneško akademijo, kjer je marca 1826 dobil spričevalo osnovne kiparske šole in bil pripuščen v ornamentalni razred (Scuola del Ornato). 18. III. 1828 mu je profesor Giuseppe Borsato potrdil, da je tu- di ta uk končal z najboljšim uspehom.^ Seunigove, pozneje Luck- mannova hiša v Gradišču, sezidana 1832, fotografirana pred podiranjem leta 1931 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 97 Kljub temu, da sta Cragnolinijeva vajeni- ška doba na očetovih gradbiščih v Celovcu in njegovi okolici in pozneje samostojna praksa minili v znamenju veliko bolj prozaičnega vsakodnevnega dela, bo prav, če se kratko pomudimo pri njegovem kiparskem šolanju. Po padcu republike in francoski okupaciji so Benetke preživljale vsesplošno krizo, čeprav ni manjkalo tudi poskusov, da bi mestu vrnili nekdanjo slavo in pomen. V času Cragnoli- nijevega prihoda na akademijo, ki je nekaj let pred tem dobila sedanje prostore v opu- ščeni Scuola della Carita, sta na umetnost- nem nebu še vedno žareli imeni kiparja An- tonia Canova in arhitekta Giannantonija Sel- va.'' Dasi sta bila oba že nekaj let mrtva, so beneško klasicistično umetnost obvladovali njuni učenci in nasledniki. Duša vsega doga- janja je bil iz Ferrare priseljeni Leopoldo Ci- cognara (1767—1834).^ Vodil je akademijo, publiciral beneške likovne spomenike in kljub prepovedi oblasti ganljivo govoril pred Ca- nonovo krsto, saj je ta umetnik postal tudi simbol neodvisnosti in nacionalne enotnosti. Med Cragnolinijevim šolanjem so Avstrijci upokojili Cicognara, niso pa mogli spremeni- ti usmeritve šole. Od Cragnolini j evih učite- ljev velja opozoriti na kiparja Luigija Zando- meneghija (1778—1850),' še zlasti pa na sli- karja in avtorja okrasja kraljeve palače v Benetkah, Giuseppa Borsata (1770—1849), ki velja za reformatorja ornamentalne šole. Borsaio je uveljavil način kompleksnega krašenja z obilico drobnih form, posejanih med geometrične okvirje, s čimer se je odda- ljil od iluzionizma svojih predhodnikov.*" Beneško šolanje je pustilo nekaj sledi tudi v Cragnolinijevem opusu. Izkazal se je kot spreten restavrator štukatur v grajski kapeli v Goričanah" in svoje stavbe je rad bogatil s klasicističnimi ornamentalnimi aplikami: ta- ko na primer Seunigovo hišo v Gradišču, Ur- basovo hišo pri Mesarskem mostu in njej so- Portal nekdanje Seunlgove hiäe, Gradišče 4 Lazarinijeva hiša v Gosposki ulici 10, fasada 1834 rodno fasado Luckmannove hiše na začetku Poljanske ceste, sedanjo stavbo Slovenske Matice, Mayer j evo lekarno pri frančiškanski cerkvi in še posebej fasado nekdanjega gle- dališča v Zagrebu. Zelo verjetno je bil tudi avtor bogatega štukaturnega okrasja v atiki starega deželnega gledaličša v Ljubljani, ki ga je leta 1832 zunaj temeljito obnovil. Ohranili so se le reliefi na fasadi Slovenske Matice in na Luckmannovi hiši, ki zaradi skrbnega modeliranja sodijo med kvalitetnej- ša dela. Za okras je Cragnolini porabljal akantove vitice, girlande, palmete, rozete, me- ander in včasih človeško glavo. Iz ornamental- nega besednjaka furlanskih stavbarjev je prevzel tudi oblikovno bogatejše reliefe na fasadi Slovenske Matice in na zunanjščini obeh gledališč. Cragnolini je najprej služil pri očetu v Ce- lovcu. Ta je junija 1830 sklenil pogodbo z ljubljanskim škofom Wolfom za podiranje dveh stranskih kril in vrhnjega nadstropja nad vhodnim delom gradu v Goricanah.'^ Ker je bil zaradi obilnega dela drugod pogosto odsoten, je podiranje in rekonstrukcijo po na- črtih Deželne gradbene direkcije zaupal si- nuP Kaže, da se je Anton v dveh letih, koli- kor je trajalo delo, dodobra vživel v ljub- ljanske stavbne razmere. Položaj se mu je zdel ugoden za samostojen začetek ter osa- mosvojitev od neprijetne očetove avtoritativ- nosti. Po smrti ostarelega stavbenika Ignaca Prager j a je bilo mesto brez stalnega stavb- nega mojstra. Ob koncu tretjega desetletja je Ljubljano zapustil tudi spreten Furlan Fran- cesco Coconi. Cragnolini si je iz Gemone pri- skrbel dovoljenje za naselitev in začel zbi- rati potrebna spričevala ter potrdila o samo- stojno opravljenih delih. Tako beremo, da je nekemu Francu Amfahrerju leta 1831 v Ce- lovcu ometal in popravil hišo, dr. Johannu Gagglu v istem kraju v Vetrinjskem pred- 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Urbasova hiša pri Mesar- skem mostu, sezidana 1834, podrtia 1882, fotografija iz šestdesetih let mest ju št. 11 in 12 prizidal gospodarsko po- slopje, v Kraindorfu pri Šentvidu in Koro- škem pa je na posestvu, ki ga je upravljal Josef Lombardi, postavil hlev, gospodarsko poslopje in povečal hišo.** Se predno je pri kranjski Deželni gradbeni direkciji v začetku avgusta 1832 oddal proš- njo za opravljanje izpita za mestnega stavb- nega mojstra, je že začel zidati v Ljubljani. Verjetno si je pomagal z rojaki, ki so prej slu- žili pri Coconiju.15 Najprej je trgovcu Jožefu Kausu prizidal trakt k hiši št. 55 v Kapucin- skem predmestju.'* Največja naloga, ki jo je hkrati ali pa kmalu nato izpeljal v veliko za- dovoljstvo naročnika in brez nesreče, je bila zidava ne več ohranjene Seunigove hiše v Gradišču št. 31 in 32.*' Bogati posestnik bo- kalškega gradu, Jožef Seunig, je Cragnolini- ja sprejel na stanovanje*^ in mu zaupal še druga dela. Cragnolini mu je ob hiši postavil Ogrevan rastlinjak, dve leti pozneje pa na bližnjem vrtu še šupo in zidano okroglo uto.** Iz ohranjenega Cragnolinijevega sezna- ma sledi, da je leta 1832 zidal skladišče ne- kemu gostilničarju na Poljanah^« in ometal več hiš. Poleg že omenjene obnove zunanjsci- ne starega deželnega gledališča,^* je v Gospo- ski ulici popravil fasadi hiš grofa Josepha Thuma in Mihaela Rainischa.^^ Thurnova stavba še stoji vendar, z izjemo vprašljivih rustificiranih lizen v pritličju, ne zbuja vide- za, da bi jo bil Cragnolini predrugačil. Isto lahko trdimo tudi za po potresu podrto so- sednjo Rainischevo hišo. Cragnolini je 29. septembra 1832 pri De- želni gradbeni direkciji opravil v navzočnosti profesorja mehanike in neimenovanega stavb- nega mojstra mojstrski izpit.^' Narisati je moral načrte za v »modernem arhitektonskem okusu« zamišljeno cerkev za 4000 ljudi, na- jemniško hišo in zidani most čez hudournik, nakar je odgovarjal še na vprašanja iz geo- metrije, mehanike in o dolžnostih stavbnega mojstra. Gradbena direkcija mu je nato 19. oktobra izdala potrdilo in spričevalo o dobro opravljenem izpitu. Tedaj pa so se začele težave, ki jih podjetni mladi Furlan ni priča- koval. Proti njemu so nastopili polirji Matija Dobrave, Matija Sirnig, Andrej Eržen, An- drej Skerjanc, Janez Blaž (Blas) in moj- ster Vencelj Vadlav, ki so terjali od ma- gistra, naj Cragnoliniju ne izda obrtnega do- voljenja.^* Trdili so, da so zadovoljni z Vad- lavom, ki je bil po Coconijevem odhodu imenovan za mestnega stavbnega mojstra. Prošnjo so utemeljevali s tem, da so Italijani pri delu pogosto nesolidni in da odvzemajo kruh domačim zidarjem. Magistrat je polir- jem ustregel in Cragnolinija zavrnil. Ta se je pritožil na kresijo, ki pa je zadevo vrnila ma- gistratu.^5 Začela se je dolgotrajna papirna vojna, katere pozitivnega izida Cragnolini ni dočakal. Februarja 1834 je proti njemu os- tro nastopil Andrej Mallič in ga na magistra- tu očrnil, da je špekulant, ki najema samo laške zidarje in dninarje in sam izdeluje na- črte, da z njimi veže nase naročnike.^" Sele ko je Cragnolini ob zidavi zagrebškega gledali- šča prišel na beraško palico, so se zanj zavzeli nekateri ugledni Ljubljančani in apelirali na magistrat, da naj mu le izda zaprošeno obrt- no dovoljenje.^' Po njihovem mišljenju bi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 99 Luckmannova hiša na Poljanski cesti 3, prezidana 1335 i ali 1836 i bil mestu v veliko korist delaven, spreten in pošten stavbenik, kakršen je Cragnolini. Cragnolini se vsaj sprva očitno ni veliko menil za nasprotovanje domačih stanovskih kolegov. Leta 1833 se je poročil z Marijo Pod- boj (Bodboy),^* ki mu je rodila sina Karla. Zakonca sta imela v Celovcu hišo na Velikov- ški bastiji, v Ljubljani pa samo vrt. Tudi tega leta je Cragnolini veliko zidal. Trgovcu Niko- laju Recherju je v Gradišču postavil skladišča in gospodarska poslopja,^' Jožefu Schwarzu pa na Poljanah sezidal hišo.^" Za eno nad- stropje naj bi dvignil tudi Greglovo hišo na Mestnem trgu.^i Dalje je prezidal proti Ljub- ljanici segajoči del Crnomeljskega dvorca, last trgovca Karla Mallyja, ki je imel v prit- ličju manufakturo »Pri knezu Metternichu«. Na Dunajski cesti št. 74 je ometal Cerarjevo hišo, ob Celovški pa Bergerjevo hišo in ji do- dal hleve.ä^ Največja naloga je bila zidava novega zagrebškega gledališča in prezidava sosednjih hiš v magistrat.^s Spomladi 1833 je Cragnolini podpisal pogodbo za gledališče s Krištofom Stankovičem, srečnim loterijskim dobitnikom, ki je del lahko prisluženega de- narja namenil tudi olepšavi mesta. Stavbi je zidal po lastni zamisli, delno ob očetovi pomoči. Za svoja dela je Cragnolini rabil mnogo po- močnikov, vendar mu ljubljanski magistrat ni dovolil, da bi jih javno najemal.^* Nasploh so domačini Cragnolinija poskušali onemogo- čiti, kjer je bilo le mogoče. Stavbni mojster Vadlav je budno pazil na vsak njegov ko- rak, da bi lahko naznanil stavbnega gospo- darja brez predpisanega dovoljenja mestne Stavbne, gasilne in olepševalne komisije.'* Cragnolini se je moral večkrat zagovarjati zaradi svojih delavcev. Ker se je veliko mu- dil v Zagrebu, si tega verjetno ni preveč gnal k srcu. Po računih za hrano in obleko sodeč z ženo, nista živela slabo. Ob manjših naroči- lih, kot so bile različne prezidave v hiši Karla Recherja na Poljanah'* ali omenjena uta na Seunigovem vrtu, ometavanje obeh Delničar- jevih hiš na Dunajski cesti" in podobno, je leta 1834 v Gosposki ulici prefasadiral hišo Mayerjeva lekarna naspro- ti frančiškanske cerkve, po- višana 1834, popotresna fo- tografija 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Nekdanja Englerjeva hiša, sedaj sedež "^'^venske Ma- : tiče na Trgu osvoboditve 7, povišana in prefasadirana 1834 barona Lazarinij3.38 Janezu Urbasu je postavil novo hišo ob Mesarslcem mostu, na začetku današnje Resljeve ceste.'' V isto leto sodita tudi po višavi Brecljeve hiše na Poljanah'" in trakta v Kanzovi tovarni kresilnih gob ob Dunajski cesti.** Na Poljanah je delal za Sil- vestra Homana,*^ kateremu je k hiši prizidal podkleten trakt. Ob omenjeni Urbasovi hiši sta bili likovno pomembni nalogi predvsem povišanje pritlične Mayer j eve lekarne na- sproti frančiškanske cerkve*' in dozidava drugega nadstropja na nekdanji Englerjevi hiši, sedanjem sedežu Slovenske Matice.** Po običajni praksi stavbnih mojstrov je Cragno- lini poskusil razširiti svojo dejavnost tudi na vzdrževanje cest. Leta 1834 je s kranjskim cestnim komisariatom sklenil pogodbo za do- bavo materiala za kokrško cesto, a je iz ne- znanega vzroka zaslužek prepustil drugemu.*' V drugi polovici leta 1834 so se nad Crag- nolinijem začeli zbirati temni oblaki. Stanko- vič mu je v Zagrebu ostal dolžan večjo vso- to denarja, upniki pa so iz vseh strani neus- miljeno pritiskali nanj.** V Ljubljani je bil nekoliko časa pred njimi varen, kmalu pa so ga odgnali v Zagreb in zaprli. Zbežal je in se vrnil v Ljubljano, kjer pa je le še s težavo plačeval delavce in trpel veliko revščino.*' Leta 1835 ali 1836 je prezidal Andreju Luckmannu hišo na Poljanski cesti, ki ima sedaj številko 3. Stavba sicer ni nikjer izpri- čana kot Cragnolini j evo delo, je pa na las po- dobna podrti Urbasovi hiši. Ujemajo se dvoj- ni korintski pilastri, tip portala, rustika, zvez- dasti okras, medtem ko je v arhitravu zame- njan meander z akantovo vitico, »odvečna« zahodna okenska os pa nevtralizirana z rusti- ficiranjem. Nekoliko bogatejši je tudi portal, ki po načinu krašenja spominja na ohranje- ni vhod Seunigove hiše v Gradišču. Odmisliti si moramo le pozneje spremenjene okenske okvire, ki slogovno ustrezajo letnici 1883 na portalu. Kljub prošnjam magistrat Cragnoliniju še vedno ni hotel podeliti obrtne delavnice. Ve- liko si je obetal od nameravane zidave gleda- lišča in nekaterih drugih stavb v Pécsi na Ogrskem, ker pa, kot kaže, tudi s tem ni bilo nič, se je jeseni leta 1836 vrnil k očetu v Ce- lovec in tam prihodnje poletje nenadoma umrl. Težko je reči, kdo je bil bolj kriv njegovega nesrečnega konca. V jezi mu je oče očital, da je nehvaležen sin, ki z nečastnim obnašanjem spravlja njega in svoje brate v slabo luč.*^ Zdi pa se, da je bil Cragnolini po naravi prej pošten človek uglajenega vede- nja, ki se je sramoval prositi pomoči. Veliko je k njegovi pogubi prispevala tudi okolica, saj ga je izobčila takoj, ko se je razvedelo, da je zaprt. Od vseh Cragnolini j evih del, ki bi nam po- vedala kaj več o njegovem ustvarjalnem prispevku, so se ohranile samo stavba Slo- venske Matice, Luckmannova hiša, fasada La- zarinijeve hiše in skromni vrtni paviljon ob spomeniku Majde Vrhovnikove pred istoi- Nekdanja Englerjeva hiša, štukaturni okras fasade KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 101 mensko šolo. Podobo pa si k sreči lahko do- polnimo z nekaj starimi fotografijami. Crag- nolini je pritličja po ustaljeni navadi oblačil V rustiko. Med okna je vstavljal plitke, a ši- roke rustificirane lizene, na katerih pri Ur- basovi in Luckmannovi hiši počivajo dvojni korintski pilastri. Omet okoli pritličnih oken je puščal gladek. Vhode je obdajal s stilizi- ranimi jonskimi pilastri, na katerih počiva členjen arhitrav (Urbasova in Luckmannova hiša, Slovenska Matica), kar je v Ljubljani postalo ustaljena praksa šele v štiridesetih le- tih. Nadstropja je dosledno ločeval z vodo- ravnimi profiliranimi zidci. Načelu se ni od- rekel niti pri Lazarinijevi fasadi, ki jo je pre- predel z jonskimi pilastri. Kadar je šlo za večnadstropne stavbe, je sredino fasade na- vadno označil z jonskimi pilastri (Seunigova hiša) ali pa v pianu nobile ritmično naglasil z dvema trikotnima in enim segmentnim oken- skim čelom (Seunigova hiša. Slovenska Ma- tica). Bogato je profiliral tudi strešni venec. Navedene stilne posebnosti sicer niso značil- ne le za Cragnolinija, vendar celoten način komponiranja kaže na kreativen pristop, ki temelji na italijanskim stavbarjem vrojeni tektonski logiki. Podobno velja tudi za Crag- nolinijevo drobno arhitektonsko okrasje, ki je v primerjavi z deli drugih Furiano v pri rias elegantnejše in finejše. Prostor pod okenskimi nadstreški in policami je rad opre- mil s štukaturnimi reliefi, štuk pa mu je bil tudi sicer ena glavnih sestavin fasadne kom- pozicije. Trikotnih fasadnih čel, kot se zdi, ni porabljal, kar ga ločuje od arhitekture nje- govega rojaka, nič manj nadarjenega ljub- ljanskega arhitekta Franca Coconija. Cragno- lini je goli zunanjščini Lazarinjeve hiše z ena- komernim ritmom kolosalnih pilastrov vsilil svoj sistem členitve in se ni oziral na obsto- ječi poznobaročni portal. Pritlična rustika je pri tem spomeniku v okenskih oseh moderno polkrožno zaključena. Značilnosti tako imeno- vanega »Rundbogenstila« izdaja tudi vrtna uta s stožčasto streho, edini skromni ostanek ureditve nekdanjega Seunigovega vrta v Gra- dišču. Vse to potrjuje Cragnolinijev tanki po- sluh za stilne novosti, ki jih je prinesel v Ljubljano. Ambiciozno je izpeljano tudi Ma- tično stopnišče z močnimi, lepo proporcio- niranimi dorskimi stebri v podolžni osi. Cragnolini je v Ljubljani deloval prav v letih, ko je bilo najmanj posluha za stavbno umetnost. S polnokrvnim umetniškim tem- peramentom in neobremenjen od stilnih shem, ki so jih po monarhiji raznesli učenci avstrijskih politehnik, je lahko ustvarjal tudi s skromnim slovarjem arhitektonskega okras- ja. Razpet med zrelo klasicistično plastičnost Nekdanja Englerjeva hiša, stopnišče in monumentalnost na eni in ploskovito, zgolj dekorativno rabo elementov istega sloga na drugi strani, je Cragnolini sledil sil- nicam časa in ljubljansko arhitekturo pribli- žal izhodiščem romantičnega historizma. OPOMBE 1. Cf. D. Prelovšek, Ljubljanska arhitektura v prvi polovici 19. stoletja, Sinteza 36—36, Ljub- ljana 1976, p. 46 in 48; Leta 1829 so gradbene di- rekcije prejele prepoved krašenja javnih stavb (AS, Gradbena direkcija, indeks 1825—34). — 2. Cf. Valenčič, Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. stoletja. Kronika XVII, 1969, p. 72 si. — 3. O Cragnolini ju je pisala L. Dobronič (Bartol Felbinger i zagrebački graditelji njegova doba, Zagreb 1971, pp. 50—54), po katere knjigi povzemam stavbenikov življenjepis. Cf. tudi geslo Cragnolini v Primorskem slovenskem bio- grafskem leksikonu, ki ga je napisal L. A. Lisac in omenjeni članek V. Valenčiča. — 4. Leta 1836 je pri zidavi ljubljanske kazine sodeloval neki Giovanni Cragnolini, ki je bil morda Antonov brat. — 5. AS, Gubernij, škatla 148, št. 58 (proš- nja za opravljanje izpita pri Deželni gradbeni di- rekciji, datirana 25. VII. 1832). — 6. Spričevala in osebni dokumenti so se ohranili v svežnju z naslovom »Spisi koji se odnose na Antuna Crag- nolinija nadženi u zatvoru posli j e njegovog bi- 102 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 jega iz zatvora« (Arhiv Hrvatske, Zagrebačka županija, fase. 410). — 7. O razmerah na akade- miji cf. E. Bassi, L'Accademia, katalog Vene- zia 1978. — 8. F. Haskell, L. Cicognara e la cul- tura del neoclassicismo, ibid. — 9. Cf. Thieme — — Becker. — 10. G. Pavanello, La decorazio- ne neoclassica nei palazzi veneziani, cf. op. 6, p. 286; o Borsatu cf. Thieme — Becker. — 11. Okrožni inženir Franc Vidic je 6. VII. 1832 Cragnoliniju izdal potrdilo, da je pogosto nadomeščal očeta pri zidavi in v kapeli opra- vil štukaterska, kiparska in polzlatarska de- la. (Arhiv Hrvatske, o. c). — 12. SALj, Gori- čane 23, št. 107 sL; D. Prelovšek-L. Osjak-P. Štrukelj, Goričane, Kulturni in naravni spome- niki Slovenije, zv. 91, Ljubljana 1979, p. 6. — 13. Cf. op. 11. — 14. Cf. op. 6. — 15. Tako je neki Antonio Venuto najprej delal pri Coconiju, leta 1831 pa je bil pomočnik pri Cragnoliniju. (Do- bronid, o. c, p. 51). — 16. Gre za hišo na Titovi cesti št. 6, južno sosedo ljubljanske pošte. — 17. Cf. Seunigovo potrdilo v navedenem fasciklu Arhiva Hrvatske v Zagrebu. Cragnolini je v sez- namu svojih del napačno zapisal hišno številko. Hiša je stala do leta 1931, ko so jo podrli zaradi razširjenja ceste. Bogat portal je ohranjen na fasadi nove stavbe Gradišče št. 4, postavljeni na dvorišču nekdanje Seunigove hiše. Popotresne fotografije kažejo stavbo fineje ometano in z manjšimi okni v pritličju. — 18. Cragnolini je stanoval v Gradišču št. 35. Hiša je bila last Jo- žefa Seuniga. — 19. Cragnolinijev seznam del, datiran 22. XII. 1834 je ohranjen v Arhivu Hr- vatske; Dobronič, o. c, p. 53. Nekdanji Seunigov vrt je ležal ob Igriški ulici. — 20. Ime gostilni- čarja je nečitljivo napisano. Morda gre za »Ba- habirta« na sedanjem Krekovem trgu št. 10, ven- dar naj bi po Vrhovniku Vincenc Jak odprl svo- jo znano gostilno šele leta 1834. (Staroslav: Go- stilne v stari Ljubljani, Ljubljana 1926, p. 17). -~ 21. Staro deželno gledališče na nekdanjem Kongresnem trgu so povečali v začetku štiride- setih let in mu pri tem povsem spremenili zu- nanjost. Pogorelo je leta 1887. — 22. Gosposka ulica 4 in 6. — 23. AS, o. c. — 24. ZALj, Reg. I, fase. 273, fol. 1098 si. (Prošnja je datirana 21. XI. 1832). — 25. ibid., fase. 289, fol. 1102 si. — 26. ibid., fase. 273, fol. 648 si. — 27. ibid., fase. 292, fol. 972 — 28. Ci. op. 6 (izpisek iz zemljiške knjige izdan v Celovcu 22. II. 1835). — 29. Gre za hišo na Trgu francoske revolucije št. 4. Zaradi poznejših po- segov Cragnolinijev delež ni več jasen. — 30. Schwarzovo hišo, ki je stala na vogalu Ambro- ževega trga in Poljanske ceste, so povsem pre- zidali že pred koncem prejšnjega stoletja. Od 1981 je na njenem mestu park. — 31. Trgovec Franc Gregi je bil lastnik hiše na Mestnem trgu št. 19. Ker ima stavba proti cesti baročno fasado, je šlo morda za povišanje dvoriščnega dela. — 32. Medtem ko je Cerarjeva (Zörrer) hiša stala na južnem robu sedanjega »Kozolca« ob Titovi ce- sti, ni jasno, kje naj bi bila Bergerjeva hiša. — 33. Dobronič, o. c, passim. — 34. Dne 5. IV. 1834 je magistrat Cragnoliniju dovolil najemati po- močnike le s soglasjem enega od obeh stavbnih mojstrov. (ZALj, Reg. I, fase. 273, fol. 642). — 35. ibid., fol. 644, 666, 669, 679. — 36. Poljanska cesta št. 12. Hiša je prišla v Recherjevo last 18. X. 1833. — 37. Delničar je bü od leta 1833 last- nik dveh hiš, ki sta stali ob sedanji Titovi ce- sti med Puharjevo in Gosposvetsko cesto. — 38. Gosposka ulica 10. — 39. Hiša Janeza Urbasa je stala na sedanji Trubarjevi cesti. V njej je bila v letih 1853-69 gostilna »Pri Irgelcu«. Leta 1882 so jo podrli zaradi podaljšanja Resljeve ceste. — 40. Hiša Martina Breclja (Brezel) je stala na koncu Poljanske ceste ob nekdaj še lesenem mostu čez Grubarjev prekop. Cragnolini je v svo- jem seznamu navedel napačno hišno številko (Cf. ZALj, Reg. L fase. 273, fol. 666). — 41. Tovarna je stala na stičišču sedanje Titove in Pražakove ceste; V. Valenčič, Starejša ljubljanska industri- ja, razstavni katalog, Ljubljana 1973, p. 33. — 42. Poljanska cesta št. 10. — 43. Lekarna je do potresa stala približno na mestu sedanje Cen- tralne lekarne na začetku Trubarjeve ceste. Do- bronič je ime Meyer brala kot Unger, (o. c, p. 53). — 44. Trg osvoboditve 7.-45. ZALj, Reg. I, fase. 364, fol. 156 in 157; AS, Gradbena direk- cija, indeks 1825-34 (spisi so izgubljeni). — 46. Dobronič, o. c, passim. — 47. Leta 1835 je Crag- nolini zidal pri Francu Strauchfeldu v Rožni uli- ci in pri Jožefu Seunigu, vendar ne vemo za kakšna dela je šlo. Prav tako ni znanega kaj več o delu pri pečarskem mojstru Gleyu ali pri ne- kem Kastner ju. (Kastner j i so stanovali v Klju- čavničarski ulici in na Poljanah za streliščem.); ZALj, Reg. I, fase. 273, fol. 682. — 48. Arhiv Hrvatske, o. c. (Očetovo pismo je datirano 14. XI. 1835). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 103 \ PRVI LJUBLJANSKI FOTOGRAFI (1839—1870) MIRKO KAMBIČ Ljubljana je povezana s fotografijo od 13. februarja 1839, ko je Carniolia objavila daljši članek o neki novi iznajdbi g. Daguer- ra, še preden je bila ta iznajdba uradno raz- glašena pod imenom dagerotipija kot prvi praktično uporabni fotografski postopek. Ljubljančani so zvedeli iz obvestila v Car- nioli sledeče: Znanstvenik Ar ago je poročal v Akademiji znanosti v Parizu o izumu, s ka- terim se slike kamere obskure fiksirajo na papir in to v vsej svoji lepoti; da gre za ke- mični postopek, ki traja 8 do 10 minut, v ze- lo sončnih krajih, kot npr. v Egiptu, pa le dve minuti; da je vložil Daguerre v ta izum mno- go truda, zato ga bo razkril le pod določe- nimi pogoji. »V vsem Parizu je naredila ta iznajdba velikansko senzacijo. Kaj bodo rekli k temu bakrorezci, litografi in kopisti?« za- ključuje Carniolia svojo novico. Le malo dni zatem, 1. marca 1839, je Car- niolia uvrstila novi izum med svojevrstno no- vico. »V Stuttgartu je bila 31. januarja prire- ditev z maskami na drsalkah ... Vse mesto je bilo na nogah, da se je udeležilo priredit- ve, ki je ni bilo že 25 let. Maske so pripra- vile veliko veselja. Med njimi je bilo videti tudi kamero obskuro po novem Daguerrovem izumu v Parizu.« Ta vesela pustna šala pa se je v Parizu kmalu spremenila v izjemno slavnost znan- stvenega, umetnostnega in političnega znača- ja. Dagerotipija je bila uradno razglašena kot epohalni izum, ki ga Francija brezplačno po- klanja vsemu svetu. To je bilo 19. avgusta 1839. Toda Ljubljan- čani so že štiri dni prej prebirali v Laibacher Zeitung oglas, ki je zazvenel za naše kranj- ske razmere kot nekaj izjemno zgodnjega. »Skrivnost dagerotipije ali umetnost svetlob- ne slike izdelovati s kamero obskuro, ob na-« vodilu za izdelavo fotogeničnega papirja po Talbotu in Daguerru. Leipzig 1839. Bros. 20 kr. C. M. Ta pomembna knjižica je ravnokar prispela in se dobi pri Edvardu Ludwigu v Gradcu, v Ljubljani pa pri Ignacu pl. v. Kleinmayru.« Vsa ta poročila ljubljanskih časopisov iz leta 1839 so že zdavnaj potonila v pozabo in nihče jih ni več omenjal. Toda prav v seda- njem času, ko si velika in majhna mesta po vsem svetu prizadevajo dokazati svojo naj- zgodnejšo fotografsko preteklost, se lahko tu- di Ljubljana mimo ponaša s svojo dobro in- formiranostjo o pomembnem izumu, iz kate- rega se je pozneje rodil film in za njim tele- F. Ramann, Moški portret. Dagerotipija, Tehniški mu- j zej Slovenije, Ljubljana. — Primer dobro ohranjene : dagerotipije tržaškega fotografa Ferdinand Raraanna. TMS je odkupil sUko v ljubljanski Antiki vizija. Današnja vizualna kultura, ki sloni v veliki meri na fotografskem načinu upodab- ljanja sveta, ima za Ljubljano svoj dobro do- kumentirani začetek informativnega značaja v februarju, marcu, avgustu in septembru le- ta 1839. Ljubljana pa se je tudi pozneje, ko je šlo za praktično uporabo fotografije, kaj rada sklicevala, da je stopala vzporedno z velikimi evropskimi mesti. Tako se je dogajalo okrog leta 1850, ko so s ponosom omenjali Puhar- jeve mednarodne uspehe, nato v šestdesetih letih s sklicevanjem na Dunaj in Trst, potem zopet leta 1889, ko so ustanovili v Ljubljani prvi amaterski klub in se primerjali z ama- terji na Dunaju, v Pragi in v Rimu. Ta ljubljanski ponos je prikipel na dan po- novno leta 1931, torej ravno pred 50 leti, ko so amaterji ustanovili Fotoklub Ljubljana, ki je ponesel z uspehi svojih članov ime Ljub- ljane po širnem svetu. Ena od značilnih zakonitosti fotograske de- javnosti od njenih začetkov je bila koncen- tracija dogajanj v velikih mestih kot so bila 104 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Pariz, London, New York in Dunaj ter nato prelivanje akcije na manjša mesta, kjer je dobila fotografija svoj narodni in lokalni zna- čaj. Izumitelji, pionirji fotografije, so sicer sprva eksperimentirali zunaj mestnih središč, tako N. Niepce, W. F. Talbot in naš J. Puhar. Toda ko je šlo za priznanje, prioriteto, za raz- glasitev izuma in za stik z javnostjo, so se izumitelji nujno zatekali k najvišjim znan- stvenim in umetnostnim ustanovam svoje prestolnice. Dunaj, ki je imel ves čas, tja v 20. stoletje, velik vpliv na ljubljanske foto- grafe, si je pridobil svoj sloves že od začetka dagerotipije kot središče tehničnoznanstvenih raziskav. Pozneje pa tudi kot mesto fotogra- fov, ki so usmerjali estetske vrednote foto- grafske slike z novimi oblikovnimi prijemi. Ne samo izumitelji, temveč tudi poklicni fotografi, uporabniki fotografske tehnike, so bili vezani predvsem na mestno publiko. Ta jim je bila jamstvo za naročila in s tem za eksistenco ter razvoj. Gospodarska moč me- sta ali delavskega središča, kot je bila pri nas npr. Idrija, je bila zakonitost, ki je določala najvišje možno število fotografov v določe- Janez Puhar, Skladatelj Gregor Rihar v čolnu na Blejskem jezeru. 1856. Original v Narodnem muzeju v Ljubljani. — Puhar je upodobil skladatelja najprej v risbi, nato je upodobitev fotografiral po lastnem postopku, s katerim je dosegel dobre kontraste med črnimi in belimi toni ter vrsto sivih prehodov. To je med ohranjenimi Puharjevimi slikami edini primer, na katerem najdemo avtorjevo ime, letnico in oznako »svetlopis« j nem okolju. Dunaj je kot prestolnica države v šestdesetih letih po številu fotografov da- leč prekašal druga mesta, kot so bila Salz- burg, Gradec, Trst in Ljubljana. Ljubljana pa je zopet presegala število fotografov v Ma- riboru, Ptuju in Celju. Ko so nastopili po letu 1880 fotografi ama- terji, najdemo zopet največjo koncentracijo amaterjev v mestih. Tu so si ustanovili prve klube in se spremenili v močne pobudnike bogatejše fotografske tematike, kot so jo po- znali poklicni fotografi, z novimi likovnimi vrednotami. Ljubljana je bila torej ob vseh zaslugah drugih mest že od začetka center slovenske fotografije. V svoji začetni dobi je doživela ljubljanska fotografija dve zanimivi, dobro ločeni fazi. Prva obsega čas od leta 1839 do približno 1860. Vsebuje nekoliko skromne sledi dage- rotipije, istočasno pa izjemen nastop izumite- lja Janeza Puhar j a. Druga faza traja le dobrih deset let, morda nekaj več, in jo omejimo z letnicami 1860 do 1870. Ujema se z nastopom prvih ljubljanskih poklicnih fotografov in, slučajno, s prvim de- setletjem ustavne dobe. To je bila zlata doba ljubljanske fotografije. Iz popolne pozabe jo obujamo kot latentno sliko, ki se pojavlja v novi vidnosti. Na dan jo vabimo iz arhivskih virov, iz časopisnih objav in posameznih po- razgubljenih in zopet najdenih fotografij. Po- javlja se v delčkih, kajti celote ni doslej še nihče sestavil. LJUBLJANSKA FOTOGRAFIJA V ČASU DAGEROTI- PIJE IN PUHARJEVIH SVETLOPISOV (1839—1860) Dagerotipija je bila svetlobna slika na po- srebreni kovinski plošči, izdelana s kamero obskuro in s kemičnim postopkom. Bila je unikatna upodobitev, leva in desna stran sta bili zamenjani, upodobitev sama pa je bil pre- cej drag postopek, vsaj v prvih letih dagero- tipije. Zato je razumljivo, da so se dageroti- pisti zadrževali predvsem v velikih mestih, kjer je bilo dovolj aristokracije in bogatejših meščanov. Podjetnejši dagerotipisti so si po- iskali zaslužek z občasnimi potovanji po manjših mestih. V lokalnih časopisih so na- znanili svoj prihod, opisali svoje delo, navedli cene in svoj naslov v mestu ter povabili me- ščane, naj si pridejo ogledat priložnostno raz- stavo in se dajo upodobiti. V začetku julija 1842 je pripotoval v Ljub- ljano dunajski dagerotipist Johann Bosch. Bil je na poti v Italijo, zato se je ustavil le za ne- kaj dni. Na ogled je imel posnetke arhitektu- re in pokrajin, predvsem pa portrete. Začasni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 105 ^ atelje si je postavil v Poštni ulici, ki je bila takrat ob stari ljubljanski pošti, na mestu, kjer stojita danes Nama in Kino Komuna, ob Tomšičevi ulici. Cene za portret pa so bile naslednje: posameznik je dobil sliko za 5 gol- dinarjev, za več oseb na isti sliki pa je do- plačala vsaka nadaljnja portretirana oseba po 2 goldinarja. Katalog razstave zgodnje štajerske fotogra- fije v Gradcu leta 1979 omenja Bosclia (tudi Poscha) kot dagerotipista, ki je zapustil sled z Oglasi in slikami. Delal je s tedaj najboljšo kamero na svetu, z Voigtländer j evo, za kate- ro je skonstruiral leče prof. Petzval. Na svoji turneji se je ustavil v Gradcu, Zagrebu, v Ljubljani in v Trstu, od koder se je vrnil do- mov. Za nas je zelo zanimiv podatek, da je Bosch sodeloval na prvi razstavi Fotografske- ga združenja na Dunaju leta 1864 in da je v katalogu te razstave navedena slika z naslo- vom »Izvir Ljubljanice pri Vrhniki«. Odprto ostane vprašanje, ali izvira ta posnetek še iz njegove poti v času dagerotipije ali pa je po- zneje ponovno potoval skozi Slovenijo in po- snel izvir Ljubljanice na stekleno ploščo. Na redkih dagerotipijah, ki so še ohranje- ne pri nas, nismo našli imena Bosch, pač pa imeni tržaškega fotografa F. Ramanna in ne- kega Burovicha. Težko je reči, kdaj bi ta dva potovala skozi naše kraje. Tudi fotografije imajo svoja pota. Ljubljančani so se dali lah- ko slikati v Trstu, na Dunaju ali kje drugje. Dagerotipije so lahko prispelev v Ljubljano tudi po sorodstvenih ali pozneje po zbiratelj- skih poteh. Tako je družina ljubljanskega le- karnarja dr. Piccoli j a hranila lepo dageroti- pijo, portret starih staršev iz Trsta. Ta slika prav gotovo ni nastala v Ljubljani. Vsi časopisni oglasi med leti 1842 in 1850 nam niso znani, verjetno pa v tem času ni potovalo skozi Ljubljano veliko dagerotipi- stov, sicer bi bila slikovna zapuščina kaj več- ja. Tudi ni znano, da bi se kateri od teh no- vih umetnikov s svojo kamero obskuro za stalno naselil v našem malem mestu. V petdesetih letih pa sta se potem le poja- vila v Ljubljani dva tujca, ki jima je bilo na- še mesto všeč. Arhivski viri in časopisni ogla- si nam povedo marsikaj zanimivega o obeh možeh. To sta bila slikar in dagerotipist Lo- renz Krach (1815—1869) ter galanterist, knji- govez in priložnostni dagerotipist Emil Dzim- ski (1824—1863). Krach je pripotoval v Ljubljano marca 1850 in objavil naslednji oglas: »Podpisani imam čast, da se med svojim bivanjem tukaj najlepše priporočam za izdelavo dagerskih portretov tako barvnih kot črnobelih in to po Znamenita Voigtländerjeva kamera, s katero je Dunaj i zaslovel po svetu že v začetnih letih dagerotipije. Po ^ zunanjosti spominja na daljnogled. Ohišje je bUo iz kovine. S takšno kamero je pripotoval v Ljubljano 1. 1842 J. Bosch. Za Puharja je bUa ta kamera mnogo predraga. Ostal je pri leseni kameri s preprosto enoj- no lečo, brušeno iz navadnega stekla najnovejšem postopku; jamčim za najpopol- nejšo sličnost in trajnost slik s pripombo, da napravim upodobitev enako dobro pri oblač- nem in deževnem vremenu kot pri sončnem siju. Cene so za družinske slike 5 do 8 fl. C. M., posamezni portreti pa od 3 do 6 fl. Por- tretiranje poteka od 9. do 12. ure in popol- dan od 14. do 15. ure. L. Krach, slikar iz Mün- chna.« Krach se je čez nekaj let ponovno vrnil v Ljubljano. Svoje portretiranje je priporočal z oglasi avgusta in septembra 1855. Zanimivo je, da ne govori več o dagerotipiji, temveč o fotografiji. Različni fotografski postopki, zna- ni kot dagerotipije, talbotipije oz. kalotipije, so se tedaj že umikali skupnemu imenu foto- grafija. Možno pa je tudi, da je Krach že de- lal slike po novem postopku, ki je izviral iz leta 1851 in je bil v osnovi izum angleškega kiparja F. Scotta Archerja. Ta se je poslužil steklene plošče in kolodija kot prosojnega le- pila za občutljivi kemični nanos, kajti ravno lepilo je bilo dotlej poseben problem. Osvet- ljena plošča je postala negativ in odprta je bila možnost za poljubno število pozitivnih slik, kopij na papir, ki si ga je fotograf sam pripravil. Postopek je bil lažji in cenejši ter »rodovitnejši« kot dagerotipija. Vendar je zahteval od fotografa še vedno veliko znanja in spretnosti. Fotograf si je moral pripraviti iz steklene plošče in kemikalij ploščo na me- stu, kjer je slikal, vložiti v kamero še mokro ploščo, da je ohranila občutljivost za svetlo- bo. Po osvetlitvi oziroma slikanju je moral zopet ploščo takoj razviti Ln jo posušiti. Nato je kopiral motiv s plošče neposredno na pa- pir v sončni svetlobi. Takšno zahtevno slika- nje je ostalo v veljavi tja do leta 1880, ko so se mokre plošče umaknile tovarniško izdela- nim suhim ploščam. Te so olajšale fotografi- 106 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 ranje do takšne mere, da je postalo dostopno tudi amaterjem. Vse to je dobro omeniti, da bomo lažje ra- zumeli in pravilneje presojali delo zgodnjih ljubljanskih poklicnih fotografov. Kolodij je leta 1867 opisal dr. Bleiweis kot strelni bom- baž, ki je raztopljen v vinskem cvetu in etru, primeša pa se jodkalium in bromkalium. Vin- ski cvet in eter izhlapita, na stekleni plošči pa ostane tenko prosojno lepilo s kemikali- jami. Iz Krachovega oglasa leta 1855 ni jasno, ali je delal že po tem novem postopku. Zato tu- di ne vemo, kdaj so se pojavile v Ljubljani prve slike po kolodij skem postopku. Krach se je nastanil pri svojem prvem obi- sku v hotelu pri Avstrijskem dvoru. Hotel je bil v zgradbi, ki je postala od leta 1855 Mahrova trgovska šola ob sedanjem živilskem trgu. Ob svojem drugem obisku, 1855, pa se je Krach nastanil v Virante vi hiši na Šentja- kobskem trgu, kjer je bila znana gostilna, združena s kavarno in prenočišči. Prvotni ateljeji vseh potujočih fotografov so bili ve- činoma v gostilnah ali hotelih, kjer so našli fotografi ne le hrano in prenočišče, temveč tudi prve stike z naročniki slik. Krachova življenjska pot do prihoda v Ljubljano bi nam ostala skrivnost, če ne bi imeli takrat pedantne policijske direkcije, ki je za vsakega tujca zvrtala podatke skozi dru- ge mestne policije vse do rojstnega kraja pri- šleca. Tako je ohranjen za Kracha v Zgodo- vinskem arhivu Ljubljane lep kupček aktov. Doma je bil iz okolice Schöngaua na Bavar- skem (naselje Steingaden), se šolal v Miinch- nu, potoval kot slikar in dagerotipist skozi Salzburg (1846) v Celovec (1849), nato ponov- no v Ljubljano, kjer naj bi bil tudi leta 1854 in ostal do 1855. Imel je dobre moralno poli- tične ocene. Drugi del zgodbe hranijo matič- ne knjige. Krach se je v Ljubljani poročil s Karlovčanko Rozalijo Gajdič (Gaidich) in do- bil decembra 1857 hčerko Viljemino. Pozneje je prijavil fotografsko obrt, ves čas pa je ohranil naziv »slikar in fotograf«, čeprav nam o njegovi slikarski dejavnosti ni znanega prav nič. Emil Dzimski (1824—1863), ki so mu pisali občasno ime tudi kot Dzimsky, je bil doma iz Koeslina v Prusiji, sedaj Koszalina na Polj- skem. Ze leta 1851 je zaprosil v Ljubljani za obrtno dovoljenje za kartonažne in usnjene izdelke. Magistrat mu je prošnjo zavrnil. Na- to je Dzimski vložil rekurz z obširnimi po- datki in pojasnilom, da ne sega v pravice ljubljanskih knjigovezov, ker izdeluje drob- ne luksuzne predmete; da mu Ljubljana uga- ja zaradi ugodne lege za trgovanje s Hrvat- sko, z Italijo in Orientom; prilaga potni list, spričevalo o poštenosti, obrtno spričevalo in zagotovilo, da ima 600 goldinarjev kapitala. Šele februarja 1854 je postal Dzimski s slo- vesno zaprisego v Ljubljani avstrijski držav- ljan s pravico, da opravlja svojo obrt v tem mestu. Ohranjen je protokol s pričami, Dzim- ski se imenuje galanterist in knjigovez, o da- gerotipiji ali fotografiji pa ni bilo besede. Toda že dve leti prej, 1852, je dal Dzimski v Laibacher Zeitung oglas: »Dagerotipije — portrete, po najnovejši in najboljši metodi iz- deluje podpisani v Gledališki ulici 9. —• Emil Dzimski, galanterist, knjigovez in dageroti- pist« Ta oglas je dobil zanimivo dopolnilo v istem časopisu, ko Dr. K. poroča med lokal- nimi novicami; »Imeli smo priložnost videti več dagerotipskih portretov, ki jih je naredil tukajšnji galanterist in knjigovez Emil Dzim- ski, pred alejo Zvezda, ki jih lahko priporo- čamo v vsakem pogledu kot uspele, zelo do- bro izvedene. Ker so tudi cene teh slik raz- meroma nizke, ni dvoma, da bo g. Emil Dzim- ski, posebno sedaj v času sejma, deležen prav številnega obiska.« Zanimiv je tudi oglas, ki ga je objavil Dzimski leta 1855 kot pojasnilo potrošnikom, ki bi se zanimali za njegovo galanterijo. Iz- Podobno kot vsi drugI poklicni fotografi je imel Ernest \ Pogorele na hrbtni strani svojih fotografij, lepljenih na karton, svoje ime kot dokaz avtorstva. Podatki ' in tisk so bili sprva zelo skromni, nato pa vedno bo- gatejši, kar nam v določeni meri olajša datiranje slik ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1071 deluje: stenske torbice, pisemske mape, po- sebne torbice za ure, pipe in pisma, dalje de- narnice in doze za cigare, kar je razstavljal celo na pariški industrijski razstavi... Fotografije v tem oglasu ne omenja, oprav- ljal jo je le priložnostno kot postransko de- javnost. Toda bila je lepo skladna z njegovim knjigoveško galanterijskim delom, saj so bi- le dagerotipije kot slike na posrebreni plošči zelo občutljive, zato jih je bilo treba zaščititi, s steklom, spraviti v škatlice, ki so bile vča- sih prav luksuzno izdelane, ali vsaj zaščititi in olepšati sliko s podlago in okvirom iz kar- tona, usnja ali blaga. Dzimski ni v svojih oglasih razodel, ali dela prave dagerotipije po novejšem postopku ali pa je že uporabljal ko- lodijski način: steklo in papir. Krach in Dzimski sta bila torej priložnost- na ljubljanska fotografa, ki po sedaj znanih podatkih krijeta petdeseta leta ljubljanske ¦ fotografije. Le s skrbnim iskanjem in prever- janjem bi lahko ugotovili, če segajo katere od ohranjenih fotografij k njunim imenom tja v čas pred letom 1860. Vse naštete ljubljanske fotografe med leti 1842 in 1860 je s svojim pomenom daleč pre- kosil Janez Puhar (1814—1864) kot pionir slo- venske fotografije in kot izumitelj lastnega postopka fotografiranja na steklene plošče. Rodil se je v Kranju in tam je tudi umrl. Službena pota so ga vodila po številnih slo- venskih krajih, kjer je ob rednem delu raz- vijal svoj izum in ga po vedel do mednarod- nega priznanja, z omejitvami in razočaranji, ki jih poznajo večinoma vsi izumitelji. Dagerotipijo je obvadal Puhar že zelo zgo- daj, verjetno že leta 1840. Nakupil si je po- trebnih naprav in prebrodil je začetne neu- spehe, je poročal leta 1859 njegov prvi bio- graf Jurij Jarc, ki je Puharja osebno obiskal. Potem je Puhar prišel na drugo idejo in za-" čel je iskati svojo lastno pot v fotografijo, ce- nejšo in lažjo od dagerotipije. Prva poročila o tem smo dobili že leta 1841 iz Metlike, nato 1843 iz Ljubna na Gorenjskem, kjer so mu že leta 1842 uspele lepe slike na steklo, pro- sojni negativi, ki so postali s temno podlago pozitivi. Mednarodno uspešen je postal Pu- har v začetku petdesetih let. Dunajska aka- demija znanosti je objavila njegovo poročilo s kratkim opisom (1851), udeležil se je z uspe- hom Velike londonske razstave (1851), svoje slike na steklu je poslal tudi na industrijsko razstavo v New York (1852). Največji uspeh je dosegel Puhar v Parizu, kjer ga je Narod- na akademija za poljedelstvo, manufakturo in trgovino sprejela za svojega člana in ga z diplomo, ki je še ohranjena, imenovala za iznajditelja fotografiranja na steklo (1852). Puhar j ev postopek je bil originalna rešitev problema, vendar je ostal dolgo časa uganka vsem poznejšim raziskovalcem njegovega de- la. Z novo hipotezo o sorodnosti med Puhar- jevim postopkom in časovno poznejšo amfiti- pijo oziroma ambrotipijo smo verjetno ta problem pravilno rešili. Tu se omejimo le na vprašanje, zakaj omenjamo Puharja med ljubljanskimi fotografi, ko gre vendar za šir- ši značaj njegovega pionirskega dela. Janez Puhar je obiskoval gimnazijo v Ljub- ljani in tu mu je bil za mentorja izkušeni profesor Kersnik. Pri njem je mladi Puhar lahko eksperimentiral, kot pripoveduje J. Jarc. Tu si je razvil tisto sposobnost in ve- selje, ki sta ga vodili kmalu potem v dage- rotipijo in v lastne poskuse novega postopka. Ernest Pogorele, Učenke uršullnske šole v Ljubljani. Okr. 1868. Primer skupin- skega portreta. Med dekleti naj bi bila tudi Ana Diet- lein, ki so jo povezovali s Tavčarjevo novelo »Soror Pia« (vitko dekle lepega obreza, prva z desne v prvi vrsti 108 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Iz Ljubljane je Puhar prejemal časopise in literaturo o fotografiji. Ljubljanska Carniolia, Illyrisches Blatt, Novice in Laibacher Zeitung pa so objavljale ali Puhar jeva poročila ali pa poročila drugih, ki so pisali o njegovih uspe- hih. Posebno zanimivo je, da se je Puhar leta 1849 obrnil neposredno na društvo prijateljev znanosti v Ljubljani, da bi mu zagotovili prvenstvo, prioriteto njegovega izuma foto- grafiranja na steklo, kar so imenovali hyalo- tipijo (slike na steklo) oziroma svetlopis. Ljubljanski znanstveniki, večinoma nara- voslovci, so pod vodstvom Schmidta zelo spoštljivo razpravljali o novi umetnosti in zadeva je našla v časopisih zelo pozoren od- mev. Našo posebno pozornost vzbuja danes Puhar j ev predlog, ki ga je dal ob tem sestan- ku Ljubljančanom: Puhar je pripravljen iz- delati svoje svetlopise po naročilu, ta naro- čila pa sprejema za Puhar j a Ljubljančan Jen- ko iz Čevljarske ulice 2. Ni znano, ali so Ljubljančina naročili kaj posnetkov ali ne. Verjetno pa so bili ljub- ljanski znanstveniki v zadregi, kako zagoto- viti Puharju prioriteto izuma. Ne vemo, če je sledilo kaj drugega kot javna objava v časo- Ernest Pogorele, Portret Josipa Nollija v sokolski uni- formi. Narodrü muzej v Ljubljani pisih, kar nam pa pomeni še danes pomem- ben dokaz o Puharjevem delovanju. Ljubljana je bila tudi pozneje pozorna do Puhar j a in je vsaj občasno skrbela, da ni utonil v pozabo. Spomnila se ga je ob njego- vi smrti 1864, okrog trideset let pozneje pa sta dr. Lampe in kustos Müllner pisala o Pu- harju precej obširno, prvi v Domu in svetu, drugi v Argu. Narodni muzej v Ljubljani ima zasluge, da se je ohranilo vsaj nekaj primer- kov Puharjevih izvirnih slik, kar je velilia dragocenost že kot dokazno gradivo za izu- miteljevo delo. Puharjeva ulica v Ljubljani (od 1923) in še marsikatera objava je ohrani- la Puhar j evo ime živo in spoštovano v Ljub- ljani vse do današnjih dni. Puhar je bil odličen človek, vztrajen znan- stvenik, toda samotar, ki ni imel učencev. Prehitel ga je svetovni razvoj fotografije, ki ' je imel za seboj močnejši znanstveni in ii- nančni potencial. Prehitela ga je tudi bolezen, ki je bila pravo gotovo vsaj delno posledica kemičnih eksperimentov. Ko je Puhar umrl, je bila Ljubljana že sredi novega fotografske- ga razvoja. Prva faza ljubljanske fotografije je bila z dagerotipisti in s Puharjevimi svet- lopisi končana. ZLATA DOBA LJUBLJANSKE FOTOGRAFIJE (1860—1870) Šestdeseta leta pomenijo za Ljubljano politično in gospodarsko zanimivo desetletje, ki je prineslo po zlomu absolutizma večjo de- mokratizacijo javnega življenja. To je bil čas županovanja uglednega Ambroža in borbenega dr. Coste, čas narod- nega prebujanja, ustanovitve Južnega Soko- la, tabora v Vižmarjih, čas izmeničnih volil- nih zmag in porazov v narodnostno mešani Ljubljani. Ob vsem tem dogajanju pa si je mesto prizadevalo za svoj gospodarski in ko- munalni napredek z urejanjem mestne raz- svetljave (plin), fijakarskega reda, kanaliza- cije in tlakovanja in še marsičesa, kar je od- sevalo želje meščanov in možnosti občinske blagajne. V ta razgibani čas Ljubljane, ki je štela te- daj nekaj nad 20.000 prebivalcev, so se ujeli odmevi novih smeri svetovne fotografije. Iz- boljšani kolodijski postopek, ki smo ga že prej opisali, se je hitro širil po Evropi, z njim pa se je pojavil čisto nov poklic: fotograf. S poklicnimi fotografi so dobila mesta stalne fotografske ateljeje, na vidnih mestih pa iz- ložbene omarice z najlepšimi fotografijami. Fotograf je postal novi portretist meščanov in okoličanov. Bil je obenem reporter izrednih dogodkov in slavnosti, vnet, a še precej ne- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1091 roden s svojo kamero na stojalu, ki so ji rekli kar »mašina«. Narodnostno je bil že opredeljen, vendar brez ostrine. Vključil se je v politični in kulturni ritem mestnega živ- ljenja in dobil svoj socialni položaj kot obrtnik in umetnik hkrati, kajti novi avstrij- ski obrtni zakon iz leta 1859 je vključeval v svoje okrilje tudi fotografe. Ko se pojavi nov poklic, nastane kmalu vprašanje prestižnega pomena: Kdo je bil prvi predstavnik novega poklica? To vpra- šanje je bilo za Ljubljano toliko pomemb- nejše, ker je šlo za dilemo: ali je bil tujec ali domačin? Z veseljem lahko povemo, da je bil prvi ljubljanski poklicni fotograf mladi Ljubljan- čan Ernest Pogorele (1838—1892), sin gimna- zijskega profesorja Ivana Pogorelca, ki je bil častni meščan Ljubljane. Ko je bilo Ernestu 19 let, je postal magistratni uradnik-priprav- nik, toda že naslednje leto, 1858, je prosil za razrešnico in jo tudi dobil s priznanjem za pridnost in solidno vedenje. Verjetno se je Pogorele že tedaj zanimal za fotografijo, kaj- ti 12. septembra 1859 je bil uradno vpisan kot fotograf v knjigo obrti na ljubljanskem ma- gistratu. Ta debela knjiga je še danes zani- miv primer arhivskega vira za ljubljanske obrti. Razen Pogorelca najdemo za šestdeseta leta vpisanih še nekaj drugih fotografov. Fotografsko obrt sta prijavila tudi galan- terist Emil Dzimski, pred njim pa slikar Lo- renz Krach, toda Ernest Pogorele ima najsta- rejši datum vpisa. Sloves prvega ljubljan- skega fotografa si je Pogorele zavestno ohra- njal in ta zavest je bila tudi v Ljubljančanih, kajti ob Pogorelčevi smrti leta 1892 je »Slo- venec« zapisal, da je bü Ernest prvi ljubljan- ski fotograf. Dzimski in Krach sta nastopila v Ljubljani pred Pogorelcem, njuna fotografija pa se je štela za stransko dejavnost. Ateljeja sta vo- dila le malo časa, kajti Dzimski je umrl že leta 1863, Krach pa 1869. Obrt sta prevzeli vdovi Jožefa Dzimski in Roza Krach; s po- močniki oz. poslovodji sta uspešno nadalje- vali fotografsko delo. Nekaj fotografov je bilo v šestdesetih le- tih v Ljubljani le začasno, vendar so pustili za seboj dobro sled in po svoje so prispevali k živahnemu fotografskemu utripu tistega ča- sa. Danski fotograf Peter Christensen je ostal v Ljubljani morda največ eno leto (1862/63), enako tudi Kari Alkier (izg. alkir), ki je bil pristojen v Plzen, v Ljubljani pa je bil leta 1863 in 1864. Svoj atelje je imel v Fischerje- vi hiši na Kongresnem trgu. Tega je prepustil popotni fotograf in j i Mal vini Norden, ki je Hrbtna stran fotografij iz ateljeja fotografa Lovrenca Funtka, ki je imel svoj stekleni atelje blizu Zvezde bila dobro podkovana v svoji obrti, zato jo je policijska direkcija pustila pri miru, čeprav je prišla v mesto brez dokumentov. Bila je prva ljubljanska fotograf in j a in nekaj ohra- njenih portretov dokazuje, da so jo obisko- vale predvsem meščanke. Leta 1864 se je vpisal v obrtno knjigo na ljubljanskem magistratu popotni fotograf Josef Diwischovsky iz Temešvara. Sprva je prikazoval s posebno vrtljivo napravo stereo slike raznih krajev in mest. Te predstave je imel v Zvezdi, v paviljonu. Potem je začel s fotografiranjem in bil je zelo delaven. V me- stu je ostal do konca leta 1865, ko se za njim izgubi vsaka vidnejša sled. Atelje je imel na Kongresnem trgu. Kot bomo še omenili, je bil v dobrih odnosih z zgodovinarjem P. Radi- csem. Med najzgodnejšimi fotografi slovenskega rodu sta bila vpisana v Ljubljani še dva za- nimiva moža. Lovrenc Funtek (1831—1874) je prijavil fo- tografsko obrt leta 1865, doma pa je bil iz Mengša. Po nekih vojaških dokumentih je bil rezervni topovski voznik. Po ustni tradiciji naj bi bil Funtek fotograf tudi v Mengšu in 110 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 na Homcu. Njegovo podobo nam je ohranil na majhni fotografiji Dzimski, če drži pripisano ime na hrbtu slike »fotograf L. Funtek«. To je eden izmed redkih primerkov upodobitve naših najzgodnejših fotografov. Funtek je bil zelo prizadeven fotograf, ohranjenih je lepo število portretov iz njegovega ateljeja na Gradišču (ob Kongresnem trgu). Mož pa je bil izredno senzibilen. Huda depresija z nekim razočaranjem ga je spravila v smrt. Zdravniški zapisnik je zelo spoštljiv, ome- njen pa je ciankalij, ki so ga fotografi upo- rabljali sicer kot nujno kemikalijo pri izdela- vi slik. Ime ljubljanskega fotografa Jožeta Zalarja (1843—1882) je tesno povezano z imenom nje- govega očeta, lastnika Hotela Slon v katerem je imel fotograf svoj atelje, ki je prešel poz- neje v druge roke. Zalar (pisano Saler ali Sai- ler) je prijavil fotografijo leta 1867. Na mno- gih portretih najdemo navedbo z imenom njegovega sodelavca »Salier & Knesevič«. Knezevič se je rodil na Dunaju in možno je,. Kari Alkier, Portret Henrika Coste (1799—1871). Fo- toteka ZALj. — Osvetlitev je bila razmeroma dolga, zato je drža portretiranca trda in skorajda nerodna. Kljub temu imajo fotografije tistega časa ob doku- mentacijski vrednosti tudi svoj poseben likovni čar da je uvedel Zalarja v umetnost fotografije, kot so jo poznali dunajski ateljeji. Sicer pa je bil Zalar tenkočuten za likovne vrednote, saj je bil kaligraf in tudi sicer zelo razgledan in nadarjen fant. Se neko izjemo najdemo med ljubljanski- mi fotografi tistega časa. To je bil slikar Franz Kurz von Goldenstein. Skupaj s svojim sinom Teodorjem je prijavil fotografsko obrt leta 1864, toda le v omejenem obsegu. Za foto- grafijo je bil Teodor kvalificiran, z očetom pa sta uporabljala fotografsko tehniko predvsem za razmnoževanje slikarskih del, da sta jih imela na prodaj v poljubni količini in po zmerni ceni. Leta 1867 se je Goldenstein z družino odselil v Gradec. Tu in tam najde- mo še kakšno njegovo fotografsko repro- dukcijo likovnih del, npr. Vodnikov in Pre- šernov portret. Število ljubljanskih fotografov je bilo v šestdesetih letih kaj skromno. Toda njihova živahna dejavnost, konkurenčnost in vnema za vse novo je našla dovolj javnega odmeva in priznanja. V svoji borbenosti so dosegli celo spremembe nekaterih uradnih predpisov. Nad javnim življenjem je bedelo strogo oko policijske direkcije, ki je izvajala kontrolo nad popotnimi obrtniki, izvajala določila obrtnega zakona (1859) in zakona o tisku (1862). Fotografijo so šteli sprva pod strožje predpise koncesionirane obrti, za katere je bilo potrebno dovoljenje. Fotografi pa so končno dosegli, da je ministrstvo na Duna- ju leta 1864 uvrstilo fotografijo med proste obrti, za kar je zadoščala samo prijava. O tem so bili obveščeni ljubljanski fotografi s po- sebnim dopisom, ki ga je prejela deželna vlada in nato magistrat. Določbe o tisku pa so ostale glede fotografije še naprej v veljavi. Razen besede je veljala tudi slika za pogojno nevarno sredstvo, ki bi lahko škodilo morali in politiki. Fotografi so bili dolžni oddajati dolžnostne izvode svojih posnetkov, kar je pomenilo dodatno finančno breme. Zanimiv primerek je ohranjen v NUK v Ljubljani, kjer je shranjena večja slika tabora v Viž- marjih v ovitku, na katerem je napisano »Pflichtexemplar« z imenom E. Pogorelca. Pozneje so fotografi dosegli, da za njihove slike predpis o dolžnostnem izvodu ni več veljal. Dotedanji izvodi, ki jih je imela oblast, pa so bili oddani knjižnicam. Policijska direkcija je leta 1863 pozvala ljubljanske fotografe, naj prijavijo svojo obrt. Akte o sposobnostih in vedenju fotografov so si izmenjali policija, deželna vlada in ma- gistrat. In tako smo dobili po zaslugi policije zopet dobre podatke o ljubljanskih fotogra- fih. Magistrat je poročal deželni vladi o Po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 111 gorelcu: »Njegova prizadevnost za napredek te umetnosti ga je naredila za najbolj iskane- ga v tej stroki; k temu je veliko pripomogla njegova solidnost in dobro zadržanje.« S tem je dobil naš fotograf odlično priznanje za svojo umetnost in osebno poštenost. In kar se lepo sliši: magistrat ni uporabil besede obrt, temveč umetnost. Precej podatkov o uspešni dejavnosti ljub- ljanskih fotografov nam je ohranil Peter Ra- disc s svojimi drobnimi objavami v »Trigla- vu« leta 1865. Ta kronist in zgodovinar je bil zelo naklonjen fotografiji, kar se je poznalo tudi v njegovem uredniškem delu. Omenili bomo le nekaj njegovih novic, ki so večkrat tudi likovne ocene slik. Člani Južnega Sokola so se septembra 1865 dogovorili za skupno fotografiranje, ki mu je sledil izlet. Kmalu je Triglav poročal, da so Pogorelčeve fotografije »neskončno« dobro uspele. Skupina Sokolov je slikovita, razen tega pa tako ostra, da pridejo do izraza tudi najmanjši detajli, npr. trak pri zastavi. Vsaka od 72 glav je jasno spoznavna. Tako je ured- nik pohvalil sliko in mojstra. Septembra je fotografiral skupino desetih Sokolov Diwischovsky, ki je sliko razstavil v svoji omarici na Kongresnem trgu, na fasa- di gledališča. Radics je ocenil Sokole v lepo se jim prilegajoči telovadni noši: slika, vred- na ogleda, vzbuja vtis plastičnosti zaradi po- srečene grupacije, lepih poltonov in ugodne osvetljave. Kako kratka in karakteristična ocena fotografske slike! Maja 1865 je bila na prostoru pred šentpe- trsko vojašnico v Ljubljani velika vojaška slovesnost (danes je na tem prostoru Otroš- ka klinka). Šlo je za slovesno izročitev novih polkovnih zastav vojakom, ki so bili večino- ma doma z Moravskega. Prizadevni fotograf Diwischovsky je naredil 8 posnetkov, ki so mu vsi dobro uspeli. Radics, ki je poročal o slavju, je zapisal, da so te fotografije odlična ilustracija k poročilom in da so na razpolago tistim vojakom, ki jih želijo poslati za spo- min domov. Radicsev izvod ene teh večjih slik je v Narodnem muzeju, drugi motivi pa so se porazgubili. Velika škoda je, da nima- mo celega kompleta te reportaže. Avgusta 1865 je prejel Diwischovsky iz To- varne Voigtländer dva velika fotografska aparata za portretiranje skupin in doprsnih slik v polnaravni velikosti portretiranca. Pre- jel je tudi posebne leče za snemanje pokra- jinskih motivov in arhitekture. To naj bi mu pomagalo pri posnetkih za načrtovani album Kranjske. Motive na Dolenjskem in Notranj- skem je že posnel, poroča »Triglav«, odhaja v Kranj, kjer bo v Čitalnici pokazal svoje Emil Dzimski, Ženski portret (Ana Samassa). Okr. i 1862. Fototeka ZALj. Originalna upodobitev v malem : formatu je dokaz zelo solidne tehnične izdelave in i dobrega likovnega čuta j stereo slike, nato pa bo fotografiral Gorenj- sko. Oktobra je naredil Diwischovsky večji do- prsni portret igralca H. Penna, ki je v Ljub- ljani pripravil predstavo »Krst pri Savici«. Fotograf je razstavil ta portret v svoji oma- rici na gledališču. Novembra in decembra 1865 je Radics po- novno naj avl j al omenjeni album Kranjske, ki naj bi vseboval za posamezne kraje po eno sliko naselja, pokrajinske panorame ali na- rodne noše in sliko pomembnejšega zgodovin- skega spomenika. Slovensko in nemško bese- dilo naj bi bilo kratko in lahko razumljivo. Težava je bila predvsem z vprašanjem, kdo bo album založil. Se večjo težavo pa imamo danes, ko ne vemo, kam se je izgubil ob kon- cu tega leta Diwischovsky s svojim albumom vred. Nadvse zanimivo bi bilo, če bi našli kje vsaj tiste slike, ki so bile pripravljene za ta prvi, dobro zamišljeni fotografski album na- ših krajev. »Triglav« je v letu 1865 posredoval še dva zanimiva podatka. Februarja so bili na pro- daj pokrajinski motivi slikarja Marka Pern- harta (Bled, Kranj, Bohinj), pa ne v origina- lih, temveč v odlični fotografski preslikavi. Oktobra meseca pa je vabil v svoj slikarski 112i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 atelje prijatelje umetnosti Kurz von Golden- stein. Na ogled je imel kar 50 motivov Kranj- ske, vse to pa v fotografskih reprodukcijah. Nekaj Pernhartovih reprodukcij smo odkri- li v družinski zbirki dr. Mencingerjevih in te fotografije so res zanimivi, dobro ohranjeni primerki. Ko je »Triglav« utihnil s svojimi pogosti- mi poročili, so objavili tu in tam kaj zanimi- vega drugi časopisi, posebno Laibacher Zei- tung. V ateljeju Dzimski se je pojavila neka novost: kromof otografi je, portreti v barvi »ki zaslužijo pohvalo zaradi čistosti izvedbe, ži- vahnosti tona in izraza, v razmeroma veli- kem formatu. Dokazujejo, da Ljubljana tudi v svojih fotografskih izdelkih ne zaostaja za velikimi mesti.« Kolorirane portrete slavnih osebnosti, žanr- ske in pokrajinske motive, vse kot fotografi- je, je istočasno priporočal knjigarnar Gionti- ni, ki je zgolj kot posrednik fotografij in fo- tografskih albumov močno propagiral zani- manje za fotografijo. Giontini je že okrog leta 1860 priporočal fo- tografske reprodukcije umetniških del, ste- L. Krach — vdova, Portret deklice (Ana Zeschko). ] Okr. 1867. Fototeka ZALj. — zgoden primer zavestne uporabe stranske osvetlitve, plastičnosti in mehkega : modeliranja I reoskopske slike in neko prefotografirano sliko Bleda. Leta 1866 je propagiral foto- grafske albume čisto nove vrste, raznih veli- kosti za 25, 30, 50 in 100 slik. Med časopisnimi oglasi decembra 1866 je posebno zanimiva ponudba fotografa Lov- renca Funtka, ki je imel svoj atelje v Gra- dišču št. 30. »Kot posebno primerna božična in novoletna darila priporoča podpisani svoje fotografske posnetke — v nalašč za to prire- jenem, popolnoma novem steklenem salonu — točno in elegantno izdelane: ducat 4 fl., pol ducata 2 fl., posamezna slika stane 80 kr., druga kopija 35 kr.« Cene slik so prav zanimive. Po cenah mesa iz leta 1866 dobimo podatek, da je stala po- samezna fotografija približno toliko kot 2 kg prvovrstnega mesa. Vest o popolnoma novem steklenem salonu vzbuja željo, da bi podrobneje spoznali vse ljubljanske fotografske ateljeje. Tu se omeji- mo samo na trditev fotografa Rovška, ki je nastopil okrog 30 let pozneje s trditvijo, da je za kvaliteto slike bistvenega pomena difuzna svetloba, ki jo da stekleni atelje. V ateljejih pa niso delali samo mojstri, po katerih je nosil atelje svoje ime, temveč so imeli tudi sposobne pomočnike. Ze leta 1863 je objavil L. Krach v Novicah sledeče: »Pre- častitemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem po prijaznosti g. Angera iz Dunaja spre- jel v svojo umetno delavnico izvrstnega fo- tografa ...« Imena tega pomočnika ni sporo- čil, dunajski fotograf Angerer (ne Anger) pa je bil zelo znano ime. Skoraj dvajset let poz- neje je prevzel atelje Krachove vdove v na- jem njen pomočnik Matija Möhr, ki se je ob- činstvu priporočal z izjavo, da je zelo sposo- ben, ker je delal v velikih ateljejih. Fotograf Möhr je bil povezan s socialističnim gibanjem na Dunaju in v Ljubljani. Tako so bili foto- grafski ateljeji ne le posredniki likovnih vrednot, temveč tudi novih družbenih idej. Zunanjo podobo ulic in trgov so fotografi olepšali s svojimi razstavnimi omaricami, vsak atelje na svojem mestu. Diwischovske- ga smo že omenili, svojo izložbo slik je imel na gledališču, ki je pozneje pogorelo. Ta iz- ložba je vabila vse obiskovalce Zvezde, Kon- gresnega trga in gledališča. Krach je razstav- ljal svoje slike na Balzovi hiši v Gledališki ulici, to je na mestu, kjer stoji današnja Na- ma ob Wolfovi ulici. Leta 1865 je »Triglav« izrecno pohvali kvaliteto Krachovih razstav- Ijenah fotografij, posebno sliko »Lepa Kran- jica«. Vse fotografije tistega časa pa le niso bile umetnine. Pisec feljtona v Laibacher Zeitung »Bolehna fotografija« se je 1864 ponorčeval KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 113 iz nekateriii bledičnih portretov z ugotovit- vijo, da je zenit fotografije najbrž še daleč. Ljubljansko fotografijo so v šestdesetih le- tih poživljali tudi manjši dogodki, ki so našli javen odmev. Na razstavi umetnosti leta 1864 so bile na ogled fotografije gotskih oltarjev, svetlopisi, tako so poročale Novice. Leto poz- neje je obiskal Ljubljano dunajski fotograf Wallner in je vsaj začasno postal konkurenca za svoje ljubljanske kolege. Uredil si je lokal za fotografiranje v Novakovi hiši zraven Ka- zine pri Smalenvirtu. Leta 1867 je župnik Franc Horvat podaril Alojzijevišču fotografi- je spodnjeegiptovskih pokrajin. Zanimanje Slovencev za Egipt in Sudan je bilo takrat precejšnje, že zaradi Knobleharjevega mi- sijona ob zgornjem Nilu. Svojevrsten junak je bil Kristijan Pajer, ki je iz Ljubljane od- potoval v Trst, nato je kot slepi potnik v za- boju potoval z ladjo v Aleksandrijo, doživ- ljal avanture kot popotni fotograf v Palestini in dobil končno za nagrado cesarski prstan. Te zgodbe slovenskega fotografa je zanimivo popisal mnogo pozneje dr. Lampe v Domu in svetu. Ljubljanski poklicni fotografi niso bili de- ležni takšnih avantur, zato pa so doživljali v svoji Ljubljani skupno življenjsko veselje in tragiko, vsak po svoji usodi. 7. junija 1868 je bilo poročno slavje v Ho- telu Slon. Poročila sta se dva fotografa in si postala svaka. 25 letni Jožef Zalar si je iz- bral za nevesto prav tako 25 letno Ljubljan- čanko Barbaro Logarjevo. Edvard Rupnik, 33 letni fotograf, po rodu iz Vipavske doline, pa se je poročil s komaj 19 letno Zalarjevo se- stro Karolino. Ohcet je bila gotovo imenitna, le žal da poročne fotografije dveh fotografov vse do danes nismo našli. Samo 14 dni pozneje se je poročil v Ljub- ljani fotograf Friderik Engel, ki je bival pri Zalar j evih le začasno. Za ženo je dobil 23 letno Filomeno, o kateri najdemo v matični knjigi zapis, da je bila iz Tivolija pri Ljub- ljani. Tivoli je spadal pod Šiško in je bil last cesarja. Mesto Ljubljana ga je pod Costovim županovanjem oktobra 1865 odkupilo in po- stal je javna last meščanov, kar so šteli Co- sti za veliko zaslugo. Fotografija se je tako slučajno vezala s slikovitimi zgodbami, ki so se pletle okrog tega parka in zgradb. Leta 1866 so odprli novo gostišče v Švicarski hiši nad Tivolskim gradom in po časopisnem po- ročilu se je v jutranjih urah »razlila nepre- trgana reka ljudi proti novi kavini Meki.« Fotografska druščina v ateljeju Hotela Slon se je polagoma razkropila. Sodelavec Knezevič je 1874 umrl in Jožef Zalar je imel od tedaj na firmi izključno svoje ime. V ogla- Marko Pernhart, Kranj. Fotografsko razmnoženo sli- karsko delo, na prodaj v Ljubljani 1. 1865. Format 13,5 X 24 cm. Zasebna last sih je priporočal svoje fotografske storitve v ateljeju in zunaj pri strankah. Naštel je šte- vilne zvrsti svojega dela: fotografiral je sku- pine, pokrajino, živali, stroje, industrijske predmete v vsakem formatu, povečave do na- ravne velikosti, reprodukcije in slike, kolori- rane z akvarelnimi in anilinskimi barvami. Toda nadarjeni, likovno tenkočutni Zalar JQ vedno bolj hiral v pijači in na žalost svoje družine ter prijateljev ugasnil leta 1882, star 39 let. Mnogo obetajoči Zalarjev atelje je pre- šel v tuje roke. Od vseh ljubljanskih fotografov šestdesetih let se je najbolje, naravnost odlično držal Ernest Pogorele, ki je deloval v mestu okrog 30 let. Njegovo prvo obdobje je bilo polno elana in tudi uspehov. Najprej je imel atelje na dvorišču hiše v trikotu med tedanjo Ko- lodvorsko in Prečno ulico. Pozneje je imel delavnico v lastni hiši na tedanji Kolodvor- ski, nedaleč od Prečne. Sedanja mogočna zgradba RTV Ljubljane je potemtakem mo- derni in mogočni sosed kraja, kjer je stal skromni atelje prvega ljubljanskega poklic- nega fotografa. Spomin na Pogorelca se je do danes ohranil v ustni tradiciji družine kipar- ke Lize Hribarjeve na Prečni ulici. Fotografi iz zlate dobe ljubljanske fotogra- fije so naredili številčno največ slik v obliki portretov malega formata (vizitka), ki so bili nalepljeni na karton. Na hrbtni strani je bila. natisnjena firma — ime, naslov in kraj ate- ljeja. Zato nam je danes lahko sortirati te stare portrete po avtorjih. Med množico slik naletimo na majhne portretne umetnine, ki jih odlikuje skrbna tehnična obdelava in do- ber likovni čut. Ob zbledelih slikah najdemo sedaj že 120 let stare primerke v nasičeni, iz- virni črno vijoličasti topli barvi. To so bili plemeniti toni, lepši od sedanje navadne čr- nobele fotografije. Fotografije večjih formatov so bile nalep- ljene na kartonu, na hrbtni strani pa je bil , 114 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Fotografsko razmnožena upodobitev pesnika F. Pre- šerna. Takšne reprodukcije likovnih de] so bile v 60. letih zelo priljubljene Žig ali lično izdelana ovalna nalepka z ime- nom fotografa oz. ateljeja. Zal pa najdemo tudi slike brez podatkov, kot so originali iz leta leta 1865, na katerih so novomeški strel- ci, novomeška godba in garda. Kdo bi vedel, ali jih je slikal Pogorele ali Diwischovsky ali kdo drug v času, ko so imeli Novomeščani veliko slavje in so dobili v goste Južnega So- kola iz Ljubljane. Teh velikih fotografij je zelo malo ohran- jenih, objavljene pa so bile že velikokrat, tu- di v Kroniki, vendar ne vse. Omeniti kaže arhaično upodobljeno skupino deželnih po- slancev iz leta 1861, ki jih je posnel Pogorele na dvorišču starega liceja, če sklepamo po značilnosti arhitekture v ozadju. Tukaj je sli- kal Pogorele leto za letom skupine študentov, maturantov, teologov in posamezna poroči- la pravijo da je uspešno ujel tudi nad 70 glav. Ljubljansko strelsko društvo je prazno- valo leta 1862 svojo 300-letnico. Na strelišču je bila velika proslava. Poročevalec je zapi- sal, da je bil ob strelih iz topov edinstven po- gled na okrašeni prostor in zastave in da je g. Pogorele »fiksiral s svojo mašino« precej uspele fotografije. Danes nam ni znana niti ena sama od teh slik, ki bi pomenile drago-. cen primer naše najzgodnejše reportažno do- kumentarne fotografije. Leta 1864 je Pogorele fotografiral iz struge Grubarjevega kanala gradnjo novega kam- nitega Karlovškega mostu. Kljub sivini je dobro vidno ne le okolje, temveč tudi množi- ca delavcev, med njimi celo ženske. Leta 1869 so poročali, da je izdelal Pogo- rele doprsni portret neke takrat znane ljub- ljanske pevke (ime je časopisna novica za- molčala), in sicer v naravni velikosti. Za- ključek poročila se glasi: »V ta namen si je Pogorele nabavil drage aparate. Želimo mu uspeh. Takšne naprave so imele doslej le večja mesta: Trst, Gradec in Dunaj.« Vse ohranjeno slikovno gradivo zlate do- be ljubljanske fotografije, primerno obdela- no in urejeno, bi pomenilo zelo zanimivo fo- tografsko razstavo. Mestni muzej v Ljubljani je že sprejel ta predlog v svoj program in upamo, da ga bo lahko izvedel. Ob takšni razstavi ne bomo mogli mimo osebe dr. Jane- za Bleiweisa, ki je napisal Slovencem v Le- topisu Matice Slovenske za leto 1867 prvi strokovni članek o fotografiji z naslovom Ernest Pogorele, Portret dr. Janeza Bleiweisa. Narod- ni muzej v Ljubljani. — Bližlnskl portret z dobro izrisanimi detajli dokazuje, da je nastala slika potem, ko si je Pogorele 1. 1869 nabavil posebno portretno kamero. Dr. Bleiweis je Slovencem leta 1867 skrbno opisal fotografski postopek in veliko priljubljenost fotografije KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 115 »Kako fotografi delajo podobe«. Razen po- ljudnega, a podrobnega in strokovnega opisa optičnih in kemičnih zakonitosti postopka omenja dr. Bleiweis tudi likovne vrednote in socialni pomen fotografske slike. Posebno po- zornost pa služi slovensko izrazoslovje: ka- mera obskura je temničica, stativ je trinož- no stojalo, gorišnico povezuje z izrazom vne- tilna pika, kaseta je tružica za ploščo, fiksira- ti sliko na steklo pomeni prikleniti sliko, itd. V sedemdesetih in osemdesetih letih je za- čela zlata doba ljubljanske fotografije blede- ti. V mesto je prišlo precej tujih fotografov, portret je doživljal v Evropi dekadenco, mla- dostna zagnanost prvih poklicnih fotografov je opešala. V Ljubljani so začenjali čutiti po- sledice narodnostne napetosti med Slovenci in Nemci tudi fotografi, iz česar se je rodila diferenciacija, vidna v dvojezičnih naslovih nekaterih ateljejev v napisih na slikah. Ta- ko je bila ljubljanska fotografija od svojih začetkov do leta 1918 poseben barometer po- litičnih, gospodarskih in kulturnih razmer skromne prestolnice Kranjske, ki pa je želela j postati središče združene Slovenije. To so ; propagirali Fran Levstik, Miroslav Vilhar in vsi, ki so aktivno sodelovali v taborskem gi- banju. OPOMBA Ta zapis je poljuden povzetek znanstvene raz- iskave, ki vsebuje zelo številne navedbe virov in literature. Vsega ne kaže citirati, omejiti se le na nekatere citate pa ne bi bilo dosledno. Ver- jetno se bo našla možnost za samostojno publi- kacijo o zgodnji slovenski fotografiji, ki bo vse- bovala vse potrebne navedbe. VOLITVE V LJUBLJANI 1848—1918 VASILIJ MELIK V Času pred marčno revolucijo večina ljub- ljanskih prebivalcev ni bila narodnostno opredeljena. Večina je gotovo znala samo slovensko, nekateri so zraven tega lomili ne- kakšno nemščino, toda vsa kulturna in izo- bražena družba je bolj obvladala nemščino kot slovenščino, se je večinoma med seboj pogovarjala in dopisovala v nemščini, ne glede na to, ali je bil materinski jezik nem- ški ali slovenski. Skromno časopisje, ki je izhajalo v Ljubljani, je bilo do začetka Novic (1843) samo nemško. Nemški so bili uradi, nemške so bile skoraj vse šole. V ljub- ljansko družbo je začela prodirati nacionalna zavest, ki je rasla na eni strani iz slovenskega narodnega gibanja, na drugi strani pa iz nem- škega. Ti opredeljeni ljudje so bili v začetku zelo maloštevilni, toda bilo jih je vedno več. Opredelitev ni bila vezana na izvor ali ma- terinski jezik. Marsikateri izobraženi Slovenec se je čutil bolj navezanega na nemško kultu- ro in na tradicionalno hierarhijo jezikov kot pa na svojo materinščino. Mnogi se tudi niso mogli prav odločiti. Skušali so združevati oba svetova, nemškega in slovenskega, kar pa je bilo vedno manj mogoče. Omahovali so med obema in se bližali zdaj bolj temu zdaj bolj onemu. Velik del izobražencev, zlasti urad- nikov, je odklanjal oba nacionalizma, slo- venskega in nemškega, glede jezika pa je bil privrženec stare prevlade nemščine nad slo- venščino. Lipič je imenoval Ljubljano leta 1834 »najjužnejše mesto, kjer govorijo nemško«,' ko pa je aprila 1848 prišla kranj- ska deputaci j a na Dunaj, je grof CoUoredo v svojem nagovoru pozdravil Ljubljano kot slovensko mesto.^ Kot glavno mesto Kranj- ske, edine dežele s povsem prevladujočim slo- venskim prebivalstvom, je bila Ljubljana ne- kako vnaprej izbrana za središče slovenstva. Od začetka izhajanja Novic se je ta funkcija vedno bolj uveljavljala. Marčna revolucija 1848 je prinesla konec absolutizma, svobodo tiska, govora, zboro- vanj in društev, prinesla je v duhu zmagovi- tih liberalnih idej tudi prve moderne volitve. Prve volitve v Ljubljani so bile volitve v »od- bor, ki bo v imenu meščanstva razpravljal in dajal nasvete o potrebah in zadevah, ki so jih prinesle razmere sedanjega časa«. 20. marca je na prvi sestanek prišlo samo okrog sto ljudi, zato so izvedli volitve tako, da so vsa- kemu hišnemu posestniku (samo tem so dali volilno pravico) poslali na dom glasovnico, ki jo je bilo treba izpolniti s 24 imeni (toliko naj bi imel predlagani odbor članov). Prišlo je 720 glasovnic, ki so jih konec meseca slovesno prešteli. Največ glasov (502) je dobil graščak 116' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Franc Galle; nadpolovično večino so dosegli poleg njega še advokat dr. Maks Wurzbach (466), lekarnar Jožef Mayer (414) in trgovec Janez Baumgartner (378). Za izvolitev je za- dostovala relativna večina; zadnji izvoljeni je dobil 204 glasove. Med izvoljenimi je bil na dvajsetem mestu z 227 glasovi tudi dr. Janez Bleiweis. Meščanski odbor si je na prvem se- stanku 3. aprila izvolil Galleta za predsedni- ka.' Sodeloval je s starim predrevolucijskim magistratom, ki ga je vodil podžupan Gut- man. Za zastopnika Ljubljane na zasedanju deželnega zbora 6. aprila sta skupaj izvolila profesorja medicine na liceju dr. Janeza Zhu-" bra in advokata dr. Matijo Kavčiča. Tudi ce- ne kruha in mesa, ki so bile določene za vsak mesec naprej, so skupaj podpisovali zastopni-» ki magistrata in meščanskega odbora. Revolucija je prinesla prvi slovenski poli- tični program, Zedinjeno Slovenijo, ki je gotovo na skrivaj že prej živel v glavah in mislih nekaterih zavednih Slovencev. Prvi njegov organizator je bil koroški duhovnik Matija Maj ar v Celovcu, najpomembnejšo vlogo je igral potem krog Slovencev na Du- naju, prvi slovenski politični časopis (Slove- nija) pa je začel izhajati v Ljubljani, kjer je bilo, kakor na Dunaju, v Gradcu in drugod, ustanovljeno slovensko društvo. Pri volitvah v nemški parlament v Frankfurtu (maja), v kranjski deželni zbor in v ustavodajni av- strijski državni zbor na Dunaju (junija) si nemški in slovenski tabor še nista stala na^ sproti kot organizirani stranki. Morebiti je tudi revolucija kot prevrat dotedanjih vred- not obudila slovensko zavest, simpatije ali vsaj razumevanje slovenskega gibanja pri večjem številu ljudi, kot bi to pričakovali v mirnem času. V ljubljanskem slovenskem društvu je bil včlanjen marsikdo, ki se je pozneje opredelil za Nemca. Gotovo pa je bila večina Ljubljančanov še neopredeljena. Volil- no pravico pri frankfurtskih in dunajskih volitvah je imelo v Ljubljani 10 »/o prebival- cev: to so bili polnoletni »samostojni« moški državljani. Volitve so bile indirektne; naj- prej so volili volilne može, volilni možje pa potem poslanca. Frankfurtskih pravolitev se je udeležilo največ 48 "/o volilnih upravičen- cev, dunajskih pa 68 «/o. Pri frankfurtskih vo- litvah Slovenci niso nastopali enotno. Del je z abstinenco protestiral proti volitvam, kakor nam kaže primerjava volilne udeležbe. Del pa je na volitvah sodeloval, med njimi v Ljubljani Ambrož, ki je kot volilni mož gla- soval za grofa Auersperga, Kavčič, ki je gla- soval za trgovca Luckmanna, Bleiweis, ki je glasoval za zdravnika Rajmimda Melzerja in je bil tudi njegov edini volilec. Izvoljen je bil grof Auersperg (pesnik Anastasius Grün). Pri frankfurtskih volitvah Ljubljana ni voli- la sama, temveč skupaj z okolico in vrhniško dekanijo. Pri volitvah v državni zbor na Du- naju pa je bila Ljubljana volilni okraj sama zase. Za ljubljanskega poslanca je bil izvo- ljen advokat dr. Matija Kavčič, ki je potem v parlamentu zaradi narodnosti in njihove enakopravnosti nastopal zoper historične de- žele, v ustavnem odboru pa predlagal razde- litev države na narodnostne skupine s Slove- nijo kot eno izmed enot.* Ko je vlada zmagala nad revolucijo, se je najprej začelo prehodno obdobje, v katerem je veljala oktroirana ustava z datumom 4. marca 1849 in so bile izvedene številne re- forme. Tako je izšel tudi začasni občinski za- kon z dne 17. marca 1849, po njem pa naj bi deželna glavna mesta in okrožna mesta do- bila posebne statute. Takega je dobila Ljub- ljana 9. junija 1850. Z njim je bilo določeno, da ima Ljubljana tridesetčlanski občinski svet. Volilno pravico so dali moškim, v Ljub- ljano pristojnim avstrijskim državljanom, ki so plačevali v občini vsaj 5 gld direktnega davka (ali 8 gld dohodnine), inteligenci in vsem, ki so imeli naslov »meščana«. Volilne upravičence so razdelili v tri volilne razrede, od katerih je vsak volil tretjino (torej deset) občinskih svetovalcev. V prvi razred so uvr- stili častne meščane in tiste, ki so plačevali nad 80 gld davka, v drugi razred inteligenco in tiste z 20 do 80 gld davka, v tretji razred pa tiste, ki so plačevali manj kot 20 gld dav- ka, in »meščane«. Občinski svetovalci so bili voljeni na tri leta, vendar tako, da je bila vsako leto tret- jina nadomeščena z novimi izvoljenci. Za prvo in drugo leto je bilo določeno, da je ob- činske svetovalce, ki naj jim preneha man- dat, treba izžrebati, v naslednjih letih pa so avtomatično odpadali tisti, ki jim je pretekla triletna doba. Možnost ponovne izvolitve ni bila omejena; tako je bil Ivan Tavčar, advo- kat in pisatelj, izvoljen desetkrat zaporedo- ma in je bil občinski svetovalec s kratko pre- kinitvijo v letih 1910—1911, ko je bil občin- ski svet razpuščen, vse od leta 1884 do 1921, zadnjih deset let tudi župan. Občinske volitve so bile torej vsako leto, navadno meseca ap- rila. Volilnih upravičencev je bilo po določ- bah ljubljanskega statuta iz leta 1850 zelo malo: le 4«/o prebivalstva. Tako tedaj kot tu- di še pri Schmerlingovi volilni zakonodaji le- ta 1861 je veljalo načelo, naj bo volilna pra- vica čim ožja v »bogatih« predelih, tam, kjer se je plačevalo mnogo davkov, in širša v »rev- nih« predelih, tam, kjer je bila vsota davkov nizka. Cenz je bil najvišji v največjih mestih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 117 drŽave, v Ljubljani je bil nižji, vendar znat- no višji kot v drugih občinah kranjske deže- le. Po določbah iz leta 1850 je imel volilno pravico v »navadnih« občinah na Kranjskem vsakdo, ki je plačal 1 gld direktnih davkov, v Ljubljani pa je bilo treba plačati, kakor smo videli, 5 gld. Ce upoštevamo še to, da je bilo v razvijajočih se mestih vedno tudi re- lativno precej večje število delavcev, brezpo- selnih, revežev in drugih, ki niso plačevali nikakršnih davkov, kakor pa drugod, nam postane razumljiv nizek delež prebivalstva, ki je imel volilno pravico v Ljubljani ob pr- vih modernih občinskih volitvah v petdesetih in šestdesetih letih. Razlika med ljubljansko in splošno občinsko volilno pravico na Kranj- skem je ostala še dolgo: občinski zakon z dne 17. februarja 1866, ki je na Kranjskem na- domestil občinski zakon iz leta 1849, je raz- širil volilno pravico na vse, ki so že vsaj eno leto plačevali kakršenkoli direkten davek, volilno pravico pa je dal tudi ženskam dav- koplačevalkam. Ljubljana je uvedla žensko volilno pravico dvajset let pozneje (1887), vsi ljubljanski davkoplačevalci pa so postali vo- lilci šele trideset let pozneje (1898). Šele te- daj je bila ljubljanska volilna pravica izena- čena s splošno občinsko. Sistem iz leta 1850 je ohranil svoje bistve- ne poteze do leta 1910, čeprav je doživel spre- membe z zakoni 15. oktobra 1868, 5. avgusta 1887, 16. maja 1898. Volilna pravica je bila razširjena 1868 z določbo, da ni omejena sa- mo na tiste, ki so v Ljubljano pristojni, am- pak velja za vse, ki tu bivajo in plačujejo predpisane davke. Istočasno je bila odprav- ljena prvotna stroga določba iz leta 1850, da mora biti davčni znesek v preteklem letu v celoti plačan in da tudi v tekočem letu ne sme biti nobenih zaostankov. 1887 je bila da- na volilna pravica tudi ženskam, če so plače- vale predpisane davke: volilno pravico so si- cer imele, niso pa smele priti na volišče — za poročene je imel pravico glasovanja mož, za neporočene in vdove pa tisti, ki so ga za to pismeno pooblastile. Leta 1887 je bila vo- lilna pravica razširjena tudi s tem, da je bil določen nov enoten cenz 5 gld. Novo, še po- membnejšo razširitev je prinesla naslednja reforma leta 1898: volilno pravico so dobili vsi, ki so plačevali kakršenkoli direkten da- vek. Meja med volilnimi razredi je bila spre- menjena leta 1887: med prvim in drugim razredom je bila namesto dotedanjih 80 gld davka postavljena na 100 gld, meja med dru- gim in tretjim razredom pa je bila z 20 gld dvignjena na 25 gld, v obeh primerih je bila torej dvignjena za eno četrtino. Na prvi po- gled se zdi to zoženje volilne pravice, vendar pa je bila sprememba povezana z davčno re- formo osemdesetih let, ki je ukinila tretjin- sko in vojno doklado, ki je za uvrstitev v vo- lilni imenik navadno niso upoštevali, zato pa zvišala dotedanji »čisti« davek, tako da se je število volilcev povečalo, ne pa zmanjšalo. Med inteligenco, ki je imela volilno pravico, so v začetku (1850) šteli: državne, deželne in občinske uradnike, ki so od svoje plače ali pokojnine plačevali dohodnino, upokojene oficirje, duhovnike, ki so v občini samostojno opravljali župnijsko jurisdikcijo, doktorje vseh domačih fakultet, redne učitelje, pro- fesorje in predstojnike državnih, deželnih aii občinskih ljubljanskih šol. Te kategorije so so pozneje razširile in bolj natanko določile. Tako so med duhovščino dali volilno pravi- co članom knezoškofijskega stolnega kapitlja in v dušnem pastirstvu ali na javnih ljud- skih šolah, nazadnje (1910) tudi še v službi cerkvenih oblasti nameščenim duhovnikom vseh konfesij. Doktorjem so se pridružili po- oblaščeni civilni tehniki in rudniški inženir- ji ter tehniki, ki so opravili rigoroze na av- strijskih tehniških visokih šolah ter nazadnje (1910) tudi magistri farmacije, ki so opravili izpite na avstrijskih visokih šolah. Volilno pravico so dobili tudi učitelji, profesorji in voditelji vseh javnih šol v Ljubljani (ne le državnih, deželnih in občinskih). Ob tem šir- jenju volilne pravice se je večalo tudi število volilnih upravičencev. Po reformi leta 1868 se je dvignilo na dobrih 5 "/o, po reformi leta 1887 na 9 «/o, po reformi leta 1898 na 12«/o prebivalcev. Prve občinske volitve v Ljubljani so bile v prvi polovici oktobra 1850. 13. novembra je novi občinski svet izvolil za župana s 16 od 29 glasov Mihaela Ambroža, za časa re- volucije med kmeti naj priljubljene j šega mo- ža na Kranjskem, ki je bil tedaj v treh vo- lilnih okrajih izvoljen v dunajski parlament. Ambrož se je zavzemal za pravice slovenske- ga jezika, obenem pa je močno simpatiziral z dunajsko levico, vendar pa je (tako leta 1848 kot pozneje) v vseh konfliktih med meščan- stvom in delavstvom odločno nastopal proti delavstvu. Cesar Ambroževe izvolitve ni po- trdil »zaradi njegovega političnega mišljenja in zadržanja ter delno zaradi njegovih družin- skih razmer«.' Namesto njega so izbrali za žu- pana dr. Matijo Burger j a. Stranke ob teh vo- litvah še niso bile organizirane. Kmalu nato je bil uveden pravi absolutizem. Izvoljeni ob- činski svetovalci so ostali na svojih mestih tudi, ko so jim mandati že potekli, vse do ob- nove ustavnega življenja. Na mesta umrlih svetovalcev je moral občinski svet sam pred- lagati primerne naslednike, izmed katerih jih 118 , KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 je ministrstvo za notranje zadeve 1859 ime- novalo pet.^ Malo zatem je bilo absolutizma konec. 30. januarja 1861 je bil ljubljanski občin- ski svet razpuščen in razpisane nove volitve za drugo polovico februarja, torej mesec dni pred prvimi volitvami v novi deželni zbor, Letak za volitve leta 1861 v Ljubljani (zapuščina dr. E. H. Coste) kakor je bil uveden s februarskim patentom. Volilna pravica za deželnozborovske volitve je v Ljubljani obsegla prvi in drugi občinski volilni razred ter tiste volilce tretjega razre- da, ki so plačevali nad 10 gld direktnih dav- kov. Ljubljana je volila v deželni zbor dva poslanca. Ko so leta 1873 uvedli direktne vo- litve v dunajski parlament, je Ljubljana do- bila tudi v državnem zboru svojega poseb- nega poslanca. Volilna pravica je bila enaka deželnozborski, leta 1882 pa je bila držav- nozborska volilna pravica razširjena z zniža- njem cenza na 5 gld. V Ljubljani je torej za- jela vse takratne občinske volilne upravičen- ce (razen »meščanov«, ki so plačevali manj kot 5 gld davka). Dve leti potem je Kranj- ska sprejela isto določbo tudi za deželne vo- litve. Pozneje je bil cenz znižan na 4 gld (1895 za državne, 1898 za deželne volitve). V času do leta 1887 je bilo državnih in deželnih vo- lilnih upravičencev v Ljubljani le nekaj manj kot občinskih (90—95 "/o), razlika pa se je precej povečala, ko je bila v Ljubljani uve- dena ženska občinska volilna pravica; zdaj je bilo deželnih in državnih volilnih upravičen- cev le še 65—74*/o občinskih, od razširitve občinske volilne pravice na vse davkoplače- valce (1898) pa še manj. Tudi volitve v letu 1861 še niso bile stran- karske. Slovenski tabor se na deželnih volit- vah sploh ni pokazal z nobenim kandidatom in oba poslanca sta se v deželnem zboru opre- delila na nemško stran. Kandidatni listi za občinske volitve sta se deloma ločili po na- zorskih in osebnih pogledih svojih članov, toda veliko število kandidatov je bilo skupno. Za župana je bil izvoljen Ambrož, ki je ho- tel delovati v duhu slovensko-nemškega brat- stva in svobodoljubnih tradicij iz leta 1848. Poudarjal je, da je za »samostalnost na ustav- ni podlagi«, ki jo hočemo doseči, potrebno sodelovanje vseh narodov. »Podajo naj si... roke v spomin bratovske edinosti, naj cerna zemlja ... pokrije tudi staro sovraštvo, staro jezo, stare razpertije narodov in postane naj vsa prelita kri seme za pomlajeno svobodo!«.'' Mestni svet je bil za enakopravnost sloven- ščine in nemščine, vendar je izglasoval za jezik razpravljanja nemščino, ker vsi sveto- valci znajo nemško, se v nemščini laže izra- žajo in bo tako poslovanje lažje.^ Ambrož je hotel biti pravičen in blizu obema stranka- ma, toda v času vedno večjih konfliktov med obema narodoma se je zameril slovenski stranki. Umrl pa je prej, preden se je spor tako ali drugače razrešil (25. 4. 1864). Strankarske volitve so se začele v marcu 1862.« Tedaj in v naslednjih letih sta si stali nasproti slovenska in nemška stranka, ven- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 119 1 dar sta večinoma nastopali pod nevtralnimi imeni. Talco je leta 1865 kandidate postavljal »mestjanski odbor« na slovenski in »das bür- gerliche Comite« na nemški strani. Taki od- bori so postavljali na svoje kandidatne liste, da bi bile privlačnejše, tudi nekatere nasprot- nike. Tako so postavili Slovenci 1864 na listo svojega »odbora mestjanov« med desetimi kandidati kar štiri take, ki niso spadali v nji- hov politični tabor in so bili tudi na nemški kandidatni listi. Tako je bil od slovenskih štirih kandidatov v prvem volilnem razredu en sam slovensko usmerjen, trije pa so bili iz nasprotnega tabora. Naslednje leto so imeli Nemci med enajstimi kandidati tri slovenske, med njimi tudi Bleiweisa. Leta 1866 so Slo- venci postavili na svojo listo Kalteneggerja. Nekaterim volilcem je zelo prijalo glasovati »mešano«, za nekaj kandidatov z nemške, ne- kaj s slovenske strani. Število takih glasoval- cev pa je vedno bolj upadalo, leta 1867 jih je bilo še 15 (3 "/o). O kakem vladnem pritisku pri volitvah v času Schmerlingove vlade ne moremo govoriti, v Belcredijevi dobi pa so Slovenci vlado podpirali. Ze leta 1862 so Slo- venci ob zelo majhni volilni udeležbi zmagali v tretjem volilnem razredu. Vse kaže, da se tu Nemci sploh niso trudili, da bi organizirali svoje volilce. V prvem volilnem razredu so bili Slovenci 1862 še poraženi, delni uspeh (z enim od treh kandidatov) so dosegli 1863, pravo zmago pa (z vsemi kandidati) leta 1865. Ze leta 1864 so imeli večino v občinskem sve- tu in še ne 32 let stari dr. Etbin Henrik Co- sta je bil po Ambroževi smrti 8. junija 1864 izvoljen za prvega župana slovenske stranke. Drugi volilni razred je bil zaradi uradništva, ki je tudi volilo, za slovensko stranko najtrši oreh. V tem razredu je bilo namreč (v začet- ku leta 1867) 508 volilnih upravičencev, med njimi pa le dve petini (215) davkoplačeval- cev, večino pa je imela »inteligenca«: 190 uradnikov, 52 profesorjev in učiteljev, 25 upokojenih oficirjev, 21 doktorjev in 5 du- hovnikov. Vendar pa so Slovenci že na vo- litvah 1864 dosegli v drugem razredu delen uspeh. Naslednje leto so bili poraženi, leta 1866 pa so dokaj prepričljivo zmagali. Poleg skupnega nemško usmerjenega kandidata je zmagal slovenski politik dr. Lovro Toman, v ožji volitvi pa z razliko petih glasov (154 :149) še drugi slovenski kandidat. To je bila prva slovenska zmaga v vseh volilnih razredih. Januarja 1867 ji je sledila na deželnih volit- vah druga. V drugem volilnem razredu je bil rezultat podoben (179 : 155) kot prejšnje leto. Med uradniki in oficirji (udeležba 61 "/o) so imeli sicer Nemci veliko večino (100 : 26), med duhovniki, doktorji, profesorji in učitelji (udeležba 77'/o) sta bila oba tabora enako močna (29 :28 za Slovence), med davkopla- čevalci (udeležba 59 «/o) pa so povsem prevla- dovali Slovenci (110 :16). Visoka volilna ude- ležba v tretjem volilnem razredu (1866 67 Vo, 1867 63«/o), ki je prekašala ono v prvem (60 odstotkov, 59 "/o), priča o dobri organizirano- sti slovenske stranke, saj je bila volilna ude- ležba navadno vedno večja med premožnej- šimi volilci. Tudi celotna volilna udeležba (61 "/o, 620/0) je bila za tiste čase in razmere dokaj visoka Med davkoplačevalci drugega in tretjega volilnega razreda je glasovala za • slovensko stranko celo večina vseh volilnih upravičencev. Kakor vidimo iz teh rezultatov, so Sloven- ci v Ljubljani hitro in uspešno organizirali svojo stranko. To nas pravzaprav preseneča, saj so bili na Kranjskem na podeželju zelo nedelavni in slabo organizirani. Ljubljana je bila torej izjema. V kratkih štirih letih si je priborila župana, večino v vseh treh volilnih razredih in imela zlasti v tretjem zelo nav- dušene volilce. Pridobila je zase tudi del neo- predeljenega meščanstva, ki je živelo bolj v nemškem duhu, a ni bilo posebej sovražno slovenščini. Slovenska stranka tedaj nemšči- ne ni podila iz uradov in govorice in ni bila napadalna. Treba je reči, da sta bila v tem času kljub prepirom oba tabora drug do dru- gega tolerantne j ša in strpnejša kot pozneje. Nemška stranka ni bila posebej aktivna, zla- sti v tretjem volilnem razredu ne, ni se kaj prida organizirala in njeni volilci so dostikrat ostajali doma. Z zmago januarja 1867 je bilo prvih veli- kih uspehov slovenske stranke v Ljubljani konec. Zaradi protivladnega stališča je bil kranjski deželni zbor razpuščen, marca 18G7 so bile nove volitve. Zdaj je vlada nastopila proti Slovencem. Naglo se je organizirala (kot stranka privržencev ustave) nemška stranka. Pridružili so se ji marsikateri neo- predeljeni, preračunljivi, saj je glasovanje za vlado utegnilo biti koristno. Vlada je pritis- nila na uradnike. Glede teh je v tem času veljalo, da so moralno vezani na vlado, ki jih plačuje, da morajo, če želi vlada zmago do- ločene stranke, glasovati po vladnih željah ali se vsaj vzdržati glasovanja. Le kadar je bila vlada v boju med strankami nevtralna, je uradnik lahko glasoval, kakor je hotel. Marca 1867 se je dvignila volilna udeležba med uradniki in oficirji na 73 "/o, število nem- ških glasov se je dvignilo od 100 na 152, šte- vilo slovenskih je padlo od 26 na 6. Prav to uradništvo je odločilo zmago. Druga velika sprememba se je kazala v prvem volilnem razredu: volilna udeležba se je dvignila na 71 120! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Letak za volitve leta 1861 v Ljubljani (zapuščina dr. E. H. Coste) odstotkov, nemški volilci so presegli sloven- ske (57 : 56), medtem ko je bilo pred dvema mesecema slovenskih 64, nemških pa le 36. V slovenskem tretjem volilnem razredu je ude- ležba padla na 53*/o. Mnogi slovenski volilci so ostali doma. Precej ista slika se je pono- vila pri občinskih volitvah maja 1867: Slo- venci so zmagali (tako rekoč brez boja) v tretjem, Nemci v drugem in prvem volilnem razredu. V občinskem svetu so sicer imeli Slovenci še večino (17 : 13), kar je omogočilo ponovno Costovo izvolitev za župana. Toda zaradi sokolsko-turnarskega spopada je de- želni predsednik Costovo županstvo sistiral 25. septembra 1867. S ponovno zmago na vo- litvah 1868 so dobili Nemci večino v celem občinskem svetu. Po ponovnem prevzemu žu- panske dolžnosti (3. julija 1868) je prišel Co- sta v brezupen konflikt z nemško večino, ki se je nazadnje poslužila orožja abstinence, nakar je deželni predsednik 21. septembra 1868 občinski svet razpustil. Za nasledje vo- litve marca 1869 so Slovenci na Costov pred- log sprejeli sklep, da se nasprotni stranki »začasno prostovoljno in brez borbe prepusti gospodarstvo mestno«*" in so se držali absti- nence kar šest let — v tem času so se ude- leževali samo deželnih (1870, 1871) in držav- nih (1873) volitev, toda brez uspeha. Šele le- ta 1875 SO spet začeli z bojem na občinskih volitvah. Prvi rezultat ni bil ravno dober, saj so v tretjem volilnem razredu zmagali z mi- nimalno razliko, tako da so bili izvoljeni 4 slovenski in en nemški kandidat, v prvem volilnem razredu so podlegli (110 : 77), v dru- gem pa se niso upali v spopad, ki je bil za- radi uradniške premoči brezupen. V nasled- njih letih je bil položaj enak, le da so Slo- venci v tretjem razredu prepričljivo zmago- vali. Popolno izjemo med vsemi temi volitva- mi predstavljajo deželne volitve julija 1877, ki so pomenile popoln poraz in polom za slo- vensko stranko. Medtem ko je še v marcu na občinskih volitvah zbrala 248 glasov v tret- jem in prvem volilnem razredu, jih je julija dobila vsega 165 (proti 464 nemškim). V tret- jem volilnem razredu se je razmerje spreme- nilo od 160 : 90 v marcu v 55 : 53. V nasled- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 121 njem letu je bil rezultat spet »normalen« (137 : 79). Novo spremembo je prinesel padec nem- ško-liberalne vlade in nastop Taaffejeve vla- de (1879). Slovenci so se iz preganjane opo- zicije spremenili v del nove parlamentarne večine, kar je pomenilo zanje veliko prido- bitev zlasti in predvsem na Kranjskem. Med- tem ko je nemško-liberalna vlada skušala slovensko narodno gibanje zatreti in se ji je s pritiskom tudi res posrečilo doseči na Kranj- skem nemško večino na državnih (1873) in de- želnih (1877) volitvah, je Taaffejeva vlada priznala Kranjsko za slovensko deželo. Vlad- na podpora nemški stranki na Kranjskem je nehala. Slovenski delež med uradništvom se je začel večati; tisti, ki prej pod pritiskom niso smeli, so zdaj lahko glasovali za sloven- sko stranko. Vse te spremembe, če jih gle- damo z vidika ljubljanskih volitev, se niso pokazale čez noč. Kandidat slovenske stran- ke, Nemec vitez Schneid, je sicer zmagal na državnih volitvah 1879 (496 :406), toda na ob- činskih volitvah so Nemci še kar naprej drža- li v svoji posesti prvi in drugi volilni razred, imeli večino v občinskem svetu in vodili mest- no občino. Do spremembe je prišlo šele na ob- činskih volitvah aprila 1882. Zdaj so Sloven- ci (sicer nepopolno) zmagali v vseh treh vo- lilnih razredih: v tretjem s 185 : 38, v drugem s 328 :253, v prvem z minimalno razliko 127 :123, tako da sta bila izvoljena dva slo- venska in dva nemška kandidata. Občinski svet je dobil slovensko večino. Zupan nem- ške stranke ni posnemal Goste v njegovem brezupnem odporu, temveč je odstopil, za žu- pana je bil izvoljen Peter Grasselli (1882 do 1896), ki sta mu pred prvo svetovno vojno sledila še dva slovenska župana: Ivan Hribar (1896—1910) in Ivan Tavčar (1911—1921). S tem je bilo konec petnajstletne dobe nemške večine (1867—1882), ki jo je omogočal nede- mokratični volilni red. Nastala je z vladno pomočjo in je padla, ko je ta pomoč usahni- la. Boj proti nemški stranki je bil na koncu sedemdesetih let precej težji kakor v začet- ku šestdesetih. S padcem volilne moči nem- ške stranke v Ljubljani pa ni padla njena go- spodarska moč. Na zunaj je Ljubljana v sedemdesetih le- tih dajala še precej nemški videz. Hribar pi- še v svojih spominih za leto 1876, »da so tudi napisi nad obratovalnicami in trgovinami bili samo nemški in da so slovenski napisi med njimi bili prave bele vrane. Na ulicah se je slišalo več nemške, kakor slovenske govorice; zlasti iz ust izobražencev — posebno pa žen- stva — je redko prišla kaka slovenska bese- da. Od strani narodnega ženstva se je nem- škutarilo celo na veselicah Narodne čitalnice ter so bile le redke one dame, ki so se poslu- ževale slovenščine. Skratka: tujec, ki je pri- šel v Ljubljano in jo je površno opazoval, je moral dobiti vtis, da je zašel v mesto, ki je vsaj po treh četrtinah svojega prebivalstva nemško«.*" Aprila 1875 je pisal Slovenski narod, da se imajo mnogi stari ljudje za Kranjce, ne pa za Slovence," in nekaj dni zatem je ob pre- sojanju slovenskih možnosti v ljubljanskem narodnostnem boju ne preveč tankočutno pri- pomnil: »Mej zavezniki, ki za nas delajo, je celo smrt, ki kosi stari zarod, kateri se je na- rodu odtujil«.*^ Leta 1879 je zapisal isti čas- nik, da ima Ljubljana 30.000 prebivalcev, »mej temi jih govori 6000 mej seboj nemški, ali mej temi nemško govorečimi jih je pre- cej politično slovensko mislečih«." Ob prvem popisu po občevalnem jeziku 1880 so našteli v Ljubljani 5658 oseb z nemškim občevalnim je- zikom ali 22 "/o prebivalcev. Med temi »Nem- ci« jih je bilo po rojstvu 38 "/o iz Ljubljane, 20 "/o iz drugih delov Kranjske (brez kočev- skega ozemlja), 12 "/o iz Primerja in sloven- skih delov Štajerske in Koroške, 2 "/o s Ko- čevskega, 17 "/o iz nemških avstrijskih dežel in Nemčije, 7 "/o iz čeških dežel, 4»/» še od drugod." Vsekakor nam ti podatki kažejo, da je bilo med Nemci nemalo takih, ki niso bili nemškega rodu, temveč so se iz kakršnihkoli razlogov šteli za Nemce. Do naslednjega štet- ja 1890 se je število ljubljanskih Nemcev zmanjšalo, nato pa je v absolutnih številkah raslo, vendar manj kot prebivalstvo v celoti, tako da je odstotek nemškega prebivalstva neprestano padal. Z 22 «/o v letu 1880 je zdrk- nil na 14 »/o v letu 1910. Isto kot za ljubljan- sko občino velja tudi za občino Spodnja Ši- ška, kjer je bil delež ljudi z nemškim obče- valnim jezikom v letih 1890—1910 celo višji kot v Ljubljani. Ves ta proces nam kaže na- slednja preglednica: 122 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Slovenska večina v občinskem svetu v le- tih 1864—1868 ni pomenila nobene bistvene spremembe v nemškem uradovanju ljubljan- ske občine. Costa je julija 1865 začel vabiti na seje z dvojezičnimi vabili, kar je poznejša nemška uprava opustila. Nekateri svetovalci so začeli na sejah govoriti slovensko. Do velike spremembe je prišlo šele po slovenski zmagi 1882. 31. maja je bil sprejet sklep, da se »poleg varovanja popolne enakopravnosti... princi- pi j elno slovenski jezik kakor uradni jezik ljubljanskega magistrata proglasi«, zapisniki občinskega sveta so se začeli takoj pisati v slovenščini, glede načelnega sklepa pa je bil sprejet konkreten predlog sedemčlanske ko- misije: »S 1. januarjem 1883 ima biti sloven- ski jezik izključno uradni jezik ljubljanske- ga magistrata pri občevanju s strankami in uradi po vseh pokrajinah, kjer stanujejo Slo- venci ter po kraljevinah Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji z dostavkom, da se vloge, ako so bile poslane v nemškem jeziku, imajo tudi reševati na istem jeziku«. Z istim 1. januar- jem 1883 naj bo slovenščina »izključni urad- ni jezik v notranjem poslovanju magistralnih uradov«, izjemo so napravili le za dopise z vojaškimi oblastmi ter za nekatere magistral- ne svetnike, ki pismene slovenščine niso ob- vladali. Nemške tiskovine za občevanje s strankami so nadomestili s slovenskimi.Iz- jeme so bile dokončno odpravljene za časa Hribarjevega županstva.'"^ Glede uličnih tab- Hc je bilo 1892 in 1894 sklenjeno, naj bodo samo slovenske, vendar pa je zaradi tega sklepa prišlo do dolgoletnih sporov z deželno vlado. Vsekakor pa je bil bistven korak k zu- nanjemu slovenskemu videzu Ljubljane na- pravljen po septembrskih dogodkih leta 1908, ko so pod pritiskom s slovenske strani izgi- njali nemški napisi s trgovin in drugih loka- lov. Po porazu v letu 1882 nemška stranka v Ljubljani na občinskih volitvah ni več kan- didirala. V volilnem boju se je pojavila zno- va šele ob koncu stoletja. To seveda ni bil več noben poskus osvojitve Ljubljane, šlo je za to, da je nemška stranka tukaj, da jo je treba upoštevati. Kandidirala je na občinskih volitvah 1897, 1898 in 1899, na državnih vo- litvah 1901, 1907 in 1911 ter deželnih v letih 1911—1913. Pomembnejši od vseh teh je bil nastop na občinskih volitvah 1911 po novem volilnem redu, o katerem bomo še govorili. Ker je bil uveden proporčni volilni sistem, ni šlo samo za volilno manifestacijo, ampak tudi za mesta občinskih svetovalcev. Nemška stranka je dobila v tretjem volilnem razredu 13 "/o glasov (11 "/o vseh volilnih upravičen- cev). Odstotek je bil nižji od števila prebival- stva z nemškim občevalnim jezikom (14 "/o). Ker je praviloma delež glasov nemške stran- ke presegal delež prebivalstva z nemškim ob- čevalnim jezikom, nam kaže ta podatek, da v tem času nemška stranka v Ljubljani ni več razpolagala z močnim pritiskom na vo- lilce. Klerikalno-liberalni spor se je v Ljubljani pokazal prvikrat na občinskih volitvah apri- la 1890. Vladajoči liberalci nanj niso bili pri- pravljeni. Klerikalcem se je posrečilo v tret- jem razredu celo prodreti z dvema kandida- toma. Kandidirali so tudi naslednje leto, ven- dar s slabšim uspehom. V tretjem volilnem razredu so dobili 47 "/o glasov, v drugem in tretjem približno tretjino. Naslednje klerikal- ne kandidature so se pojavile šele čez nekaj let, vendar večinoma niso nastopale kot urad- ne kandidature stranke, temveč kot »neodvis- ne« kandidature, ki jih je stranka le podpi- rala. Nastopale so na deželnih volitvah od le- ta 1895 naprej, na občinskih 1896, 1897, 1899, na državnih 1897 in pozneje. Liberalne pre- vlade niso mogle zlomiti. Volilni sistem se je bistveno spremenil z re- formami v začetku našega stoletja. Prva je bila državnozborska volilna reforma leta 1907, ki je ustvarila splošno in enako volilno pravico za polnoletne moške, ki so eno leto bivali v isti občni. S tem se je dvignilo število ljubljanskih volivcev na slabih 18 "/o prebi- valcev, kar je nekoliko zaostajalo za sploš- nim kranjskim povprečjem (19 "/o). Druga je bila deželnozborska volilna reforma leta 190o, ki je ustvarila poleg dotedanjih kurij še novo splošno kurijo z enako volilno pravico kot za državni zbor. Tretja je bila ljubljanska ob- činska volilna reforma, ki jo je izglasoval v začetku leta 1910 kranjski deželni zbor in je bila uzakonjena 17. oktobra 1910 (obenem s splošno občinsko volilno reformo na Kranj- skem). Uvedla je splošno moško volilno pra- vico tudi za ljubljanske občinske volitve, toda zahtevala je triletno redno bivanje v občini. Ta splošna volilna pravica je bila na svojevr- sten način povezana s starim sistemom treh volilnih razredov, ki se mu avstrijska vlada ni hotela odpovedati. Vsak od teh razredov je tudi zdaj volil tretjino občinskih svetovalcev, vendar so število članov občinskega sveta dvignili na 45 in odpravili vsakoletno obnav- ljanje tretjine z volitvami. Volitve naj bi bile po novem vsako tretje leto v mesecu aprilu; med tem izpraznjena mesta občinskih sveto- valcev pa bi zasedli namestniki, ki so bili iz- voljeni obenem s svetovalci. Prve volitve po novem so bile 23. aprila 1911, drugih volitev čez tri leta pa ni bilo. Medtem je namreč de- želni zbor 10. oktobra 1913 sklenil združi- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 123 i tev občine Spodnja Šiška z Ljubljano. Nove volitve naj bi bile na ozemlju celotne poveča- ne Ljubljane, toda cesar je združitev potrdil šele sredi leta 1914, tedaj pa se je začela prva svetovna vojna in leta 1911 izvoljeni mestni svet je bil zamenjan šele po vojni. Tako je volilna reforma z dne 17. oktobra 1910 veljala za ene same volitve. V prvi volilni razred so vključili prvi dve petini po višini davka raz- vrščenih davkoplačevalcev, torej premožnej- še občane. Med davki so upoštevali samo »ob- činskim dokladam podvržene davke«. Neupo- števana je ostala leta 1896 uvedena osebna dohodnina, davek na vse dohodke, ki so pre- segali 1200 kron letno. Obdavčene so bile tu- di vse plače in mezde nad tem zneskom. Sto kron na mesec so zaslužili tudi že marsikateri kvalificirani delavci tega časa. Naše meščan- ske stranke so zato gledale na osebno dohod- nino drugače kot na stare davke. Plačevalci osebne dohodnine jim niso zbujali takega zau- panja kot plačevalci zemljiškega, hišnega ali obrtnega davka. V drugi volilni razred so v Ljubljani uvrstili ostale tri petine plačevalcev občinskim dokladam podvrženih davkov, tiste, ki so plačevali več kot 30 kron osebne dohod- nine, in inteligenco. Tretji volilni razred je imel to posebnost, da so v njem še enkrat volili vsi iz prvega in drugega volilnega raz- reda — tem se je torej glas dvakrat štel. Ra- zen njih so bili v tretjem volilnem razredu še preostali plačevalci osebne dohodnine (pod 30 kron) ter vsi moški, ki niso plačevali nobenih davkov, a so že tri leta redno bivali v Ljub- ljani — ti so imeli samo en glas. Velika no- vost novih volilnih predpisov je bila ženska volilna pravica. Ta je, kakor vemo, obstajala že od leta 1887, vendar pa ženske niso smele osebno glasovati. Zdaj so se jim odprla vrata volišč, zdaj so smele glasovati. Vendar je bilo rečeno v volilnem redu: »za ženske volilke je določiti posebno volišče«.*" Med inteligenco je bila izrecno dana volilna pravica tudi uči- teljicam. Na ta način je lahko volilo v Ljub- ljani 23 "/o prebivalcev, znatno več kot pri dr- žavnih in deželnih volitvah. Popoln odmik od načela absolutne večine in svobode glasovan- ja za kogarkoli (avstrijski sistem ni poznal uradnega prijavljanja kandidatur in veza- nosti glasov nanje) je pomenil proporc, ki je bil zdaj uveden prvič na slovenskem ozemlju. Zato je bilo treba prijavljati kandidatne li- ste in jim dati »določno in jasno oznako stranke«, »politične, socialne ali druge sku- pine volilcev«.*' Uvedena je bila tudi volilna dolžnost. Veliko volilnih novosti, med njimi tudi proporc, je uvedla klerikalna večina v kranjskem deželnem zboru zato, da bi zlomila liberalno oblast v občini. Ljubljanske občinske volitve 23. aprila 1911 so bile zelo burne. Ali bodo liberalci ohranili svoje postojanke pred navalom nasprotnikov? V središču pozornosti je bilo žensko volišče v poslopju mestnega dekliškega liceja na ta- kratni Bleiweisovi cesti (današnji Prešerno- vi). Liberalci so organizirali demonstracije proti uršulinkam, ki so se pripeljale na volišče. »Največje ogorčenje je med občinstvom vzbu- dilo to, da so se uršulinke udeležile volitve«, je pisal Slovenski narod in razlagal, da ur.šu- linka nikdar ne sme zapustiti samostana, »starše mora pustiti umreti, ne da bi se sme- la od njih posloviti, a v blatu političnih bo- jev se zdaj sme valjati«. Liberalci so torej pi- skali, vpili, pljuvali na uršulinke. »Ve ne bo- ste otrok poštenih staršev vzgajale!« in po- dobni stavki so bili med zmernimi in spodob- nejšimi gesli tega kričanja. Zandarmerija je zaprla in zastražila Bleiweisovo cesto.** Absolutne večine liberalci aprila 1911 niso dosegli, posrečilo pa se jim je obdržati veči- no občinskih svetovalcev (23 od 45). Klerikal- ci so dobili 14 svetovalcev, Nemci 7, socialisti enega. V tretjem volilnem razredu, kjer so glasovali vsi volilci, je bil rezultat naslednji: Ženskih glasov je bilo 1348 ali 15*/» vseh volilcev. V primerjavi s splošnimi rezultati je bilo med njimi manj liberalnih (37 "/o) in so- cialističnih (9*/»), pa več klerikalnih (41'"/o) in nemških (19'"/o) glasov. V prvem in drugem volilnem razredu, ki sta oba skupaj nekako predstavljala davkoplačevalce — volilce nek- danjih vseh treh razredov, so imeli liberalci 45'"/o glasov (1981), klerikalci 35'»/» (1528), Nemci 17 «/o (744), socialisti pa 3 '»/o (123). Sa- mo v prvem volilnem razredu, ki je zajemal najpremožnejše, so imeli liberalci 46'"/o, kle- rikalci 31'"/», Nemci 22'"/». Med tistimi, ki ni- so plačevali davkov (razen osebne dohodnine) in so volili samo v tretjem volilnem razredu, je bilo 40'"/» liberalcev, 30'"/» klerikalcev, 21 odstotkov socialistov in 9'"/» nemških volil- cev. Vse to nam lepo kaže socialno strukturo privržencev posameznih strank v Ljubljani. Liberalci so bili sicer najmočnejši v vseh ka- tegorijah, vendar pa jih je bilo največ med najpremožnejšimi volilci (46 "/o, na ženskem volišču 41'"/»), najmanj med neobdavčenimi (40'"/»). Največ klerikalnih volilcev je bilo med nižjimi davkoplačevalci (37'"/o, na žen- skem volišču 48'"/»), manj jih je bilo med naj- premožnejšimi (31*/o), še nekoliko manj med neobdavčenimi (30 */o). Nemška stranka je bi- 124 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 la med vsemi najbolj izrazito doma med naj- premožnejšimi (22 "/o), med neobdavčenimi je imela le 9 "/o volilcev. Ravno narobe je bilo s socialnimi demolcrati: ti so predstavljali 21 "/u neobdavčenih, pa le 9 "/o davlioplačevalcev. Socialni demolcrati so nastopili v Ljubljani prvič na državnozborskih volitvah leta 1897, ko so bili izvoljeni 4 njihovi volilni možje v Spodnji Šiški v splošni kurij i in ko je dobil njihov kandidat v mestni kuriji 27 glasov. Odtlej so nastopali na večini deželnih in dr- žavnih volitvah ter pri občinskih 1901, 1902, 1907, 1908, 1909 in seveda 1911. Največje šte- vilo glasov so dosegli na deželnih volitvah 14. decembra 1908 v splošni kuriji, ko je dosegel Etbin Kristan 1071 glasov in prišel v ožjo vo- litev z liberalnim kandidatom; liberalna stranka je bila tedaj razcepljena in v krizi in volitev ne moremo šteti za normalne; za so- cialističnega kandidata je gotovo glasoval tu- di del meščanskih volilcev. Realen največji uspeh je bil dosežen na deželnih volitvah 1. decembra 1913 v splošni kuriji z 842 glasovi, kar je pomenilo 15"/» glasov volilnih udele- žencev ter 12 "/o vseh volilnih upravičencev. To pa kaže, da se je v Ljubljani, ki ni imela močno razvite industrije in ki so jo občinske meje dokaj nenaravno delile v mestno in oko- liške občine, delavsko gibanje že solidno uve- ljavilo. OPOMBE 1. W. Lippich: Topographie der k. k. Provinzial- hauptstadt Laibach, Laibach 1834, str. 7.-2. Laibacher Zeitung 1848, str. 311. — 3. Zgodovin- ski arhiv Ljubljana, LJ, Mesto Ljubljana, Reg. 1/504^. — 4. Za volitve 1848 glej predvsem v op. 3 citirano arhivsko gradivo ter razpravo V. Me- lik: Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem, Zgodovinski časopis 2/3, 1948/49, str. 69—134. — 5. F. Skerl: Ljubljana v prvem desetletju ustav- ne dobe 1860—1869, Ljubljana 1938, str. 129. — 6. Prav tam str. 3. — 7. Prav tam str. 10. — S. Prav tam str. 12. — 9. Za volitve 1861—1913 glej predvsem časopisna poročila, v op. 5 citirano knjigo, razpravo E. Lah: Statistične črtice o ljub- ljanskih občinskih volitvah v dobi od 1. 1866 do 1903, Zbornik znanstvenih in poučnih spisov 5, 1903 in knjigo V. Melik: Volitve na Slovenskem 1861—1918, Ljubljana 1965. — 10. I. Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgo- dovina 3, 1958, str. 121. — lOa. I. Hribar: Moji spomini 1, Ljubljana 1928, str. 93, 94. — 11. Slo- venski narod 4.4.1875. — 12. Slovenski narod 7. 4. 1875. — 13. Slovenski narod 13. 4. 1979. — 14. V. Valenčič: Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880, Zgodovin- ski časopis 28, 1974, str. 299 in naslednje. — 35. M. Lah: Borba ljubljanske občine za slovensko uradovanje. Kronika 5, 1957, str. 140. — 16. v op. lOa citirani spomini, str 275 in naslednje. — 16a. člen 36. — 17. člen 25, 28. — 18. Slovenski narod 24. 4. 1911. LJUBLJANA V LUCi SLOVENSKE NARODNE MISLI ANTON SLODNJAK ... naše slavne Atene, bela Ljubljana ... Fran Levstik, 1863 Ljubljana, ti si nam Sion. Izidor Cankar, 1913 Oba mota k našemu članku, s katerim bi rad ustregel, četudi strokovno nepoklican, povabilu urednika Kronike, nakazujeta du- hovno in politično razsežnost, v kateri je ho- tel videti slovenski izobraženec 19. in prvih desetletij 20. stoletja položaj naše narodne prestolnice Ljubljane: Atene ali Sion, tj. Je- ruzalem? Oba ideala odzrcaljata našo kultur- no preteklost in soglašata z zgledi in priza- devanji drugih evropskih narodov. Levstik, glasnik narodnega združevanja in kulturnega zorenja, je hotel, da bi Ljubljana združevala j Slovence vseh pokrajin ne glede na avstrijske kronovinske meje v demokratskem in svobo- domiselnem narodnem in kulturnem hotenju j in tekmovanju; Izidor Cankar, morebiti naj- ' bolj svetovljansko izobraženi slovenski du- ; hovnik, pa je še pred prvo svetovno vojno mi- slil, da bi Ljubljana mogla biti prestolnica modernizirane, teokratično vodene narodne '¦¦ skupnosti. 1 Oba izreka pa izražata, kljub temu da da- i nes zvenita nekoliko patetično, trdo resnic-< nost naporov in prizadevanj posvetnega inj KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 125 i duhovskega izobraženstva, ki so se sicer v medsebojnih prepirih in bojih izmaličili v po- gosto grajane politikante slovenskega libera- lizma in klerikalizma, a ne da bi pri tem do- cela izgubili prvotno živo naperjenost, ustva- riti razkosanemu, vendar po zedinjenju stre- mečemu slovenstvu središče narodnega živ- ljenja, ki bi naj bilo ali demokratsko ali teo- kratsko vodeno. Za zunanjim besnenjem spo- padov med obema strujama so nadarjeni in misleči privrženci obeh struj ustvarjali umet- niška dela in znanstvene vrednote ter pri- pravljali čas, da bi Ljubljana zares mogla po- stati duhovno in politično središče Slovencev. Med tem pa se je izoblikovala celo tretja možnost pogleda na slovensko prestolnico — pogled prebujajočega se proletariata, ki se si- cer ni izrazil v podobnem učinkovitem izreku kakor zgoraj navedena, vendar je pričal z grozečim molkom, da dorašča nova slovenska družbena enota, ki se bo oglasila vsak hip s klicem: Živela rdeča Ljubljana! Čeprav je bilo v pogledih na Ljubljano kot na cilj in središče slovenskih političnih in kulturnih prizadevanj nekaj izrazito ideali- stičnega (Atene, Jeruzalem, rdeča Ljubljana), je naše zgodovinopisje to premalo upoštevalo in iskalo smisel dogajanja preveč v osebnih spletkah in zmotah in premalo v bolečem pri- zadevanju numerično slabotne, a kljub temu po človeka vrednem življenju stremeče jezi- kovne skupine. Za na videz malenkostnim kulturnim bojem in tragikomično farško go- njo je namreč delovala na vseh plateh resnič- na skrb za narodni obstoj, ki je privedla 1918 vsaj za hip do zedinjene Slovenije in do tega, da je Ljubljana bila ali da bi vsaj mogla biti: Atene, Jeruzalem in rdeča Ljubljana. Glede na te misli bi bilo morebiti potrebno in tudi zanimivo raziskati, zakaj bi prav Ljub- ljana postala »stolno mesto ne le samo kranj- ske dežele, ampak vsega slovenskega priza- devanja« (Levstik, 1863). Ker pa moramo to delo prepustiti drugim, se pravi poklicanim, hočemo na tem mestu, a samo zaradi ljubez- nivega povabila urednika, opozoriti na nekaj domnev, ki jih je dala o tem slovstvena zgo- dovina. Kdaj bi Ljubljana, naslednica razrušene Emone, začela dobivati pomen slovenske pre- stolnice, bi bilo težko ugibati. Ali bi moglo biti to že okoli leta 1000, v dobi »velike« Kranjske, ali v drugi polovici 15. stoletja, po ustanovitvi ljubljanske škofije 1461, ko je »nastala prva samostojna cerkvena upravna enota v sredini slovenskega ozemlja«?* Tudi o delovanju humanizma in protestantizma v našem smislu ne vemo nič trdnega, dasi je mogel prav slovenski protestantizem, izhaja- joč iz Ljubljane, z zamislijo »Cerkve sloven- skega jezika« in s poudarjanjem njene vse- slovenske skupnosti v knjigah in pridigah de- lovati na to. Zaradi dinamične osebnosti ljubljanskega škofa Tomaža Hrena bi moglo biti celo v pro- tireformaciji na Slovenskem nekaj spodbud za tako gledanje na Ljubljano. Nedvomno pa je bilo že v imenu Academia operosorum Labacensium (Akademija delov- nih Ljubljančanov) 1693—1725 močan klic, da bi postala Ljubljana kulturno središče širših, ne le kranjskih območij. Kljub temu lahko ugotovimo šele v pesnitvi Veselje kranjskih modric na prihod njih Belina^ trdno zavest, da bo začetek objavljanja slovenskega posvet- nega pesništva v Ljubljani povzročil po vseh slovenskih deželah zanimanje za domačo poe- zijo in da bo Ljubljana doživela zlato dobo slovenskega slovstva, češ: Ves Kranjec bode vesel cel' v kratkem, o Belin, tvojo ljubezen pejl, z njim vsa Ljubljana bo čast hvalo pejla, da zlate čase je skuz' te ona prejela... In zlepa se ni kdo pokazal uspešnejšega na- povedovalca prihodnjih časov kakor oče Da- mascen Dev, avtor Veselja kranjskih modric, saj je bila Ljubljana nekaj desetletij po izidu njegove pesnitve in Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (1788, 1791), v katerem je avtor »znanstveno ugotovil obseg in enotnost slovenskega naroda«,' in Vodnikove Ilirije oživljene (1811), himne francoskih Ilirskih provinc (1809—1813), katerih prestolnica je bila Ljubljana, in po njihovem avstrijskem posnetku Kraljestvu Ilirije (1816) domovanje največjega slovenskega pesnika Franceta Pre- šerna in eden pogostih elementov njegove poezije. Prešeren omenja Ljubljano v vseh katego- rijah svojega pesništva, včasih kot kraj do- gajanja, včasih kot prispodobo ali celo kot pesniški objekt. V tem smislu je najzanimivejša njegova prigodnica Janezu N. Hradeckemu, v kateri je ne glede na poudarjeni prigodniški značaj in namen upodobil poleg slovenske pokrajin- ske značilonosti tudi vseslovensko narodno zavest. To pa že v smislu programa Zedinjene Slovenije, ki je kratka tri leta pozneje v vrtincu marčne revolucije 1848 določil prav Ljubljano za »sedež skupne vlade« v enotno politično telo združenih slovenskih dežel. Ta program in Prešernova pesem pa sta iz- ražala hotenja vseh naprednih političnih in kulturnih delavcev slovenstva od 1848 do 1918, bodisi da so izhajali iz liberalnega, kle- 126 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 rikalnega ali socialističnega tabora. Z njimi je prehajala tudi zavest o Ljubljani kot slo- venski politični in kulturni prestolnici med vse slovenske rodove, posebno odkar je raz- glasil vzhodni Štajerec Anton Murko v slov- nici že 1830 (glede na datum predgovora,^ glede na letnico izida pa 1832) tudi koroška in štajerska slovenska narečja s prekmuršči- no vred za sestavni del slovenskega jezika' in navedel kot zgled »izvirnosti, pravega slo- venskega čuta, pesniške vrednosti in splošne razumljivosti«. Prešernovi pesnitvi Slovo od mladosti in Povodni mož. Lepota Prešernovih pesmi pa je bila tudi glavni vzrok, da je vzhodni Štajerec Stanko Vraz omahoval med Ljubljano in Zagrebom skoraj celo desetletje in da se je odločil za ilirizem predvsem iz revolucionarne gorečno- sti in nestrpnosti. Po njegovem zgledu, a tudi iz drugih raz- logov so se še pojavljali predlogi, da bi si Slo- venci izbrali kak drug politični program in kako drugo prestolnico, vendar je med 1848 in 1918 dozorelo iskanje alpskih, kraških in panonskih Slovenov, da najdejo svoje ime in svoje središče: v Sloveniji in v Ljubljani. OPOMBE 1. Prim. Zgodovina Slovencev, 1979, str. 220. — 2. Pisanice II, 1780. — 3. Prim. Zgodovina Slo- vencev 1979, str. 387. — 4. Predgovor je datiran: Wien in November 1830. — 5. V drugi izdaji slov- nice je Murko v naslovu posebej omenil tudi pri- morska narečja. i LJUBLJANSKI MESTNI STATUTI 1850—1934 MARJAN DRNOVŠEK Z uvedbo občinskega reda za mesto Ljub- ljano leta 1850 so bili postavljeni temelji mo- derne mestne uprave, ki je v okviru mestne- ga teritorija opravljala naloge krajevne upra- ve skozi sto let. Zato lahko potrdimo misli Janka Polca, da je občina: »... v svojih raz- ličnih razvojnih stopnjah kot osnovna uprav- na edinica zelo močno vpliva(la!) na upravno in politično življenje tudi slovenskega naro- da. Občina je (bila!) ena maloštevilnih javno- pravnih ustanov, ki je, globoko zakoreninje- na, kljubovala v svojih osnovah vsem vihar- jem svetovnega dogajanja, vsem spremem- bam državnih oblik zadnjih sto let. Postala je ustanova, če ne svetovnega, pa vsaj evropske- ga značaja.«' LJUBLJANSKI OBČINSKI REDI IN ZAKON o MESTNIH OBČINAH' Začasni občinski zakon z dne 17. marca 1849 je v 6. členu prvega poglavja dopuščal možnost, da so deželna glavna mesta, okro- žna mesta in druga pomembnejša mesta do- bila lastne statute. Tako so v začetku petde- setih let postala statutarna mesta v glavnem deželna glavna mesta — 17 po številu — med njimi 5 iz naših dežel: Gradec, Celovec, Ljub- ljana, Gorica in Trst. Ljubljana je dobila za- časni občinski red 16. junija 1850.' Splošni ob- činski red iz leta 1862 je razširil pravico do^ pridobitve statuta tudi za zdraviliške kraje.^ Obenem je ta red omogočal deželnim zborom, da so lahko izvzeli določena mesta iz vseob- čega deželnega občinskega zakona in jim po- delili statutarne pravice. Do propada habs- burške monarhije so na našem ozemlju pri- dobila statutarne pravice samo še mesta Ma- ribor (1866), Celje (1867), Rovinj (1869) in Ptuj (1887).' Začasni ljubljanski občinski red (statut) 1850 ni bil ukinjen z uvedbo Bachovega ab- solutizma in je ostal v veljavi do leta 1887. Doživel je le dve spremembi, in sicer leta 1868, ko je bila vnesena kategorija soobčani in so bile opredeljene njihove pravice pri vo- litvah, in leta 1876, ko so bile predpisane no- ve vrednosti doklad k direktnim davkom.* Posebnost tega reda je bila v tem, da so bile določbe, ki so se nanašale na volitve, njegov sestavni del. Sestava statuta je naslednja: 1. poglavje: občinski obseg, delitev na okraje, odnos ob- čine do države; občani, soobčani, njihove pravice in dolžnosti (členi 1—25). 2. poglavje: občinska uprava (člen 26) I. oddelek: volitve občinskega odbora (členi 27—47); II. oddelek: magistrat (členi 48—53); KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 127 : Ljubljanski magistrat okoli leta 1900 III. oddelek: okrajni načelniki (členi 54— \ 57); 3. poglavje: občinska uprava (člen 58) I. oddelek: občinski odbor: A. obseg opravil (členi 59—86); B. oblike dela (členi 87—95); j II. oddelek: naloge župana in magistrata: A. iz lastnega delovnega področja (členi 96 —111); B. iz prenesenega delovnega področja (čle- ni 112—122); i III. oddelek: naloge okrajnih načelnikov i (členi 123—124); »Memo gredoče določbe« (členi 125—127). Leta 1887 sta bila sprejeta novi občinski red in občinski volilni red. Občinski red je ostal v veljavi — z nekaterimi spremembami leta 1898 in 1910 — do propada monarhije ter jo je celo preživel, saj je kljub spremembam, ki jih je na področju državne ureditve prine- slo obdobje stare Jugoslavije, ostal v prak- tični veljavi do sprejetja zakona o mestnih občinah leta 1934.' Sestava in obseg tega reda sta naslednji: 1. poglavje: občinsko ozemlje, občani in neobčani (čle- ni 1—12). 2. poglavje: občinska ustava (člen 13). I. oddelek: občinski svet (členi 14—23); II. oddelek: magistrat in okrajni načelniki (člen 24). 3. poglavje: občinska uprava. I. oddelek: občinsko delovno področje (čle- ni 25—27); 128 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 II. oddelek: naloge občinskega sveta (členi 28—62); III. oddelek: naloge župana, magistrata in okrajnih načelnikov (členi 63—78). 4. poglavje: nadzor nad občino in možnosti pritožb (čle- ni 79—87). Z nekaterimi dopolnitvami je obdržal ena- ko sestavo tudi občinski red iz leta 1910. Ves ta čas so se v občinskem svetu pojav- ljali predlogi za večje ali manjše spremembe in dopolnitve občinskega reda in predvsem občinskega volilnega reda. Zelo plodovit je bil občinski svetnik in župan Ivan Hribar, ki je predlagal manjše dopolnitve že leta 189.Ö, ter obširnejše 10 let kasneje.* Svoje predloge je utemeljeval predvsem s spremembami mestnih statutov Celovca, Brna in Dunaja. Toda personalno-pravni odsek občinskega sveta je odklonil Hribarjev predlog iz leta 1905 z utemeljitvijo, da je preobširen ter po- večuje občinska bremena in da: »... občinski svet zadostil je duhu časa s sprejemom nove- ga občinskega volilnega reda ...« in zato ne vidi potrebe še za spreminjanje občinskega reda.« Vrhunec pa predstavljajo debate o ob- činskem redu in občinskem volilnem redu le- ta 1910, ko je moral ljubljanski občinski svet obravnavati deželno-zborski predlog za spre- membe obeh redov in so se politična nasprot- ja med liberalnim ljubljanskim občinskim svetom in klerikalnim deželnim zborom naj- bolj zaostrila v avstrijski dobi. Zelo piker je bil v svojem govoru pred ob- činskim svetom podžupan dr. Ivan Tavčar, ki je v zvezi z deželnozborsko pravico o spre- minjanju upravo-političnih meja ljubljanske mestne občine izjavil: »Gospodje, stvar je či- sto jasna. Slovenska ljudska stranka hoče Ljubljano v svojo moč dobiti in ker ve, da v Ljubljani nima večine, skovala je zakon, s ka- terim hoče na umeten način pridobiti si ve- čino v mestnem zastopu...« Opozarjal je pred nevarnostjo, »... da bi se Ljubljana po- kmetila .. .« s tem, da bi prišli v mestni okvir »... elementi, ki z mestnim gospodarstvom nimajo druge zveze, kakor da nam mleko drago prodajajo .. .«*" Ne glede na to, je sto- pil v veljavo deželnozborski predlog občin- skega reda leta 1910. Zakon o mestnih občinah z dne 22. julija 1934 je stopil v veljavo 23. septembra istega leta. V bistvu je priznaval še nadaljnji obstoj nekdanjih statutarnih občin, vendar so se smele imenovati »mestne občine« in ne več »avtonomne občine« ali »občine z lastnim sta- tutom«." V drugem členu našteva 74 mest. med njimi tudi Celje, Ljubljano, Maribor in Ptuj, to je vsa tista mesta, ki so imela sta- tutarni značaj že v avstrijski dobi. Ze pred tem zakonom so se številni zakonski predpisi dotikali tudi problematike občinske samou- prave. Vidovdanska ustava je v členih 96 do 101 obravnavala oblastno samoupravo in v njenem okviru tudi krajevno občinsko sa- moupravo. Vendar o občinskih kompetencah nima drugih določil, kot da njihovi organi oskrbujejo lokalne samoupravne posle in da se bodo predpisala natančnejša določila o nji- hovi ureditvi in pristojnostih s posebnim za- konom. Tudi zakon o obči upravi iz leta 1922 je v 27. členu določal, da: »Mesta, ki imajo upravno oblast prve stopnje (kraljevska svo- bodna mesta, odnosno mesta z lastnim sta- tutom), opravljajo to funkcijo še nadalje, dokler se ne sklene zakon o samoupravi mest. V dvajsetih letih, ko so se oblikovali raz- lični načrti za spremembo obstoječe občinske zakonodaje, so se predvsem mesta z lastnimi statuti bala ukinitve avtonomnih pravic, ki so jih imela po občinskih redih avstrijske do- be. Bala so se unifikacije občinskih redov in predvsem tega, da bi se morali nasloniti na srbski zakon o občinah 1903:... »torej na za- kon, ki je silno reakcij onaren in napravi j a iz občin brezvoljne hlapce vsakega nadrejenega funkcijonarja...«." Mesta so se začela pove- zovati med seboj za obrambo avtonomnega statusa. Tako je prišlo do ustanovitve Zveze slovenskih avtonomnih mest leta 1925 in do ustanovitve Saveza gradova Kraljevine Ju- goslavije. Iz resolucije Zveze mest kraljevine Jugoslavije z dne 1. junija 1934, ki so jo po- slali predsedniku ministrskega sveta Nikoli T. Uzunoviču ter ministrstvom notranjih za- dev, za trgovino in industrijo in za finance, je razvidno, da predlog novega zakona o mest- nih občinah ni bil dostopen niti tej zvezi, kaj šele npr. posameznim mestnim občinam, ka- terih interes je bil, da sodelujejo pri priprav- ljanju tega zakona.** Projekt novega zakona je Zveza mest dobila šele 8. junija 1934 in ni mogla bistveno vplivati na njegovo vsebino. Sam zakon pa je bil sprejet konec meseca ju- lija in je ostal v veljavi do razpada stare Jugoslavije. Sestavljajo ga poglavja: I. Občna določila (členi 1—10). II. Člani in prebivalci občine (členi 11—20). III. Organizacija (členi 21—87). IV. Mestno področje (členi 88—93). V. Pristojnosti mestnih organov (členi 94— 98). VI. Mestni uslužbenci (členi 99—112). VIL Mestne finance (členi 113—129). VIII. Nadzor državne uprave (členi 130 — 142). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 129 IX. Pravna sredstva (člen 143). X. Prehodne in zaključne določbe (členi 144—162). NADZOR NAD OBČINSKIM POSLOVANJEM V vsem obravnavanem obdobju je odnose med državno oblastjo in občino opredeljeva- la tudi tendenca državnih oblasti po omeje- vanju občinske avtonomije oziroma samostoj- nosti, ki se je kazala tudi v tem, koliko so bi- li sicer samostojni občinski sklepi vezani na potrditev višjih oblastnih organov. Avstrijska doba je poznala dvojno podreje- nost ljubljanske občine; za zadeve iz lastnega delovnega področja je bila podrejena dežel- nemu zboru in odboru, za zadeve iz prenese- nega delovnega področja pa deželni vladi. Z odpravo historičnih dežel leta 1918 je odpad- la tudi deželna nadrejenost in ostala je samo podrejenost državi. Do leta 1918 je bila Ljub- ljana samo deželno glavno mesto Kranjske, če govorimo o upravnem položaju, po tem letu pa postane glavno mesto okrnjene Slovenije. Začasni občinski red 1850 je določal polo- žaj ljubljanske občine do višjih oblasti že v prvih vrsticah z določbo: »Ljubljansko mesto je neposredno deželnemu poglavarju podlož- no«.'' Šele občinski red 1887 je natančno op- redelil dvojno podrejenost in hkrati dopuščal deželni vladi, da ji je bilo: »... tudi v stva- reh samosvojega področja občinskega pri- držano vplivanje po določilih tega občinskega reda.«" Deželna vlada je uporabljala to pra- vico v primerih, ko je mestna uprava kršila veljavne zakone in to predvsem s področja krajevne policije. Posebna pozornost je bila posvečena vza- jemnemu sodelovanju občine in višjih oblasti. Župan je bil dolžan poročati političnemu de- želnemu načelniku v primerih, če niso zado- stovale obstoječe naredbe s področja krajev- ne policije in ga zaprositi za pomoč. Hkrati pa je bila občina dolžna: »... podpirati od države ali dežele postavljena oblastva v zvr- ševanji njih dolžnosti, v kolikor ji je to mož- no s svojimi organi...«." Magistrat pa mu je moral pošiljati poročila o: »... vseh dogodkih v občinskem ozemlji, kateri zanimajo držav- no upravo, in izvrševati opravila izročenega področja občinskega tako, kakor mu je uka- zano po obstoječih zakonih .. . «.'^ Že po ob- činskem redu 1850 je lahko prisostvoval ob- činskim sejam sam deželni poglavar ali nje- gov namestnik. Na njih sta le diskutirala, ker nista imela pravice do odločanja oziro- ma sklepanja. Glasovala sta lahko samo v pri- merih, če sta bila člana občinskega sveta. Ne glede na njuno prisotnost je moral občinski svet pravočasno seznanjati višjo oblast z da- tumi sej in sklepi, ki so bili sprejeti na se- jah.'" V primerih, če je župan zapazil, da je bil kak sklep občinskega odbora nasproten občinskemu redu ali proti zakonom ali občini v škodo, je bil dolžan preprečiti uresničitev takega sklepa in o tem poročati deželnemu poglavarju, ki je moral zadevo izročiti de- želnemu zboru v primerih, če je šlo za za- deve iz lastnega delovnega področja občine. V primeru, ko se zadeva ni dala odložiti in ko deželni zbor ni zasedal, je imel pravico izdati naredbo — »die provisorische Verfügung« —. Kadar so se kršili državni zakoni, pa je moral sam razsoditi oziroma posredovati zadevo us- treznemu ministrstvu. V postopku je po ob- činskem redu 1887 prišlo do manjše spre- membe v tem, da je moral župan neveljavni sklep še enkrat predložiti občinskemu svetu in če ga ta ni hotel spremeniti, je bil šele dol- žan poročati višjim organom.^" Občinski red 1850 je določal pravico dežel- nega zbora do sprememb določil občinskega reda.2' Deželni zbor je imel nadzor nad finančnim poslovanjem in upravljanjem z občinskim premoženjem. Po občinskem redu 1850 je smela občina odtujiti del premičnega ali ne- premičnega premoženja nad vrednostjo 10.000 gld le z dovoljenjem deželnega zbora. Preden se je taka zadeva predložila deželne- mu zboru, je moral o tem sklepati občinski odbor. Družbenu zboru je moral občinski odbor predložiti tudi uvedbo novih davkov, povišanje le-teh, ali povišanje doklad k »ce- sarskim davkom«. Konkretno je bil do leta 1887 spremenjen ravno ta člen občinskega reda. Dežela je morala dati pristanek tudi v primerih občinskih posojil, dajanju poroštev in kreditov, če so presegli vsoto 1/4 letnih ob- činskih dohodkov.^^ Tudi po občinskem redu 1887 in 1910 je deželni zbor po svojem odbo- ru izvajal nadzorstvo nad občinskim finanč- nim poslovanjem in gospodarjenjem. Moral je biti seznanjen s sklepi občinskega sveta, predloženi so mu morali biti računski za- ključki, in imel je pravico, da je poslal ko- misijo na sam kraj zaradi ugotovljenih ne- pravilnosti. Občina pa je bila tudi dolžna po- šiljati letni popis vsega premoženja.^ Pravica višjih oblasti do razpustitve občin- skega sveta je bila zapisana v vseh občinskih redih avstrijske dobe. Leta 1850 je bilo dolo- čeno, da lahko deželni poglavar razpusti ob- činski odbor; v roku 4 tednov pa je bil dol- žan razpisati nove volitve. Red 1887 našteva, v katerih primerih je lahko razpustil občin- ski svet; to se je zgodilo, če občina ni oprav- ljala zadanih nalog ali se branila izvajati na- loge iz prenesenega delovnega področja. Po 130 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 razpustitvi se je občinski svet lahko sestal sa- mo še enkrat, ko je obravnaval možnosti pri- ziva. Pritožba je bila možna na ministrstvo za notranje zadeve, vendar brez odložitvene moči. Enaka določila o razpustu občinskega sveta je imel tudi občinski red 1910. Sklice- val pa se je na nova določila občinskega vo- lilnega reda.^* Zakon o mestnih občinah 1934 je uvedel posebno poglavje z naslovom »Nadzor držav- ne uprave«. Po tem zakonu je državna upra- va opravljala nadzor nad posli mestne samou- prave po banu. Podobnosti z avstrijsko dobo lahko najdemo pri pravicah nadzorne oblasti nad občino; npr. njegova pravica prisostvo- vanja sejam mestnega sveta, pregledovanja poslovanja mestnih organov in uslužbencev, preprečitve uresničitve sklepa, ki je prekora- čeval pristojnost mestnega sveta. Ce je nad- zorno oblastvo opazilo, da mesto ne opravlja samoupravnih nalog, jih je lahko v končni fazi opravila (prevzela) sama na mestni ra- čun. Minister za notranje zadeve je razreše- val predsednika mestne občine. Zoper to od- ločbo je bila dopustna pritožba na državni svet. Možna pa je bila tudi razrešitev mest- nega sveta.^* OBČINSKI ORGANI Nosilec mestne samouprave in hkrati skle- pajoči in nadzorevalni organ je bil do leta 1934 občinski odbor (svet), ki je skupaj z od- bori občinskega sveta, upravnimi odbori in komisija predstavljal mestno upravo v šir- šem pomenu besede. Poverjena mu je bila skrb za občinske zadeve in prezentiral je ob- čino v njenih pravicah in dolžnostih.^" Stalni odbori občinskega sveta so bili postavljeni za posamezne panoge občinskega delovanja in so bili posvetovalni organi županu in občin- skemu svetu. Upravni odbori pa so bili na če- lu mestnih podjetij in zavodov; imeli so funk- cijo posvetovalnega organa — podobno kot stalni odbori občinskega sveta — vendar so imeli tudi širše in samostojnejše delovno po- dročje. Za posebne zadeve je občinski svet oblikoval izredne odbore in komisije, ki so delovali toliko časa, dokler ni bila določena zadeva zaključena. Podobna struktura občin- skega sveta, ki se je po zakonu o mestnih ob-t činah 1934 imenoval mestni svet, je bila v ve- ljavi tudi v času med obema vojnama.^^ Upravo v ožjem pomenu besede je pred- stavljal župan z vsemi občinskimi uradi, ki so delovali pod nazivom magistrat.^* Ta na- ziv je imela v avstrijski dobi mestna uprava deželnih glavnih mest. Opravljal je naloge iz delovnega področja občinske samouprave in tekoče naloge, ki so mu bile določene z občin- skim redom in drugimi internimi občinskimi uredbami, ter naloge iz prenesenega delovne- ga področja. Z zakonom o mestnih občinah je bil odpravljen magistrat in naloge magistral- nega gremija so bile razdeljene med mestni svet in predsednika mestne občine.^" Avstrijska doba je poznala tudi izvršilne organe — okrajne načelnike — na nižji stop- nji od občine, ki so opravljali občinske za- deve s področja krajevnopolicijskih zadev.'" Okrajne načelnike je volil občinski svet iz vrst prebivalcev okraja na predlog ljubljan- skega magistrata. OBČINSKO DELOVNO PODROČJE Ljubljanska občina je opravljala naloge iz lastnega delovnega področja, v okviru kate- rega je ob spoštovanju državnih in v avstrij- ski dobi tudi deželnih zakonov in drugih predpisov skrbela za občinske koristi z gospo- darskega, socialnega in kulturnega področja. Na občinskih ramenih so bile tudi naloge iz prenesenega delovnega področja; to so bile predvsem obveznosti, ki jih je opravljala v državnem oziroma deželnem imenu in so predstavljale predmet sporov med mestom in višjimi oblastnimi organi, ker so bile pove- zane s finančnimi obremenitvami.'* Opravila lastnega delovnega področja so bila:'2 — skrb za mestno imovino, to je za nepre- mično in premično premoženje, kar je vklju- čevalo sklepanje proračunov, ustanavljanje in razpolaganje z mestnimi davščinami, najema- nje posojil, nakupe, prodaje, dajanje mestne imovine v zakup, sklepanje pogodb, ustanav- ljanje mestnih podjetij in podobno; — skrb za uboge s podpiranjem bednih in siromašnih oseb z denarjem za hrano (1850), z ustanavljanjem in vzdrževanjem socialnih zavodov in ustanov ter z opravljanjem drugih socialnih nalog (1934); — vodenje mestnega zdravstva, ki je bilo po občinskem redu 1850 še prepuščeno po- znejšemu urejanju ,češ: »Razmere srenje do bolnišnice se bodo po posebnem razgovoru z državno vlado uravnale.«" V občinskih redih 1887 in 1910 so bile zdravstvene zadeve ob- ravnavane v okviru krajevne policije. Zakon o mestnih občinah 1934 je bil bolj konkreten in je v okvir skrbi za dobro zdravstveno sta- nje prebivalstva uvrščal vzdrževanje zdrav- niške in babiške službe, ureditev ambulant, pobijanje nalezljivih bolezni, oskrbo z živ- ljenjskimi potrebščinami, skrb za zdrava in cenena stanovanja, za zdravo pitno vodo, za kopališča, igrišča, pokopališča ter druge hi- gienske in zdravstvene naprave. Posebej pa KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 131 je bila poudarjena skrb za telesno vzgojo na- roda in za gasilstvo; — skrb za prosvetne zadeve vključuje že občinski red 1850. Tudi poznejši ljubljanski občinski redi vsebujejo postavko o skrbi za nekatere srednje in ljudske šole, to je pravi- co za njihovo ustanavljanje in dolžnost nji- hovega vzdrževanja. Zakon o mestnih obči- nah je bil še bolj konkreten in je postavil pred mestne občine naloge s področja širje- nja prosvete, kot so zidanje šol, ustanavljanje knjižnic, čitalnic, strokovnih, gospodinjskih in analfabetskih tečajev, podpiranje prosvet- nih društev, prirejanje prosvetnih predavanj, gradnjo prosvetnih domov. Mestna oziroma krajevna policija je bila med važnejšimi občinskimi nalogami. Obse- gala je: — skrb za varnost ljudi in premoženja; ob- činski red 1850 je to opredelil kot skrb za me- jaštvo: »... po nevarnostih, ktere po povod- njih in druzih elementarnih nezgodah pre- te«;3« — skrb za red in snago oziroma za mestne prometne naprave in javne zgradbe, to je za gradnjo in vzdrževanje cest, mostov, jarkov, kanalov, vodnjakov, tlakovanje trgov in ulic, za javna kopališča, vodovod (po redu 1887 da- lje), skrb za razsvetljavo (1887, 1910); vzdr- ževanje električne cestne železnice (v zakonu o mestnih občinah 1934); — poljsko policijo (1887 in 1910); — nadzorovanje živil in tržnega prometa; — zdravstveno policijo (1850, 1887 in 1910); — nravstveno policijo (1887, 1910); — stavbinsko policijo, to je izvajanje stav- binskega reda in izdajanje stavbnih dovolil (1850, 1887, 1910); — požarno policijo (1887, 1910); — v občinskih redih 1887 in 1910 je bila poudarjena: »... policijska pažnja na posle in delavce, v kolikor se ta pažnja ne tiče obrtnih delavcev, kakor tudi skrb, da se zvršuje po- selski red.«'' Do leta 1913 je imela Ljubljana pravico do mestne policije, zato so bile mnoge policijske zadeve naštete v okviru opravil iz lastnega delovnega področja. S 1. aprilom 1913 je bilo ustanovljeno policijsko ravnateljstvo v Ljub- ljani, ki je prevzelo vse posle v zvezi s poli- cijskimi zadevami. Kriminalne in varnostne zadeve so bile izločene iz prenesenega delov- nega področja mestnega magistrata. Mesto pa je še vedno opravljalo tudi dolo- čena opravila krajevne policije. Podržavlja- nje mestne policije sta omogočala tudi občin- ska reda 1887 in 1910, v katerih je zapisano, da: »... Iz višjih državnih ozirov se smejo do- »Spričevalo o lepem vedenju« ločena opravila krajne policije potom zakona odkazati posebnim cesarskim organom.«" Zakon o mestnih občinah je imel v okviru opravil mestnega področja v posebni alinej i skrb za narodno gospodarstvo sploh (pospe- ševanje trgovine, obrti, rokodelstva in indu- strije, poljedelstva, živinoreje, ribarstva, sad- jarstva, zadružništva, ustanov za štednjo in kredit, skrb za dobro zdravstveno stanje ži- vine in pobijanje živinskih kužnih bolezni). Opravila prenesenega delovnega področja pa so bile:'' Občinska reda 1887 in 1910 sta imela para- graf: »... Občini je v svojem ozemlji oskrbo- vati zlasti po zakonu spadajoča k področju po- litičnih okrajnih oblastev.«'^ Začasni občinski red iz leta 1850 je bil mnogo bolj konkreten in našteva naslednja opravila iz prenesenega delovnega področja: — skrb za razglaševanje oblastnih uredb, — pobiranje davkov, — izdajanje dovoljenj za poroke, — pregone, — obrtno oblast, — obveznost, da je seznanjala »deželnega poglavarja« z dogajanji v občini, — izdajanje domovnic. Med obema vojnama so občine z mestno pravico opravljale posle splošne uprave iz pristojnosti oblastev I. stopnje, razen tistih 132 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 državnega in varnostnopolici j sitega značaja, ki SO jih opravljala posebna državna poli- cijska oblastva. Z ministrsko uredbo iz leta 1935 so mestne občine še nadalje opravljale te posle razen tistih, ki so jih po zakonu o društvih, zborih in posvetih opravljali okraj- ni načelniki.'" Zakon o mestnih občinah je naštel nasled- nja opravila iz pristojnosti oblastev prve stopnje:*" — sanitetna in veterinarska; — tržna ter opravila po predpisih o živ- ljenjskih potrebščinah in o pobijanju dragi- nje in o merjenju; — gradbena in požarna; —• opravila po predpisih o čistoči in vzdrže- vanju cest, mostov, obal, rek, jarkov, vodnja- kov, napajališč in sploh cestnih in vodnih na- prav; — ter opravila po predpisih o pospeševa- nju poljedelstva in živinoreje; gozdarska, lov- ska in ribolovska opravila in poljsko policijo. Minister za notranje zadeve je imel pravico prenesti na občino tudi druge posle splošne uprave, kakor določene posle mestu odvzeti in jih prenesti na prvostopenjska občnoupravna ali državna krajevna policijska oblastva. PRAVICE IN DOLŽNOSTI LJUBLJANSKIH PREBIVALCEV Po ljubljanskih občinskih redih avstrijske dobe so se prebivalci Ljubljane delili na ob- čane in neobčane, kar je bilo pomembno v zvezi z opravljanjem njihovih obveznosti do občine in uživanjem pravic z njene strani. Občani so se delili na občane z domovinsko pravico in soobčane, ki te pravice niso imeli. Iz vrst občanov so lahko Ljubljančani prido- bili naziv meščan; pridobitev častnega me- ščanstva je bila neodvisna od kandidatovega položaja v Ljubljani ali zunaj nje. Zakon o mestnih občinah 1934 je ločeval člane, to je, nekdanje občane, in ostale prebivalce občine. Ne pozna pa naziva meščan. Mesto je lahko še vedno podeljevalo naziv častni meščan tu- di po tem zakonu. Občani Ljubljane v avstrijski dobi so bili mestni prebivalci, ki so si pridobili domovin- sko pravico po veljavnih domovinskih zako- nih. Začasni občinski red 1850 je obširneje razlagal poti za pridobitev občanstva. Po eni strani je moral upoštevati zatečeno stanje: »Kot srenjičani se imajo zdaj vse osebe misli- ti, kteri so si po doslej snih domovinskih po- stavah lastnost Ljubljančana pridobili.«" Za bodoče je predvideval naslednje možnosti za pridobitev občanstva: — po rojstvu: zakonski otroci, katerih oče je bil občan; nezakonski otroci, katerih mati je bila v času poroda občanka; najdenčki sor postali občani, to je »srenji pristojni«, avto- matično, za »špitalske otroke« je občinski red predvideval poseben odlok; — po sklepu občinskega sveta: žene obča- nov; avstrijski državljani, ki niso imeli do- movinskega lista, vendar so 4 leta nepretrgo- ma živeli v Ljubljani in proti katerim ni bilo nobenega zadržka: »... de bi ga bila nagnala, si nov domovinsk list priskrbeti, ali de bi ga bila v njegov rojsten kraj iztirala«;*^ — avtomatično so postali občani vsi držav- ni, deželni in občinski uradniki, oficirji in vo- jaški uslužbenci z oficirskim rangom, duhov- niki, »javni učeniki« s svojimi: »... ženami in z njih očetovski oblasti stoječimi otroci.. .«"' Občinska reda 1887 in 1910 sta bila redko- besedna pri določanju pogojev za občanstvo in opozarjata le na domovinske zakone glede pridobitve tega naslova. Drugi paragraf do- movinske novele iz leta 1896 je dajal pravico za sprejem v občinsko zvezo vsakemu prebi- valcu, ki je nepretrgoma bival v mestu naj- manj 10 let na lastne stroške. Na ta način so se občine rešile vseh tistih, ki so dlje časa ži- veli zunaj občine in bi se lahko na stara leta vrnili in živeli na občinske stroške. Sprejem v občinsko zvezo je bil povezan s plačilom takse, ki leta 1850 ni bila določena, leta 1887 je bila v višini 100 gld ter leta 1910 v višini 200 K. Prošnje za sprejem so obravnavali ob- činski sveti in proti njihovi odločitvi ni bila dopustna pritožba. Začasni občinski red 1850 ne pozna katego- rije soobčani. Šele leta 1868 je bila izvedena sprememba občinskega reda, ki je uvedla to kategorijo prebivalstva; soobčani so bili: »Vsi avstrijski državljani, ki stanujejo v občini mesta Ljubljanskega in tam od svojega real- nega posestva, obrta ali dohodka davek pla- čujejo, so z domačinci in občinskimi meščani (purgerji) med občinci mesta.«** Enako sta so- občane obravnavala tudi občinska reda iz let 1887 in 1910. Neobčani so bili ostali prebivalci, ki niso bili občani, vendar so živeli na območju me- sta. Začasni občinski red iz leta 1850 jih pre- cizira, da so to bile: »... osebe, kterih pristoj- nost se ne da dokazati, (in!) pridejo, ko si ne zmorejo več živeža zaslužiti, srenji v nadlego, če so poslednji čas v nji prebivali.«*' Meščani so postali le občani mesta Ljublja- ne. Meščansko pravico je podeljeval občinski svet ob plačilu določene sprejemnine. Med po- goji so bili navedeni predvsem ugled družine in možnost preživljanja (premoženjski cen- zus). Ženske so si pridobile ta naziv preko KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 133 = »Osnova meščanskih pravil« iz leta 1862 moža, vendar so ga obdržale le v primerih, če so postale vdove. Ce je bil zakon razveljav- ljen ali razvezan, je ženska izgubila to pra- vico. Častni meščani so lahko postali vsi tisti av- strijski državljani, ki so imeli posebne zaslu- ge za državo, deželo ali mesto Ljubljano. Zakon o mestnih občinah 1934 je poznal sa- mo še tri kategorije prebivalstva: člane ob- čine (enaki nekdanjim občanom z domovinsko pravico), prebivalce mesta (vsi ostali prebi- valci) in častne člane. Ne pozna več kategorije meščan, ki je od srednjega veka dalje pred- stavljala enega od pomembnih slojev mest- nega prebivalstva. Občani in neobčani so morali izpolnjevati občinske predpise. Občani z domovinsko pra- vico in soobčani v avstrijski dobi so imeli ob- veznost plačevanja in izpolnjevanja občinskih bremen. Zakon o mestnih občinah je občin- ska bremena naložil na ramena vsemu mest- nemu prebivalstvu. Vsakdo je imel pravico do varstva lastne fizične osebe in lastnine na območju mestne občine (zakon o mestnih občinah tega ne ome- nja, ker je bilo to varstvo v državnih rokah), in do uživanja občinske imovine in občinskih naprav (ustanov), ki so bile v javni rabi. Občani z domovinsko pravico so imeli mož- nost, da jih je občina vzdrževala, kadar so obubožali. To pravico je poznal tudi zakon o mestnih občinah, ki je predvideval za take primere občinsko podporo v mejah razpolož- ljivih sredstev; za otroke do 14. leta starosti je morala ta podpora obsegati tudi skrb za njihov telesni in duševni razvoj. Meščani so tudi imeli posebne pravice dd podpor iz zakladov in ustanov, ki so bili njim namenjeni. Častni meščani pa so imeli enake pravice kot meščani, vendar brez obveznosti do ljubljanske občine. Neobčani so imeli najmanj pravic. Mesto jim ni moglo braniti, da bi ne živeli v Ljub- ljani, če so dokazali, da so uživali domovin- sko pravico v katerikoli drugi občini, vsaj do- kler so se »vgodno obnašal« (1950) oziroma so živeli »neomadeževano« (1887) in niso uživali »javne milodarnosti« (1887, 1910) oziroma so imeli možnost »se preživeti« (1850). Zakon o mestnih občinah je določal, da imajo pravico bivanja v mestu vsi, kolikor ni bilo to v na- sprotju z obstoječimi predpisi. Med najvažnejšimi pravicami občanov, so- občanov, meščanov in častnih meščanov je bi- la volilna pravica. Začasni občinski zakon 1850 je dajal aktivno volilno pravico vsem moškim meščanom in med občani vsem mo- škim avstrijskim državljanom, ki so od svo- jega realnega premoženja (zemljišča ali hiše) ali obrti plačevali najmanj 5 gld direktnega davka; če so ustvarjali dohodek, pa so morali od njega plačevati najmanj 8 gld dohodnine. Davek je moral biti v preteklem letu docela plačan. O ženski volilni pravici v tem občin- skem redu ni bilo določil. Po tem začasnem občinskem redu so imeli aktivno volilno pra- vico državni, deželni in občinski uradniki, če je bila njihova plača ali penzija podvržena plačevanju dohodnine, potem oficirji, duhov- niki, osebe z akademsko stopnjo: »...če so svojo dohtarstvo na kakim avstrianskim vse- učilišu zadobili...«, učitelji, profesorji in »... predstojniki javnih, od deržave, dežele ali srenje deržanih učiliš v Ljubljani.. .«.^' Pa- sivno volilno pravico so imeli vsi moški ob- čani, ki so dosegli 30 let starosti. 134 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Voliti pa niso smeli kazensko preganjene osebe, mladoletniki ter vsi tisti: »... kteri so na kant prišli. ..«, vsi, ki niso plačevali dav- ka in tudi tisti prebivalci »... kteri siromaš- no preskrbljenje vživajo, v kaki poselski bra- tovšini stoje ali se s tem prežive, kar na dan ali teden zaslužijo .. .«^' Občinski volilni red iz leta 1887 pri aktivni volilni pravici ne poudarja več moškega spo- la; pogoji pa so bili enaki, kot so bili določe- ni že leta 1850 oziroma za soobčane leta 1868. Pasivna volilna pravica pa je bila še vedno omejena le na moške občane, ki so dopolnili 30 let starosti, uživali vse državljanske pra- vice in so živeli v Ljubljani. Novi občinski volilni red iz leta 1910 je uvedel splošno volilno pravico. Aktivno vo- lilno pravico so imeli avstrijski državljani, ki so dovršili 24. leto starosti ne glede na spol. Zakon o mestnih občinah pa je določal, da so imeli volilno pravico vsi prebivalci, ki so bili vpisani v volilni imenik mestne občine po zakonu o volilnih imenikih. OZEMLJE MESTNE OBCiNE LJUBLJANSKE Postopek za spremembo mestnih meja (mestnega pomerija) je bil vnesen šele v ob- činski red 1910, ki je dovoljeval deželnemu zboru, da v soglasju z deželno vlado priklju- či dele sosednjih občin mestu Ljubljani ali odkaže posamezne dele mestnega pomerija so- sednjim občinam: »... brez razločka, če je bi- lo doseženo soglasje pri taki izpremembi med prizadetimi občinami ali ne.«"* Deželni zbor je bil samo dolžan: »... pozvati mestno obči- no in druge prizadete občine, da podajo svojo izjavo o nameravani izpremembi ozemlja te- kom določenega neprestopnega roka .. .«.*" Dodan je bil še člen o priključitvi vsega ob- činskega ozemlja: »Združitev doslej samostoj- nih občin z mestno občino ljubljansko se mo- re, ako ne ugovarja iz javnih ozirov politič- no deželno oblastvo, izvršiti po sklepu dežel- nega zbora, ki potrebuje Najvišjega odobre- nja.«'" Ta dva člena sta v postopku spremi- njanja ljubljanskega občinskega reda povzro- čila na debatah v deželnem zboru hude pole- mike med klerikalnimi in liberalnimi poslan- ci, ker so slednji očitali, da samovoljno pri- ključevanje delov sosednjih občin k mestu pomeni kršenje mestne avtonomije in celo ža- litev Ljubljane kot mesta z lastnim statu- tom." Oba prejšnja občinska reda (1850, 1887) sta govorila samo o obsegu mestnega ozemlja. V avstrijski dobi so bili k mestu priključeni na- slednji večji deli ozemlja: Kolizej 1866, Pod- turn z delom Tivolija 1865 (1892), Vodmat 1896, Grad 1905 (postane mestna last), Spod- nja Šiška 1914. Glede inkorporacije Tivolskega posestva (posestvo Podturnske graščine) se je vlekel spor med mestom in občino Šiško zaradi pla- čila denarne odškodnine 6000 gld že od leta 1886. Končno je bil ta del priključen 30. 9. 1896 z deželnim zakonom in »najvišjo sank- cijo.«'^ Tudi priključitev Vodmata je imela svojo predzgodovino od leta 1893 dalje v ob- liki spora med mestom in občino Moste. Me-- sto je bilo zainteresirano za ozemlje med Šmartinsko cesto, Ljubljanico in dolenjsko železnico zaradi gradnje deželne bolnišnice, čeprav je svojo zahtevo utemeljevalo s tem, da je Vodmat dobival mestni značaj zaradi naseljevanja železniških delavcev in rokodel- cev, intenzivne stavbne dejavnosti in lažje policijske kontrole." Izražena je bila tudi mi- sel: »Uspešen razvoj mesta vsekakor zahteva, da se bližnji predmestni kraji čim preje zdru- žijo ž njim ...«.'" Z zakonom z dne 17. 9. 1896 je bila vas Vodmat do dolenjske proge pri- ključena k mestu Ljubljani. Prepis te posesti pa je bil opravljen šele leta 1914." Leta 1850 je ljubljanska občina obsegala:'« — notranje mesto (razdeljeno na 4 okraje), — Poljane (1 okraj), — Šentpetrsko predmestje (2 okraja), — Kapucinsko predmestje (1 okraj), — Gradišče (1 okraj), — Karlovško predmestje s Kurjo vasjo (1 okraj), — Trnovsko predmestje s Karolinško ze- ljo (1 okraj), — Krakovsko predmestje (1 okraj). Po občinskih redih iz let 1887 in 1910 je ob- segala:" I. Šolski okraj. II. Šentjakobski okraj. III. Dvorski okraj. IV. Kolodvorski okraj. V. okraj, h kateremu so spadali predmestni kraji: Črna vas. Ilovica, Hauptmanca, Karo- linška zemlja, Hradeckega vas. Kurja vas. VI. Vodmat (po letu 1896). Zakon o mestnih občinah 1934 ima določila o označitvi mestnih meja v naravi in o po- pravkih mestnih meja na račun sosednjih ob- čin ali o spojitvi cele sosednje občine k me- stu, kar je bilo v pristojnosti bana, oziroma so te operacije potekale po zakonodajni poti. Dopuščal pa je razdelitev mesta na okraje.'* Še pred tem zakonom je bil priključen k mestu Sv. Krištof. Do največjega povečanja KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 135 j Skica mestnih meja Ljub- ljane leta 1906 mesta v obravnavanem obdobju je prišlo leta 1935, ko je nastala tako imenovana Velika Ljubljana, ko se je mesto povečalo kar za pet- kratni obseg.*^« K mestnemu ozemlju so bile priključene cela občina Šiška, cela občina Mo- ste, cela občina Vič; od občine Jezica njen 1 južni del, od Polja JZ del k. o. Šmartno in od i občine Dobrunje Štepanja vas. Po velikosti je i na ta način prišla Ljubljana s 7. na 4. mesto j v državi.'" j ZAKLJUČEK Poleg organizacije in delovanja občinske uprave nas zanima predvsem razmerje te up- rave do najrazličnejših področij mestnega živ- ljenja, kot tudi razmerje občanov in vseh ; struktur v mestu do občinske uprave. Pozna- vanje občinskega delovnega področja je po- ; goj za razumevanje teh razmerij. Bistveno je I seveda vprašanje, kako so se zapisane in uza- konjene dolžnosti občinskih organov ter nji- hovih zavodov in institucij kazale v vsakda- ! njem življenju mesta in kakšen je bil njihov j vpliv na spremembe in razvoj Ljubljane. Pri : tem moramo upoštevati številne momente, kot ; so splošni gospodarski in družbeni razvoj v ; širšem prostoru, sposobnost ali nesposobnost ; občinskih uprav oziroma njihovih vodstev, j vrsto elementarnih dejavnikov (npr. potres 1895 po katerem se je začelo mesto gradbeno naglo širiti), vojne, vključevanje okoliških polagrarnih in industrijskih predelov itd. Dejstvo, ki velja še danes, je, da samo zapi- i sana obveznost ali pravica ostane le gola črka ; na papirju, če se ne izvaja v vsakdanji prak- i si. Enako je veljalo tudi za določila Ij ubij an- ! skih mestnih statutov. i OPOMBE 1. Janko Polec, Uvedba občin na Kranjskem 1. 1849/1850, Zgodovinski časopis, 6—7, 1952/53, str. 686. — 2. Razprava je povzetek iz materiala, ki je bil zbran za referat Problemski prikaz zgodo- vine Ljubljane od srede 19. stoletja do leta 1941, ki je bil prebran na 20. zborovanju slovenskih 136 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Zgodovinarjev olctobra 1980 v Ljubljani. Po do- govoru s prof. dr, Vasilijem Melikom je v tem tekstu v glavnem izpuščena volilna problemati- ka. V splošnih črtah se razvoja mestnih občin, in tako tudi Ljubljane, dotikajo vsi pravni pregledi (npr. Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961; Metod Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935), kot tudi pravne študije, obdelave zakonov in upravnega postopka (npr. Ivan Skarja, Naša samouprava, Slovenski pravnik, XXXVI, 1922, str. 8—134; Franjo Ogrin, Koliko upravnih instanc imamo in kakšne. Slovenski pravnik, XXXVIII, 1924, str. 254—259; Igor Rutar, O vsebini avtonomije in samouprave. Slovenski pravnik, XLI, 1927, str. 24—36; Henrik Steska, Organizacija državne uprave, Akademska založba, Ljubljana 1937 itd.). Za občinske volitve je temeljno delo Vasilija Melika, Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, kjer dobimo vrsto koristnih podatkov o uprav- nem razvoju mestnih občin. Kot osnovni vir na- vajamo objave zakonov v uradnih listih ali v po- sebnih zbirkah. Pregled občinske zakonodaje za avstrijsko dobo dobimo v delu Emst Mayrhofer's Handbuch für den politischen Verwaltungs- dienst ... II, Dunaj 1896. Same občinske uprave so izdajale poročila o delu, ki jih moramo kritič- no obravnavati zaradi očitnih namenov, da prika- zujejo lastno delo kot najpomembnejše v vsem razvoju ljubljanske občine (npr. Ljubljana 1895—1910, Ljubljana, 1910; Pet let dela za Ljub- ljano, Ljubljana 1940 in druga). Zelo pester je tudi krog dokumentacijskega gradiva (npr. ob- činski šematizmi, pregledi o delovanju občinske- ga sveta, pregledi mestne uprave v raznih adre- sarjih in podobno). — 3. LGB 1850, št. 276. — 4. RGB 1862, št. 18. — 5. Vasilij Melik, Ptujski sta- tut iz leta 1887, Katalog k razstavi 600 let ustav- ne in upravne zgodovine mesta Ptuja, Ptuj 1979, str. 20—21. — 6. LGB 1868, št. 14 in LGB 1878, št. 10. — 7. LGB 1887, št. 22; LGB 1898, št. 24; LGB 1910, št. 31; Službeni list 1934, št. 530. — S. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Ljubljana (LJU), Mesto Ljubljana, Reg. 1/1192, fol. 464 in nasi. (Hribarjev predlog za spremembo občin- skega reda 1887 z dne 21. 12. 1895) in fol. 470 in nasi. (Razlogi za važnejše spremembe občinske- ga reda in občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano 1. 10. 1905). — 9., ZAL, LJU, Mesto Ljubljana, Reg. 1/1192, fol. 562. — 10. ZAL, LJU, Mesto Ljubljana, Reg. 1/1192, fol. 675. — 11. ZAL, LJU, Mesto Ljubljana, Reg. 1/2123, fol. 836. — 12. Zakon o obči upravi, 26. 4. 1922 SI. 1. 1922, št. 135). — 13. ZAL, LJU, Mesto Ljub- ljana, Reg. 1/1828, fol. 258 in nasi. — 14. ZAL, LJU, Mesto Ljubljana, Reg. 1/2125, fol. 152—159 (Resolucija poslovnega odbora Zveze mest kra- ljevine Jugoslavije 1. 6. 1934). — 15. LGB 1850, št. 276, paragraf (p.) 3. — 16. LGB 1887, št. 22, p. 79. — 17. LGB 1887, št. 22, p. 77. — 18. LGB 1887, št. 22, p. 68. — 19. LGB 1850, št. 276, p. 91 in 93; LGB 1887, št. 22, p. 82; LGB 1910, št. 31, p. 82. — 20. LGB 1850, št. 276, p. 100; LGB 1887, št. 22, p. 67; LGB 1910, št. 31, p. 67. — 21. LGB 1850, št. 276, p. 127. — 22. LGB 1850, št. 276, p. 64, 68, 69; Postava z dne 13. 5. 1876, s katero se je spreme- nil 68. paragraf občinskega reda 1850; LGB 1876, št. 10. — 23. LGB 1887, št. 22, p. 80 in 81; LGB 1910, št. 31, p. 80. — 24. LGB 1850, št. 276, p. 58; LGB 1887, št. 22, p. 83, 87. — 25. Zakon o mestnih občinah 1934, členi 130—142. — 26. LGB 1850, št. 276, p. 26; LGB 1887, št. 22, p. 13; LGB 1910, št. 31, p. 13. — 27. SI. 1. 1934, št. 530, člen 21. —28. LGB 1850, št. 276, p. 48; LGB 1887, št. 22, p. 24; LGB 1910, št. 31, p. 24. — 29. SI. 1. 1934, št. 530, člen 96. — 30. LGB 1850, št. 276, p. 54; LGB 1887, št. 22, p. 24; LGB 1910, št. 31, p. 24. — 31. LGB 1850, št. 276, p. 59, 112; LGB 1887, št. 22, p. 26, 27; LGB 1910, št. 31, p. 26, 27; Zakon o mestnih občinah 1934, člen 89. — 32. LGB 1850, št. 276, p. 62, 70—75; LGB 1887, št. 22, p. 26; LGB 1910, št. 31, p. 26; Zakon o mestnih občinah 1934, člen 88. — 33. Isto za leto 1850. — 34. Isto za leto 1850. — 35. Isto za leti 1887 in 1910. — 36. LGB 1887, št. 22, p. 26; LGB 1910, št. 31, p. 26. — 37. LGB 1850, št. 276, p. 113—120, 122; LGB 1887, št. 22, p. 27; LGB 1910, št. 31, p. 27. — 38. Isto za leti 1887 in 1910. — 39. Henrik Steska, Organizacija državne uprave, Ljubljana 1937, str. 73. — 40. Zakon o mestnih občinah 1934, člen 89. — 41. LGB 1850, št. 276, p. 5. — 42. Isto, p. 7. — 43. Isto, p. 9. — 44. LGB 1868, št. 14 (z dne 15. 10. 1868). — 45. LGB 1850, št. 276, p. 25. — 46. LGB 1850, št. 276, p. 28. — 47. LGB 1850, št. 276, p. 29. — 48. LGB 1910, št. 31, p. 1 a. — 49. Isto, p. 1 a. — 50. Isto p. 1 b. — 51. Obravnave deželnega zbora, XX. seja, 25. 1. 1910, str. 785—808. — 52. ZAL, LJU, Mesto Ljubljana, God. III/46, fol. 394 in nasi.. Cod. III/47, fol. 107 in nasi.. Cod. III/48, fol. 38 in nasi.,, Reg. 1/1035, fol. 578 in nasi. — 53. Obrav- nave deželnega zbora, XV. seja, 10. 2. 1896, pri- loga 46. — 54. Isto. — 55. ZAL, LJU, Mesto Ljubljana, Cod. III/47, fol. 145 in nasi., Varia Mag. iii, fase. 10, fol. 382. — 56. LGB 1850, št. 276, p. 1, 2. — 57. LGB 1910, št. 31, p. 1; LGB 1887, št. 22, p. 1. — 58. Zakon o mestnih občinah 1934, členi 3, 5, 6, 85. — 59. Rojstvo velike Ljub- ljane, Kronika ii, št. 3, 1935, str. 244—245. — 60. Statistični letopis mesta Ljubljane za leto 1938, Ljubljana 1939, str. 13—15; Statistični le- topis mesta Ljubljane za leto 1939, Ljubljana 1940, str. 4—5. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 137 j ORIS RAZVOJA PREBIVALSTVA V LJUBLJANI IN NJEGOVE DRUZBENE SESTAVE OD SREDINE 19. STOLETJA DO 1918 JASNA FISCHER Naslov tega prispevka ni povsem ustrezen, ker bo v sestavku poudarek bolj na problem- skem prikazu vprašanj, ki so jih raziskoval- ci že obravnavali, nakazani pa tisti, ki še vedno čakajo na ustrezno študijsko obdelavo. Raziskovalec, ki se želi ukvarjati s celotno problematiko o razvoju prebivalstva v Ljub- ljani, je v zelo ugodnem položaju, ker mu je na razpolago izjemno veliko ohranjenega sta- tističnega gradiva. Zal pa to gradivo uporab- ljajo le redki zgodovinarji v analizah posa- meznih časovnih obdobij, delov ljubljanskega mestnega ozemlja ali določenih problemov historične, demografske in poklicne statistike. Nekoliko bolj so se vprašanjem o razvoju ljubljanskega prebivalstva posvečali geo- grafi, ki pa sta jih seveda zanimala predvsem proces urbanizacije in mesto kot geografski pojav. Tako so že pred drugo svetovno vojno geografi obrav- navali tudi razvoj in rast prebivalstva Ljub- ljane od začetka 19. stoletja dalje. V Geograf- skem vestniku so objavljeni članki Valter j a Bohinca, Antona Melika, Jožeta Rusa in Sve- tozarja Ilešiča.' Izsledki njihovih raziskav so še danes zelo aktualni in uporabni. Po drugi svetovni vojni sta to delo nadaljevala geogra- fa Igor Vrišer in Vladimir Leban.^ Poleg geo- grafov se je z zgodovinsko demografsko sta- tistiko ukvarjal tudi ekonomist Lojze Pipp. V treh krajših člankih, objavljenih v predvoj- ni Kroniki slovenskih mest, je obdelal sta- rostno razdelitev prebivalcev Ljubljane v le- tih 1869, 1880. in 1890.' Zivko Šifrer je v gra- divu z naslovom Prebivalstvo naselij 1869 do 1969 objavil zbrane podatke iz ljudskih štetij v zadnjih stotih letih na slovenskem ozemlju po posameznih občinah." Med zgodovinarji so se študija o razvoju ljub- ljanskega prebivalstva in njegove socialne strukture lotevali le redki. Fran Zwitter se v razpravi Prebivalstvo ina Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni ne ukvarja podrobneje z razvojem prebivalstva v Ljub- ljani.' Vlado Valenčič je v dveh krajših raz- pravah analiziral gospodarsko in poklicno strukturo v ljubljanski mestni četrti Krako- vo ter etnično strukturo ljubljanskega prebi- valstva po ljudskem štetju leta 1880.« Jasna Fischer pa je analizirala socialne osnove de- lavskega gibanja v Ljubljani v letih 1870 do 1890, in sicer socialno sestavo tistih družbeno- poklicnih skupin, iz katerih je prihajalo naj- več članov ljubljanskih delavskih društev.' Kot je razvidno iz tega kratkega pregleda literature, ki jo imamo na razpolago, celovi- te izčrpne študije o razvoju ljubljanskega prebivalstva in njegovi družbeni sestavi V obdobju, ki ga obravnavam, še nimamo. Te- mu, kot že rečeno, ni krivo pomanjkanje gra- diva in podatkov. Obravnavano obdobje je že čas moderno organizirane državne statistične službe in uvedbe rednih popisov prebivalstva. Ljubljana pa je še posebej v izjemnem po-- ložaju. Ohranjene ima namreč skoraj v ce- loti popisne pole ljudskih štetij v Ljubljani v letih 1857, 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910.« Hkrati pa so v avstrijskih uradnih statistič- nih publikacijah objavljeni rezultati obdelave teh popisov in so navedeni podatki vedno po- sebej tudi za Ljubljano." Drug tovrsten vir, čeprav nekoliko drugačne narave, so tiskana statistična poročila kranjske trgovinske in obrtne zbornice, ki prikazujejo narodnogo- spodarske razmere na Kranjskem v letih 1851 do 1856, 1857—1860, 1870, 1875 ter 1880 in imajo v tabelah objavljenega veliko razno- vrstnega statističnega gradiva. Koristne so predvsem za študije poklicne strukture ljub- ljanskega prebivalstva, zaposlenega v obrti in industriji.'" Stalne popise prebivalstva je poznala habs- burška monarhija že v 18. stoletju, ko so hkrati z vojaškimi konskripcijami ocenjevali tudi število prebivalcev. Takšne popise so iz- vajali vse do leta 1850, ko je bilo izvedeno zadnje takšno štetje." Popis prebivalstva, ki je bil izveden 31. oktobra 1857, pa je bil že prvi korak k modernemu popisovanju prebi- valstva, vendar rezultati tega štetja še niso primerljivi s podatki naslednjih popisov, ker so popisovali stalno prebivalstvo ne pa pri- sotno prebivalstvo.'^ Zato kot prvi sodobno izveden popis prebivalstva velja danes ljud- sko štetje z dne 31. decembra 1869. Zakon, ki je urejal ta popis, je uvedel popisovanje pri- sotnega prebivalstva. Naslednji popisi v letih 1880, 1890, 1900 in 1910 se ne razlikujejo bi- stveno od popisa v letu 1869. Postopoma so uvajali le nekatere nove popisne rubrike (npr. rubriko o občevalnem jeziku, teles- nih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku, hišnih lastnikih). Iz teh razlogov so primer- ljivi med seboj le rezultati teh zadnjih petih ljudskih štetij pred prvo svetovno vojno. Ce hočemo bolj natančno slediti razvoju prebivalstva v Ljubljani, moramo upoštevati tudi upravne spremembe na mestnem ob- 138! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 moč ju, ki SO delno tudi bile posledica eks- panzije ljubljanske mestne aglomeracije. Po- pisa leta 1857 in 1869 sta bila izvedena na mestnem teritoriju, ki je bil razdeljen na ka- tarske občine Ljubljana mesto. Gradišče, Kapucinsko, Krakovsko, Karlovško, Poljan- sko, Sempetrsko in Trnovsko predmestje ter naselja Karolinško zemljo, Kurjo vas in Čr- no vas. Popisi od leta 1880 dalje so bili izve- deni po ulicah znotraj petih okrajev, in sicer šolskega, šentjakobskega, dvorskega in ko- lodvorskega ter t. i. predkrajih Hauptmanci, Hradeckega vasi. Kurji vasi, Ilovici, Karo- linški zemlji in Črni vasi. V letu 1896 je bil mestnemu ozemlju priključen del katastrske občine Vodmat, leta 1914 pa katastrska obči- na Spodnja Šiška. To so bile v primerjavi s kasnejšimi korekturami ljubljanskih mestnih mej med obema vojnama le manjše prilago- ditve dejanskemu širjenju mestnega področja in zato rezultati popisov vendarle niso bistve- no spremenjeni. V tem kratkem prikazu razvoja prebival- stva sem upoštevala rezultate petih ljudskih štetij od leta 1869 dalje, ker so pač med se- boj primerljivi, ter prvega popisa prebival- stva v stari Jugoslaviji, ki je bil izveden 31. januarja 1921.'' Podatek, da je Ljubljana imela leta 1846 preko 18.000 prebivalcev, le- ta 1857 pa preko 21.000, navajam le informa- tivno, ker mi namreč natančen podatek, ko- liko jih je imela Ljubljana ob štetju leta 1857, žal ni bil dostopen." Spodnja tabela prikazuje število prebivalcev Ljubljane od leta 1869 do leta 1921. V te številke so všteti tudi vojaki. Za nekatera leta namreč nimamo podatka, koliko je bilo vojaštva v Ljublja- ni. V dobrih 50 letih se je število prebivalcev Ljubljane povečalo za nekaj manj kot dva in polkrat. Ce primerjamo —¦ spet samo infor- mativno pač zaradi že prej omenjenih zadrž- kov — podatek o številu prebivalcev leta 1921 s podatkom iz leta 1846 in 1857, vidimo, da se je povečalo za skoraj trikrat oziroma za nekaj več kot dva in polkrat, to je za 196 "/o oziroma 153 "/o. Se bolj pregledno in natančno podobo nam dajo podatki o rasti prebivalcev med posameznimi ljudskimi štetji. Med popi- soma leta 1869 in 1880 se je število povečalo za 16,3 Vo, med letom 1880 in 1890 za 16 »/o, v naslednjem desetletju za 19,8 "/o, med letoma 1900 in 1910 kar za 27,6«/» ter med letoma 1910 in 1921 samo za 14,3 Med leti 1869 in 1890 je rast umirjena in enakomerna, medtem ko je doba od 1890 do 1910 doba največjega porasta, ki se pa leta 1910 spet umiri, pač kot posledica prve svetovne vojne. Ta porast pre- bivalstva pa ni enakomeren v vseh mestnih četrtih in se — če smemo uporabiti ta izraz — seli. V obdobju 1869—1890 zaznamujejo večji porast (nad 30,*/o) le nekatera predmest- ja, npr. Stari Vodmat, Spodnja Šiška, Trno- vo, Vič, Dolenjsko predmestje ter Bežigrad, ki v tem obdobju šele nastaja.'' Obdobje 1890 do 1910, zlasti še čas po potresu leta 1895, je čas največjega povečanja števila prebivalstva ne samo v predmestjih, ampak tudi v samem mestnem središču. Po letu 1910 se ta rast umirja. Mestno središče že stagnira, pred- . mestja pa občutno počasneje rastejo. Tako se v času med 1895 pa do 1910 oziroma do prve svetovne vojne za kratek čas zaustavi rela- tivna depopulacija mestnega jedra. To gre predvsem na račun selitve starega mestnega jedra z Mestnega trga in Starega trga na ob- močje današnjega mestnega središča okoli Pošte ob Titovi cesti.'* Pri predmestjih je tre- ba ločiti dve skupini. V prvi so tista, v kate- rih je prebivalstvo hitro naraščalo že po letu 1900. To so spodnja Šiška, Vodmat, Vič, Trno- vo, Moste in Dolenjsko predmestje. V Zgornji Šiški, Dravljah, Bežigradu in Stepanji vasi začenja prebivalstvo hitreje naraščati deset- letje kasneje, po letu 1910." Ta proces se res- da intenzivneje že začenja v obdobju, ki ga obravnavam, vendar se zaradi že prej ome- njene upravne razdelitve tedanje Ljubljane ne kaže ustrezno v podatkih, ki jih navajam. Velik del teh predmestij ni uradno vključen v mestno ozemlje. Ce bi upoštevali še te po- datke, bi nam pokazali seveda še nekoliko večji porast prebivalstva. Jasno je, da je tako hitro naraščanje pre- bivalstva v Ljubljani rezultat priseljevanja v mesto. Mesto priteguje predvsem ljudi iz svo- je ožje okolice. Posledica je začasno nazado- vanje okoliških krajev.'* Študije o doseljeva- nju v Ljubljano v obravnavanem času nima- mo. Izsledki zelo zanimive razprave Vladi- mira Lebana Doseljevanje v Ljubljano, v ka- teri je avtor analiziral doselitvene tokove glavnih poklicnih skupin v Ljubljano po ljud- skem štetju iz leta 1928, so žal uporabni le za obdobje med obema vojnama." Parcialno štu- dijo tega problema je opravila Jasna Fischer v analizi družbenih osnov delavskega gibanja v Ljubljani v letih 1870—1890, ko je na pod- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 139 = lagi gradiva ljudskih štetij v mestu Ljubljani v letih 1869, 1880 in 1890 poskušala ponovno ugotoviti število in družbeno sestavo slojev ljubljanskega prebivalstva, iz katerih so pri- hajali člani ljubljanskih delavskih društev. Pri obdelavi t. i. pramateriala teh popisov je upoštevala podatke o rojstnem letu, rojstnem kraju, poklicu, za leti 1880 in 1890 tudi poda- tek o občevalnem jeziku. Od celotnega pre- bivalstva Ljubljane je ta nova analiza stati- stičnega gradiva zajela pet skupin: samostoj- ne obrtnike, pomočnike in vajence (v obrti in trgovini), delavce in dninarje. Skupno število v to analizo vključenih prebivalcev je bilo 14.159, kar predstavlja v poprečju 18,7 "/a ljubljanskega prebivalstva.^" Analiza doseljevanja v Ljubljano je poka- zala sicer zanimive, vendar ne kakšnih ne- pričakovanih in presenetljivih rezultatov. Narejena je bila s pomočjo podatkov o rojst- nem kraju. Kraji so za slovensko narodnost- no ozemlje urejeni po sodnih okrajih. Skupaj jih je bilo 74, in sicer na Kranjskem 32, na slovenskem Koroškem 10, na slovenskem Štajerskem 20 in na Primorskem 12. Prek- murje in Beneška Slovenija sta bila upošte- vana kot dela slovenskega etničnega ozem- lja, vendar od tam ni bilo doseljencev. Drugi rojstni kraji z ozemlja Avstro-Ogrske so ure- jeni po deželah. Posebej so šteti rojeni v Nem- čiji in Italiji, skupaj pa vsi rojeni v drugih državah. Ljubljano bi lahko glede na število oseb, rojenih v samem mestu, uvrstili v tip meša- nih mest, saj je v vsem dvajsetletnem obdob- ju bila v njej rojena več kot ena tretjina oseb.^* Številke za posamezna leta nihajo, ta- ko je bilo leta 1869 v Ljubljani rojenih 1613 oseb, leta 1880 1921 in leta 1890 1808. Število rojenih Ljubljančanov izračunano v odstot- kih glede na vse osebe, zajete v to obdelavo, pa pada. Leta 1869 je bilo rojenih v Ljublja- ni 41,8 «/o oseb, leta 1880 38,5 »/o in leta 1890 le še 33,6 «/o. Ce vse podatke strnemo, lahko ugotovimo, da je bila večina oseb rojena v mestu Ljub- ljani, sodnem okraju Ljubljani ter v sodnih okrajih Kamnik, Kranj, Vrhnika, Brdo, Liti- ja in Škof j a Loka, torej iz ožjega doselitvene- ga pasu okoli mesta. Nekoliko večji je še do- tok rojenih v sodnih okrajih Radovljica, No- vo mesto, Logatec, Krško in Kočevje. To po- meni, da je večina oseb bila rojena na Kranj- skem, in sicer leta 1869 80,7'»/o, leta 1880 86,8 odstotkov in leta 1890 87,5 »/o vseh oseb, za- jetih v ponovno obdelavo pramateriala. V mestu Ljubljani in sodnem okraju Ljubljani je bila rojena več kot polovica vseh oseb, ro- jenih na Kranjskem (65,9 "/o). Opozoriti pa je treba, da vzporedno s padanjem števila oseb, rojenih v samem mestu, raste število oseb, rojenih v najbližji mestni okolici. Kljub te- mu porastu pa šele v letu 1890 preseže šte- vilo oseb, rojenih na Gorenjskem. Na Dolenj- skem rojenih oseb je sorazmerno malo v Ljubljani. Najmanj jih je z Notranjske. Na slovenskem Koroškem je bilo rojenih le ne- kaj deset oseb, največ od njih v sodnem okra- ju Celovec. Velika večina oseb, rojenih na slovenskem Štajerskem in Primorskem, je bi- la iz mestnih središč, torej iz sodnih okrajev Celje, Maribor, Trst in Gorica, le posamezni- ki iz ostalih sodnih okrajev. Zanimive rezultate je dala analiza doselje- vanja v Ljubljano po poklicnih skupinah. Le- ta 1869 je bilo v vseh skupinah razen v sku- pini kvalificiranih delavcev daleč največ ro- jenih na Kranjskem, in sicer se giblje to so- razmerje med 71,3 "/o pri vajencih v trgovini, ki jih je najmanj, in 90,1 "/o dninarjev, ki jih je največ. Zelo veliko je tudi nekvalificiranih delavcev — 81,1 "/o, nekvalificiranih delavk 86,6 0/0 in dninark — 87,7 "/o. Doseljevanje iz slovenske Koroške, slovenske Štajerske in Primorske je v primerjavi s Kranjsko neznat- no. Nekoliko več je le vajencev v obrti s Pri- morskega in vajencev v trgovini iz slovenske Štajerske. Relativno močen je dotok obrtni- kov, pomočnikov v obrti in trgovini in vajen- cev v trgovini, rojenih zunaj slovenskega et- ničnega ozemlja. Zelo malo pa je od tam ne- kvalificiranih delavk, le 0,9 «/o in 3,1 "/o dni- narjev (moških in žensk). Precej drugačna pa je struktura znotraj skupine kvalificiranih delavcev. Teh je rojenih v Ljubljani in na Kranjskem 51,8*/». Iz slovenske Koroške in slovenske Štajerske jih sploh ni, le eden je iz Trsta. Kar 38,2 "/o pa jih je bilo rojenih zu- naj slovenskega narodnostnega ozemlja, in si- cer 13,6 °/o na Češkem, 7,3 "/» na nemškem Štajerskem in 5,5 Vo v Nemčiji. Največ dose- 1 j enih iz Češke je bilo kvalificiranih delavcev na železnici, medtem ko so vsi prišleki iz Nemčije bili zaposleni v bombažni predilnici in tkalnici kot delovodje. Leta 1880 je bilo na Kranjskem rojenih največ dninarjev in dninark (93,1 "/o oziroma 93,8 "/o), nekvalificiranih delavk (93,10/0) in obrtnic (92,4*/»). Tu so bile rojene tudi vse pomočnice v obrti ter edina kvalificirana de- lavka. Rojeni na slovenskem Koroškem in slovenskem Štajerskem ne dosegajo dva od- stotka. Izjemo predstavljajo le pomočniki v trgovini, ki jih je iz slovenske Štajerske 4,3 odstotka, ni pa od tam nobenega vajenca v trgovini in nobene dninarke. Iz slovenske Ko- roške se ni doselil v Ljubljano noben nekva- lificiran delavec. Razmerja se gibljejo v glav- 1401 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 nem med dvema in štirimi odstotki. Manj je le nekvalificiranih delavk (1,6 "/o), več pa po- močnikov v trgovini (5,1 '"/o) in vajencev v trgovini (9,2 "/o). V drugih deželah in državah je rojenih zelo malo dninarjev (1,4'"/o moških in 0,7 "/o žensk), nekvalificiranih delavk (2,6 odstotkov) in obrtnic (4,1 "/o). Glede na celot- no strukturo rojenih zunaj slovenskega etnič- nega ozemlja po poklicu je od tam (brez upo- števanja tiskarjev in kvalificiranih delavcev) zelo veliko pomočnikov in vajencev v trgo- vini. Prvih je 18,8 »/o drugih pa celo 32,1 »-'o. Visok odstotek tiskarjev, rojenih na Primor- skem, je rezultat doselitve 10 tiskarjev iz Trsta. V letu 1880 je že opazen premik v ko- rist kvalificiranih delavcev, rojenih na slo- venskem etničnem ozemlju, skupno jih je bi- lo 56,9 "/o, čeprav je tudi odstotek rojenih na preostalem ozemlju Avstro-Ogrske in drugih držav še vedno zelo visok, 32,5 "/o. Največ kvalificiranih je bilo iz nemške Štajerske, Češke, Moravske in Šlezije. Leta 1890 je bilo na Kranjskem rojenih nad 90 0/0 dninarjev (91,5 "/o moških in 95,2 0/0 žensk), nekvalificiranih delavcev (91,6 "/o moških in 91,6 "/o žensk) in obrtnic (91,1 o/o), nad 80 o/o pa vajencev v obrti (87,40/0 moških in 88,2 0/0 žensk), pomočni- kov v obrti (87,4 0/0 moških in 88,2 0/0 žensk), pomočnikov v obrti (82,5 "/o), vajencev v trgovini (82 0/0) in obrtnikov (80,9 0/0). Po- močnikov v trgovini je bilo s Kranjskega le 76,10/0. Na slovenskem Koroškem ni bilo v posameznih poklicnih skupinah rojenih niti za cel odstotek oseb. Edina izjema je skupi- na vajencev v trgovini, ki jih je bilo 2 0/0. Pač pa ni bila na slovenskem Koroškem ro- jena nobena dninarka. V tem letu je opazno močnejše doseljevanje oseb, rojenih na slo- venskem Štajerskem in Primorskem. Iz slo- venske Štajerske je pomočnikov v trgovini kar 9,4 0/0. Relativno veliko je še obrtnikov (3,6 0/0), pomočnikov v obrti (2,3 "/0) in dninar- jev (12,4 0/0). Le 0,8 0/0 pa je bilo dninark. Ro- jeni na Primorskem so enakomerno porazde- ljeni po posameznih poklicnih skupinah, raz- merja se gibljejo med 1,8 0/0 v skupini nekva- lificiranih delavk do 3,5 0/0 v skupini vajen- cev v obrti. Zunaj slovenskega etničnega ozemlja je bilo rojenih nad 10 0/0 obrtnikov (12,020/0), vajencev v trgovini (11,7 0/0) in va- jenk v obrti (11,10/0). Še bolj kot v letu 1880 je v letu 1890 opazna sprememba v skupini kvalificiranih delavcev. Kar 92,4 0/0 teh de- lavcev je bilo rojenih na slovenskem etnič- nem ozemlju, in sicer na Kranjskem 80,2 0/0, na slovenskem Štajerskem 6,6 0/0 in na Pri- morskem 5,6 "/o in le še 7,5 0/0 v preostali Av- stro-Ogrski in drugih državah. Iz povedanega lahko zaključimo, da je sko- raj iz vseh poklicnih skupin najmanj tri če- trtine oseb vključenih v novo obdelavo ro- jenih na Kranjskem. Izjema so le skupine po- močnikov in vajencev v trgovini ter kvalifi- cirani delavci (vključno s tiskarji). Pripad- niki teh skupin se v primerjavi z drugimi v večji meri doseljujejo tudi iz drugih sloven- skih dežel in neslovenskega ozemlja. Obratno pa v skupini obrtnic, nekvalificiranih delavcev in delavk ter dninarjev (moških in žensk) ugotavljamo zelo malo geografsko mobilnost, saj jih je celo do 95 0/0 iz Kranjske. Glede literature, ki bi obravnavala družbe- no sestavo ljubljanskega prebivalstva v drugi polovici 19. stoletja in prvih dveh desetletjih 20. stoletja, lahko ugotovimo enako stanje, kot smo ga opisali pri vprašanju doseljeva- nja v Ljubljano. Razen Valenčičeve študije o gospodarski in poklicni strukturi prebivalcev četrti Krakovo je narejena podrobnejša ana- liza socialne strukture le za del prebivalstva v letih 1870—1890, to je za zaposlene v obrti, industriji, prometu in del zaposlenih v trgo- vini (pomočniki in vajenci). Pri zgoraj ome- njeni novi obdelavi pramateriala popisov pre- bivalstva v Ljubljani v letih 1869, 1880 in 1890 je bilo ugotovljeno naslednje število za- poslenih v obrti, industriji in prometu: Skupen seštevek moških in žensk, zaposlenih v obrti, je leta 1869 in 1880 večji od seštevka zaposlenih v industriji in prometu, leta 18P0 pa manjši kljub temu, da njihovo število ves čas narašča. To gre na račun zelo hitrega na- raščanja števila nekvalificiranih delavk, saj je že leta 1880 več žensk zaposlenih v industriji kot pa v obrti, medtem ko je v vsem obdob- ju število moških, zaposlenih v obrti, precej večje kot pa v industriji. Podrobnejši številčni prikaz s primerjavo po posameznih poklicnih skupinah za vse tri po- pise z izračunanimi indeksi je razviden in na- slednjih dveh tabel. V tabeli, kjer so prika- zani podatki posebej za ženske, niso upošte- vane pomočnice v obrti (leta 1869 so bile 4, leta 1880 6), pomočnice v trgovini (ena leta 1869), kvalificirane delavke (ena leta 1880 in ena leta 1890) ter vajenke v obrti (34 v 1890). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 141 Izračunana indeksna razmerja za posamezne poklicne skupine so tako zelo razgibana, da razen za poklicne skupine vajencev v trgovi- ni, dninark, nekvalificiranih delavk in delav- cev ne moremo postaviti nobenih pravil. Le za omenjene štiri skupine lahko ugotovimo, da indeksi v prvih dveh padajo, v drugih dveh pa skokovito naraščajo. To velja posebno za skupino nekvalificiranih delavk, saj se je nji- hovo število v 20 letih povečalo za nekaj manj kot petkrat. Ta silovit porast je bil po- sledica zgraditve tobačne tovarne v Ljublja- ni leta 1871, v kateri je bila zaposlena več kot polovica vseh ljubljanskih delavk. Število ne- kvalificiranih delavcev se je v istem obdobju podvojilo. Presenetljiv je tudi porast obrtni- kov v letu 1880 in hkraten padec števila po- močnikov v obrti. V letu 1890 je obrtnikov za 1 "/o manj kot v letu 1869, močno pa po- novno naraste število pomočnikov v obrti, v primerjavi z letom 1880 kar za 46,8 »/o. Šte- vilo vajencev v obrti pada. V letu 1890 jih je sicer spet nekoliko več, vendar ne dosežejo števila iz leta 1869. Število pomočnikov v tr- govini je v letu 1880 in 1890 enako, vendar nižje kot v letu 1869. Število kvalificiranih delavcev raste, vendar jih je v letu 1890 manj ugotovljenih kot pa pri popisu leta 1880. Glede na vse povedano lahko zaključimo, da so v Ljubljani zelo opazne nekatere po- sebnosti. Kljub upadanju obrtne dejavnosti v mestu in hkratnemu dokaj živahnemu razvoju industrije —¦ posebej velja to za šestdeseta leta in prvo polovico sedemdesetih let — se to v številu zaposlenih ne kaže. Število zapo- slenih v obrti je še vedno naraščalo, čeprav zelo počasi — v dvajsetih letih le za 8,2 "/o v primerjavi z 202,3 "/o, za kolikor se je pove- čalo število zaposlenih delavcev v industriji in prometu. V teh presenetljivih podatkih pa se skriva še ena specifičnost v Ljubljani, namreč zelo visoko število zaposlenih žensk v industriji. Število žensk, ki so delale v obrt- ni dejavnosti, precej niha in jih je bilo leta 1880 51 »/o več, leta 1890 pa le 4 »/o več kot le- ta 1869. Povsem drugačna slika je v skupini nekvalificiranih delavk, kjer je krivulja ra- sti izredno strma. V primerjavi z letom 1869 jih je bilo leta 1880 224 Vo več. V naslednjem desetletju se je njihovo število še povečalo za 46 »/o. V dvajsetletnem obdobju se je šte- vilo nekvalificiranih delavk skoraj popeteri- lo. V istem obdobju se je število vseh delav- cev, zaposlenih v industriji in prometu, po- dvojilo. Zaradi neenakomernega povečevanja se je spreminjalo tudi razmerje med številom zaposlenih moških in žensk. Leta 1869 je bi- lo v industriji in prometu zaposlenih še 61,8 odstotkov moških in 38,2 "/o žensk, leta 1880 je bilo moških le še 45 "/o in žensk 55 "/o, leta 1890 pa moških samo še 40 "/o in žensk že 60 odstotkov. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da je v obravnavi razvoja ljubljanskega prebi- valstva ter njegove družbene sestave ostalo neraziskanih nekaj vprašanj. Naj podčrtam samo najpomembnejša. Preučiti bo treba so- cialno sestavo Ljubljančanov v celoti. Na pod- lagi študija dela prebivalstva, ki je bilo za- posleno v obrti, industriji in prometu, ne mo- remo dati nobenih sodb. Zajetih je bilo pre- malo število oseb iz samo nekaterih družbe- nih slojev, da bi vzorec lahko bil reprezenta- tiven. Isto velja tudi za celoten problem do- seljevanja v Ljubljano. Tretji kompleks, ki ga bo treba preučiti, pa je narodnostna sesta- va prebivalstva Ljubljane, ker je seveda tu- di socialno pogojena. Analiza etnične struktu- re v novo obdelavo zajetih oseb je namreč po- kazala zanimive rezultate. Velika večina oseb po vpisanem občevalnem jeziku je resda slo- venske narodnosti. Velja pa ugotovitev, da so 1421 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 statusno nižje poklicne skupine — nekvalifi- cirani delavci in delavke ter dninarji in dni- narke — skoraj popolnoma slovenske. V teh skupinah zaznamujemo celo precej primerov, da so osebe, rojene na nemškem etničnem ozemlju, vpisale slovenščino kot svoj obče- valni jezik. In obratno, najvišji odstotek oseb z nemškim občevalnim jezikom najdemo v skupini nekvalificiranih delavcev, čeprav je v letu 1890 že precej nižji kot pa desetletje prej. Ko se bomo lotili študija teh vprašanj pa ponovno opozarjam na neprecenljivo drago- ceno izvirno statistično gradivo, ki ga hrani ljubljanski Zgodovinski arhiv. Nova obdela- va tega gradiva s sodobnimi metodami bo lahko dala zares najbolj natančen odgovor na ta zastavljena vprašanja. OPOMBE 1. Valter Bohinec, Ljubljanska mestna aglome- racija in njena antropogeografska meja. Geo- grafski vestnik II, Ljubljana 1926, str. 22—35; Anton Melik, O poklicni sestavi prebivalstva v • mestih Jugoslavije, Geografski vestnik XII do XIII, Ljubljana 1936—1937, str. 184—206; isti Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik V—^VI, Ljubljana 1929—1930; Jože Rus, Prebivalstvo in obseg francoske Ljubljane v primerjavi z da- našnjo. Geografski vestnik III, Ljubljana 1927, str. 103—112; Svetozar Ilešič, Prvotna kmetska naselja v območju velike Ljubljane, Geografski vestnik V—VI, Ljubljana 1929—1930, str. 134 do 160. — 2. Igor Vrišer, Razvoj prebivalstva na ob- močju Ljubljane, Knjižnica Kronike, Ljubljana 1956; isti. Populacijski razvoj slovenskih mest, I. slovenski demografski simpozij, Ljubljana 1974, Komunikacije 33; Vladimir Leban, Dose- ljevanje v Ljubljano, Geografski vestnik XVIII, Ljubljana 1946, str. 60—93. — 3. Starostna raz- delitev prebivalstva po popisu z dne 31. de- cembra 1869, Kronika slovenskih mest II, Ljub- ljana 1935, str. 126—129; Starostna razdelitev prebivalstva po ljudskem štetju z dne 31. de- cembra 1880, Kronika slovenskih mest II, Ljub- ljana 1935, str. 300—304; Starostna razdelitev prebivalstva po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1890, Kronika slovenskih mest IV, Ljubljana 1937, str. 173—176. — 4. Zivko Sifrer, Prebivalstvo naselij 1869—1969, Ljubljana 1969 (razmnožen rokopis). — 5. Fran Zwitter, Prebi- valstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 14, Ljubljana 1936, str. 75. — 6. Vla- do Valenčič, Gospodarska in poklicna struktura krakovskega prebivalstva, Kronika XIX, Ljub- ljana 1971, št. 3, str. 152—157 in Etnična struk- tura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880, Zgodovinski časopis XXVIII, Ljub- ljana, zv. 3—4, str. 287—319. — 7. Jasna Fischer, Socialna in politična zgodovina delavskega gi- banja v Ljubljani od začetkov do leta 1889, dok- torska disertacija, rokopis. — 8. Zgodovinski ar- hiv Ljubljana, enota Mestni arhiv Ljubljana, Varia lab. XII, Statistični popisi za mesto Ljub- ljana. — 9. Tafeln zur Statistik der österreichi- schen Monarchie, nova serija, III. knjiga, Dunaj 1861; Bevölkerung und Viehstand der im Reich- srathe vertretenen Königreiche und Ländern dann der Militärgrenze nach Zählung vom 31. Dezember 1869, Dunaj 1871; österreichische Statistik, knjiga I—XCIII in nova serija, I. knji- ga. — 10. Bericht der Handels- und Gewerbe- kammer für das Kronland Krain zu Laibach an das hohe k. k. Ministerium für Handel, Gewerbe und öffentliche Bauten über den Zustand des Handels und der Industrie in Jahre 1851 (1852, 1853, 1854—1856), Ljubljana 1852 (1853, 1854 in 1857), Bericht der Handels- und Gewerbekammef für das Kronland Krain zu Laibach an das hohe k. k. Ministerium für Handel und Volkswirtschaft über den landwirtschaftlichen, industriellen und commerziellen Zustand ihres Kammerbezirkes in den Jahren 1857 bis inclusiv 1860, Ljubljana 1861, Statisticher Bericht der Handels- und Gewerbe- kammer in Laibach über den Handel, die Industrie und Verkehrhältnisse in Krain während des Jah- res 1870, Ljubljana 1872, in Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer in Laibach für volkswirtschaftlichen Zustände in Krain für das Jahr 1875 in 1880, Ljubljana 1878 in 1885. — 11. Fran Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, str. 54. — 12. Prav tam, str. 55. — 13. Uporabljam podatek, ki ga navaja Valter Bohinec v že omenjeni študi- ji v Geografskem vestniku II, Ljubljana 1926, str. 23. Glej tudi Igor Vrišer, Razvoj prebival- stva na območju Ljubljane, Ljubljana 1956, str. 24 (dalje navajam Vrišer, Razvoj). — 14. Ljub- ljanske knjižnice hranijo večino serij uradnih statističnih publikacij. Rezultati popisa prebival- stva 31. oktobra 1857 so objavljeni v Tafeln zur Statistik der österreichischen Monarchie, nova serija, III. knjiga, Dunaj 1861. Prav te publika- cije pa v Ljubljani ni. — 15. Podatke o porastu v posameznih mestnih četrtih citiram po Vrišer ju. Razvoj, str. 32—34. — 16. Prav tam, str. 36—38. — 17. Prav tam, str. 36 in 40. — 18. Prav tam, str. 35 in Valter Bohinec, Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antropogeografska meja, Geografski vestnik XVIII, Ljubljana 1946, str. 19. Vladimir Leban, Doseljevanje v Ljubljano, Geografski vestnik XVIII, Ljubljana 1964, str. 60—93. — 20. Za leto 1869 je büo zajetih skupaj 3.858 prebivalcev, kar predstavlja 17,08 Vo od ce- lotnega prebivalstva, leta 1880 4968 oseb ali 20,26 »/o vsega prebivalstva in leta 1890 5.382, kar predstavlja 18,99 "/o vsega takratnega ljubljan- skega prebivalstva. — 21. Ivanka Ginič deli me- sta glede na odstotek v njem rojenega prebival- stva v tri tipe — tip avtohtonega mesta, v kate- rem prebiva več kot dve tretjini v mestu rojenih oseb, mešana mesta z eno do dvema tretjinama in migracijska mesta z manj kot eno tretjino v mestu rojenih oseb. Dr. Ivanka Ginič, Dinamika i struktura gradskog stanovništva Jugoslavije — Demografski aspekt urbanizacije. Institut dru- štvenih nauka, Beograd 1967, str. 26. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1431 DELAVSKO GIBANJE V LJUBLJANI OD ZAČETKOV DO LETA 1896 JASNA FISCHER Ko govorimo o razvoju delavskega gi- banja v Ljubljani, moramo imeti pred očmi, specifični položaj Ljubljane v slovenskem na- rodnostnem prostoru. O ljubljanskem delav- skem gibanju namreč lahko govorimo le do približno začetka devetdesetih let devetnaj- stega stoletja. Že z ustanovitvijo občega de- lavskega, pravovarstvenega in podpornega društva za Kranjsko marca 1892 v Ljubljani dobi gibanje precej širši značaj. Ob ustano- vitvi Jugoslovanske socialnodemokratske stranke leta 1896 pa postane Ljubljana ob Trstu najpomembnejše politično delavsko središče na Slovenskem in ni več mogoče po- tegniti ločnice med ljubljanskim in sloven- skim delavskim gibanjem. Zaradi tega bo v tem prispevku poudarek predvsem na orisu razvoja delavskega gibanja v Ljubljani do približno sredine devetdesetih let 19. sto- letja Začetek organiziranega delavskega giban- ja v Ljubljani zaznamujemo konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Po sprejetju zakona o društvih v novembru 1867 se namreč začno hitro ustanavljati v večjih mestnih središčih Avstrije delavska izobraževalna društva, splošna in strokovna. Ustanovitveno gibanje se je širilo z Dunaja, kjer je bilo tako društvo ustanovljeno že novembra 1867. Pred ustanovitvijo ljubljanskega delavske- ga izobraževalnega društva leta 1870 in po rijej je v Ljubljani delovalo nekaj obrtniških in delavskih društev, izmed katerih sta naj- pomembnejša katoliško rokodelsko društvo, ustanovljeno leta 1855 in izobraževalno dru- štvo tiskarjev, ustanovljeno leta 1868. Skoda pa je, da se je treba zaradi pomanjkanja po- datkov o ostalih društvih zadovoljiti več ali manj samo s tem, da jih naštejemo, čeprav so imela svoje pomembno mesto. Ta društva lahko delimo v dve skupini —• v prvo štejem delavske podporne in bolniške blagajne, ki so delovale pri posameznih večjih ljubljan- skih industrijskih podjetjih, v drugo pa obrt- niška društva, ki so predstavljala zadnje os- tanke cehov in so bila v prvi polovici sedem- desetih let vsa razpuščena. Tako je sladkorna rafinerija že leta 1853 ustanovila podporno blagajno ki pa je bila že leta 1860 razpuščena, njena glavnica pa razdeljena med delavce. Le- ta 1860 je nato tako blagajno ustanovila ljub- ljanska predilnica in tkalnica.' Konec šestde- setih in v sedemdesetih letih so bile v Ljub- Ijni ustanovljene še nekatere bolniške in pod- porne blagajne, tako leta 1868 v tovarni kav- nega nadomestka Avgusta Tschinkla, leta 1872 v tovarni Gustava Töniessa in leta 1876 v tovarni Alberta Samasse.^ Namen teh bla- gajn je bil, da podpirajo svoje člane v prime- ru bolezni, v primeru smrti pa svojcem izpla- čajo določen delež. Po društvenih pravilih so morali v blagajni vplačevati prispevek vsi za- posleni delavci in ti so poleg kazni članov — te so znašale tudi do polovice tedenskega za- služka, prostovoljnih prispevkov in daril bili glavni vir dohodkov blagajne. Blagajno je upravljal uslužbenec tovarne, ki je moral vsako leto do 31. decembra podati obračun. Člani so bili upravičeni do podpore v prime- ru bolezni, če so plačevali svoj prispevek naj- manj osem tednov. O bolezni je moral dati svoje mnenje tovarniški zdravnik. Pomoč se je lahko izplačevala devet mesecev, nato pa je o nadaljnji pomoči sklepala posebna komi- sija. Spore med delavci in blagajniško upra- vo je poravnala skupnost tovarniških delav- cev, ki v spor niso bili vmešani. Pravico pred- lagati spremembo statuta je imela samo to- varniška uprava. V primeru, da bi blagajno razpustili, bi glavnico razdelili med njene člane.' Glede na to, da je bilo včlanjenje v te blagajne obvezno za vse zaposlene delavce, vemo po podatkih trgovinske in obrtne zbor- nice za Kranjsko za leto 1875, ki navajajo šte- vilo zaposlenih v teh podjetjih, da so vse tri blagajne štele približno sto članov. Ni pa nobenih podatkov, s kolikšnimi sredstvi so razpolagale, koliko njihovih članov je dobi- valo pomoč, niti ne tega kdaj so prenehale de- lovati. Pobudo za ustanovitev izobraževalnega društva tiskarjev v Ljubljani je že konec no- vembra 1867 dalo 20 ljubljanskih tiskarjev. Na prvem posvetovalnem sestanku so izvolili začasno vodstvo, ki je bil zadolženo, da iz- dela osnutek društvenih pravil in da obvesti tiskarje o ustanovitvi društva." Ustanovni občni zbor je novo društvo imelo februarja 1868.' Sprejeta društvena pravila so določala, da je glavna naloga novega društva pred- vsem vzgoja tiskarjev. Se istega leta je društ- veni odbor izdelal načrt za pouk tiskarjev. Organizirali so tečaj nemškega in slovenske- ga jezika, ki ga je vodil Fran Levstik. Prire- jali so različna poljudnoznanstvena preda- vanja. Pridobili so tudi predavatelje za te- čaje stenografije, aritmetike, knjigovodstva, zgodovine in etnografije ter o ljudskem zdravju in prehrani. Obenem so ustanovili društveno knjižnico s čitalnico.* V juniju 144: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1868 SO ustanovili samostojno splošno bolniš- ko, podporno, potovalno, invalidsko in vdovs- ko blagajno, ki pa se je že leta 1871 združila z izobraževalnim društvom tiskarjev.' Društvo je sodelovalo tudi pri reševanju tarifnega vprašanja v letih 1868, 1871 in 1874, vendar je bilo pri tem precej neučinkovito.* Razmerje med slovenskimi in nemškimi člani društva je bilo vse do leta 1884 zelo ob- čutljiva točka. Podatkov o številu slovenskih in nemških članov društva je zelo malo. Iz poročil, ki navajajo podatke o članstvu, pa lahko sklepamo, da se je to razmerje stalno spreminjalo, pač odvisno od stalnega menja- vanja članstva, ki je bilo v tem društvu dosti bolj gibljivo kot na primer v delavskem izo- braževalnem društvu. Problem odnosov med člani obeh narodnosti se je pojavil prvič že v letu 1871. Prvi resnejši konflikt je izbruhnil poleti 1875 in je omrtvičil društveno življen- je vse do aprila naslednjega leta. Grozilo je, da bo društvo celo razpadlo. Po ureditvi spo- ra so volili posebej nemškega in posebej slo- venskega zapisnikarja društva." Ponovno je izbruhnilo sovraštvo med slovenskimi in nem- škimi člani poleti 1883. Spor je povzročil ne- kajmesečno razbitje društva in je odmeval po vsej monarhiji. Vrhunec spora predstavlja ustanovitev novega društva z imenom Pod- porno društvo tiskarjev na Kranjskem, ki so ga ustanovili nemški člani.'" Obe strani sta se pobotali na skupnem shodu delegatov vseh tiskarskih društev v Avstriji, ki je bilo sep- tembra 1884 v Pragi. Nemško društvo je bilo razpuščeno, njegovi člani pa so se spet pri- družili staremu društvu." Z ustanavljanjem tiskarskih delavnic zu- naj Ljubljane se je razširjalo tudi društveno delovanje. Sprva so bili v njem včlanjeni tiskarji iz Ljubljane in Novega mesta, ka- sneje tudi iz drugih krajev. Zaradi širitve delovanja je društvo večkrat spreminjalo in dopolnjevalo svoja pravila. Leta 1879 se je preimenovalo v Društvo tiskarjev, kamno- piscev in kamnotiskarjev na Kranjskem. Le- ta 1895 se je ponovno preimenovalo, in sicer v Društvo tiskarjev na Kranjskem.''^ Precej podatkov nam kaže, da je imelo društvo živahne stike tudi z drugimi tiskarskimi društvi v monarhiji in drugod v Evropi. Z vrsto teh društev je bilo v podporni zvezi.'-' Ko ocenjujemo razvoj in delovanje izobra- ževalnega društva tiskarjev, lahko ugotovi- mo, da je bilo res samo izobraževalno in strokovno brez političnih ambicij. V prvih dveh desetletjih obstoja so se njegove sile preveč drobile in izčrpavale v dolgotrajnih narodnostnih sporih, da bi društvo lahko postalo resnejša politična sila. Le v prvih letih je poskušalo reševati tudi gmotni po- ložaj tiskarjev z bojem za boljše tarifne po- stavke, vendar je prekmalu omagalo. Ver- jetno je v tej politični pasivnosti vzrok, da ne najdemo nobenih podatkov o stikih ali celo sodelovanju z ljubljanskim delavskim izobraževalnim društvom. Priprave za ustanovitev delavskega izobra- ževalnega društva v Ljubljani datirajo v oktober 1869, ko so se na delavskem zboro- vanju, ki se ga je udeležilo približno 80 de- lavcev, dogovorili o ustanovitvi delavskega društva." Decembra so že poslali deželni vladi prošnjo, da dovoli ustanovitev Ljub- ljanskega delavskega izobraževalnega društva in priložili društvena pravila. Pravila, ki jih je deželna vlada potrdila, so zavezovala čla- ne društva, da skrbijo le za izboljšanje polo- žaja delavcev, ne sme pa se društvo ukvarjati s politiko. Ustanovitveni zbor društva je bil 20. februarja 1870. Udeležilo se ga je približ- no 400 ljudi.'ä V letu 1871 so po sklepu občnega zbora delavskega društva ustanovili delavsko bol- niško in invalidsko blagajno kot sestavni del delavskega izobraževalnega društva." Ko so se v letu 1871 in 1872 začeli spopadi med pristaši Lassalla in Schultze-Delitscha v dru- štvu, pa je postala zatočišče in oporišče — pač v skladu s svojo samopomočno vlogo — privržencev Schultze-Delitscha. Konec marca 1871 so začeli v Ljubljani stavkati krojaški pomočniki." Zaradi te stav- ke že napeto ozračje je še zaostril prihod Johanna Mosta v Ljubljano, enega znanih voditeljev avstrijskega delavskega gibanja. Most je želel med svojim načrtovanim tri- dnevnim bivanjem v Ljubljani predavati o društvu in še posebej na delavskem shodu, da bi ljubljanske delavce, kot je bil sam pre- pričan, pripeljal, podobno kot mu je to uspe- lo že na Koroškem in Štajerskem, na pot »pravilnega spoznanja«. Oblasti pa Mostu niso dovolile predavati niti v društvu, še manj na shodu.'* Skupna vsem poročilom o Mostovem obisku v Ljubljani — policijskim in časnikarskim — je ugotovitev, da Most v Ljubljani ni našel primernega terena za svo- jo agitacijo in da so delavci z redkimi iz- jemami zavrnili njegove ideje. Vendar pa je kasnejši razvoj ljubljanskega delavskega izo- braževalnega društva pokazal, da sta bila ta ugotovitev in z njo povezan optimizem ne- upravičena. Že v naslednjih mesecih leta 1871 so se začeli prvi obračuni med privr- ženci Lasalla in Schultze-Delitscha, ki so v letu 1872 privedli do dokončnega razčiščenja in zmage lassallovcev v društvu. Prav gotovo bi bilo pretirano trditi, da je tak razvoj po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1451 vzročilo samo kratkotrajno bivanje Mosta v Ljubljani, res pa je, da ga je pospešilo, se- veda ob realnih pogojih, ki so za tak razvoj potrebni. Pri tem mislim predvsem na vrni- tev Matije Kunca v Ljubljano, v katerem so Lassallovi pristaši v društvu našli sposobne- ga organizatorja in voditelja. S Kunčevim nastopom se začenja doba pr- vega velikega razmaha v delovanju ljubljan- skega društva, ki se konča z njegovim odho- dom v vojsko oktobra 1874. Matija Kune je v naslednjih mesecih razvil živahno dejav- nost. Minil ni noben zbor delavskega dru- štva, na katerem ne bi govoril. Opozarjal je na pomen izobrazbe delavskega stanu kot pomembnega elementa v njegovi socialni osvoboditvi. Zavračal je princip samopomoči kot edinega sredstva, s katerim je mogoče trajneje izboljšati položaj delavcev, čeprav je menil, da ga ni treba povsem zavreči. Kune je v letu 1872 najprej uspel zagotoviti zmago lassallovcev v društvu, čeprav na ra- čun odcepitve bolniške in invalidske blagaj- ne, ki je v letu 1873 postala samostojno in neodvisno društvo." Kunčeva agitacija je bila širokopotezna in uspelo mu je obiti ozka društvena pravila, ki so mu prepovedala ukvarjati se s politiko ter ljubljansko delavsko izobraževalno dru- štvo razviti v pravo politično organizacijo ljubljanskega delavstva. V kratkem času ene- ga leta po začetku njegovega delovanja se je društvo številčno tako okrepilo kot nikoli pozneje vse do svojega razpusta, saj je (resda kratek čas) štelo celo preko 400 članov.*^" Kune je skrbno gojil stike z drugimi izo- braževalnimi društvi v monarhiji in hkrati skrbel za obojestransko obveščenost o doga- janjih v Ljubljani in drugih delavskih sre- diščih Avstrije. Po njegovi zaslugi se je dru- štvo približalo in vključilo v avstrijsko de- lavsko gibanje, saj je vztrajno vcepljal v za- vest ljubljanskih delavcev, da bodo dosegli uspehe le združeni in enotni. S svojim sode- lovanjem v širšem okviru avstrijskega de- lavskega gibanja in z dopisovanjem v osred- nji avstrijski delavski časnik Volkswille je zbliževal in pojasnjeval dogajanja v centru, na Dunaju in doma v Ljubljani.'^i Matija Kune je bil delavski voditelj, ki se je zavedal pomena strokovnih društev v vsa- kodnevnem boju za izboljšanje socialnega položaja industrijskih in obrtniških delavcev in je bil glavni pobudnik njihovega ustanav- ljanja v Ljubljani. Uvidel je, da se položaj delavcev, zlasti problem o skrajšanju delov- nega časa, s stavkami ne da trajneje reševati, čeprav so se stavke tesarjev in mizarjev v letu 1872 uspešno končale.'-^ Zato je v letu 1872 začel z akcijo za ustanavljanje strokov- nih društev kljub odporu nekaterih članov delavskega izobraževalnega društva, ki so se bali, da se bodo moči razcepile.'^' Tako so na njegovo pobudo v letu 1872 in 1873 ustano- vili svoja strokovna društva krojaški in čev- ljarski pomočniki ter lesni delavci.'^* Društva so sicer razvila živahno dejavnost, ki pa ni dala nobenih rezultatov. Vprašanje je, kje so bili vzroki, da niso mogla zaživeti, čeprav je ob ustanavljanju kazalo, da bodo zlasti po stavkah razgibanem letu 1872 uspešna. Verjetno je bila točna Kunčeva ugotovitev, da delavci niso dovolj osveščeni in da sami ne vedo, kaj sploh hočejo.'^" Kune je posku- sil vnesti več življenja vanje, z vrsto preda- vanj je opozarjal na velik pomen strokovnih društev, vendar njihovega dela ni uspel raz- gibati. Po njegovem odhodu iz Ljubljane je njihova dejavnost v letu 1875 povsem za- mrla.'^' Ne glede na Kuncev poznejši odnos do de- lavskega izobraževalnega društva in delav- skega gibanja nasploh —• po vrnitvi iz vojske leta 1877 je bil Kune v društvu nedelaven in so ga zato decembra 1880 izključili iz dru- štva — ne moremo zanikati, da je bil Matija Kune prvi slovenski socialist in da je položil temelje za uspešen nadaljnji razvoj delav- skega gibanja v Ljubljani. V drugem petletju — vse do konca leta 1880 — je delovanje delavskega izobraževal- nega društva navzven mnogo manj opazno, pretirano in netočno pa bi bilo trditi, da je društvo zgolj životarilo. Policija mu ne po- sveča več toliko pozornosti. Zadovoljila se je s tem, da je beležila delavske shode in član- ske sestanke. To velja zlasti za poslednji dve leti sedemdesetih let, ko niti v arhivih, niti v spisih celovškega procesa ni najti nobene- ga policijskega poročila, ki bi nam podrob- neje osvetlilo dogajanje v društvu. Prav ta- ko molčijo v glavnem tudi časniki. Najbolj je društvo pogrešalo močne osebnosti, ki bi ga načrtno vodila. Niso uspeli najti voditelja, ki bi izpolnil praznino, ki jo je pustil za se- boj Matija Kune. Značilno je, da se zelo hi-^ tro menjavajo društveni predsedniki in člani odborov. Tudi ustanovitev verske sekte Po- slanstvo resnice, svobode in ljubezni po vzo- ru sekte dr. Hipolita Tauschinskega marca leta 1875 je ostala le kratka epizoda, saj se je že konec aprila istega leta sama razpu- stila.^^ Z začetkom delovanja Franceta Železni- ka^* in povezovanjem obrtniško-demokra- tične skupine z delavskim izobraževalnim društvom se od konca leta 1880 v razvoju ljubljanskega delavskega gibanja pojavi no- 146 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 va kvaliteta. Pri številčno šibkem industrij- skem delavstvu je delavsko društvo moralo iskati oblike sodelovanja z ljubljanskimi obrtniki, mojstri in pomočniki, če ni hotelo ostati preveč izolirano in zunaj tokov druž- benega dogajanja v tedanji Ljubljani. Prilož- nost za tesnejše sodelovanje se je pokazala ob ustanavljanju kranjskega obrtnega dru- štva, ko se je do takrat idejno enotno ljub- ljansko obrtniško gibanje leta 1881 razcepilo v dve skupini. Ena skupina je pod vodstvom Janeza N. Horaka in Matije Kunca imela oporišče v novo ustanovljenem obrtnem dru- štvu, povezanim z meščanskim gibanjem. Druga je bila obrtniško-demokratična skupi- na pod vodstvom Franceta Zeleznikarja. Ko je obrtniškim demokratom spodletel leta 1882 še zadnji poskus, da ustanovijo lastno društvo, so sledili Železnikarjevemu zgledu in iskali oporo v delavskem izobraževalnem društvu, ki jim jo je rado dajalo. Znotraj te skupine pa se je v naslednjih dveh letih iz- ločil poseben krog pod Železnikarjevim vod- stvom, ki je bil najbolj aktiven, radikalen in glasen in prav ta krog najtesneje sodeluje z delavskim izobraževalnim društvom.^" Povezovanje delavskega in obrtniškega gi- banja se začenja že decembra leta 1880 na' prvem iz vrste ljudskih shodov v Ljubljani, ki so se ga udeležili tudi člani delavskega izobraževalnega društva, uradno še ne kot sosklicatelji, sodelujejo pa že trije socialno- demokratski govorniki, domačina Franc Sturm in Ferdinand Tuma ter Emil Kaller- Reinthal iz Gradca.'" Že naslednji ljudski shod februarja 1881 pa so tudi uradno skli- cali skupaj.'' V določenem smislu povezoval- no vlogo igra tudi časnik Ljudski glas, ki je izhajal v letih 1882—1885 in mu daje pečat zanimanje za družbena vprašanja, posebej za delavsko. S sodelovanjem obrtniških demo- kratov, zlasti Železnikarjevim, je posredno povezan tudi z ljubljanskim delavskim izo- braževalnim društvom.'^ Razkolu v avstrijskem delavskem gibanju na dve strujd, zmerno in radikalno, močno anarhistično obarvano, se tudi ljubljansko delavsko izobraževalno društvo ni izognilo. Že od začetka leta 1882 so se občasno v Ljub- ljani pojavili ilegalni letaki pa tudi posamez- ne številke prepovedanih časnikov z radikal- no vsebino, poleg Mostove Freiheit še Volks- zeitung—Socialdemokratisches Wochenblatt, Der Sozialist in Radikale." Novembra 1882 se je s skupino ljubljanskih delavcev sestal Jakob Waltz iz Gradca, somišljenik Josepha Peukerta.'* V letu 1883 se je društvo naroči- lo na liste radikalne smeri Zukunft, Radika- le ter Strokovni list krojačev in Strokovni list čevljarjev." Zaradi te jasno nakazane tendence po radikalizaciji društva so se zao- strovala nasprotja med radikalno in zmerno strujo v društvu. Vrhunec predstavlja izklju- čitev Ludvika Zadnika, najuglednejšega predstavnika zmernih v društvu, konec fe- bruarja 1884. V preiskavi po aretaciji Zelez- nikarja in Tume so priče trdile, da je vzrok za izključitev bilo Zadnikovo prinašanje zmernih listov Wahrheit in Wolksfreund v društvene prostore ter njegova zahteva, da se društvo naroči tudi na ta dva lista. Poskus Zadnikovih somišljenikov, da ga ponovno sprejmejo v društvo, ni uspel.'* Ta proces radikalizacije je bil ustavljen ap- rila 1884 z aretacijo Franceta Zeleznikarja in Ferdinanda Tume zaradi suma veleizdaje. Aretacijo so sprožili anonimno obvestilo, da je Tuma poizvedoval po pošiljki iz Benetk, zaplenjeni že v oktobru 1883, v kateri je po- licija našla 300 izvodov v slovenščini tiska- nega letaka Na naše brate in preko 300 iz- vodov Mostove Freiheit, izjava Tumovega vajenca Franca Potiska, da je Železnikar Tu- mi sredi marca izročil zavitek letakov z na- slovom Svarilo ljudstvu ter dopis dunajske policijske direkcije konec marca, da ima Tu- ma zveze s socialistično stranko na Dunaju. V hišni preiskavi pri Železnikarju in Turni so našli ilegalne letake in prepovedane čas- nike." Po aretaciji obeh delavskih voditeljev je začela policija sistematično preiskavo. Od maja do septembra 1884 so zaslišali preko 180 ljudi, nekatere dvakrat in večkrat, med nji- mi vse člane delavskega izobraževalnega društva, tudi tiste, ki so iz društva izstopili pred aprilom 1884, pa sorodnike in prijatelje osumljenih. Njihove izjave so bile skoraj vse enake: da so v društvu imeli glavno besedo Železnikar, Tuma, Sturm in Kriegel, da sicer niso slišali, da bi govorili kaj veleizdajalske- ga ali protidržavnega, govorilo pa se je, da so privrženci radikalne stranke, nihče pa ni znal pojasniti razlike med radikalci in zmer- nimi, še manj pa kaj pomenita gesli »propa- ganda dejanj« in »ekonomska osvoboditev«.'* Med samo preiskavo so zaprli še osem čla- nov društva. Med tem časom je policija sku- šala ugotoviti Železnikar j eve in Tumove zve- ze s Karlom Hubmajerjem, ki je bil v pro- cesu proti Mihaelu Kappaufu in tovarišem v Gradcu oproščen, in morebitne zveze z Wolf- gangom Hišo in Francem Serncem, ki sta bi- la zaprta v začetku marca 1884 v Zagrebu in v procesu maja 1884 obsojena na krajše zapor- ne kazni. Te poizvedbe pa niso dale dokazov, ki jih je želel dobiti preiskovalni sodnik.'" Septembra so iz preiskovalnega zapora izpu- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 147; stili vse razen Franceta Železnikarja, Ferdi- nanda Tume, Franca Šturma, Edvarda Krie- gla in Franca Dhüja. Obtožnica je bremenila zaprte delavske voditelje, da so od septembra 1883 do aprila 1884 govorili na delavskih shodih, da delav- ci po zakoniti poti ne morejo doseči ničesar in da jim lahko pomaga le sprememba druž- benih razmer ter da morajo zato podpirati anarhistično stranko.Proces proti t. i. »kr- vavcem« (= anarhistom) se je začel decem- bra meseca 1884 v Celovcu. Priče, ki sta jih poklicala obtožba in del prič obrambe, so po- trdile, da so obtoženi člani anarhistične stranke, ni pa tožilcu uspelo dokazati, da so v Ljubljani v soglasju z anarhisti na Duna- ju pripravljali upor ali državljansko vojno. Temu ustrezno je bilo tudi glasovanje poro- te. Tumo, Kriegla, Šturma in Dhüja je opro- stila vseh obtožb, Zeleznikar pa je bil zaradi dokazanega odobravanja atentata na ruskega carja Aleksandra II. leta 1881 in širjenja pre- povedanih letakov obsojen sprva na osem, nato pa na desetletno težko ječo.** V kaznil- nici Suben v Zgornji Avstriji je prestajal ka- zen do leta 1892, ko je bil pomiloščen, se vrnil v Ljubljano in se takoj spet vključil v social- nodemokratsko gibanje. Ze takoj po aretaciji Železnikarja in Tume, še bolj pa po nadaljnjih zapiranjih drugih članov ljubljanskega delavskega izobraževal- nega društva in ob širokem policijskem »če- sanju« po Ljubljani je opazen viden upad v društveni aktivnosti. Društvo je sicer še red- no sklicevalo mesečne sestanke, vendar so imeli na dnevnem redu le tekoče društvene zadeve, kot so branje poročil sekcij in vpla- čevanje članarine. Poseg oblasti v delovanje ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva je bil pač preveč korenit in dosle- den. V letu 1886 so njegovi člani nekajkrat celo razpravljali o prostovoljnem razpustu društva.*^ Društvo je tako životarilo vse do aprila 1887, ko se je v Ljubljano vrnil čevljarski pomočnik Karel Kordelič. S Kordeličevim prihodom je ljubljansko delavsko izobraže- valno društvo dobilo osebnost, ki jo je pol leta poprej »pogrešal« policijski uradnik Vončina, ko je zapisal, da društvo nima ni- kogar, ki bi imel »govorniški in agitacijski duh«.*' Njegovo delovanje ni vzbujalo tolik- šne pozornosti kot nastopi Matije Kunca in Franceta Železnikarja, čeprav je ljubljanska policija ves čas vztrajno iskala dokaze, da je tudi Kordelič anarhist pač v smislu delitve na radikalne in smerne socialiste iz leta 1884, ki je še vedno živela v zavesti ljubljanskih policijskih uradnikov. Ko ocenjujemo vlogo Karla Kordeliča ne smemo pozabiti dejstva, da je društvo pred njegovo vrnitvijo v Ljub- ljano samo še životarilo in samo zaradi naj- bolj vztrajnih članov se ni razpustilo. Prav tako pa ne zmanjšujejo pomena njegovega delovanja ugodne razmere, ki so bile ustvar- jene v avstrijskem delavskem gibanju z na- stopom Viktorja Adler j a in njegovo politiko združevanja radikalne in zmerne struj e. Kor- deliču je pač uspelo v pravem trenutku po- vezati razbite sile in jih ustvarjalno vklju- čiti v novo avstrijsko socialnodemokratsko gibanje. V letu 1888, v letu združevalnega kongresa avstrijske socialne demokracije v Hainfeldu, je ljubljansko izobraževalno društvo dožive- lo razmah. Obenem je to leto, ko se je začelo oblikovati še eno središče slovenskega social- nodemokratsko gibanja v Trstu, kar je go- tovo tudi vplivalo na razvoj v Ljubljani. Ta razmah je toliko bolj opazen ob dejstvu, da je dobro leto poprej bil obstoj društva vpraš- ljiv. Čeprav sta se še v letu 1887 društvenih sestankov udeleževali le dobri dve desetini njegovih članov, je uspel Karel Kordelič s svojim delovanjem postaviti tiste temelje, na katerih je društvo gradilo svoje akcije v letu 1888. Tako je v marcu in aprilu po vzoru javnega shoda v Trstu priredilo dva javna delavska shoda, s katerima so se ljubljanski socialni demokrati po dobrih treh letih spet pojavili v javnosti. Razpravljali so o polo- žaju delavcev in malih obrtnikov, delavskih zbornicah, tisku in šolstvu.** Na zadnjih dveh rednih mesečnih sestan- kih v letu 1888 so člani društva razpravljali o delavskem tisku.*' Ce s tem povežemo na- stop Karla Kordeliča na hainfeldskem kon- gresu, ko je govoril v imenu slovenskih so- cialnih demokratov, da jim je potreben slo- venski delavski list, lahko pač ugotovimo, da je stopila misel na slovenski delavski list v središče pozornosti ljubljanskih socialnih de- mokratov in so si želeli na kongresu v Hain- feldu pridobiti materialno in moralno podpo- ro za njegovo izdajanje.*" To podporo so ljubljanski socialni demo- krati dobili in se tudi takoj lotili priprav za izdajanje slovenskega socialističnega lista. Marca 1889 so na socialnodemokratskem sho- du že izvolili petčlanski izdajateljski odbor, ki je zaprosil deželno vlado v Ljubljani za dovoljenje, da izdajajo delavski list z naslo- vom Novi čas. Novi časnik naj bi izhajal kot štirinajstdnevnik. Ta prva in tudi druga vloga za dovoljenje pa je bila zavrnjena, odobreno je bilo izdajanje šele po tretji, avgusta 1889. Novembra 1889 je bila natisnjena prva in edina številka Novega časa, ki jo je državno 148 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 pravdništvo še v tiskarni takoj zaplenilo in ustavilo izdajanje časnika. S tem je bila za nekaj mesecev ustavljena akcija ljubljanskih socialnih demokratov za slovenski socialisti- čen list.*' Zatrt je bil tudi poskus Ludvika Zadnika, da začne avgusta 1890 v Ljubljani izdajati nov časnik Delavski list, ki je potem začel izhajati v Trstu.** V letu 1890 se je tudi ljubljansko delavstvo vključilo v prvomajske manifestacije. Po- membno je bilo, da so se v pripravah nanjo — agitacija je trajala ves mesec april — ljubljanski socialni demokrati začeli povezo- vati z delavci zunaj Ljubljane, v njeni bliž- nji okolici. Prvomajski shod so sklicali v ka- varni Evropa in udeležilo se ga je skoraj 500 delavcev. Poleg tega shoda so se delavci zbi- rali ta dan še na Rožniku in zvečer na plesu spet v kavarni Evropa.*' Akcija ljubljanskih socialistov, da prene- sejo svoje delovanje iz ozkega kroga ljub- ljanskega delavskega izobraževalnega dru- štva, se je nadaljevala v letu 1891, ko so na socialnodemokratski konferenci v Ljubljani julija meseca udeleženci iz Ljubljane in dru- igih krajev na Kranjskem sklenili ustanoviti po zgledu enakega društva v Gradcu za de- želo Štajersko novo splošno delavsko izobra- ževalno, pravovarstveno in podporno društvo za Kranjsko z izobraževalnim in sindikalnim značajem. Deželno predsedstvo je ustanovi- tev sprva prepovedalo, po pritožbi delavcev na notranje ministrstvo na Dunaju pa je v začetku februarja moralo prepoved umakni- ti. Ustanovni občni zbor je novo društvo ime- lo marca 1892.5» juHja 1892 so člani ljubljan- skega delavskega izobraževalnega društva na izrednem občnem zboru razpustili društvo. Društvo ni bilo več potrebno, ker so njegovi člani našli boljše možnosti za delovanje v pravovarstvenem društvu za Kranjsko, ki je delovalo tudi v drugih industrijskih središčih Kranjske.'' Novembra 1893 je začel v Ljubljani izha- jati slovenski socialistični štirinajstdnevni časnik Delavec. Sklep o izdajanju lista so podprli že na III. zboru avstrijske socialno- demokratske stranke dobro leto poprej. V Ljubljani je bilo tiskanih le 19 številk, ker ga Narodna tiskarna ni hotela več tiskati. Zaradi pritiskov se je list najprej preselil v Zagreb, decembra 1894 na Dunaj, leta 1897 pa v Trst, kjer je leta 1898 prenehal izha- jati.«« Ze po ustanovitvi pravovarstvenega dru- štva za Kranjsko, še bolj pa po letu 1896 ko je bila v avgustu v Ljubljani na ustanovitve- nem I. zboru ustanovljena Jugoslovanska so- cialnodemokratska stranka (JSDS), ni več mogoče, kot že rečeno, obravnavati razvoja delavskega gibanja v Ljubljani ločeno od razvoja na Slovenskem. Pisati o zgodovini ljubljanskega delavskega gibanja za čas od sredine 90-tih let pa do konca prve svetovne vojne pomeni hkrati pisati tudi o zgodo- vini delavskega gibanja na Slovenskem. Do- godki v Ljubljani niso bili več zgolj lokal- nega značaja. Naj dopolnim samo z dvema znanima podatkoma: od ustanovitve pa do konca prve svetovne vojne je JSDS imela deset rednih strankinih zborov, od teh je bilo sedem v Ljubljani, dva v Trstu in eden v Celju. Z izjemo nekaj let je bila Ljubljana v vsem tem obdobju tudi sedež strankinega vodstva, njenega izvršnega odbora. Hkrati pa ob Ljubljani rastejo in se razvijajo tudi dru- ga močna središča delavskega gibanja na Slovenskem, poleg Trsta in Maribora še Idri- ja, Jesenice, zasavski revirji, Celje. Celoten ta razvoj pa v slovenski zgodovinopisni lite- raturi še ni ustrezno obdelan, saj imamo le nekaj študij in razprav, ki obdelujejo posa- mezne zaokrožene probleme. Slovenske zgo- dovinarje delavskega gibanja čaka neodlož- ljivo nujno delo, da pripravijo prvi sintetič- ni pregled zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem od začetkov do konca prve sve- tovne vojne. OPOMBE 1. France Kresal, Začetki in razvoj delavskega zavarovanja v Sloveniji med obema vojnama, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja X, Ljubljana 1970, str. 214—215. — 2. Arhiv SR Slovenije v Ljubljani (dalje citiram AS), spisi deželne vlade, fase. 11-7, dok. št. 3567 z dne 19. maja 1868, dok. št. 2649 z dne 15. aprila 1872 in Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Mestni arhiv Ljubljana (dalje citiram MALj), reg. I, fase. 708, X/9, dok. št. 687, januarja 1876. — 3. AS, spisi deželne vlade, fase. 16-7, dok. št. 4129 z dne 14. junija 1868. — 4. Vorwärts! z dne 28. novembra 1867. — 5. MALj, reg. I, fase. 708, X/9, dok. št. 1326 z dne 12. februarja 1868. — 6. Vorwärts! z dne 12. marca in 2. aprila 1868. — 7. Vorwärts! z dne 27. aprila 1871. — 8. Vorwärts! z dne 15. in 22. oktobra 1868, z dne 25. februarja in 8. aprila 1869, z dne 8. februarja in 12. sep- tembra 1872, 15. maja, 29. maja in 25. decembra 1874. — 9. Vorwärts! z dne 14. aprila 1876. — 10. Vorwärts! z dne 8. februarja 1884. — 11. Vorwärts! z dne 29. avgusta in 10. oktobra 1884, Rdeči prapor z dne 30. septembra 1908. — 12. Dr. Miroslav Stiplovšek, Razmah strokovnega-sindi- kalnega gibanja na Slovenskem 1918—1922, Par- tizanska knjiga in Delavska enotnost, Ljubljana 1979, str. 24 in Branko Berčič, Tiskarstvo na Slovenskem, Zgodovinski oris. Odbor za prosla- vo 100-letnice grafične organizacije na Sloven- skem, Ljubljana 1968, str. 116—117. — 13. Po- drobneje te stike opisuje Jasna Fischer v dok- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 149 torski disertaciji Socialna in politična zgodovi- na delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889, tipkopis. — 14. Laibacher Tagblatt z dne 11. oktobra 1869. — 15. Laibacher Tagblatt z dne 15. in 21. februarja 1870 in Slovenski na- rod z dne 1. marca 1870. Glej tudi Ludwig Brü- gel, Geschichte der österreichischen Sozialdemo- kratie, I, Dunaj 1922, str. 333, poročili kranj- skega deželnega predsednika z dne 22. februarja 1870. — 16. Laibacher Zeitung z dne 16. januarja 1871. — 17. Podrobneje o tej stavki glej Rudolf Golouh. Iz zgodovine delavskega gibanja v Ljub- ljani, Kronika I, Ljubljana 1853, št. 1, str. 48. — 18. Gradivo celovškega procesa. Arhiv IZDG (dalje navajam Gradivo), ljubljanski magistrat z dne 4. aprila 1871. —¦ 19. AS, spisi deželne vla- de, fase. 16-7, dok. št. 2806 z dne 12. aprila 1873. — 20. Volkswille z dne 20. aprila 1872 in LZ z dne 31. julija 1872. — 21. Matija Kune je bil med drugim delegat ljubljanskega izobraževal- nega društva na prvem sestanku zastopnikov avstrijskih izobraževalnih društev na Dunaju leta 1872, leta 1873 pa delegat na zborovanju avstrijske socialne demokracije v Wiener Neu- estadtu. Glej tudi Gestrin-Melik, Slovenska zgo- dovina 1792—1918, str. 184 in Slovenski biograf- ski leksikon I, geslo Matija Kune, str. 588. — 22. Kunčevo poročilo na zboru delavskega izo- braževalnega društva 22. junija 1872, Laibacher Tagblatt z dne 25. junija 1873. — 23. Gradivo, ljubljanski magistrat, poročilo Ludvika Perone o občnem zboru delavskega izobraževalnega društva, 8. decembra 1872 in z dne 9. decembra 1872. — 24. Krojaški pomočniki so pravila društ- va predložili deželni vladi že oktobra 1872, ven- dar je reševanje te vloge predala notranjemu ministrstvu, ki pa je aprila 1873 prepovedalo ustanovitev društva. 8. avgusta 1873 je deželna vlada v Ljubljani potrdila nova pravila in do- volila ustanovitev strokovnih društev krojaških in čevljarskih pomočnikov. Zadnji so ustanovili svoje strokovno društvo lesni delavci, oktobra 1873. Glej Jasna Fischer, Socialna in politična zgodovina delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do 1889. Doktorska disertacija (tipko- pis). — 25. MALj, reg. I, fase. 589, X/11, dok. št. 3711 z dne 17. marca 1874. — 26. O strokovnem društvu lesnih delavcev od aprila 1874 ni več podatkov. Strokovni društvi krojaških in čev- ljarskih pomočnikov sta se prostovoljno razpu- stili julija 1875. AS, predsedstveni spisi — vr- njeni od Paula Molischa leta 1927, dok. št. 1034 z dne 20. aprila 1874 in spisi deželne vlade, fase. 16-7, dok. št. 5971 z dne 31. julija 1875. — 27. MALj, reg. II, fase. 19, III/2, dok. št. 26 z dne 14. junija 1875 in AS, predsedstveni spisi, fase. 1, dok. št. 26 z dne 14. junija 1875. — 28. Zelez- nikar je prvič javno nastopil na ljudskem shodu 28. novembra 1880. Poleg ljubljanskih obrtni- ških mojstrov Josipa Regalija, Jakoba Skrbinca in Janeza Dolharja je bil tudi sklicatelj tega shoda. Slovenec, z dne 27. novembra 1880. — 29. Primerjaj Dušan Kermavner, Slovenska politika v letih 1879—1895 — Politično zgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine 1848 do 1895, Dodatek — Socialistično gibanje med Slovenci (od začetkov do leta 1895), str. 662. France Zeleznikar začne v ljubljanskem delav- skem izobraževalnem društvu delovati, kot ka- žejo spisi o društvu, sredi leta 1881. V zapisniku društvenih sej zasledimo, da je govoril na dru- štveni mesečni seji 7. avgusta 1881. — 30. Slo- venec, z dne 30. novembra 1880 in Zukunft z dne 10. decembra 1880. 31. Slovenec in Slovenski na- rod z dne 22. februarja 1881 in Laibacher Wo- chenblatt z dne 26. februarja 1881. — 32. Podrob- neje o Ljudskem glasu glej Jasna Fischer, Ljud- ski glas 1882—1885, Prispevki za zgodovino de- lavskega gibanja XI/XII, Ljubljana 1971/1972, str. 177—185. — 33. Jasna Fischer, Delavsko izo- braževalno društvo v Ljubljani v letih 1882 do 1884 in proces v Celovcu, Prispevki za zgodovi- no delavskega gibanja XVIII/XIX. Ljubljana 1978/1979, str. 3—15, dalje navajam Fischer, De- lavsko izobraževalno društvo. — 34. Prav tam in tudi Rudy Kyovsky, Delavsko gibanje in ile- galni sestanek ljubljanskih delavcev »Pri sle- pem Janezu« v Šiški 18. novembra 1882, Socia- listična misel II, Ljubljana 1954, str. 266—274. — 35. Uradno je predlagal, da se društvo naroči na te liste društveni zapisnikar Adolf Richter na seji odbora 2. novembra 1883. Gradivo, sejni za- pisnik društvenega odbora z dne 2. novembra 1883. — 36. Gradivo, sejni zapisnik z dne 10. fe- bruarja 1884 in MALj, reg. I, fase. 960, X/9, dok. št. 2636 z dne 12. februarja 1884. — 37. Fischer, Delavsko izobraževalno društvo, str. 10. — 38. Prav tam. — 39. Prav tam, str. 11. — 40. Prav tam, str. 12. — 41. Prav tam, str. 13—14. — 42. MALj, reg. I, fase. 960, X/9, dok. št. 7772 z dne 3. maja 1886, AS, predsedstveni spisi, fase. 5, dok. št. 2103 z dne 20. julija 1886 in dok. št. 2272 z dne 3. avgusta 1886, fase. 7, dok. št. 3633 z dne 25. oktobra 1886. — 43. AS, predsedstveni spisi, fase. 7, dok. št. 3011 z dne 24. oktobra 1886. — 44. AS, predsedstveni spisi, fase. 1, dok št. 612 z dne 12. marca 1888 in dok. št. 662 z dne 19. marca 1888 ter fase. 2, dok. št. 699 z dne 23. mar- ca 1888. — 45. AS, predsedstveni spisi, fase. 6, dok. št. 3026 z dne 13. novembra 1888 in dok. št. 3201 z dne 5. decembra 1888. — 46. Verhandlugen des Parteitages der österreichischen Sozialdemo- kratie in Hainfeld. (30.-31. Dezember und 1. Ja- nuar 1889.) Dunaj 1889, str. 73—74. — 47. Dušan Kermavner, Začetki slovenske socialne demokra- cije v desetletju 1884—1894, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1963, str. 112—113, 115—118, 121—127 in 146—160. — 48. Prav tam. str. 227—230 in 234 do 251. — 49. Prav tam, str. 182—183. — 50. Prav tam, str. 351—353 in 356. — 51. Prav tam, str. 388. — 52. Prav tam, str. 411—433. 150 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 O OSNOVNEM IN SREDNJEM ŠOLSTVU V LJUBLJANI V OBDOBJU 1848—1941 ANDREJ VOVKO Šolstvo je nedvomno eden izmed odločilnih f, dejavnikov narodnega razvoja. To velja toli- S ko bolj za manjše narode, torej tudi za slo- I venskega. Obdobja šolske zgodovine lepo od- si sevajo tudi v razvoju večjih ali manjših slo- venskih krajev. Tokrat bo predmet naše po- ; zornosti razvoj šolstva v Ljubljani od revo- lucionarnega leta 1848 do propada stare Ju- goslavije. Prikazali bomo le glavne črte raz- voja posameznih vrst šol in v opombah na- vedli nekatera pomembnejša dela o njih. Opozorili bomo tudi, v kolikšni meri so bila določena področja in določene šole deležne pozornosti slovenskega zgodovinopisja in kje so še »bele lise«, ki jih bo treba zapolniti. Revolucionarno leto 1848 je ljubljansko šolstvo dočakalo z zasebnim otroškim vrtcem pri Sv. Jakobu, ki so ga odprli leta 1834, z ljubljansko normalko, ustanovljeno leta 1773, in na kateri se je začel pouk dve leti kasne- je, ter s trivialkama v Trnovem (ustanovlje- na 1778, začetek pouka 1787) in pri Šentpetru (ustanovljena 1778). Na Jezici je bila zasilna osnovna šola, v Ljubljani pa od leta 1703 zu- nanja in notranja dekliška osnovna šola ter ' več zasebnih dekliških osnovnih šol, ki so jih začeli ustanavljati po ukinitvi protestantskih osnovnih šol in so delovale do leta 1860. Ver- jetno sta obstajali tudi osnovna šola v Ljub- ljanski sirotnišnici ter predilska šola, saj ima- mo podatke o njiju tako v času pred letom 1848 kot tudi po njem.' Bodoči učitelji so se šolali na normalki, za- nje pa so leta 1815 odprli tudi glasbeno šolo, na kateri so imeli trikrat tedensko vaje v or- glanju. Leta 1834 so odprli zasebno trgovsko šolo, ki jo je ustanovil in vodil Franc Mahr. Kot naslednica jezuitske je v Ljubljani de- lovala državna gimnazija, ki je imela sredi 19. stoletja naslov akademska gimnazija. »Dedič« ljubljanskih jezuitskih višjih študij je bil licej s stolicami za teologijo, filozo- fijo in medicino s kirurgijo. Z reformo gim- nazij so leta 1848 le-te iz šest- spremenili v osemrazredne ter ukinili liceje. Ljubljana je tako izgubila svoje višje šolstvo, ostal ji je le študij bogoslovja v škofijskem zavodu. Uki- nili so tudi mediko-kirurški študij, še naprej pa je delovala leta 1753 ustanovljena babi- ška šola. Za čas do propada Avstro-Ogrske je za raz- voj ljubljanskega šolstva značilno precejšnje povečanje števila šol ter zaostreno vprašanje učnega jezika v njih. To slednje se je po eni strani izražalo v postopno vedno večjem de- ležu slovenščine kot učnega jezika, še zlasti v osnovnih šolah, po drugi strani pa v kre- pitvi tako javnih kot zasebnih šol z nemškim učnim jezikom. Število teh zadnjih je občut- no presegalo stanje, ki bi dejansko ustrezalo številu nemško govorečih učencev.^ Neposredno po letu 1848 je vladala v ljub- ljanski normalki izredna prostorska stiska, saj je bilo v njenih razredih od 77 do 135 učencev. Kranjski deželni šolski svet je začel pritiskati na ljubljanski mestni magistrat, naj ustanovi novo deško osnovno šolo. Magi- strat je leta 1852 res ustanovil vzporednico k 1. oddelku normalke. Leta 1855 so to vzpo- rednico ločili od normalke in ustanovili eno- razredno mestno deško osnovno šolo. Mestni magistrat ji je preskrbel učilnico v 2. nad- stropju magistralnega poslopja.' Ker je število šoloobveznih otrok še naprej naraščalo, je ljubljanski občinski svet razši- ril šolo v dvorazrednico. Leta 1856 je zanjo najel prostore za dva razreda v deželnem re- dutnem poslopju pri Sv. Jakobu. Šola je za- čela delovati v novih prostorih leta 1857. Iz prenapolnjenega 2. razreda normalke so pre- šolali 66 učencev na novo dvorazrednico. V začetku šolskega leta 1858/59 je normalka novi šoli odstopila še 60 dečkov in ta se je razširila v trirazrednico. Na njej so pouče- vali po istem učnem načrtu kot na normalki. Tudi to še ni zadostovalo, zato si je zlasti ljubljanski župan Mihael Ambrož zelo priza- deval za samostojno mestno deško štiriraz- redno šolo. Do tega je res prišlo v letu 1861, ko so slovesno odprli I. mestno štirirazredno deško osnovno šolo pri Sv. Jakobu. Župan Ambrož je poskrbel, da so učitelji te šole iz mestne blagajne dobivali prav tako plačo, kot so jo imeli učitelji na normalki." V šolskem letu 1871/72 je postala trnovska enorazredna trivialka vzporednica I. mestne deške osnovne šole, leta 1875 pa je trnovska osnovna šola prenehala delovati. Istega leta se je I. mestna deška osnovna šola preselila v licejsko poslopje, iz katerega se je v novo šolsko poslopje na Zoisovi cesti (Graben) pre- selila leta 1870 ustanovljena II. mestna deška osnovna šola. Učenci, ki so obiskovali pouk v redutnem poslopju, so zdaj odšli na II. mest- no šolo, učence te šole v licealnem poslopju pa je prevzela I. mestna deška šola. V licealnem poslopju se je začel pouk v šolskem letu 1875/76, le 1. razred so nasta- nili v nekdanji stražarnici med licealnim po- slopjem in nekdanjo Mahrovo hišo. Šola se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 151 je še naprej širila, odpirali so nove vzpored- nice, januarja 1876 pa odprli peti razred. Septembra 1889 se je petrazrednica s tremi vzporednicami preselila v novo šolsko po- slopje v Poljanskih ulicah na današnji Ko- menskega ulici (na Ledino). Poslopje so slo- vesno blagoslovili 4. oktobra 1889. Do začet- ka prve svetovne vojne je dobila še šesti raz- red in nove tri vzporednice. Med prvo sve- tovno vojno je pouk zelo trpel, ker so šolsko poslopje uporabljali v vojaške namene, šola sama pa je morala gostovati drugje, pred- vsem v poslopju dekliške osnovne šole pri Sv. Jakobu. Uradovanje na šoli je bilo v začetku nem- ško, nato pa pri šolskih poročilih od 1862 do 1881 dvojezično, od takrat dalje pa sloven- sko. Podobno je bila šolska kronika do leta 1881 pisana v nemščini, nato pa v slovenšči- ni. Katalogi, razrednice in tedniki postanejo slovenski s šolskim letom 1887/88. Opravilni zapisnik je bil do leta 1881 izključno nemški. V letu 1882 je poslalo šolsko vodstvo mest- nemu šolskemu svetu prvo slovensko vlogo. Do šolskega leta 1895/96 so pisali opravilni zapisnik menjaje v nemščini in slovenščini, vendar je velika večina dopisov pisanih v slovenščini. Kasneje je bil zapisnik v sloven- ščini. V začetku delovanja I. mestne deške os- novne šole je bil pouk v nemščini, slovenšči- no pa so poučevali kot predmet v I. razredu po 9, v II. in III. po 3 in IV. razredu po dve uri tedensko. Velika večina učnih knjig je bi- la v nemščini. Po letu 1869 so začeli polago- ma uvajati slovenščino v I. in II. razred, v III. in IV. pa je bil pouk dvojezičen. To pou- čevanje so prenehali v šolskem letu 1888/89, od naslednjega šolskega leta dalje pa so v III., IV. in V. razredu poučevali nemščino le kot predmet do propada Avstro-Ogrske. V stari Jugoslaviji jo je zamenjala srbohrva- ščina. Tudi II. mestna deška osnovna šola se je razvila iz vzporednic normalke. Delovati je začela 1. oktobra 1870, ko je imela 391 učen- cev, razdeljenih v štiri razrede. Svoj sedež je imela v bivšem licejskem poslopju. Tudi tu se je število učencev naglo večalo, saj jih je bilo leta 1874 že 600. V letu 1875 se je tako šola preselila v novo šolsko poslopje na »Zoi- sovem grabnu« in po tem je šola dobila tudi ime Graben. Leta 1876 so šolo razširili v pet- razrednico. Kakšen je bil naval na obe mestni šoli, pri- ča odlok ljubljanskega mestnega šolskega sveta ob začetku šolskega leta 1876/77, ki do- loča, naj najprej popišejo in porazdele med" obe šoli učence iz njunih šolskih okolišev, nato pa vse »tuje otroke v mestu« in učen- ce iz mestne okolice, zlasti z Viča in Šiške, ki naj jih sprejmejo v tisto šolo, kjer je še prostor, otroke iz okolice mesta samo še to- liko, kolikor je na šolah prostora. Šola na Grabnu se je še naprej širila, postala leta 1902 šest-, leta 1903 sedem-, leta 1904 pa v osemrazrednica. Tudi prostorna stavba nove šole ni mogla sprejeti vseh učencev, zato so po letu 1904 nekaj razredov začasno name- stili v zasebni hiši baronice De Trauxove na Bregu V obdobju neposredno pred prvo sve- tovno vojno je število učencev nekoliko padlo.' Preden so leta 1866 v Št. Vidu nad Ljub- ljano odprli novo šolsko poslopje in začeli z redno šolo, je tam delovala zasilna šola v ka- in. državna mešana ljud- ska šola v Ljubljani 152 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 plani]i. Prvi redni učitelj je bil Matija Ber- nik, ki je bil istočasno tudi organist. Šolo so leta 1875 razširili v dvorazrednico, leta 1834 pa so dozidali del stavbe za tretji in četrti razred. Ker tudi to ni zadoščalo, so leta 1894 zgradili dodatno šolsko poslopje, ob njem pa uredili še šolski vrt. Novo poslopje so ime- novali »Mala šola na vrtu«, prejšnje poslopje pa »Velika šola«. Leta 1906 so ustanovili peti razred, obenem pa najeli prostore za dve učilnici v zasebni hiši. Leta 1910 so začeli graditi novo šolsko poslopje, ki so ga dokon- črdi leta 1911." Podobno kot šentviška je začela leta 1871 z rednim poukom tudi ježiška šola. Na tam- kajšnji zasilni šoli je v času 1787—1795 pou- čeval župnik in pisatelj Jurij Japelj in to v zasebnem stanovanju, ker še ni bilo župnišča. Šolsko stvabo so začeli graditi leta 1869, pouk pa se je, kot rečeno, začel leta 1871. Prvi red- ni učitelj je bil Franc Praprotnik. Leta 1900 so poslopje nadzidali in šolo razširili v dvo- razrednico, leta 1909 pa je postala triraz- redna.' Leta 1867 je iz normalke nastalo ljubljan- sko učiteljišče z vzorno ljudsko šolo-vadnico. Imeli sta skupno ravnateljstvo, prvi ravna- telj je bil takratni ravnatelj normalke Karel Legat. Ko so v šolskem letu 1870/71 namesto dve- ustanovili štiriletno učiteljišče, so nek- danjo normalko spremenili v štirirazredno deško vadnico. Učni jezik na tej osnovni šoli, ki ni bila mestna, temveč državna, je bil nemški. Leta 1871 so ustanovili ljubljansko držav- no žensko učiteljišče, naslednje leto pa na njem tudi dekliško vadnico, ki je bila naj- prej enorazrednica, a je do šolskega leta 1875/76 postala štirirazrednica. Tudi ta šola je bila državna z nemškim učnim jezikom. Leta 1873 so ustanovili šolo na Barju kot ekskurendno šolo II. mestne petrazredne de- ške osnovne šole. Pouk je bil dvakrat na te- den. Leta 1886 so jo spremenili v redno eno- razredno mešano osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom. Leta 1897 je postala dvoraz- redna. V začetku je bila v zasebnem poslop- ju, leta 1895 pa se je preselila v novo šolsko zgradbo, ki so jo postavili na 303 pilotih (6 do 8 metrov dolgih borovih stebrih).* Leta 1875 je deželni šolski svet ustanovil prvo mestno dekliško osnovno šolo. V začet- ku je bila štiri-, od leta 1882 pet-, od 1887 šest-, od 1889 sedem- in od 1890 osemrazred- nica. Svoje prostore je šola dobila v redut- nem poslopju, kjer je delovala do leta 1895. Od ljubljanskega potresa dalje je najprej go- stovala na realki, kjer so jim prepustili tri razrede, potem pa v zasebni stavbi na Erjav- čevi cesti št. 21 (Vrtača). Leta 1901 se je pre- selila v svoje novo šolsko poslopje na trgu Sv. Jakoba (danes Levstikov trg). Leta 1884 so z odlokom deželnega šolske- ga sveta ustanovili mestno nemško deško, naslednje leto pa še mestno dekliško osnov- no šolo. Ustanovili so jo kljub temu, da sta že obstajali obe državni vadnici z nemškim jezikom pri ljubljanskih učiteljiščih ter cela vrsta zasebnih nemških osnovnih šol, ki si jih bomo ogledali nekoliko kasneje. Ustano- vitev obeh šol je bila pogoj, da so deželne oblasti na ostalih mestnih osnovnih šolah na- mesto dvojezičnosti dovolile samo slovenski pouk, razen tega pa je moglo mesto leta 1885 odpreti prvi slovenski otroški vrtec pri prvi mestni deški osnovni šoli pri Sv. Jakobu. Drugi mestni slovenski otroški vrtec so od- prli leta 1889 pri mestni šoli na Grabnu.' Povrnimo se nekoliko k obema mestnima nemškima šolama. Deška nemška šola, ki so jo odprli kot enorazrednico, je postala v šol- skem letu 1888/89 dvorazrednica, v letu 1895/96 pa že petrazrednica. Slovenščina je bila v njej neobvezen predmet od 3. razreda dalje. Nameščena je bila v Mahrovi hi.ši, kasneje je bilo nekaj oddelkov v mestnem špitalu (Kresija), od leta 1895 dalje pa je de- lovala v novem šolskem poslopju na Erjav- čevi cesti št. 19 (Vrtača)." Dekliška nemška osnovna šola je bila usta- novljena kot enorazrednica, vendar se je na- glo širila, tako da je bila leta 1889 že štiri-, leta 1897 šestrazrednica s 398 učenkami, leta 1900 pa osemrazrednica. Svoje prostore je imela najprej v redutnem poslopju, od leta 1886 v Mahrovi hiši, nato v mestnem špitalu ter od leta 1895 dalje na Vrtači." Za nemške (in nemškutarske) učence je bi- lo torej v Ljubljani in njeni okolici dobro poskrbljeno, veliko slabše se je godilo slo- venskim otrokom, ki so se stiskali v prena- polnjenih šolah ali pa dostikrat sploh niso prišli vanje. Občini Spodnja in Zgornja Šiška vse do leta 1882 nista imeli svoje šole. Šoloobvezni otroci so hodili v ljubljanske mestne šole, ne- kateri pa tudi v Št. Vid. Skupaj sta kupili gradbeni prostor in zgradili šolsko poslopje na Celovški cesti. Pouk se je, kot rečeno, za- čel leta 1882, šola je bila dvo-, od leta 1889 tri-, od 1908 šestrazrednica. Kmalu so mo- rali dodatne učilnice iskati po zasebnih hi- šah, zato je občina Spodnja Šiška zgradila leta 1908 novo šolsko poslopje ob Gasilski cesti. Staro šolo so prodali občini Zgornja Ši- ška. Novo šolsko poslopje so leta 1912 nadzi- dali, do takrat mešano osnovno šolo pa raz- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 153! i. državna dekliška osnov- na šola v Ljubljani delili v osemrazredno deško in osemrazredno dekliško osnovno šolo, ki pa sta imeli skup- no vodstvo. Leta 1914 so Spodnjo Šiško in- korporirali v ljubljansko mestno, januarja 1917 pa ločili vodstvo deške in dekliške os- novne šole. Ker je ljubljanski mestni svet prepovedal sprejemati otroke z Viča v prenapolnjene mestne šole, so tam leta 1896 ustanovili svojo šolo. Čeprav so jim dovolili dvorazrednico, so mogli zaradi pomanjkanja prostora od- preti le en razred v privatnem poslopju. Vseh šoloobveznih otrok je bilo 138, šolo pa jih je obiskovalo 82. Leta 1897 so v drugi zasebni hiši odprli drugi razred. Vseh šoloobveznih otrok je bilo takrat 181, v šolo pa jih je ho- dilo 139. Leta 1899 so začeli zidati novo šolsko po- slopje, v katerem so bili štirje razredi, upra- viteljeva pisarna in stanovanje. Okrog stav- be je bil majhen vrt, stala pa je 13.000 gol- dinarjev. Pouk v njem se je začel leta 1899. Leta 1901 so šolo razširili v tri-, leta 1902 pa v štirirazrednico. Ze leta 1904 so morali vzporednico odpreti v zasebni stavbi (v mi- zarski delavnici na Glincah). Leta 1909 je bi- la viška šola že šestrazrednica s štirimi vzpo- rednicami, kar šest šolskih prostorov pa je bilo neustreznih. Zato so morali leta 1911 od- preti novo šolsko poslopje ob Tržaški cesti, ki je imelo 14 učilnic, telovadnico, pisarno in stanovanje za šolskega upravitelja ter velik šolski vrt. Šola je v tem letu imela 6 razre- dov in prav toliko vzporednic. Ob začetku prve svetovne vojne je pouk na Viču zelo trpel, ker so morali izprazniti obe šoli razen treh sob in ju je zasedlo vojaštvo.*^ Okrajni šolski nadzornik Fran Leveč je bil težak boj za prepotrebno tretjo mestno slo- vensko osnovno šolo v Ljubljani. Deželni šol- ski svet za Kranjsko jo je končno ustanovil leta 1899. S poukom so na tej III. mestni de- ški osnovni šoli začeli leta 1901. Dobila je prostore na Erjavčevi cesti št. 21 v zasebni hiši, ki jih je tega leta izpraznila I. mestna dekliška osnovna šola. Šolo je od ustanovitve do leta 1911 vodil Janez Leveč. Tega leta je bila štirirazrednica s štirimi vzporednicami in 255 učenci ter z osmimi učitelji. Omenili smo že, da je leta 1908 občina Zgornja Šiška kupila staro šišensko šolsko poslopje. V njem so ob začetku šolskega le- ta 1908/09 odprli dvorazrednico za vasi Zgor- nja Šiška in Koseze. Ze v letu 1909 je posta- la šola trirazrednica, od leta 1913 dalje pa so uvedli obvezen pouk nemščine za učence tretjega in višjih razredov. Leta 1910 so ustanovili IV. nemško deško osnovno šolo, ki je naslednje leto dobila svo- je novo šolsko poslopje na Prulah. Šola je imela šest razredov, dodeljena pa ji je bila tudi pomožna šola za duševno zaostale in manj nadarjene učence. Leta 1913 so na šoli ustanovili dnevno zavetišče za učence deške osnovne šole in pomožne šole, v katerega so sprejeli 50 otrok. Leta 1914 so zgradili šolsko poslopje v Mo- stah in začeli s poukom v mešani osnovni šo- li, ki je bila že v začetku šestrazrednica s 572 učenci. Leta I9I8 je bila šola osemraz- rednica z devetimi vzporednicami. Medtem ko sta normalka in trnovska tri- vialka v obdobju 1848—I9I8 prenehali delo- vati, pa je nekdanja šentpetrska trivialka delovala naprej. Do leta 1906 je bila še ved- no v cerkovnikovi hiši, v kateri so leta 1902 v pritličju pripravili novo učilnico. Leta 1906 se je šola preselila v novo poslopje na Šmar- tinski cesti. V šolskem letu 1907/08 je bila dvorazrednica z eno vzporednico, naslednje 154 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Šolsko leto je postala trirazrednica s 378 učenci, 1911 pa petrazrednica s petimi vzpo- rednicami in 409 učenci. Posebna značilnost ljubljanskega šolstva v obdobju 1848—1918 je bilo veliko število za- sebnih osnovnih šol, od katerih so nekatere, kot rečeno, delovale že pred letom 1848. Uršulinska zunanja zasebna dekliška os- novna šola, ki je začela delovati že leta 1703, je bila v šolskem letu 1872/73 petrazredna, od leta 1882/83 pa že osemrazredna. Leta 1871 ji je bila priznana pravica javnosti. Učni je- zik je bil slovenski, nemščina pa od 3. raz- reda dalje obvezen učni predmet. Leta 1894 so z odlokom ministrstva za uk in bogočast- je šolo preosnovali v petrazredno osnovno in trirazredno meščansko šolo s slovenskim uč- nim jezikom. Ta meščanska šola je bila do konca avstrijskega obdobja tudi edina svoje vrste v Ljubljani.*' Leta 1855 so ustanovili deško in dekliško evangeličansko osnovno šolo z nemškim uč- nim jezikom, ki je delovala do leta 1889." Leta 1851 so deželne oblasti dovolile Mariji ZoUmann pl. Zollerndorf ustanovitev zaseb- ne nemške dekliške šole. Šola je delovala do leta 1885. Ob njej je od leta 1853 do 1856 delovalo tudi otroško zavetišče. Deželna vlada je leta 1856 dovolila usta- noviti zasebno dekliško šolo tudi Leopoldini Petrič (Petritsch). Šola je bila v bivšem knežjem dvorcu v Gosposki ulici, na mestu sedanje Narodne in univerzitetne knjižnice ter pod Trančo. Leta 1858 so šolo razširili v popolno dekliško glavno šolo, poleg nje pa so imeli še gospodinjsko šolo, v kateri so dek- lice učili pranja, kuhanja, šivanja in podob- nega. Petričeva je leta 1867 izročila šolo ne- čakinji Viktoriji Rehn, ki jo je skupaj s se- stro Gabrijelo vodila do leta 1894. Solo so leta 1884 razširili v osemrazrednico in ji leta 1870 priključili tudi dekliški otroški vrtec. Pravico javnosti je dobila 1870. Zavod je imel tudi pravico vzgajati učiteljice, vendar učiteljišča niso odprli. Učni jezik je bil nem- ški. Privatno nemško deško osnovno šolo je le- ta 1856 ustanovU dr. Alojzij Waldherr. Leta 1868 je dobila pravico javnosti, v šolskem le- tu 1877/78 pa svoje poslopje v Beethovnovi ulici. Po smrti ustanovitelja »vzgajališča« je od leta 1890 dalje šolo vodil njegov sin dr. Jožef Waldherr. Od leta 1866 do 1875 je imela svojo zaseb- no dekliško osnovno šolo Julija Orel-Moos. Sola je imela prostore na Glavnem trgu, Moosova pa jo je opustila, ker je leta 1875 postala stalna učiteljica na mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu, leta 1882 pa tam celo nadučiteljica. Nekdanja učiteljica v zasebni šoli Leopol- dine Petrič Irma Huth je leta 1867 odprla lastno privatno šolo, ki je dobila pravico jav- nosti leta 1872, leta 1883 pa je postala osem- razredna. Leta 1897 se je razširila v dvolet- no višjo dekliško šolo, leta 1903 pa v zaseb- no žensko učiteljišče. Ko je leta 1900 Huthova umrla, je njen za- vod prevzela Marija Hanss. Vodila ga je do svoje smrti leta 1910. Kasneje je dobil ime Nemški šolski kuratorij Huth-Hanss. Deloval je do leta 1918. Leta 1878 so z dovoljenjem deželnega šol- skega sveta ustanovili zasebno dekliško os- novno šolo baronice Lichtenthurn. Prvotno je bila namenjena le notranjim go jenkam, od leta 1886 pa tudi zunanjim učenkam. Leta 1881 je dobila pravico javnosti in razširili so jo v dvorazrednico. Solo so vodile redovnice, učni jezik je bil slovenski, nemščina pa ob- vezen predmet. Leta 1902 je postala šola osemrazredna. Leta 1880 je kupila Vincencijeva družba na Spodnjih Poljanah hišo in posestvo za zave- tišče zanemarjenih dečkov. Ti so najprej obi- skovali mestno šolo, potem pa lastno zaseb- no šolo v istega leta zgrajenem »Collegium Marianum« — Marijanišču. Šola je dobila pravico javnosti leta 1886, od takrat dalje pa je sprejemala tudi zunanje učence. Šolo so vodile redovnice, učni jezik je bil slovenski, nemščina pa obvezen predmet. Napadalno nemško šolsko društvo »Deut- scher Schulverein« je leta 1885 tudi v Ljub- ljani ustanovilo svojo deško ljudsko šolo, ki je leta 1888 dobila pravico javnosti. Svoje prostore je imela v višji realki na Vegovi ulici. Ob prvem vpisovanju so morali zavr- niti četrtino otrok, ki niso znali dovolj nem- ščine, kar tudi lepo priča o »nemškosti« ta- kratne Ljubljane. Večina otrok, ki so obisko- vali šolo, je bila iz obrtniških in železničar- skih družin. Ob razpadu stare Avstrije leta 1918 so šolo ukinUi. Leta 1908 je Schulverein odprl svojo mešano osnovno šolo tudi v Spod- nji Šiški, ki je bua leta 1912 že štirirazred- nica s pravico javnosti.'' Leta 1901 so začeli s svojo deško zasebno šolo na Rakovniku tudi salezijanci. Najprej ni imela pravice javnosti. V šolskem letu 1912/13 je bila že petrazredna s pravico jav- nosti." Leta 1902 so pri zasebnem učiteljišču uršulink ustanovili zasebno vadnico. Leta 1906 je začelo v Ljubljani delovati društvo »Mladika«, katerega namen je bil vzdrževati slovenski dekliški internat in za- sebno osnovno šolo kot pripravljalnico za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 155 i Banovinsko deško vzgajali- šfie na Selu leta 1937 mestni ženski licej (realno žensko gimnazijo). Svoj internat je odprla naslednje leto v Go- sposki ulici. Zasebna dekliška šola je prav tako začela delovati leta 1907. Na vogalu Šu- bičeve in Levstikove ulice so kupili zemlji- šče in na njem ob mestnem dekliškem liceju leta 1912 postavili nov internat. Dekliška šo- la se je razširila najprej leta 1908 v dvo-, le- ta 1910 v štiri-, leta 1911 pa v petrazrednico. Tega leta je dobila tudi pravico javnosti. Svoje prostore je imela v pritličju mestnega liceja na Bleiweisovi (sedanji Prešernovi ce- sti). Leta 1913 je šolo prevzela ljubljanska mestna občina. Dobila je naslov Licej ska ljudska šola in priključili so jo ravnateljstvu mestnega dekliškega liceja.^' Leta 1845 so v Ljubljani iz zapuščin, darov in državnega posojila odprli prisilno delav- nico. Poslopje zanjo je podarilo ljubljansko mesto. V delavnico so sprejemali delomrzne- že od 14. leta dalje. Leta 1866 je prevzel po- slopje z upravo kranjski deželni odbor, ki je leta 1873 ustanovil poseben ločen oddelek za korigende ter enorazredno osnovno šolo z učiteljem in kuratom. Učili so upokojeni uči- telji. Leta 1909 so oddelek za korigende pre- osnovali v posebno vzgajališče za zanemar- jeno mladino. Imelo je posebne prostore, ki so bili ločeni od prisilne delavnice, vanj pa so sprejemali fante od 14. do 18. leta. Leta I9II je dobilo naslov Deželno vzgajališče. Iz razpisov za učitelja moremo ugotoviti tudi, da so leta 1872 ustanovili zasebno šolo pri kazenskem zavodu na Ljubljanskem gradu. Učitelja Feliksa Stegnarja, ki so ga sprejeli na podlagi tega razpisa, omenjajo pregledi učiteljstva do leta 1895. Ljubljanski mestni šolski svet si je zelo prizadeval ustanoviti meščansko šolo, vendar je kranjski deželni zbor ta prizadevanja za- vračal. Leta 1905 je npr. mestni šolski svet predlagal, naj bi II. mestno osemrazredno deško šolo spremenili v petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko. V obdobju stare Av- strije je bila tako v Ljubljani le ena meščan- ska šola — dekliška uršulinska. Odprli so jo leta 1894. Delila se je na notranjo in zunanjo. Notranja je bila internatsko urejena, učni je- zik je bil nemški. Učni jezik v zunanji šoli je bil slovenski. Videli smo že, da se je ljubljanska normal- ka preoblikovala v moško in žensko učitelji- šče. Leta 1881 so z ministrskim odlokom dolo- čili, naj v slovenščini poučujejo verouk, slo- venski jezik, matematiko in geometrijo, risa- nje, prirodopis, sadjarstvo in specialne meto- dike teh predmetov, pri vseh predmetih pa po možnosti uporabljajo tako slovensko kot nemško terminologijo. Leta 1884 sta dobili učiteljišči novo stavbo.^^ Leta 1870 so pri uršulinkah v Ljubljani ustanovili lastno zasebno učiteljišče za izo- brazbo svojega učiteljskega naraščaja. Leta 1894 so se začele na njem šolati tudi zunanje učenke. Leta 1902 je zavod dobil pravico jav- nosti. Ze omenjena ljubljanska akademska gim- nazija je imela v obdobju 1855—1891 naziv višja, nato do leta 1900 državna, od takrat dalje do konca Avstro-Ogrske pa I. državna gimnazija.*" Leta 1889 so v Ljubljani ustanovili drugo gimnazijo, najprej kot nižjo gimnazijo s hu- manističnim učnim načrtom. Svoje prostore je imela tako kot I. državna gimnazija v biv- šem licejskem poslopju. Po potresu se je v šolskem letu 1895/96 preselila v Waldherrje- vo hišo na Beethovnovi ulici. Leta 1900 so jo razširili v višjo gimnazijo ter je dobila na- ziv II. državna gimnazija. Podobno kot za I. državno gimnazijo, ki se je leta 1899 prese- lila v novo šolsko poslopje (današnjo osnov- 1561 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 no Šolo Prežihovega Voranca), se je tudi II. državna gimnazija leta 1907 vselila v novo zgradbo ob Poljanski cesti. Nemška manjšina v Ljubljani je uspela doseči, da so leta 1907 od I. državne gimna- zije odcepili štiri nižje nemške vzporednice. Te so naslednje leto postale samostojna gim- nazija z nazivom »C. kr. III. državna gim- nazija z nemškim učnim jezikom«, medtem ko je bil pri obeh prej omenjenih gimnazijah pouk tako v slovenščini kot v nemščini, raz- merje med njima pa se je proti koncu Av- stro-Ogrske spreminjalo v korist slovenščine, kar je še zlasti veljalo za nižje gimnazijske razrede. Nemška gimnazija je imela svoje prostore v Beethovnovi ulici, od koder je od- šla II. gimnazij a.2" Leta 1851 so v Ljubljani ustanovili nižjo realko s tremi razredi. V šolskem letu 1864/65 je postala višja realka, s šolskim letom 1872/73 pa popolna sedemrazredna realka. Učni jezik na njej je bil nemški, tak pa je bil tudi duh, ki je na njej vladal. O tem zgo- vorno priča tudi dejstvo, da ji je šolsko po- slopje leta 1874 zgradila Kranjska hranilni- ca, trdnjava kranjskega nemštva. Do takrat je imela realka svoje prostore v poslopju biv- šega liceja.^' Do leta 1918 je bila edina popolna sloven- ska gimnazija pri nas zasebna škofijska gim- nazija v St. Vidu pri Ljubljani, ki je začela delovati v lastni novi stavbi leta 1905.^2 Leta 1896 so po prizadevanjih ljubljanske- ga župana Ivana Hribarja ter darežljivosti veletrgovca in veleposestnika z Reke Josipa Gorupa ustanovili mestno višjo dekliško šo- lo. Zasilne prostore je dobila v Zoisovi hiši na Bregu št. 20. Kuratorij šole je za šolsko leto 1897/98 najel novo zgrajeno hišo Glasbe- ne Matice v Gosposki ulici, ker prostori v Zoisovi hiši niso več zadoščali. Kasneje so morali poiskati dodaten prostor v sosednji hiši. Leta 1907 je bil ustanovljen mestni de- kliški licej, ki se je preselil v novo stavbo na Bleiweisovi cesti. Višja dekliška šola je bila združena z licej em, s šolskim letom 1908/09 pa je prenehala z delom. V novo zgrajenem poslopju Mladike so bili še osnov- na in gospodinjska šola, trgovski tečaj ter internat. Leta 1888 so ustanovili Strokovno šolo za obdelavo lesa in za umetno vezenje, ki se je leta 1911 preoblikovala v Državno obrtno šo- lo in preselila v tega leta zgrajeno novo po- slopje (današnjo zgradbo Srednje tehniške šole na Aškerčevi cesti).^ Leta 1909 so ustanovili prvi slovenski za- sebni trgovinski tečaj za dekleta, ki ga je vo- dil mestni učitelj Franc Gärtner, leto prej pa slovensko trgovsko šolo, ki je dobila pravico javnosti leta 1911. Poleg njiju sta obstajala še Christofov učni zavod, ustanovljen leta 1903 (po ustanovitelju Josipu Christofu) ter Mahrova trgovska šola, ki je kot rečeno de- lovala že od leta 1834. Leta 1900 so ustano- vili gluhonemnico. Kako zavzete za reševanje šolskih vprašanj so bile ljubljanske mestne oblasti, priča med drugim tudi število novih šolskih poslopij. Mestna občina je zgradila stavbe za L, II. in IV. mestno deško ter I. mestno dekliško šolo, za dekliški licej in preuredila stavbi za III. mestno deško ter obe mestni nemški šoli. Obdobje stare Jugoslavije je najprej lepo pokazalo, v kolikšni meri je bilo ljubljansko nemško šolstvo umetna tvorba brez pravega zaledja. Nove oblasti so uvedle v šole sloven- ski učni jezik, nemško govorečim šolarjem pa zagotovile manjšinske oddelke. Ker je bi- lo konec germanizacijske prisile, je bilo učencev v teh oddelkih zelo malo. Ukinili so vse zasebne šole razen tistih, ki so jih vodili razni redovi. Iz obeh ukinjenih mestnih nemških osnov- nih šol so ustanovili nemško manjšinsko šo- lo, ki je imela svoje prostore v Waldherrje- vi stavbi na Beethovnovi ulici. Leta 1918 je imela še 8 oddelkov, potem pa se je število učencev vedno bolj manjšalo, tako da so jo v šolskem letu 1935/36 zaprli, ker se je vanjo vpisalo le 17 učencev. (Zakonski minimum za obstoj manjšinskega oddelka je bil 30, izje- moma 25 učencev.) Iz ukinjene nemške dekliške osnovne šole so leta 1918 ustanovili III. mestno dekliško osnovno šolo. Ta se je leta 1924 združila z dekliško osnovno šolo na liceju (oziroma gimnazijsko osnovno šolo) v II. dekliško os- novno šolo. Svoje prostore sta imeli na Blei- weisovi ulici št. 19 in 23. Leta 1936 so zgradili novo šolsko poslopje za Bežigradom ob Vodovodni cesti. V njej je delovala VI. državna mešana ljudska šola. Naslednje leto so jo spremenili v državno poskusno ljudsko šolo.^* Proti koncu stare Jugoslavije je na ljub- ljanskem mestnem območju delovalo 25 jav- nih in zasebnih osnovnih šol: I. državna de- ška Ledina, II. državna deška Graben, III. državna deška Vrtača, IV. državna deška Prule, V. državna deška Spodnja Šiška, I. državna dekliška Sv. Jakob, II. državna de- kliška - licej, III. državna dekliška Spodnja Šiška, I. državna mešana Vič, II. državna me- šana Zgornja Šiška, III. državna mešana Mo- ste, IV. državna mešana Sv. Peter, V. držav- na mešana Barje, VI. državna mešana Beži- grad, deška in dekliška vadnica na učitelji- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 157 šču, pomožna šola, državna gluhonemnica, banovinsko deško vzgajališče na Selu (nek- danja šola v prisilni delavnici, ki je bila ne- kaj časa na Ponovičah), zasebna deška Mari- janišče, zasebna dekliška Lichtenthurn, za- sebna dekliška uršulinska, zasebna uršulin- ska vadnica, državna manjšinska šola in za- sebna šola na Rakovniku. Naslednja značilnost ljubljanskega šolstva v času stare Jugoslavije je bilo veliko število na novo odprtih meščanskih šol, za katere so v Zgornji Šiški (skupaj z osnovno šolo), na Viču in v Mostah zgradili tudi nova šolska poslopja. Prvo državno deško meščansko šo- lo so v Ljubljani odprli leta 1919, nastala pa je iz višjih razredov II. mestne deške ljudske šole (Graben) in imela prostore v šoli na Pru- lah. Istega leta so nastale še II. državna deška meščanska šola v Spodnji Šiški (leta 1935 se je preselila v Beethovnovo ulico, leta 1936 pa v bežigrajsko šolo), I. državna dekliška me- ščanska šola pri Sv. Jakobu (prostore je ime- la v stavbi osnovne šole) ter II. državna de- kliška meščanska šola v Spodnji Šiški (sku- paj z II. deško se je selila na Beethovnovo in za Bežigrad). Leta 1929 je začela s poukom I. državna mešana meščanska šola na Viču, ki se je leta 1940 preselila v novo šolsko po- slopje. II. državna mešana meščanska šola v Zgornji Šiški je začela delovati leta 1929 v tem letu zgrajenem šolskem poslopju, III. državna mešana meščanska šola v Mostah pa je bila ustanovljena leta 1934. Najprej je bila v stavbi osnovne šole, od šolske- ga leta 1935/36 dalje pa v novi zgradbi. Po- leg že omenjene zunanje in notranje zasebne uršulinske meščanske šole so leta 1919 usta- novili še zasebno meščansko šolo v Lichten- thurnovem zavodu. Vse tri zasedbe meščan- ske šole so imele pravico javnosti.^' Leta 1918 je le I. ljubljanska gimnazija ostala klasičnega tipa. Drugo in tretjo so spremenili v realni gimnaziji, tretjo v slo- vensko gimnazijo z nemškimi vzporednicami. Leta 1924 so jo spremenili v izključno slo- vensko, ko so ukinili nemške vzporednice. Gimnazija je živela zelo »odisejevsko« živ- ljenje, saj so jo selili iz Beethovnove ulice k Sv. Jakobu, od tam na Vrtačo, nato spet del- no in v celoti na Beethovnovo, leta 1932 pa so jo celo ukinili. Leta 1933 je bila reaktivi- rana in je gostovala v poslopju realke. Leta 1936 se je preselila v novo gimnazijsko po- slopje, ki ga je banska uprava zgradila za Bežigradom. I. državna gimnazija se je leta 1929 prei- menovala v državno klasično gimnazijo. Re- alka se je s šolskim letom 1919/20 spreme- nila v popolnoma slovenski zavod. V šolskem letu 1928/29 se je z otvoritvijo realnogimna- zijskega oddelka v petem letniku razširila v realko in realno gimnazijo, leta 1930 pa se je spremenila v I. državno realno gimnazijo. Leta 1940 je z delitvijo III. državne realne gimnazije nastala IV. državna realna gimna- zija, ki je imela svoje prostore skupaj s III. Iz liceja, ki je v šolskem letu 1924/25 prene- hal delovati, se je razvila mestna ženska re- alna gimnazija. Banska uprava je leta 1936 odprla državno žensko realno gimnazijo, za- to je začela ljubljanska mestna uprava od tega leta dalje postopoma ukinjati razrede mestne ženske realne gimnazije. Leta 1928 se je iz notranje uršulinske meščanske šole začela razvijati zasebna ženska realna gim- nazija, zaradi česar je notranja meščanska šola leta 1931 prenehala obstajati. Se naprej je delovala škofijska zasebna gimnazija v St. Vidu. Učiteljišče je leta 1918 postalo v celoti slo- vensko. Leta 1921 so ga ločili v moško in žensko, leta 1932 pa spet združili v državno učiteljsko šolo. Naprej je delovalo tudi ur- šulinske zasebno žensko učiteljišče. Leta 1920 so državno obrtno šolo spreme- nili v državno Tehniško srednjo šolo, (pod njenim vodstvom so delovale delovodska ter moška in ženska obrtna šola), istega leta pa so ustanovili tudi trgovsko akademijo, pred- nico kasnejše ekonomske srednje šole. Naj- prej je gostovala v stavbah I. gimnazije ter tehniške srednje šole, nato pa je leta 1934 dobila lastno stavbo. Leta 1932 so ustanovili dopisno trgovsko šolo in Trgovski učni za- vod, ki je prirejal ustne tečaje. Delovale so še državna dvorazredna in zasebna dvoraz- redna trgovska šola (slednja pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo) in zasebni abi- turientski tečaj na trgovski akademiji.^* Leta 1923 je začela delovati državna šola za zaščitne (medicinske) sestre, leta 1929 pa tečaj za otroške negovalke, iz katerega se je leta 1935 razvila enoletna državna strokov- na šola." Obstajala je še vrsta drugih stro- kovnih šol: državna babiška, banovinska strežniška, državna srednja glasbena šola, za- sebna enoletna gospodinjska šola dr. Kreka v Šiški, mestna gospodinjska šola Mladika, za- sebna gospodinjska šola za gostilničarske go- spodinje, zasebna umetniška šola Pobuda, ter zasebna šola Glasbene Matice. Leta 1919 so pomožno šolo upravno ločili od prulske osnovne šole in dobila je svoje posebno vodstvo. V šolskem letu 1919/20 se je v tamkajšnje šolsko poslopje naselila I. deška meščanska šola, pomožna pa se je pre- selila na Graben, kjer je delovala ves čas sta- re Jugoslavije. Pomožne oddelke so imele tu- 1581 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 di nekatere druge ljubljanske osnovne šole. Leta 1918 je začel v Ljubljani delovati zavod za slepo mladino. Ce pregledujemo objavljena dela o ljub- ljanskem šolstvu ter pri tem pustimo ob stra- ni višje in visoko šolstvo, moremo ugotoviti, da predvsem pogrešamo poglobljenega sin- tetičnega obravnavanja tega vprašanja. Bera člankov o posameznih vrstah šol je sicer zelo bogata, kljub temu pa so v njej še nekatere vrzeli. Začetki otroških vrtcev v Ljubljani so že obdelani, prikazati pa bo treba še zlasti zasebne vrtce ter delovanje vzgojno-varstve- nih ustanov v času stare Jugoslavije. Na svojo objavljeno monografsko obdela- vo čaka še vrsta ljubljanskih javnih in za- sebnih osnovnih šol od Vrtače, Prul, Most, Spodnje in Zgornje Šiške, nemških mestnih šol do vrste zasebnih šol. Še bolj pogrešamo del o ljubljanskih meščanskih šolah, pregle- de delovanja IL, IV. in ženske realne uršu- linske gimnazije, pri strokovnih šolah pa še zlasti trgovskih. Za čas po letu 1875 bi po- treboval dopolnilo o razvoju ljubljanske glas- bene šole, medtem ko so druge srednje stro- kovne šole, posebno šolstvo, vzgojni zavodi ter dijaški in študentski domovi že precej natančno obdelani. Pričujoči zelo skopi pregled o razvoju ljub- ljanskega šolstva v obdobju 1848—1941 mo- re dati le nekatere osnovne podatke o njem. Pravi pregled ljubljanskega šolstva, ki bi vključeval tudi splošni mestni in primestni razvoj, slovenski zgodovinarji še dolgujemo. OPOMBE 1. Podatke o razvoju ljubljanskega šolstva sem črpal zlasti iz dela Franceta Ostanka, Splošno- izobraževaino šolstvo v Ljubljani v razdobju 1774 do 1941, Ljubljana 1955, 54 str. (tipkopis), fase. 83, Arhiv Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, iz šolskih map ter iz registrov za po- samezne vrste šol v dokumentacijski zbirki Slo- venskega šolskega muzeja ter iz letnih poročil za posamezne šole prav tako v omenjeni doku- mentacijski zbirki. — 2. O razvoju ljubljanskega šolstva glej med drugim Razvoj šolstva v Ljub- ljani, Ljubljana po potresu, Ljubljana 1910, str. 84—98. Pet let dela za Ljubljano, Ljubljana 1940, str. 170—179. France Ostanek, Gradivo o razvo- ju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945—1955, Ljubljana 1965, str. 179—195 (s pri- kazom stanja ob koncu stare Jugoslavije). — 3. Evgen Lah, Zgodovina in statistični pregled ljubljanskih ljudskih šol, Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega me- sta Ljubljane ob koncu šolskega leta 1889/90, Ljubljana 1890. — 4. Oskar Peče, Sto let šole na Ledini, Prosvetni delavec, Ljubljana 1953, št. 12 (20. 6.), str. 6. — 5. Podatki o razvoju II. mestne deške osnovne šole v Ljubljani, Letno poročilo II. mestne deške osnovne šole v Ljubljani kon- cem šolskega leta 1924/25, Ljubljana 1925, str. 9—23. — 6. Sto let pouka v Šentvidu 1866 do 1966... Ljubljana 1966, 48 str. — 7. 100 let šole na Jezici, Odbor za proslavo 100-letnice, Ljub- ljana 1970, 30 str. — 8. Jakob Novak, razvoj bar- janske šole. Barje, spominska knjižica, Ljubljana 1935. — 9. O ljubljanskih vrtcih: Die Kleinkinder- Bevahranstalt in Laibach, Laibacher Schulzeitung 1882, str. 50—53, 68—70, Festschrift zur Feier des 75 jähr. Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Laibach, Ljubljana 1909, Ivan Slokar, Prvo otroško zavetišče v Ljubljani, Kronika, Ljub- ljana, XI/1963, št. 2, str. 118—120. — 10. Zum 25-jährigen Bestände unserer Anstalt, Jahresbe- richt der fünfklassigen städtlischen deutschen Knaben. Volksschule in Laibach, Ljubljana 1910, str. 3—6. — 11. 25-jährige Bestandfeier der acht- klassigen städtlichen deutschen Mädchenvolks- schule in Laibach, Jahresbericht der achtklassi- gen städtlichen deutschen Mädchenvolksshule in Laibach für das Schuljahr 1909/10, Ljubljana 1910, Str. 3—4. — 12. Ivan Štrukelj, O razvoju šolstva na Viču (pri Ljubljani), Slovenski učitelj 1938, str. 209—210, 246—247, 305—306, 1929, str. 18—20, 40—42, 63—64. — 13. Spomenica ob 200- letnici uršulinskega samostana v Ljubljani, Ljubljana 1902. — 14. Die Eröffnungs-Feier der evangelischen Schule in Laibach am 22. Mai 1855, Ljubljana 1855, 26 str. — 15. Gedenkschrift zum 25-jährigen Bestände der deutschen Schul- vereinsschule (1885) in Laibach, Ljubljana 1910, 48 str. — 16. Josip Valjavec, Desetletnica sale- zijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani, Ljubljana 1911. — 17. O ženskem šolstvu v Ljub- ljani: Tatjana Hoj an. Stoletnica prve mestne de- kliške šole v Ljubljani, Kronika, Ljubljana, 1975, št. 3, str. 178—179; dr. Rudolf Mole, O me- stni višji dekliški šoli v Ljubljani, Kronika, 1957, str. 47—48; Evgen Lah, Mladika, IV. iz- vestje mestnega dekliškega liceja, 1910/11, str. 59—61. — 18. 100 let ljubljanskega učiteljišča, Ljubljana 1973, 194 str., uredil Venčeslav Čopič. — 19. Dr. Johann Klimesch, Zur Geschichte des laibacher Gymnasiums, Jahrsbericht des k. k. Staats-Obergymnasiums zu Laibach, 1895/96, Ljubljana 1896, str. 1—31. — 20. Silvo Kranjec, Pol stoletja ljubljanske gimnazije. Kronika, Ljubljana, VII/1959, str. 107—116. — 21. dr. Jo- sef Julius Binder, Geschichte der k. k. Staats- Oberrealschule in Laibach, Festschrift zur Feier des fünfzigjährigen Bestandes, 1852—1902, Ljub- ljana 1902; Silvo Breskvar, Ob stoletnici ljub- ljanske realke, Obzornik za matematiko in fizi- ko, Ljubljana, 1952, str. 201—203. — 22. Anton Koritnik, Ob srebrnem jubileju škofijskega za- voda sv. Stanislava in škofijske gimnazije St. Vid nad Ljubljano, Ljubljana 1930, 262 str. — 23. Zbornik Državne tehniške srednje šole v Ljubljani ob njeni šestdesetletnici 1888 do 1948, Ljubljana 1948, 169 str. — 24. Vlado Mušič, Ljud- ska šola za Bežigradom, Naš Bežigrad, Ljublja- na, 1940, str. 83—86. — 25. Naša meščanska šola, Ljubljana 1929; Melhior Rismal, Gradivo za zgo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 159 : dovino meščanske šole (tipkopis), Ljubljana 1957 do 1960, knjižnica Slovenskega šolskega muze- ja. — 26. O trgovskih šolah: Die Handies-Lehr- anstalt in Laibach, Fest-schrift zur Entlass des Fünf zi jähr igen Bestandes derselben, Gremium der Kaufleute in Laibacb, Ljubljana 1884, 72 str.. Stane Megušar, 30 let prve slovenske trgov- ske šole V Ljubljani, Trgovski tovariš, 1939, str. 230—234., Pavle Urankar, Trideset let dela eko- nomske srednje šole, Izvestje (Ekonomske sred- nje šole v Ljubljani) za šolska leta 1940/41 do 1950/51, Ljubljana 1954. — 27. O strokovnih zdravstvenih šolah: Bogoljub Dragaš, Zgodovina in delo ljubljanske šole za sestre v socialni in zdravstveni službi 1924—1934, Zgodovina sestr- stva v Sloveniji, Ljubljana 1938, 42 str.. Vito Lavrič, 200 let ljubljanske babiške šole (1753 do 1953), Ljubljana 1953, 70 str. — 28. O posebnem šolstvu za telesno in duševno prizadete: Rudolf Sušnik, Posebno šolstvo za duševno nerazvite otroke vzgojnega zavoda Janeza Levca, Kronika, Ljubljana, 1967, št. 1, str. 57—58; Isti, 60-letni jubilej posebne osnovne šole v vzgojnem zavo- du Janeza Levca v Ljubljani, Naš zbornik, 1972, št. 2, str. 33—35. Šestdeset let posebne osnovne šole vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljublja- ni, Ljubljana 1972, 69 str. Štirideset let gluho- nemnice v Ljubljani, Ljubljana 1940, Sedemde- set let Zavoda za usposabljanje slušno in govor- no prizadetih, (1900—1970), Ljubljana 1970, 50 str. Bogo Jakopič, Gluhonemnica v Ljubljani (1900—1945), Kronika Ljubljana, XX/1972, str. 86—111, Marina Draščič, Pol stoletja ljubezni. Zlati jubilej Zavoda za slepo in slabovidno mla- dino v Ljubljani, Slovenski izseljeniški koledar za 1970, str. 197—199. ORIS POGLAVITNIH TOCK RAZVOJA NEKATERIH KOMUNALNIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI 1850—1941 JANEZ KOS Komunalne dejavnosti v Ljubljani še niso raziskane. O njih so pisali oziroma poročali le vodilni delavci posameznih komunalnih podjetij in ljudje iz mestne uprave, ki so ho- teli predvsem iz političnih nagibov prikazati uspehe ali pa prikriti neuspehe svojega de- lovanja. Raziskovalci pa to področje zane- marjajo, četudi so komunalne dejavnosti po- membna gospodarska panoga in so obenem v veliki meri vplivale na življenje v mestu, saj so ustvarjale določeno stopnjo zasebne in javne življenjske ravni. Potrebno bo torej v celoti obdelati komu- nalne dejavnosti v Ljubljani, jih prikazati v luči splošnega razvoja mesta, njegove prostor- ske rasti, rasti njegovega prebivalstva, nje- gove gospodarske moči, kakor tudi v luči družbenopolitičnih razmer ter razvojnih pro- gramov posameznih mestnih uprav, vse to pa bo potrebno primerjati tudi z razvojem ko- munalnih dejavnosti v širšem prostoru in v podobnih mestih kot je Ljubljana. Pri vsem tem pa naj ne bi bila opuščena raziskava po- sledic, ki so jih imele te dejavnosti v vsak- danjem življenju meščana. V tem poročilu* moremo podati samo oris poglavitnih točk razvoja nekaterih komunal- nih dejavnosti v letih 1850—1941, to je o raz- voju oskrbe z vodo in energijo, javne raz- svetljave, kanalizacije in snaženja javnih po- vršin, urejanja tlakov ulic, cest in trgov, javnega prometa, javnih nasadov in poklicne gasilske službe. Ze te pa nam pokažejo, da je Ljubljana naredila prve korake k moderni komunalni ureditvi že v začetku prejšnjega stoletja, odločilne preobrate pa dosegla v po- potresnj dobi. Začetke kanalizacije, to je gradnja pod- zemnih kanalov za odvod odpadnih voda in fekalij v Ljubljani zasledimo v drugem de- setletju 19. stoletja. Gradili so jih zopet 1840, ko so zidali kanale z ravnim dnom in svet- lobnim prerezom 40—50 cm. Prve kanale z betonskim okroglim dnom so sezidali v letih 1882—1883 na Resljevi cesti. Večji razmah pa je gradnja kanalov doživela v obdobju po potresu 1895—1910, ko so zgradili več kana- lov že tudi izven starega mestnega jedra. Ti kanali pa so že imeli jajčasto betonsko dno in so bili prehodni. Vendar je imela večina hiš po potresu še vedno zanemarjena strani- šča z lesenimi cevmi ali celo z odprtim pad- cem. Vsaka hiša je imela greznico ali pa sod- * Razprava je del referata več avtorjev, ki ga je v izvlečku prebral Marjan Drnovšek na XX. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ljublja- ni. 160 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 čke za fekalije, iz nekaterih redkih pa so bili izpeljani kanali v cestne kanale. Praznjenje greznic in sodčkov je povzročalo v mestu vedno silen smrad. Mestna uprava se je po potresu zelo za- vzela za ureditev kanalizacije ter za uredi- tev stranišč na izplakovanje. Osnovala je po- sebno komisijo, ki je dosegla, da so v vseh po potresu obnovljenih, prezidanih ali zgra- jenih hišah uredili moderna, to je angleška stranišča na izplakovanje, ki so jih povezali s cevmi s kanali ali z dobro urejenimi grez- nicami. Nekaj angleških stranišč so v Ljub- ljani uredili že pred potresom. Za gradnjo in ureditev stranišč in greznic so po potresu porabili kar 2 "/» sredstev, ki so jih porabili za obnovo in novogradnje v letih 1895—1909. Leta 1898 je mestni svet sprejel splošni ka- nalizacijski načrt, po katerem so v nasled- njih letih širili mrežo kanalov v Ljubljani. Ta načrt je upošteval vse kanale, ki so jih zgradili v letih 1890—1895 in kanal po Res- ljevi cesti, starejše pa je zanemaril, ker so bili preplitko v zemlji in so deloma že raz- padali. Po tem načrtu se naj bi vse odpadne vode in fekalije stekale v zbirne kanale na obeh straneh Ljubljanice in se zunaj mesta izlivale v Ljubljanico. Do 1890 je bilo v Ljubljani 9033 m kana- lov, po tem letu pa do 1909 so jih zgradili še 20.756 m. Večje kanale, v katere so se stekali manjši cestni in hišni kanali, so napeljali po vseh pomembnejših ulicah in cestah. Največ- jega (130 X 195 cm), ki naj bi v prihodnosti odvajal odpadne vode in fekalije z ljubljan- skega polja in Šiške, so zgradili po današnji Njegoševi ulici. Uvedli so kanale na perio- dično izpiranje; samodejno izpiranje, za ka- terega so nameravali uporabiti okoliške iz- virke, so hoteli urediti kasneje. Greznice so poslej praznili s črpalkami ter gnoj odvažali s posebnimi vozovi. V obdobju 1909—1935 so zgradili skoraj 69 km kanalov. Konec leta 1935 je bilo 99.435 metrov kanalov. Vendar tudi s temi gradnja- mi še vedno niso zajeli niti vseh ulic v ožjem mestu. Leta 1935 je mestna uprava pripra- vila nov splošen program kanalizacije. V letih 1936—1940 so zgradili še nekako 20 km kanalizacije, tako da je Ljubljana imela ob začetku druge svetovne vojne ne- kako 120 km kanalov. Sele zadnja leta so zi- dali kanal po današnji Titovi cesti za potre- be rastočega Bežigrada, se pripravljali na graditev kanalizacije po Tržaški cesti in na povezavo kanalizacije na Viču ter priprav- ljali načrt za zbiralnik v Šiški, Dravljah in v Šentvidu. Sele z regulacijo Ljubljanice so nato zgradili tudi zbiralni kanal do splošne bolnišnice. Po načrtu bi se moral končati na Fužinah z intenzivno biološko čistilno na- pravo. Glede na število prebivalstva moremo re- či, da je bil na področju kanalizacije storjen najpomembnejši korak v popotresni dobi do leta 1910, ko je na prebivalca prišlo štirikrat več kanala kot četrt stoletja kasneje. Pri tem pa moramo upoštevati še to, da je mest- no območje narastlo po letu 1935 za trinajst- krat. Torej smemo reči, da so začetki mo- dernizacije opazni že v drugem desetletju 19. stoletja, da je do zasuka prišlo v osemdesetih in devetdesetih letih, ko so začeli načrtno delo na tem področju, ter da v kasnejših le- tih kanalizacija ni ustrezno spremljala rasti mesta in da je bila zlasti v letih 1910—1935 storjena velika zamuda. Poleg vsega pa se je kanalizacija v glavnem omejevala na ožje mestno območje in da je šele v zadnjem ča- su segla tudi na Vič in Moste. Snaženje ulic, trgov in cest ter odvoz smeti je še premalo raziskano. Tuji potopisci so opisovali Ljubljano kot snažno mesto, ven- dar moremo ugotoviti, da so storili pomemb- nejši korak na tem področju šele po potresu. Temeljiteje so snažili, posipali ter poleti škropili le ulice in trge v sredini mesta, niso pa tega delali v predmestjih. Iz hiš so metali smeti v stranišča, jih odlagali na dvoriščih in vrtovih, drugi so jih metali kar v Ljub- ljanico, tretji pa zopet v številne »komunske uličice« (ozke, proti cesti zazidane tesni med hišami) kamor so imela svoje odvode tudi številna stranišča. Te »komunske uličice«, legla najhujše nesnage, so v popotresni dobi domala odpravili, vendar s poskusi odvažanja smeti niso uspeli, premestili pa so smetišča iz notranjega mesta v Mestni log. Okrog 1897 so začeli redno škropiti trge in ulice. Po potresu je mestna uprava začela zah- tevati od lastnikov hiš, da so napravljali na svojih strehah snegolove in žlebove ter od- vodne cevi. Sele 1923 je mesto uvedlo stalno službo za vzdrževanje snage (Mestno pristavo), ki je pometala in škropila ulice, trge in ceste, od- važala smeti in fekalije iz greznic ter posi- pavala in utrjevala ulice, ceste in trge. Smeti so meščani zbirali v zaboj čke, iz katerih so jih smetarji stresali na odprte (pozneje za- prte) vozove s konjsko vprego in jih vozili na smetišča ob Cesti dveh cesarjev in ob Cesti v Mestni log. Za odvoz smeti je bilo leta 1935 12 voz. Ulice so sprva škropili s škro- pilnicami na vprego (1935 je bilo 7 takih škropilnic), 1936 pa so kupili dve avtomobil- ski in eno tramvajsko škropilnico. Snažili in škropili so ulice, trge in ceste v osrednjem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 161 Voz za odvoz smeti mestu in le v omejenem obsegu tudi na Viču, Šiški, za Bežigradom in v Mostah. Smeti so odvažali le z območja, ki ga danes v glavnem obsega občina Center. Šele 1939 so po po- membnejših ulicah, trgih in cestah namestili koše za odpadke. S snaženjem in odvozom smeti je bilo zaposlenih 82 delavcev. O zimski službi ne vemo veliko, vemo le, da so v drugi polovici tridesetih let poskušali z odvozom snega z avtomobili, kar pa je bilo predrago in so še naprej odvažali sneg z vprežnimi vozovi. Takrat so že imeli s plu- gom za sneg opremljen avtomobil. Z javno higieno mesta je močno povezana ureditev tlakov na ulicah, trgih in cestah. Prve tlake so v Ljubljani uredili v ožjem mestu v letih 1816—1819. Izdelali so jih iz savskih prodnikov (»mačjih glav«), pločnike pa so morali tlakovati hišni posestniki s kam- nitimi ploščami na svoj račun. Nekaj ploč- nikov je bilo tlakovanih že prej. Do leta 1918 so tlakovali le 11.200 m^ ulic, cest in trgov in je torej še vedno bila večina prometnih površin le posipana s savskim prodcem. Zlasti razvoj avtomobilskega prometa po prvi svetovni vojni je vedno bolj zahteval tlakovanje ulic in cest. Vendar so s tem v Ljubljani silno počasi napredovali predvsem zaradi velikega pomanjkanja denarja. Zlasti so se prizadevali odpraviti prah in blato v samem središču in ožjem mestu. Poskušali so tudi ločiti cestišča od hodnikov za pešce s kamnitimi robniki. Leta 1939 je bilo na območju ljubljanske občine 197 km občinskih cest I. in II. reda, 167 km mestnih ulic in 38 km banovinskih in državnih cest. Torej je bilo vsega skupaj na njenem območju 403 km cest in ulic, a tlakovanih je bilo le 6%. Kako malo so tlakovali, vidimo iz podatkov za leta 1935 do 1940, ko so tlakovali s trajnimi in lahkimi tlaki vsega le 48.426 m^ cestišč. Pred 1935 so tlakovali v Ljubljani le 172,746 m'^ cest, ulic in trgov. Vsega skupaj je bilo torej 1940 221.172 m^ tlaka iz granitnih kock, lesa, be- tona, tlačenega in trdo litega asfalta (1925 so asfaltirali Miklošičevo c.) kar znese komaj dobrih 18 km 12 m široke ceste! Ljubljana s tlakovanjem ulic, cest in trgov nikakor ni šla v korak z razvitimi mesti. Oskrbo z vodo so začeli v Ljubljani mo- derno urejati šele v osemdestih letih prejš- njega stoletja. Še leta 1888 so se Ljubljančani oskrbovali s pitno vodo iz dvanajstih javnih vodnjakov in številnih zasebnih vodnjakov na vrtovih in dvoriščih. Leta 1876 je bilo v notranjem mestu 46 zasebnih vodnjakov za 346 hiš, v kapucinskem, krakovskem, trnov- skem predmestju in Gradišču pa je bilo za 380 hiš 195 vodnjakov. Zaradi slabe preskrbe z vodo je bilo veliko pritožb. Preiskava vod- njakov 1870 je pokazala, da je voda v ljub- ljanskih vodnjakih večinoma pokvarjena. Ta- krat je mestni svet sklenil zgraditi še dva vodnjaka, od katerih hi eden dobival vodo po starem vodovodu iz Tivolija, a sklepa niso izpeljali. Leta 1882 so ustanovili poseben od- bor za izgradnjo mestnega vodovoda. Odbor je opravil zelo obsežne priprave in raziskave vod v okolici mesta, tako da so začeli graditi šele 1888. Vodovod so projektirali tako, da bi za vsakega Ljubljančana dnevno dovedel 100 litrov vode (skupaj torej 3000 m"). Vodo- vod je mestna občina dogradila in odprla junija 1890. Zajemal je vodo iz dveh vodnja- kov v Klečah. Z vodovodom so zajeli ožje mesto. Sele napeljava vodovoda je omogočila iz- boljšanje sanitarnih naprav po hišah, uvedbo kanalov na izplakovanje in uporabo velike množine zdrave pitne vode. Urejanje vodo- dov po hišah je bilo zlasti intenzivno v po- potresni dobi (1895—1910), ko so na vodovod priključili kar 787 hiš (v mestu je bilo takrat 1712 hiš). V začetku je bil obseg vodovodnega j Slcropilnl avtomobU mestne občine ljubljanske 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 omrežja zelo omejen, kar kaže tudi poraba vode, saj je 1901 prišlo na prebivalca komaj 41 litrov vode na dan. Toda vodovodno omre- žje se je povečalo in tudi poraba vode na prebivalca je narastla: 1910 121 litrov dnev- no, s čimer je že bila presežena tista množina vode, s katero so računali ob gradnji vodo- voda (100 litrov na prebivalca dnevno). Poraba je torej tako rasla, da so morali že 1905 iz- kopati nov vodnjak, napeljati novo glavno cev v mesto in razširiti strojnico v Klečah z novo črpalko na parni pogon. Leta 1928 so morali ponovno povečati zmogljivost vo- dovoda s četrto črpalko, tako da so te zmogle že 27.000 m' dnevno. Torej so v 38 letih po- večali zmogljivost vodovodnega črpališča za devetkrat. Leta 1932, ko je dnevna poraba vode na prebivalca znesla že preko 171 litrov, so zamenjali črpalke z novimi električnimi, s katerimi so povečali zmogljivost na 61.000 kubičnih metrov na dan in računali, da bo to zadostovalo za naslednjih deset let. Konec 1932 je bilo 10 km napajalnih cevi, 90 km razdelilnih cevi v mestu in 50 km raz- delilnih cevi v okoliških občinah, s katerimi so priključili 3451 hiš v mestu dn 1261 v oko- liških občinah. Poleg tega pa je bilo v mestu tudi 660 hidrantov, iz katerih je bilo mogoče dobiti vodo za gasilske brizgalne. Na prebival- ca je prišlo poprečno že 206 litrov vode na dan. Dve leti kasneje je bilo na mestni vodo- vod priključenih 5022 hiš, leta 1940 pa je bilo 176 km vodovodnih cevi in 6075 hiš, dnevna poraba vode na prebivalca pa se je gibala že blizu 250 litrov. V tridesetih letih so izdelali načrt novih napeljav in priključitev vsega območja veli- ke Ljubljane na mestni vodovod, povečanja zmogljivosti rezervoarjev, načrte, po katerih naj bi bila Ljubljana preskrbljena z vodo za naslednih 50 let. Leta 1933 je bilo že skoraj 36 */o vseh vodo- vodnih napeljav v okolici mesta: na Jezici, Mostah, Viču, Zgornji Šiški in v Šentvidu in v tudi 26,7 % vseh priključenih hiš na mestni vodovod je bilo izven mesta. Podatkov o tem, koliko prebivalcev Ljubljane se je preskrbo- valo z vodo iz mestnega vodovoda, ne po- znamo. Zaključiti moremo z ugotovitvijo, da je mestni vodovod naredil v 50. letih velik raz- voj in da je sledil prostorski širitvi Ljublja- ne, kakor tudi rasti in njenega prebivalstva in da je ob tem tudi neprestano večal količino vode na prebivalca. Lahko si mislimo, koliko dobrih posledic je imela taka rast. Predno se lotimo javne razsvetljave se po- mudimo še pri oskrbi s svetilnim plinom in električno energijo. Misel na plinarno se je v Ljubljani pojavila že 1845, ponovno 1851 in 1858, ko je mestna občina sklenila po- godbo z neko tržaško tvrdko za gradnjo pli- narne v Ljubljani, ki pa je zaradi finančnih zadreg ni izpolnila. Zato je mesto sklenilo pogodbo z Augsburžanom Riedigerjem, ki je 1861 v Ljubljani dogradil plinarno. Plinarna je prišla v mestno last šele tik pred prvo svetovno vojno, ko je plinarna zašla v hudo finančno zagato. Plinarna je proizvajala le svetilni plin za mestno razsvetljavo in šele po letu 1922 tudi plin za kuhanje in ogreva- nje vode ter prostorov. Z rastjo elektrifika- cije je uporaba plina padala, med vojno pa je zaradi pomanjkanja premoga za destilacijo plina plinarna celo prenehala obratovati. Le- ta 1913 je plinarna oddala uporabnikom še 1,028.000 m' plina, a leta 1917 le še 488.000 m'. Po vojni se je proizvodnja plina sicer dvi- gala, a zelo počasi (do 1922 samo za 103.000 kubičnih metrov). V letu 1935/36 pa je pli- narna oddala zopet toliko plina kot 1913. Oddaja se je dvignila predvsem zaradi večje uporabe plina v gospodinjstvih. V letu 1939/40 je proizvodnja dosegla 2,223.580 m'', ko je imela mestna plinarna 2846 odjemalcev, ki so ji odvzeli kar 70,9 */o proizvedenega plina. Ti so 99 */o odvzetega plina porabili za kuhanje, gretje vode in ogrevanje prostorov, drugo pa še vedno za razsvetljavo. Do konca 1935 so zgradili 48 km omrežja, ki je do 1940 narastlo na 55 km. Oskrbo z električno energijo bi si Ljub- ljančani bržčas zagotovUi že dosti prej, če ne bi mestna občina imela od 1861. leta pogodbo s plinarno A. Riedigerja z veljavnostjo 35 let. Ta pogodba je potekla 1896 in takrat se je v Ljubljani pojavila dunajska družba Sie- mens-Halske, ki je na lastne stroške posta- vila provizorično elektrarnico, iz katere je za reklamo osvetljevala prostore Narodnega doma. Na gradnjo mestne elektrarne so v Ljubljani pomislili sicer že 1889, ko so osno- vali tudi posebno komisijo, ki je preučevala razne možnost za gradnjo hidrocentrale ali termocentrale. Komisija se je odločila za gradnjo termo-centrale za izmenični tok, ven- dar se je mestni svet po nasvetu nekega du- najskega strokovnajaka odločil za elektrarno za istosmerni tok. Termoelektrarno so 1897 zgradili na zelo neprimernem kraju, daleč od tekoče vode in železniških tirov. Imela je dva parna stroja po 200 KM in dve dinami po 140 kW za istosmerni tok 300 V. Iz elektrarne je bil napeljan kabel do magistrata, kjer je bila akumulacijska postaja, iz katere so napa- jali omrežje med 24. in 5. uro zjutraj, ko je elektrarna stala (celodnevno obratovanje so uvedli šele I90I zaradi tramvaja). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 163 V oskrbi z električno energijo iz mestnega podjetja opazimo tri stopnje razvoja: stopnjo do 1905, drugo od 1906 do 1925 in tretjo po 1925. Prvo stopnjo je Ljubljana začela z novim letom 1898, ko je zasvetila prva elek- trična luč. Takrat je imela elektrarna 35 km kablovodov in 75 km prostih razdelilnih vo- dov, 149 uporabnikov, katerim je prodala 290 kWh električnega toka za 6358 žarnic, 89 obločnic, 12 motorjev (skupno 11 KM) ter tri aparate; hkrati je napajala javno mestno razsvetljavo. V tem obdobju so trikrat pove- čali proizvodnjo in za trikrat povečali tudi pogonsko moč (1899 parni stroj s 400 KM, 1925 parni stroj s 800 KM), število porabni- kov pa se je povečalo skoraj za šestkrat. Ti so skoraj trikrat povečali število svetil, šte- vilo motorjev in aparatov pa so več kot po- desetorili. Število uporabnikov se je s 4,57 na 1000 prebivalcev dvignilo kar na 22,96, pa tudi poraba kWh je porastla z 8,89 kWh na prebivalca na 25,56 kWh. V tem obdobju so 1901 priključili na mestno elektrarno tudi tramvaj. Pogonske zmogljivosti mestne elek- trarne so s konca prvega obdobja ostale ne- spremenjene prav do konca drugega obdobja. Četudi se je v drugem obdobju število po- rabnikov početvorilo, število svetil pa skoraj podvojilo, se je poraba električnega toka sa- mo podvojila (na prebivalca se je dvignila komaj za 9 kWh na leto). Nove porabnike so Mestna elektrarna v Ljubljani v tem obdobju odklanjali, s progresivno ta- rifo pa so zavirali večjo porabo električnega toka, ker so bile proizvodne zmogljivosti elektrarne že izkoriščene. Ze 1921 je občinski svet sklenil nemudoma povečati zmogljivosti z gradnjo nove elektrarne na Savi, Kamniški Bistrici ali na Otavšici v Peklu pri Borovnici. Odločili so se za gradnjo HE na Savi v Mostah, kar pa je pokrajinska uprava, ki je na Savi ščitila interese svojih Kranjskih deželnih elektrarn, onemogočila. Zato so konec dru- gega obdobja 1925 povečali obstoječo TE z dvema diesel motorjema in generatorjema po 520 kVA, ki sta proizvajala izmenični tok 6000 V 50 period. V drugi, krizni dobi, se je na obrobju območja mestne elektrarne poja- vila družba Elektra, ki je hotela izrabiti ne- moč mestne elektrarne in se prebiti s svojimi vodi v mesto. Elektra je oskrbovala s tokom (iz HE Češenj na Brodu pri Tacnu in He Fu- žine) območje občine Polje. Mestna uprava se je ob poskusu Elektre obnašala kot prava kapitalistična posestnica, ki je zaradi ozkih podjetniških koristi neusmiljeno preprečila mestu prepotreben dotok nove energije. Za tretje obdobje je značilna ponovna po- večava kapacitet mestne elektrarne (1930) za 4700 kVA, ki pa zopet ni rešila vprašanja pomanjkanja energije. A ker banovinska up- rava ni dovolila novogradenj, je bila mestna elektrarna prisiljena rešiti vprašanje 1934 s pogodbami o dobavi električnega toka iz omrežja Kranjskih deželnih elektrarn, (ki je bila z daljnovodom 60 kW do velike razdelil- ne transformatorske postaje v Črnučah spo- sobna dovesti v Ljubljano velike količine električne energije iz TE Velenje) in s HE Češenj na Savi v Brodu pri Tacnu. Ti pogod- bi sta imeli za posledico ustavitev lastnih obratov (bili so poslej le v rezervi), obenem pa omogočili nov skokovit porast števila porab- nikov (1936 jih je bilo že 20.276 ali 238 na 1000 prebivalcev) in dvig porabe električnega toka (1936 9,960.000 kWh, 1938 13,000.000 kWh in 1939 13,453.000 kWh ali 134 kWh na prebivalca). Ob koncu dvajsetih let ji je us- pelo priključiti omrežja v okolici (na Viču, na Jezici, v Klečah, na Rudniku, Štepanji vasi in v Mostah) oziroma ga tam napeljati. Zgradila je tudi vrsto transformatorskih po- staj in jih povezala s krožnim in prečnim kablom, s čimer je zagotovila boljšo oskrbo. Sele 1937 pa ji je uspelo odkupiti omrežje 1922 ustanovljene Električne zadruge v Šiški. Leta 1939 je imela mestna elektrarna že 588 kilometrov omrežja, na katerem je bila za kar 62 »/o nižja poraba električnega toka na prebivalca, kot je bila istočasna v banovini. Vendar je mejo ena žarnica na prebivalca 164: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Plinarna v Ljublj,ani ob ot- voritvi leta 1861 Ljubljana prestopila že 1931. Za vse tretje obdobje je značilno tudi zamenjava napeljav za enosmerni tok z napeljavami za izmenič- ni tok. Začetki javne razsvetljave segajo v konec 18. stol., ko so mesto opremili s 431 svetilkami na olje. Plinsko razsvetljavo mesta so uvedli šele z graditvijo plinarne 1861 novembra 1861. Plinska razsvetljava je bila urejena le v najožjem mestu, med tem ko so v pred- mestjih še vedno svetili z oljnatimi svetilka- mi (1863 so bile še 103), ki so jih 1864 zame- njali s petrolejkami, s katerimi so svetili še prav do potresa. Na začetku je bilo v mestu 241 javnih plinskih svetilk. Plin za razsvetljavo pa so uporabljali tudi v trgov- skih in v gostinskih lokalih in pozneje tudi v stanovanjih. Maja 1905 so začeli preurejati plinsko javno razsvetljavo in so v petih letih montirali okoli 700 Auer j evih plinskih žar- nic (večja svetilnost). V letih 1908 in 1909 so postavili še 416 plinskih svetilk. Plinska jav- na razsvetljava se je v Ljubljani obdržala vse do 1946. V letih 1936—1940 so zanjo po- rabili kakih 360.000 m8 plina letno. Poleg plinskih svetilk je 1. januarja 1898 na ljub- ljanskih ulicah, trgih in cestah zasvetila tudi električna luč: 794 žarnic in 48 obločnic. V letu, ko so začeli preurejati plinsko razsvet- ljavo, je bilo že 935 žarnic in 54 obločnic. Ka- ko se je širila in večala električna razsvet- ljava naprej, še ni raziskano. V letih 1935 do 1940 so postavili nekako 67 električnih sve- tilk na leto. V razvoju javne razsvetljave vidimo tri stopnje: prvo do 1863, ko so svetili o oljem, drugo od 1863 do 1898, ko je prevladala plin- ska razsvetljava in tretjo od 1898 do 1941, v kateri je število električnih svetilk nekako leta 1905 nadvladalo število plinskih svetilk. Mestni osebni javni promet so do 1901 opravljali izključno izvoščki; od 1864 pa so v prometu prtljage sodelovali tudi postrežčki (ki so imeli svoje društvo, bilo jih je 19). Mestna uprava je šele konec 19. stoletja za- čela razmišljati o boljšem javnem prometu. Poskušali so z uvedbo omnibusov (ok. 1898), a so se nazadnje odločili za tramvaj. Po dol- gih pripravah je mestna občina sklenila z dunajsko družbo Siemens-Halske pogodbo o gradnji tramvaja v Ljubljani. Tramvaj je začel voziti 6. septembra 1901 na 7 km dolgi progi od železniške postaje po današnji Tito- vi, Čopovi in Poljanski cesti, pri Ambrože- vem trgu po posebnem mostu prek Ljublja- nice, po Rozmanovi in dalje po Zaloški cesti do vojaške bolnice ter po drugi progi od Mestnega trga na Gornji trg, po Karlovški cesti in Dolenjski cesti do dolenjskega kolo- dvora. Vozilo je 14 zastarelih voz. Do 1930 omrežja niso širili, četudi so bile potrebe velike zlasti pri povezavi okolice z mestom. Položaj se je začel spreminjati šele po 1927, ko je mestna občina postala lastnica dveh tretjin delnic Splošne maloželežniške družbe (ki jo je 1902 ustanovila njena lastnica Sie- mens-Halske). Družba je 1929/30 uvedla av- tobusne zveze na progah Ljubljana—Medno, Ljubljana—Medvode—Kranj, Ljubljana— Cerklje—Kranj in Vič—Črnuče. Poleg tega pa so se v mestni promet vključili tudi za- sebniki, ki so uvedli avtobusne proge Zgor- nja Šiška—Šentvid—Tacen, Hrvaški trg— Zale, Figovec—^Šentvid, Zaloška cesta—-Mo- ste—Dobrunje in Dolenjska cesta—Rudnik. Splošna maloželezniška družba je 1930 opu- stila vse avtobusne proge razen Vič—Črnuče, ostale pa so proge, ki so jih vzdrževali za- sebniki. Lotila se je gradnje tramvajske proge od Ajdovščine proti Šiški in Šentvidu in Viču, kamor je promet stekel sredi 1931 (do Šentvida novembra). Povečala je tudi vozni park. Toda razmere so narekovale še nove proge. Zgradili so le progo železniški KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 165 i kolodvor—HrvaŠki trg ter obnovili prve pro- ge. Splošna maloželezniška družba je zabred- la v finančne težave, ki jih je občinski svet rešil tako, da je 1937 kupil še preostale del- nice, s čimer je družba postala mestno pod- jetje. Šele sedaj so se lotili širitve omrežja: 1938 so zgradili progo do Zal, 1939 podaljšali progo od vojaške bolnice do Most in od do- lenjskega kolodvora do Rakovnika ter ku- pili nove vozove. S tem je bil razvoj ljub-J Ijanskega tramvaja zaključen. Prvi javni nasadi so v Ljubljani nastali že konec 18. stol. oz. v prvih dveh desetletjih 19. stol. (Zoisovo sprehjališče na Grabnu, Lattermannov drevored. Šolski ali Škofijski drevored. Zvezda, vozni sprehajalni poti v Mestni log). Večje spremembe pa so nastale šele po nakupu gradu Podturn in njegove posesti 1865, ko je nastal park Tivoli. Leta 1883 so uredili pota po Tivolskem hribu. Mestni javni nasadi pa so se začeli načrtneje razvijati šele z ustanovitvijo mestne dreves- nice (vrtnarije) 1894. Ob novih cestah so za- čeli nasajati drevorede (npr. 1895 na sedanji Prešernovi), 1897 so uredili Bleiweisov park (danes del Tivolija ob Prešernovi cesti). Še več so delali v prvem desetletju tega stoletja: 1902 so uredili nasad pred sodno palačo, na- sad v Vegovi ulici, drevorede ob Ižanski c. in na Prulah ter drugod, 1906 so preuredili sejmišče na Ambroževem trgu v park, ure- dili so ribnik v Tivoliju (poleti čolnarna, po- zimi drsališče!), sankališče v Tivoliju, uredili poti in nasade na Gradu. Okoli 1906 so ure- dili tudi kolesarsko dirkališče, ki so ga 1921 podrli (in na njegovem mestu 1930 zgradili kopališče Ilirija ter letno telovadišče). Več pozornosti so novim nasadom posvetili zopet v poznih tridesetih letih, ko so urejali spre- hajališča na Gradu, preuredili park na Am- broževem trgu, sprehajališče ob emonskem zidu na Mirju, nasade v Vegovi ulici, zasadili današnji Levstikov trg, okolico trnovske cer- kve in bregove Gradaščice, Cojzovo cesto, ob- likovali Hrvaški trg, uredili otroško igrišče v Tivoliju, uredili pota na Rožniku ter zašči- tili rastlinstvo in živalstvo na Grajskem hri- bu, Tivoliju in v gozdovih do Večne poti ter na tem območju razglasili prvi mestni na- rodni park v državi. Do ustanovitve stalne poklicne gasilske in reševalne službe je v Ljubljani prišlo do- kaj pozno. Prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno šele 1869 in šele po potresu so ustanovili reševalno postajo, ki so jo dali v upravljanje prostovoljnega gasilskega dru- štva. Poklicno gasilsko službo so uvedli leta 1922, ko so nastavili prva dva gasilca. Posto- poma se je moštvo večalo: 1924 18 mož, 1941 40 mož. Gasilski enoti so priključili reševalno postajo. Leta 1923 so za enoto kupili dva ga- silska avtomobila (do leta 1935 še tretji av- tomobil), 1925 so kupili reševalni avtomobil za prevoz bolnikov in ranjencev »samo v težkih in nujnih primerih«, a voz na vprego so opustili šele 1932, ko so kupili še tretji reševalni avtomobil (1940 je bilo 6 reševalnih avotmobilov). Leta 1933 so za gasilce kupili 30 m dolgo gasilsko lestev na avtomobilu. Uredili so prostore za gasilce in stalno de- žurno službo pri telefonu. Kljub nasprotova- nju prostovoljnih gasilskih društev se je poklicna služba uveljavila in odločilno po- segala v varstvo mesta. V sklop vprašanj higiene v mestu moremo vključiti tudi javna kopališča, ki so skozi Gasilska avtomobila in re- ševalni voz ob ustanovitvi Gasilskega urada In reše- valne postaje leta 192a'23 166! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 vse obravnavano obdobje, ko se kopalnice v stanovanjih še niso uveljavile, opravljala po- membno vlogo. Do 1917 je delovalo kopališče Marijine toplice na bregu Ljubljanice. Prvo mestno kopališče so zgradili v popotresni dobi na današnji Prečni ulici. Mesto je bilo tudi lastnik kopališča na Koleziji, ki ga je dajalo v zakup. LITERATURA: 1. Ljubljana 1895—1910, Ljubljana 1911. — 2. Pet let dela za Ljubljano, Ljubljana 1940. — 3. 60 let elektrifikacije Ljubljane. Izdalo Elektro Ljubljana mesto, Ljubljana 1958. — 4. Viator, 75 let, Ljubljana 1975. — 5. Razvoj Komunalne- ga i>odjetja »Snaga« Ljubljana. Sestavljeno av- gusta 1967 ob 20-letnici obstoja podjetja. (Ljub- ljana 1967). — 6. 50 let poklicnega gasilstva v Ljubljani 1922—1972. (Izdala gasilska brigada v Ljubljani 1972). — 7. Stanislav Sonc, Razvoj, ljubljanskega mestnega vodovoda. Kronika slo- venskih mest 1934, str. 310—312. — 8. Stanislav Sonc, Zgodovina in razvoj povečanja Mestne elektrarne Ljubljane, Kronika slovenskih mest 1934, str. 132—134. — 9. Boris Wider, Naša kro- nika (1924), Kronika slovenskih mest 1936, str. 70—73; (1925), Kronika slovenskih mest 1936, str. 137, 138. — 10. Naša kronika. Kronika slovenskih mest 1934, str. 234, 332, 335, 337, 339. — 11. Ljub- ljanska kronika. Kronika slovenskih mest 1934, str. 68, 69, 142, 146—148, 152, 153, 154, 156, 242, 245, 248. — 12. Boris Wider, Kronika mesta Ljub- ljane za leto 1930, Kronika slovenskih mest 1940, str. 35, 55—59; isti, Kronika mesta Ljubljane za leto 1931, Kronika slovenskih mest 1941, str. 121 do 126. — 13. Iz naših mest. Kronika 1936, str.- 78. — 14. Anton Gaber, Naša Kronika, Kronika slovenskih mest 1940, str. 61, 64. — 15. Anton Stupica, Naša kronika. Kronika slovenskih mest 1938, str. 61. — 16. Karel Petrič, Higiena mesta Ljubljane, Kronika slovenskih mest 1934, str. 128—132. URBANISTIČNA MISEL V SLOVENIJI OD LETA 1900 EDO RAVNIKAR Skoro stoletje modernega urbanizma v Sloveniji, zveni že spočetka malo neskrom- no, kajti širšega pomembnega dogajanja na tem področju pri nas res ni najti. Gre pa za to, da tako dogajanje vendar vidimo v šir- šem prostoru, v evropskem, ki je tudi naš, ker z vsem kar vemo in delamo vanj spada- mo, tako kot tudi mnogi drugi. Zato ta prispevek krmari med domačim in svetovnim, med domačimi možnostmi in pole- tom, ki je v trenutkih vplival na ves planet, kot na primer urbanistična inicijativa Sov- jetske zveze v začetku tridesetih let ali pojav Le Corbusiera po letu 1925. Ker bi vsega da- našnjega brez nekdanjih naporov ne mogli razumeti, je prav, da govorimo tudi o stva- reh, ki so se zgodile kar daleč od nas. Tako kot s presenečenjem ugotovimo, da so v Fa- bijanijevi regulaciji Ljubljane iz leta 1895 prisotne misli E. Howarda iz leta 1898 ali da je Le Corbusierova ideja »Sijočega mesta« iz leta 1933 našla pri nas pred začetkom vojne že skoro čisto resno upoštevan odmev. Seve- da ne moremo dati tekočega in sklenjenega pregleda, ker za to ni snovi, nekaj radoved- nosti pa morda vendar lahko vzbudimo. Naša dežela se je v teh desetletjih teme- ljito spremenila, tisto najbolj slovensko ni več na deželi, ne na vasi in tudi ne v Kers- nikovem Borju, trgu na Kranjskem, ampak v mestu, demografsko in ideološko. Je v pred- mestjih in soseskah, na avtocestah in v avto- busih, na velikih športnih prireditvah, na morju in na smučiščih itd. Pri vsem prihaja človeku na misel, da je mesto najbrže bolno, iz še oblikovanega sestava ob prelomu stolet- ja je postalo brezimno mnoštvo skupin ne- rodnih hiš, okorno razpostavljenih blokov in ogromnih zgradb v centrih, ki jim je težko določiti namen in smisel. Vendar, kako je pri- šlo do vsega tega? Urbanizem je empirično znanje in vse, kar o njem vemo realnega, vemo o storjenem. Ne samo, da s koristjo proučujemo najsta- rejše urbanistične stvaritve, tudi ob sodob- nem dogajanju se ukvarjamo le z obstoječim, ki se da meriti, primerjati, razporejati in vrednotiti. Toda prav tako že od najstarejših časov si urbanizem prizadeva tudi v obrnjeni smeri, ukvarja se z urbanistično teorijo, ki bi vodila do odkritja boljših zasnov in siste- mov v mestih. Urbanizma tudi ni mogoče KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 167 ločiti od arhitekture, ker bi bil to nesmisel, zato govorimo tudi tukaj tako, kot da gre za en sam kompleks. K modernemu urbanizmu štejemo vse do- gajanje z mesti po industrijski revolu- ciji. To ima svoje začetke, zaplete, vrhove aktivnosti in padce v mirovanje. Dobro pa je za pregled, če se omejimo le na nekatere časovne zareze, kot je ona ob koncu 19. stole- tja, ki nas posebno zanima in ki nas pouči o naporih tistega stoletja za izboljšanje živ- ljenja v mestih, ki jih je začela industrializa- cija ali druga ok. leta 1930, ki je razdobje modelov mest po revolucijskih, socioloških in humanitarnih načelih, tretje pa ok. 1. 1960, ko se urbanizem zelo intenzivno posveča pro- storski sistematiki mestnih členov ter druž- beno dognani in harmonični viziji naselij. Za ves utrip modernega urbanizma od pr- vih začetkov v 19. stoletju pa vse do danes je značilno vedno enako intenzivno iskanje ravnotežja med mehanično racionalnim in umetniško vizionarnim razumevanjem novih nalog. Narava stvari zahteva, da mislimo na oboje, ker nikdar ne vemo, kdaj bo katera od obeh odprla novo pot. Stoletje naravoslov- ja je odprlo pot za nova spoznanja s katerimi je bilo mogoče reševati tehnične probleme, usodno pomembne za rast in razvoj mest ter ob arhitektu izoblikovalo še inženirja kot nosilca mehanično racionalne strani na- porov za olajšanje življenja v aglomeracijah. Zgoraj omenjena dvojnost se razteza čez celo stoletje industrijske revolucije, tako da je njen prvi poudarek na inženirskem delu, dosežen v prvi polovici stoletja, drugi, daleč pomembnejši za razvoj modernega urbaniz- ma pa šele proti njegovemu koncu. To stran, ki jo sicer imenujemo romantično zaradi razmišljanj in argumentacij, ker je svoje dokaze nabirala v delih pred industrijsko revolucijo, pri renesansi in antiki. O tem ima- mo dvoje temeljitih in zapeljivih pričevanj najmanj v pomembnih knjigah. Anglež Sa- muel Smiles (1812—1904) je v svetovnem merilu in trajno vplival s svojo inženirsko ideologijo, zgrajeno v delu Lives of the Engi- neers (1861) in še danes se z njeno miselno- stjo in njeno vitalnostjo srečujemo pri vsa- kem zahtevnejšem posegu v grajeni prostor. Odpor do vsemogočnega inženirstva okrog srede stoletja in pozneje pa je naj glob j e in najbolj vplivno vodil William Morris (1834—» 1896), poet in umetnik, voditelj moderne ro- mantične šole z novodobnimi propagandnimi oblikami, zlasti pa s svojim utopijskim roma- nom »Novice od Nikoder« (1891), ki se naj- prej obrača proti takratnim razmeram v me- stih in proti sočasnemu urbanizmu kot o po- polnoma zaprašenem in absurdnem stanju, v primerjavi z materialnimi in družbenimi možnostmi v romanu zamišljenega novega življenja. Tam da mest ne bo več, Anglija bo postala en sam ogromen vrt, misel, ki je za Slovenca gotovo še posebej privlačna. Po- znejše Vrtno mesto (Howard 1898) je v pri- meri s tem samo skromna in omejena aplika- cija zares velike misli. V Morrisovem vrtu, ki da bo preplavil vso deželo, bo razlika med mestom in deželo manjša in manjša, hiše bodo bolj ali manj približala bivališča in se košatile v svoji lepoti, deželan bo postal raz- mišljujoč in živahen, kot je sedaj meščan, delo v mestu in na deželi bo tesno preple- teno. Lepota s svojo veliko vlogo v življenju bo lepota koristnega predmeta ali posega, vzrok naravnega veselja za ustvarjalca in porabnika. Morris je tudi navdušen zgodnji marksist, od koder je vzeta misel, da bo v komunistični družbi človek premišljeno go- spodaril z naravo. Že 7 let pred izidom nje- gove knjige je bil seznanjen z Marxovim Kapitalom iz francoskega prevoda. Tu bi radi vprašali, kakšne urbanistične možnosti in ideje so bile Ljubljani po potresu sprejemljive in dosegljive. Ker smo pomoč iskali predvsem na Dunaju in nekoliko v Gradcu (za inženirske nasvete), Dunaj je bil takrat v največjem zamahu komunalnih in prometnih del, gradil je mestno železnico, no- vo cestno mrežo, obalo Donavskega kanala in vse mogoče objekte za razne namene. Jasno je, da so bile dimajske skušnje za naše me- sto najbolj otipljive. Takrat je povsod prevladovalo še prepri- čanje, da je najboljši pristop k delom javni natečaj, ki naj »pokaže, kako urediti in raz- širiti mesto s pogledom prebivalstva v teh- ničnem in umetniškem oziru«. To pot je iz- brala tudi Ljubljana, vendar se ni od ponu- jenih načrtov oprijela nobenega popolnoma in je, kot je bilo že takrat v navadi, začela misliti na svoj načrt, ki pa proti vloženim ni bil nikakršna izboljšava. Pokazalo se je celo, da je mestnim očetom najbolj ustrezal elaborat kanalizacijskega inženirja, kjer so bile ceste začrtane predvsem po komunalnih potrebah. Arhitekti, ki so se pojavili, so gle- dali mnogo širše in so bili razen Nemca Camilla Sitteja vsi taki, da so Ljubljano dobro poznali in imeli do nje globlji in topel odnos. Ti so bili Fabiani, Jager in Plečnik. Vsi štirje so takrat živeli na Dunaju. Zakaj je postal Dunaj v zadnjem desetlet- ju 19. stoletja za razvoj srednjeevropskega urbanizma tako zanimiv, je v zvezi z veliko nalogo, ki jo je spremljal ves strokovni svet časa. To so bila stoletja preobrazbe Dunaja 163 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Z mislijo na Dunaj bodočnosti, ko so po ce- sarjevem naročilu začeli podirati obroč sta- rih utrdb okrog mesta (1857) in se je odprla dolga vrsta natečajev za ureditev pridoblje- nih zemljišč, kar je trajalo vse do 90 let. Glavni predmet razprav je bil venec (Ring) okrog mesta, katerega začetni namen je bilo (še pred eksplozijo dunajskega prebivalstva) olajšanje notranjosti z zelenimi površinami in šele poznejši, čez desetletja, povezava me- sta z nastalimi ogromnimi predmestji. Uspešen pristop k urbanističnemu obliko- vanju tega zelo obsežnega področja je bil po- polna uganka, opiral se je lahko samo na znane historične primere. Velik vpliv so ime- le svetovne razstave, kot npr. Worlds Colum- bian Exposition (1893), področja okrog got- skih katedral, slikoviti predeli srednjeveških mest, velike baročne parkovne zasnove, ar- heološka odkritja antičnih forumov, Guardi- jeve beneške vedute itd. V vročih debatah o mestu srečujemo imena Baumeister, Stubben, Classen, Buls, bratje Mayreder, Brinck- mann, Sitte in seveda O. Wagner. Vse to dogajanje je bila tudi prva slovenska urba- nistična šola in iz njega so črpali tudi naši trije arhitekti, ko so se lotevali vprašanj Ljubljane po potresu. Od povsod je začela prihajati upravna, ma- terialna in duhovna pomoč, obenem pa se je to zgodilo ob koncu stoletja, ki je bilo tako zelo zaposleno s pojavom mesta v pogojih neugnanega industrijskega razvoja z njego- vimi temnimi in svetlimi stranmi. Prav ob tem času so se ideje, teorije in praktični pre- izkusi začeli umikati čisto novim pogledom, ki jih je začel odpirati arhitekt in je to tudi čas začetka pravega modernega urbanizma prav s Sittejem, ki ga bomo srečali v tem tekstu. Ljubljanska mestna uprava je že prej prešla v slovenske roke (1882). Odprlo se je vprašanje obnove in razširitve Ljubljane, od takrat skoraj mirujočega mesta; mesto je do- bilo ambicije, ki jih prej ni poznalo, začel se je stekati denar, zanimive so postale tehno- logije, ki so pomagale napredku, kar je po- menilo vodovod in kanalizacijo, elektriko s tramvajem in cestno razsvetljavo, nasade, olepšavanja z javnimi zgradbami, parkovni- mi ureditvami itd. pri vsem tem so postale aktualne še stavbe, ki so bile že davno po- trebne, od muzejev do šol in strokovnih uči- lišč, upravnih zgradb in stanovanj. Urbanistična vznemirjenost, ki je zajela Ljubljano po potresu, je med vsemi drugimi spodbudami dala tudi že omenjenim trem pomembnim našim arhitektom tistega časa v monarhiji pa tudi v Srednji Evropi prilož- nost, da preizkusijo svoje sile na konkretni in aktualni nalogi obnove močno porušenega srednje velikega mesta, takrat zelo iskane in obetavne naloge. Vsem trem je bila skupna šola in praksa pri pomembnih nalogah veli- kega mesta Dunaja, s tem pa tudi problema- tika modernega urbanizma tako rekoč iz prve roke. To so bili arhitekti M. Fabiani s pomočnikom J. Jagrom, od Fabianija nekaj mlajši Plečnik in z njimi še nadvse pomemb- ni teoretik in zagovornik umetniškega urba- nizma C. Sitte. Ljubljani so bili torej na vo- ljo najodličnejši strokovnjaki, ki bi si jih lah- ko želela. Možnosti za uspešno obnovitveno in tudi razširitveno politiko niso bile majhne, manj- ša pa je bila sposobnost in pripravljenost mlade slovenske mestne uprave. Tudi župan Hribar ni dojel vse pomembnosti trenutka, dal se je voditi od ne najbolj kompetentnih svetovalcev ter svojih in njihovih interesov. Najbolj srečno roko je imel pri Fabianiju, težko pa je to reči tudi za arhitekte Mestne- ga doma, hotela Tivoli in drugih takih po- segov. M. Fabiani (1865) kot poslovno živahen človek in odličen organizator brez večjega lastnega trdnega arhitekturnega nazora ves čas svojega sodelovanja z občino, tj. okrog 10 let, menja koncepte in poglede tako pod vplivom županovih sugestij kot tudi s spre- jemanjem novosti v stroki. Njegovo omaho- vanje med obema skrajnostma vrednot sta- rega stoletja pušča njegovo obsežno delo manj jasno in težje opisljivo. Najprej rešuje obnovo Ljubljane v starih mejah, išče v njej večja zemljišča tako, da podira velike stare zgradbe in na teh mestih sam projektira mo- derne objekte. Očitno je stal za tem paterna- listično samovoljen župan in njegov poslov- ni interes pa tudi nacionalni, saj so podrte zgradbe bile tako ali drugače povezane z nemštvom. Kot romantični delež čutimo pri Fabianiu, ko bi morali opredeliti njegov za tisti čas obvezni pogled na evropsko urbano dediščino in kot posluh za vsebinsko določe- ne prostorske strukture, npr. obe z Ljublja- nico vzporedni cestni potezi v načrtu za ob- novo Ljubljane, ki se končujeta s trgi ob cerkvah. V primeru s Sittejevo sproščeno za- snovo je taka zamisel dajala malo ali, če mi- slimo na mestno razširitev, toliko kot nič. Mogoče ga je prav ta skromni uspeh usmeril v misel na Ljubljano zunaj starih mej, tj. da se je obrnil v bolj racionalno skrajnost, na koncepte, pri katerih je tehnika že enako- vredno prisotna. In še nekaj. Pri njegovih začetnih konceptih je bila ločitev med me- stom in predmestjem meja med dvema sve- tovoma, šele pozneje pa se je oprijel stališča, kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 169) da sta mesto in okolica bolj in bolj dela skupne organske celote. Fabiani je prehodil pot od romantika do modernega urbanista prav v Ljubljani in pozneje pokazal svojo novo razgledanost tudi z vrsto presaditev iz večjih razmer v naše mesto, svetoval ter pod- piral kot urbanistični praktik ravno racio- nalno in tehnično stran v razvoju mesta. Vendar je bila Ljubljana še vedno trdno po- vezana s starim mestom in vse take misli so le deloma uspele. Prešernova cesta npr., ki je bila spočetka mišljena samo kot vez med že- lezniškim razkladalnim prostorom in mestom, se ni dala razširiti v ring, v venec kot zvezo med mestom in kolodvorom ter med sredi- ščem in periferijo. Podprl pa je Sittejevo mi- sel zveze med magistratom in kolodvorom kot takrat povsod zelo aktualne naloge, npr. v Pragi, z Jagrovim sodelovanjem zastavil cestno mrežo Bežigrada, s čimer ga je napra- vil za urbanista, ki je bil pozneje tako uspe- šen v Minneapolisu kot načrtovalec razvoja ' mesta. Fabianijevo zelo široko znanje nadvse do- miselnega urbanističnega praktika, polno ko- ristnih prijemov, je v marsičem dobro služilo tudi Plečniku vse od preloma stoletja pa še daleč v 30. leta v Pragi in v Ljubljani pri širših zasnovah in pri detajlnih ureditvah. Tako npr. Plečnikova ureditev od Trga Sv. Jakoba do Kongresnega trga v konceptu in v podrobnostih spominja na popotresno Fabia- nijevo idejo lokov od trga do trga, postavitev herm pred Glasbeno matico na njegovo po- dobno zasnovo vrste spomenikov pred dunaj- sko Tehnično visoko šolo in še mnogo takega na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani. Knjiga Camilla Sitteja (1844—1903) »Grad- nja mest po njenih umetniških načelih« (1889) je izšla samo nekaj let za zname- nito Morrisovo knjigo. Z nenavadno naglico je zajela vso Srednjo Evropo in globoko po- segla v dogajanje pri obnovi in razširitvah mest. Mnoge občine so pod vplivom njegovih misli popolnoma na novo in drugače zasta- vile svoje urbanistične načrte. Postal je zna- menit nasvetodaj alee po vsem kontinentu, kar so sicer nekateri pripisovali njegovemu navdušenemu pisanju in zapeljivim risbam, vendar so se mnogi priključevali njegovim akcijam ter postali most med njim in na- prednimi arhitekti 20. stoletja (Th. Fischer). Bil je sodobnik O. Wagnerja in je predvsem tako vplival na naše arhitekte. Po zaneseni umetniški viziji je bil bližje romanticizmu in se ni hotel ustaviti pri inženirskem pristopu, ki je bil takrat splošen. Ne samo promet po ravnih cestah, tramvaj, higiena, vodovod in kanalizacija, ampak tudi značaj in doživete prostorske vrednote, ki se jih je treba učiti pri naravi in starih mojstrih predindustrij- ske mestne zidave, lahko dajo mestu in me- ščanu tisto vrednost, ki jima je potrebna. S tem je povezano spoznanje daljnosežnosti mišljenja in dela s prostorom, ki se je tudi v ljubljanskem primeru potrdil. V nasprotju s Fabianijem in mestnim gradbenim uradom, ki sta mestni obseg odpirala s cestami in cest- nimi sistemi, ti pa zaradi koncentričnega zna- čaja ne odpirajo širine, misli Sitte s prosto- rom. Ceste zamišlja kot šope radialnih sme- ri, usmerjenih na vedute starega mesta ali pa ustvarja sklope s cesto med seboj pove- zanih zaprtih prostorov, za kar seveda ni nuj- no, da bi bilo v sporu z novo komunalno teh- niko. Te resnice so še vedno žive, pomembne so za nas še tudi danes prav tako so blizu ali tuje, kot so bile našim prednikom. Ljublja- na je imela njegov načrt ob pravem času in z obžalovanjem lahko ugotovimo, da je mož- nosti, ki jih je imela ob rojstvu modernega urbanizma, izrabila tako malo ali sploh ne. V tej skupini arhitektov ima Plečnik (1872 do 1957) posebno mesto, predvsem je mlajši in odtrgan od javnega življenja. Vrednost stare arhitekture in urbanizma za sodobno skozi vse 19. stoletje je zanj glavna skrb, s staro pa so mišljene samo italijanska, fran- coska in nemška, kar je bila podlaga tudi Wagnerjevega nadzora. Vse prave vrednote so zanj povezane s to arhitekturno geografi- jo. Ideal najboljšega mesta za ta čas pa se je nekolikokrat spremenil, začetek 19. stoletja obvladuje togi klasicem, ki se je imiaknil v drugi polovici stoletja romantiki z zgledi iz srednjega veka, da bi se končno obrnil k ba- roku in »razsvetljeni renesansi«, kjer se čuti Plečnik doma. Sledove tega naziranja sicer srečujemo pri vseh treh naših arhitektih, pri Plečniku pa moramo še posebej tak urbani- stični pogled rekonstruirati iz njegove ta- kratne obrobne pozicije Wagnerjevega sode- lavca in iz vsega poznejšega dela. Že njego- va mladost je povezana z barokom rodnega mesta ter vtisi med bivanjem v Gradcu, po- zneje pa se je ob Wagnerju še enkrat srečal z izredno uporabnostjo baročnih vzorcev za reševanje velikomestnih in mestnih proble- mov. Predvsem sta bila to baročni trg in ba- ročna parkovna avenija, oboje preneseno iz velikih zasnov gradov in parkov Italije in Francije, a vse tudi že zelo zgodaj aplicirano v novejših velikih mestih. Kazalo je, da je sklad med spremenjenim gospodarskim življenjem in temu primernim mestnim organizmom mogoče zadovoljivo misliti ob teh vzorih. Promet, komimalna 170 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 tehnika, zelene površine in objekti so se dali z največjo prostostjo vnašati v take zasnove. Povsod, kjer so bili za to pogoji in nove po- trebe, je ta predstava postala edino glavno vodilo, v Italiji, Franciji in v Srednji Evropi pa tudi v Ameriki. Kaj je tisto, kar v Plečnikovem delu lahko zapišemo na ta račun? Plečnik čuti nasprotje med zahtevami, ki jih je prinesla tehnologi- ja in vztrajanjem pri umetniški viziji, ki se pri njem utrdi v nazor. To so prožno uporab- ljene renesančne arhitekturne vrednote, spo- sobne reševanja vseh problemov, kar pa za manjše mesto velja prej kot za veliko. Kaj je vse to kot pot, po kateri naj bi hodil oblikovalec? Zavestno formsko ogrodje s pou- darkom na razmerjih in odnosih kot podla- gi lepote, v zasnovah in pri vrednotenju z zakoni, ki so jih postavili stari (Alberti, Bru- nelleschi, Michelangelo, Palladio idr.) s svo- jimi deli, ki zaradi popolnosti služijo za ne- dosežen vzor. Kaj pomeni to v modernem ur- banizmu, kakšna sredstva se arhitektu ponu- jajo in kaj je za takrat in za danes enako ve- ljavno? Kaj lahko s takim sproščenim klasi- cizmom še vedno dosežemo, se je spraševal Plečnik še 40 let po potresu. Enotna cestna stena z enakim redom za vse njene predele, mir v mestu in v njegovi po- dobi enakomernih višin, s premišljenim iz- borom razdeljenih poudarkov na pomembnih objektih in usmeritev pogleda nanje, pred- vsem pa veselje nad oblikovanjem velikih ploskev kot trgov in avenijsko raztegnjenih glavnih cest z različnimi pasovi in zelenjem, s počivališči in vodo, s kioski itd. najbolj iz- razito po vzorih iz Pariza. Baročne parkovne zasnove so se kot trgi ali kot potegnjene plo- skve z bogatim prerezom v tej analogiji po- kazale nepričakovano dobro uporabne s teh- nične in umetniške strani. Wagner j ev načrt za Carlsplatz na Dunaju je npr. med najbolj popolnimi primeri te prve moderne sinteze. V tem času pa nastaja tudi že konfliktna napetost med arhitektom in inženirjem, ki postane in je še danes spremljajoč pojav v arhitekturni sferi. Klasicizem baroka se pre- oblikuje v klasicizem ob tehniki, kot je Wag- ner imenoval sposobnost in uporabnost »raz- svetljene renesanse« pri nalogah v velikih mestih in kjer moramo iskati izvor Plečni- kovih naziranj v njegovi posebni barvi umet- nostnega značaja, tj. vplivov Italije. Bolj kot pri onih dveh je pri njem pri- sotna Italija in način, kako si je predstav- ljal zvezo med znamenitimi pojavi tam in konkretno sodobno nalogo. Kako obdržati zvezo med starim in novim ter kakšen aktua- len smisel lahko ima študij starin, je vsebina njegovih razmišljanj skozi vso delovno dobo. Pri polemiki ob Prešernovem spomeniku je npr. opisal svoj načrt za preurejeni Mestni trg z mislijo na Piazza Navona, tako kot je svoj Luegerjev vodnjak na Dunaju obdelal z mislijo na ambient ljubljanskega magistrata (trostranost spomeniškega objekta, razne vi- šine okrog njega, obelisk s figurami, možnost posedanja ob vodnjaku itd.). Pozneje še več- krat srečamo miselnost po analogijah na Hradčanih, pri Vinohradih, pri načrtih za Split in ureditvah v Ljubljani. Značilnost njegovega dela je v prenosu znamenite in doživete zasnove drugje, v izvirno oblikova- no moderno rešitev, vse po teoriji eklektici- stične invencije 19. stoletja. 1900—1920 Kar se je godilo na urbanistično arhitek- turnem področju v Ljubljani v razgibanem popotresnem času, je bilo kljub vsemu na upoštevanja vredni mednarodni višini. Saj je v namenih in odločitvah tistih let mnogo Sit- tejevega duha in z njim tudi duha njegovih vplivnih sodobnikov, npr. R. Baumeister j a, ki je mislil, da je urbanizem znanstveno pri- zadevanje, J. Stübbna, ki je zagovarjal na- selja enodružinskih hiš, ki so se po njem v Ameriki tako močno razširila, in odklanjal stanovanja v blokih, Ch. Bulsa kot enega prvih zaščitnikov starih mestnih delov itd. Ni dvoma, da bi z večjim in doslednim upo- števanjem takih pogledov mnogo več vred- nega rešili in odprli novemu življenju tudi v Ljubljani. Začela se je, v primeri s skoraj stoletno stagnacijo ogromna gradbena dejavnost kar v dve smeri, v »nemško« in »slovensko«, kot odsev družbenega stanja v mestu. Prva se je širila med Gradišče in Prešernovo (Blei- weisovo), druga pa med Miklošičevo in Ti- tovo (Dunajsko). Ločita se že po arhitektur- nem izrazu, prva je avstrijsko državno tra- dicionalna v svojem administrativnem klasi- cizmu, druga pa narobe, pomladna in celo narodna; ena od velikih zgradb (nasproti ho- tela Union) ima fasado sestavljeno kar v slo- venskih barvah. Močno se čuti svetovalec praktičnega urbanizma Fabiani in celo župan Hribar, ki je za nova stavbišča po potresu tako vneto podiral večje zgradbe v starem mestu, si je v tem, slovenskem delu, posta- vil veliko hišo. Stritarjeva ulica in Mikloši- čeva cesta sta največji slovenski urbani do- sežek predvojnega časa. V nemški smeri pa je razen nekdanjega de- želnega glavarstva nastala vrsta stanovanj- skih hiš ob Prešernovi in v Gradišču, zgrad- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 171 be ob Knafljevi in vrsta bogatih nemških vil, Opera, muzej in Narodni dom ter mnogo drugega iz rok nekdanje Kranjske stavbne družbe. Način urbanistične zasnove je pri prvem podoben sodobnemu, sočasnemu, v glavnem nemškemu kombiniranemu z zelenjem, dru- gi slovenski pa bolj spominja na južnja- ške spoštovanje ulice, kot ga lahko vidimo v takratni Italiji. Tako so npr. Gorupove hiše iz zapuščinskega fonda za delavska stanova- nja zazidane strogo ulično. Ljubljana je dobila svoj gradbeni urad, številne tehnične in komunalne strokovnjake in prve gradbene in zazidalne predpise, ki so veljali vse do leta 1945. Mesto je postalo v komunalnem in estetskem pogledu moderno z vsemi tehničnimi in arhitekturnimi ele- menti, ki ta naziv pogojujejo. To pomladno razdobje pa se je počasi umirjalo in se z začetkom prve svetovne voj- ne popolnoma končalo ter skoraj mirovalo vse do začetka 20 let. 1920—1930 Konec prve svetovne vojne z nastankom nove države je našel že drugo Ljubljano. Po- stala je glavno mesto sicer okrnjene Slove- nije, pa vendar središče uprave, gospodar- skega in kulturnega življenja, z vedno več- jim številom prebivalcev, z določeno kon- centracijo kapitala, z lastno univerzo itd. Tu- di pri načrtovanju se je mnogo spremenilo, najprej s tem, da smo dobili lastno šolo za arhitekturo in je univerza postala strokovna avtoriteta, ki se je začela počasi uveljavljati poleg občine in župana. Oba profesorja ar- hitekture Vurnik in Plečnik, vzgojena na Dunaju pri prof. Ohmanu oziroma Wagnerju, z učenci posegata vedno bolj v dogajanje s skrbno podzidanimi mnenji. A tudi različ- nost osebnih pogledov se je počasi začela ob- likovati v nasprotje med modernim in kon- servativnim tako, da smo v Ljubljani že zelo zgodaj dobili svojo inačico te napetosti v sve- tu. Prvo je pomenilo širše in bolj tehnično perspektivno gledanje na arhitekturo, oprto na moderno mišljenje in znanost, drugo pa na veliko strokovno znanje in na vztrajno delavnost, povezano s tradicijo in dosega- njem trajnih vrednot. Ob tem se je začela prebujati še zelo ži- vahna in neznatna gradbena dejavnost v me- stu. Najprej je treba reči, da so bile glavne urbanistične podlage za tak razvoj priprav- ljene že pred vojno, cestna mreža in cestni profili so bili zastavljeni, s čimer so se dala uspešno določati stavbna zemljišča, obenem pa se je sprostil denar, posebno zavarovalni- ški, ki je prej odtekal v Gradec in Trst. Za- čeli smo misliti celo na specializirane poseb- ne naloge, kot npr. na Golnik, na reševanje železniškega vozla, ki se je živahno pomikal v neštetih variantah vse do Save, lotili smo se ceste na morje (Sušak), ki jo vidimo za- četo v današnji Groharjevi, organizirali smo prve zadružne zveze za zidanje stanovanj, (Stan in Dom iz leta 1925, podobna maribor- ska namera in mnogi začetki drugih takih organizacij, ki to dejavnost dopolnjujejo), hi- tro se je širilo asfaltiranje cest v mestu, naj- prej Miklošičeve in Cankarjeve ceste itd. Nadvse živahna gradbena dejavnost torej. Ne smemo se čuditi, da je bilo toliko večjih objektov v Ljubljani grajenih prav za za- varovalniško dejavnost, tem lažje, ker je že popolnoma prevladalo stališče, da je treba ven iz ozke stare Ljubljane. V vseh smereh so nastali urbanistični sklopi, ki so že močno presegali obseg, ki ga je župan Hribar pri- čakoval po potresu. Kljub temu pa je mnogo predvojnega še dobro služilo in so glavni no- vi mestni deli npr. Miklošičeva ali Cankar- jeva lahko nadaljevali na že pripravljenih zemljiščih in tako tudi postali težišče vse gradbene dejavnosti. Ob počasi umirajočem starem mestu se je daleč naprej pognala »slo- venska« Miklošičeva in ob njej sedaj že »ju- goslovanska« Cankarjeva. Glavne sile pri razvoju centra so bile še vedno zavarovalni- ške in bančne zidave, ki so se jim šele po- zneje pridružili večji stanovanjski objekti, medtem ko so področja enodružinskih hiš v Rožni dolini, za Bežigradom, v Zeleni jami in na Mirju prav tako sledila že pred vojio zastavljenim smernicam in ureditvam zem- ljišč. Ljubljana je že vsa 20 leta živela samo od razgibane urbanistične podjetnosti pred-^ vojnih let. Posebnih urbanističnih posegov zato ni bi- lo treba, prejšnje razširitve so še popolnoma zadoščale za nove potrebe. Arhitekta, zdaj že domača strokovnjaka Vurnik in Plečnik, sta ob še vedno mnogih arhitektih tujcih že pro- jektanta vseh večjih objektov v Ljubljani, prvi z oblikovanimi idejami arhitekture, nav- dahnjene od nacionalnega slovenskega orna- menta, drugi pa dosledno zvest svojim kulti- viranim tradicionalnim nazorom. V svetu je v tem času R. Un win skušal dati konkretnejše oblike Howardovim predstavam o skupinah mest, R. Whitten pokaže sistem satelitskih mest, P. Wolf predlaga skupine treh ali več satelitskih mest ob Howardovem modelu, E. Gloeden, ki sestavlja velika me- sta iz neštetih jagod s po 100.000 prebivalci, na Češkem se pojavi misel »paralelne« Prage 1721 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 itd. Dogajanje v naših mestih je po tem, kar se je dogajalo v svetu takrat res še zelo skromno in še 20 let je bilo treba čakati, da so mesta z rastjo zašla v bolj zapleteno mo- derno urbanistično problematiko. 1930—1940 Začetek 30 let pomeni v evropskem urba- nističnem razvoju vrhunec povojnih tendenc in revolucionarnih poizkusov. Urbaniste čez vse zaposluje ustanavljanje novih stano- vanjskih kolonij na racionalni podlagi, ki se oslanja na ideologijo Bauhausa in tipiza- cije, standardizacije in ekonomike ter seveda nove, temu primerne oblike. Na področju zlasti stanovanjskega urbanizma se je po- javilo še ogromno potreb, ki bi jih radi zadovoljili v novih predelih in ki so mnogo- krat presegali vse obstoječe. Vse bi moralo biti na novo na podlagi ra- zuma in stroge moralnosti, odgovornosti in merjenja resničnih človekovih potreb. V sta- novanju smo iskali največjo smotrnost in udobje z najmanjšo uporabo materiala in časa, v urbanizmu smo si prizadevali za ambientno enakovrednost stanovanj, za po- trebno enako osončenje in svetlobo, za stik z 1. Mesto Ljubljana se je v 80 letih povečalo od 40.000 prebivalcev leta 1900 in obsega 2,5 km' na 55.000 pre- bivalcev (obseg 5 km«) leta 1938, ter končno na 260.000 prebivalcev in obseg 10,5 km' danes, z rastjo — se- demkratnim povečanjem števila prebivalstva in. štiri- kratnim povečanjem površine — so nastali stevUni novi problemi. Zgrajenih je bilo tisoče stanovanj, osebni promet je postal zahteven, gradimo nove ceste in komunalije, mrežo preskrbe, šolstva in zdravstva itd. Vse to pa seveda tudi težje finančno in tehnično obvladamo. (Slika iz: GUP, Osnutek za javno razpravo, 1965) 2. E Howard (1898): mesto za 60.000 z manjčiml po 30.000 prebivalcev. Model mesta, ki ga v bistvu spre- jema Fabiani za razvoj Ljubljane, čeprav se to takrat lahko pokaže le v polovičnem fragmentu. Z elementi, ki so zajeti v koncentričnem diagramu, ta- kratni urbanist gradi razvoj mesta: 1 — Jedro, ob- enem staro mesto je znotraj ringa z obstoječimi in novimi zelenimi pasovi v njem; ring loči to mesto od novih površin in jih obenem z njimi povezuje. 2 — Satelitska mesta so v razdalji 20 minut z vlakom (npr. Kamnik, Medvode itd.). 3 — Zunanja zvezna cesta je na starih trasah okoliških vasi. 4 — Radialna cesta, ki vodi do satelitov se počasi obzidava. 5 — Zunanja zvezna cesta med sateliti (npr. Kamnik— Kranj—Skofja Loka itd.). 2 a. R. Unwin (1909). Dalje razvita Howardova ide- ja. Razločimo dele od tém 1 — in 2 —, pravilno raz- deljene površine v centru, ki jih uoKVirja ring, skozi predmestja vodi zunanji obroč, radialne ceste vodijo k satelitom, 3 — industrija je navezana na že- leznico, kolodvor je ob rlngu 2 b. P. Wolf (1919). Ideja širjenja mest s prenosom večjega dela stanovanjske zidave ven — v razne smeri. Odmev pri nas je širitev v Zeleno jamo, za Beži- grad in v Rožno dolino. Center ostane le malo spremenjen, v njem je kolodvor, glavna uprava, kul- tura in univerza. Sateliti so s centrom povezani v višjo enoto in tako odpirajo pot poznejšim urbanim sistemom. 3. Po E. Hovi'ardu navdahnjen Fabijanijev krožni pri- stop. Središče je v ljubljanskem gradu (d). Ljubljanica (e) in cesti v loku (a, b) ter ring (c) so približno polo- vica krožne strukture vzora z ringom na robu mesta. Za njim je prostor za širjenje: Zelena jama, Beži- grad, Kožna aoiina. Po iabijaniju Ljubljana aolgo ni več zasledovala kake značilne organizacijske ali obli- kovne misli, ampak se je prepustila tKanju cestne mreže po kosih, ki skupaj sicer sestavljajo slikovito raznolikost, toda ob zaostajanju funkcionalnosti (gl. sliki 6 in 7). (Slika iz: Fotodokumentacija S AZU) 4. C. Sitte (1895) usmerja razvoj umetnosti gradnje mest v njen arhitekturni aspekt, ne da bi se preveč oziral na moderni razvoj novih naselij v Zahodni Evropi in na iskanjih poznega 19. st., ki zajemajo tehmKO, sociologijo m higieno, promet ter industrijo v en sam sistem. Opozarja na pomen prostorskega doživljanja kraja v katerem živimo s sugestijami, Ki jih najde v kvalitetah starih mest. Trase cest so po- vezane v snope, ki stremijo k prisotnim arhitekturnim dominantam, glej oznake snopov 2—3 in zvezdico, ki je dominanta (Ljubljanski grad. Stolnica, cerkveni stolpi itd.). (Slika iz: Institut für Städtebau, Raumplanung und Raumordnung, Wien, Archiv CamUlo Sitte) 5. P. Wagner: regulacija dunajskega okraja (ßOl). Tloris kot šahovnica z velikimi baročnimi potezi v sredi in ob robu z malimi trgi. Spomin na ameriško mesto Savannah iz 18. stoletja. Plečnik je bil med tem delom še v njegovem ateljeju. (Slika iz: Načrt XX. dunajskega okraja, 1901) 6. Plečnik. V njegovih ljubljanskih posegih srečamo spet iste črte kot v Länyh in na Hradčanih. Konzer- vativni lirizem, ki sega bolj v Sittejev svet, je kot doživetje prostorsko-plastičnih kvalitet popolno na- sprotje Fabijanijevi tehnični racionalni usmerjenosti, ki mu je sicer tako dobro služila pri odločitvah. Ur- banistično misli vedno tako, da obstoječe dvigne v višjo kvaliteto, da vrednote združuje in jih stop- njuje. Cestni sistem tako prehitro postane dekorativ- na mreža, značilna zlasti za prvi čas po letu 1900. V oblikovanju vidi kot prisotnost moči, ki so v naravi. (Slika iz: Dom in svet, o. 1936) 7 a. Grafična sinteza Plečnikovih delnih regulacij iz 1. 1936. b. W. B. Griffin (1912): zasnova novega avstralske- ga mesta iz 1. 1912 z dekorativnim razporedom cest, kjer je očitna tako odsotnost raščene cestne mreže, kot tudi sledov teorij o strukturi modernega mesta iz konca 19. stol. Tradicionalna kompozicija na baroč- nih osnovah, z velikimi osmi in določenim policen- trizmom, ki lahko dobro služi za funkcionalno raz- Ukovanje. Podoben pristop pri Ljubljani (1936) je mo- ral ostati samo pri obliki, za funkcionalne potrebe ša ni bilo pogojev. Urbanistični zalet naših mest se je po prvi vojni ustavil, razvoju so zadoščale že prej zastavljene raz- širitve. Drugače pa je bilo v svetu, kjer so socialne in gospodarske razmere sUile v intenzivna razmišlja- nja. Kopice novih misli so ga obšle, skoro vse pa v glavnem mimo nas. Ne moremo pa jih preskočiti, če hočemo razumeti poznejše domače napore. (Slika iz: b-W. B. Griffin: Novo mesto Canberra, 1912) 8. N. A. MUjuün: Magnitogorsk (1929). Mesto naj bi delovalo kot urejen in nadvse čist industrijski kom- pleks v smislu »strojnega urbanizma«. Naselje je razdeljeno v pasove: pas železnic, pas industrije, pas trgovin in komunalnih dejavnosti, kolodvor in teh- nične šole, pas zelenja z avtomobilskim prometom, pas uprave in stanovanj s podaljški, pas preskrbe s svežo hrano itd. 1 — Železnica. 3 — Industrija. 4 — Avtocesta v zelenju. 5 — Stanovanja. 6 — Narava. 7 — Komunalni center. 8 — Uprava. 9 — Kolodvor. Vse mestne funkcije se odvijajo v enotnih pasovih. Edini smoter mesta je produkcija. 8 a. A. in L. Vesnin, Stalingrad (1930). Primer avant- gardnega hotenja v urbanizmu, ki se oblikuje para- lelno z abstraktno likovno umetnostjo konstruktiviz- ma (Barchin, Malevič, Lisički), kar pomeni, da je zasnova mestnega tlorisa, objektov in prostorov ne- vezana s katerim koU izročilom. 1 — Stanovanjsid kombinat s šolo — črtkana je mestna železnica s po- stajami. 3 — Industrija. — 4 Park kulture. 5 — Kanal Volga—Don. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 175 J naravo ob hiši in v naselju. V ta čas spada- jo tudi začetna sociološka opazovanja sožitja novih stanovalcev, ki pa so ostala skoraj brez vpliva na nadaljnji potek urbanističnega dogajanja. V ogromnem obsegu se je ponovila kon- frontacija racionalno-mehaničnega načela in prostorsko vizionarnega, ki je zaposlovalo 19. stoletje. Mnogo bolj in več je bilo ognjevi- tega razpravljanja na domačih in na med- narodnih ravneh. Razvili so se kongresi in simpoziji, arhitekt je postal potujoči strokov- ni agent, nastale so mednarodne in svetovne organizacije, manifesti in charte, navadno imenovane po znamenitih sredozemskih kra- jih, po Atenah, Delosu, ki so v svojih spo- ročilih objavljale dokončne sklepe za reševa- nje urbanističnih spoznanj. Prvi nosilec teh pobud je bila v začetku 30 let Sovjetska zveza ter arhitekti N. A. Miljutin, M. J. Ginsburg s predlogi trakastih mest po zgledu tovarne, A. I. Kuznjecov in mnogi drugi, pa vrsta gostov urbanistov iz Nemčije kot E. May, iz Holandske M. Stam> gosti so bili tudi še Gropius, Le Corbusier in Wright, ki so videli v Sovjetski zvezi možnost za poln razvoj svojih idej o moderni arhitekturi. Pri nas je ta čas že tudi kar močno odmeval med arhitekti, eden od njih, arhitekt D. Fatur, je s svojo razstavo lastne konstruktivistične arhitekture napolnil ves nekdanji Jakopičev paviljon. Obravnavane so bile vedno iste teme, kako spraviti določen sloj, določeno narodnost ali ves svet pod streho, kako bi s pomočjo in- dustrije gradili hitro in mnogo ceneje, kako bi uzakonili higienske in tehnične standarde. Apelirali so na državo in družbo, naj že ven- dar namesto za oboroževanje daje denar za stanovanja, to pa je bilo edino, kar so mogli, razen nekaterih poizkusov. Na slikah s teh simpozijev vidimo zname- nite arhitekte, zagorele in v kratkih hlačah, kako z barvami rišejo po ogromnih polah papirja, ne preveč številni poslušalci pa sproščeno, a resno poslušajo. Čutili so se po- 9. Po najvišjem sklepu povabi Moskva domafe in Ino- zemske arhitekte, da bi pokazali možnosti razvoja »glavnega mesta proletarske države«. Rezultati so pregled takratnih načel za ureditev modernega vele- mesta. Kot je prelom stoletja prvo veliko razdobje razprave o mesüh, je začetek tridesetih let drugo tako veliko razdobje. Pri prvem je šlo predvsem za splošno predstavo, pri drugem pa vidimo že možne podrobnosti, na katere naj se oslanja nadaljnje pri- bliževanje modernim potrebam vsebine in organiza- cije. Tretji tak prelom bomo srečali še enkrat v začetku šestdesetih let. Vsi tukai omenjeni načru so nastali okrog leta 1930. To je čas mestnih zasnov po vodilnih geslih, ki so obenem celovite rešilne misli: »Sijoče mesto« Le Corbusiera, »Vertikalno me- sto« A. Lurcata, »Satelitsko mesto« L. Hilberseimerja, »Radialno mesto« R. Neutre, »Socgorod« N. A. Mi- Ijutina, »Nizko mesto« F. L. Wrighta itd. Njihov slučajni izbor vidimo v 6 skicah. A. Le Corbusier; prvi njegov preizkus prenesti idejo »Sijočega mesta« v tujino (nagrajen načrt). 1 — In- dustrija. 2 — Stanovanja. 3 — Administracija. 4 — Sport — Kolodvor. 6 — Unverza. B. Ernst May, skupinsko mesto, kjer stanovanjska enota (s črno piko) in industrijski predel (prazen) tvorita bivalno-produktivni sklop. C. G. B. Krasin. Mesto s kolonijami, ki se razvijajo ob radialnih cestah (gl. razvoj Ljubljane v sedemde- setih letih). D. Hannes Meyer. Mesto s sateliti, ki so razporejeni ob glavnih prometnih smereh, njihova jedra pa so po- vezana z največjimi industrijskimi kompleksi. E. Kurt Meyer. Mesto s predmestji, ki se širijo vzdolž glavnih cest, a Imajo svoja središča usmerjena k glavnemu središču. F. Kolektiv VOPRA. Moskva kot nepretrgan kom- pleks pasov, ki žive zase, a so obenem tesno povezana s centrom. Po 30 letih srečamo nov val zasnov, ki pa že vplivajo tudi na naše odločitve. (Slika iz: Sovjetska arhitektura 1. 1933) 10. V. A. Škvarlkov: Cellnograd (1962). Odsev Mllju- tinovega pasovnega mesta, prilagojen poznejšim re- alnim pogojem. Za nas zanimivo delo, ki je postalo miselna osnova za obnovo Skopja po potresu, urejena z lokalnimi centri in podcentri, ter že takrat spoznana kot konzervativna kompaktna rešitev. (Slika iz: Arhitektura SSSR 1. 1963) 10 a. Praga 1962. Mesto se členi na centralni del, ki ima tako pomen vsemestnega središča, in na pet zu- nanjih delov, od katerih ima vsak svoje lastno, lokalno jedro. Tanjše črte so trase bodoče podzemne železnice, ki bo vezala dele z glavnim centrom in med seboj. Podobno vprašanje čaka tudi Ljubljana. (Slika iz: Praga, Urb. načrt 1963) 10 b. R. Hillebrecht (1961). Zasnova, ki se oslanja na izdaten, natančen in gladek promet, urbanistična ure- ; ditev je določena v glavnem z njim, tj. s kombinacijo : električne železnice in ceste. Naselja so tako nani- zana v glavnem na železnico, oskrbljena pa so tudi s cesto. 1 — Centralna cona. 2 — Stanovanjske enote v trasah hitre cestne železnice. 3 — Druga mesta v raz- i dalji 30 do 40 km. 4 — Zeleni klini, ki gredo v središče. ¦ 5 — Avtocesta. Naselja ležijo toliko kot v prosti na- ravi, a jim je vse mestno najlažje dosegljivo. (Slika iz: Arhiv za komun, znanosti 1. 1962) 11. Zasnova Ljubljane po jugoslovanskem natečaju iz i leta 1939, ki je naša prva aplikacija principov Le Cor- busierovega »Sijočega mesta«. Mesto je organizem, podobno živim tvorbam z njihovimi organi: z glavo (s srcem), s trupom in udi, z ožiljem, pljuči, preba- i vili itd., tako, da tem udom odgovarjajo mestni deli: ! glava = center, pljuča = zelenje, trup = stanovanjski del itd. Kot v organskem vlada tudi tu najstrožja ra- i zumnost, komunikacije so jasne in pregledne, ravne in svobodne, orientacija mesta je v pravilni smeri sever —jug, obsežen upravni center vsebuje tudi univerzo, vključeno je obnovljeno staro mesto itd. Zelenje v vseh smereh prodira proti središču in je bogato op- remljeno z igrišči. Poseben veliki športni center je določen ob Savi. Ljubljana je s sistemom dobro po- vezana z okolico v vseh izpadnih smereh in v Barje, ceste potekajo že izven takratnega mestnega območja kot tangente T in V fer S itd. Kolodvor ostane v centru. (Slika iz privatnega arhiva) 12., 13. Alternativni primerjalni projekt: paralelna : Ljubljana na Savi (Kardeljeva sugestija) (12) in Ljub- ljana ob starem mestu (13) iz leta 1947. 1 — Železnica. 2 — Center s kolodvorom. 3 — Industrija. 4 — Staro mesto. 5 — Zelenje. 6 — Avtocesta. 7 — Športni center. 8 — Stanovanja. 10 — Sveža hrana. 11 — Rekreacija. Se danes ne vemo ali smo zamudili veliko priložnost ali smo pametno ostali na obstoječi raščeni mestni površini. . (Slika iz: Novi svet, 1947) 176] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 klicane, da s silo prepričevanja dajo odloču- joče nasvete, čeprav je bila vojna že pred vrati. Proti koncu 30 let je tako pod vplivom splošnega razvoja prodrlo spoznanje, da je treba mesto razumeti mnogo širše, kot me- todično zajetje širšega prostorskega feno- mena, kjer so bili po raznih analogijah iz živega sveta, ožilje promet, glava center, pljuča stanovanjski predel, prebava industrija itd., sestavni deli celote, ko ni mogoče nobe- nemu delu dajati prednosti. Drugi so spet videli v mestu najprej njegove glavne po- sebnosti, npr. promet, drugi spet zelenje v povezavi z naravo itd. Značilnost, ki opredeljuje arhitekturo in urbanizem tega desetletja je enostranost, fi- lozofski in biološki pogled, na katerem so zgrajeni posamezni koncepti, zelo pogosto do velike dognanosti in popolnosti, pa navad- no kratkega življenja, zaradi prehitevajočih se vedno novih spoznanj. Veliki združevalec vseh teh misli v eno teorijo je v teku tega razdobja postal švicar- ski Francoz Le Corbusier, ki je — kot bomo videli — postal tudi pri nas splošno sprejet ideolog vseodrešujočega urbanizma poveza- nega z arhitekturo. Dogajanje v Sloveniji je ostalo precej skromno, nikakršna problematika še ni sili- la v razmišljanje. Pritiskov velikega me- sta nismo poznali in gradbena aktivnost se ni bistveno razvila. Revolucionarnost v druž- bi in stroki kakršni sta bili značilni npr. za Nemčijo, je ostala daleč. Mnogo pa je bilo razprav, naporov za bolj ali manj abstraktno novo, začela se je prva publicistika z lastno revijo. Arhitektura in urbanizem sta hotela čistih oblik, prva z bo- jem proti ornamentu, druga z ravnimi in gladkimi cestami. V vsem se je čutila hlad- nost risarskega orodja, ravnila in šestila, po- javil se je pojem življenjskega in stanovanj- skega minimuma. Dobili smo celo svojo knji- go o moderni arhitekturi. Proti koncu 30 let pa so se vendar nako- pičili problemi tudi pri nas in je Le Corbusie- rova miselnost zajela precejšnje število za- 14. Skioa »regionalnega« razvoja mesta iz leta 1953, ki je mestni prostor razširU v vabljivo sproščen obseg, stanovanj in delovnih mest, ki jih zahteva razvoj ob (seveda dvolimi) železnici v obstoječih smereh. Velika Ljubljana, ki se razrašča v krogu s premerom 30 km, lahko ima dovolj razsežnosti za stanovanjsko življe- nje v naravi in za namestitev zahtevnejše Industrije ter ustanov. V prometni tehnologiji leži možen začetek ljubljanske mestne regije, ki ji bo sledila naša urbani- zirana pokrajina. (Slika iz privatnega arhiva) 15. Zvezdasta organizacija Ljubljane, ki je pojem re- gulacije mesta prenesla daleč iz obsega nekdanjega »predmeta urbanističnega študija«, tj. območja današ- njega centra. Ljubljano smo začeli videti do Šentvida, Jezice, Polja in Brezovice. S tem je bil napravljen korak do poznejše naloge GUP, že v novem merilu. Urbanist je odkril nov, širši prostor in novo, mnogo težjo nalogo: dobro oblikovanje stanovanjskih površin, prometa vseh stopenj, namestitve produktivnih usta- nov ter vzgojnih, kulturnih in rekreacijskih možnosti. Ureditev se pokaže kot prirodni petokraki sistem, ki lahko za določen čas oskrbi potreben in zadosten pro- storski red. Vsak od krakov, obenem občin zlast- nim ter skupnim centrom v glavnem mestu, je urejen ob svoji hrbtenici, ki je vedno ena glavnih izpadnih cest z močnim vzdolžnim razvojnim potencialom. Kraki so ločeni z zelenimi klini, ki jih koncept vidi kot izredno dragocene in potrebne zavarovane zelenice razmejene z vzporedno robno cesto. V krakih so re- zervati za industrijo, ki spada v mesto in so kraki sploh dragoceno izhodišče pri členjenju prostora v soseske in posebna težišča. Ta koncepcija odpira na- daljevanja, ki bodo pozneje postala aktualna kot edina razvojna možnost. (Slika iz: LUZ, ob 15. obletnici obstoja) 16. Ljubljana ob petih krakih, z globokimi zelenimi klini med njimi, se v začetku šestdesetih let srečuje že s končno napolnjenostjo svojega prostora, ki pa že zahteva poseg v regionalni prostor. Ta diagram kaže zazidanost do zadnjih meja, ki so sprejemljive. Na- daljevanje rasti bi moralo iti v smereh »e«, ostati pa bi morale površine »d«, ki bi vzdržale ravnotežje med zazidanim in naravo. Pri bežigrajskem kraku je bilo leta 1960 še mogoče ustvariti na vzhodni strani Titove ceste bogat rezervat za večje naloge, ki pa smo ga po- zneje popolnoma zdrobili, z nepovezanimi iniciativami. GUP (generalni urbanistični projekt), ki se zrcali v tem konceptu, je za svoj čas uspešno skušal zbrati vprašanja v enotno zasnovo, kar je njegova nesporna zasluga. Ni pa mogel naprej, kar je naloga, ki se šele sedaj odkriva z vso nujnostjo. Ljubljana se tako žal širi predvsem kot stanovanjsko področje, mnoga druga pa ostajajo okrnjena in obrobna ter jih 15 let pozneje rešujemo s prevelikimi žrtvami (promet, šol- stvo, centri, zelenje, univerza z domovi, staro mesto itd.). (Slika iz: LUZ, ob 15. obletnici obstoja) 17. O prometu. Smisel prometa v našem ožjem pro- storu je še vedno v glavnem v čim boljši zvezi med delovnimi mesti in stanovanjem. Toda v kakšno zaple- tenost smo zašli! Sanjamo o poenostavitvi tega od- nosa in ostajamo pri večni dilemi: decentralizirana poseljenost z močnim nihajočim prometom v škodo ekonomske naselitvene koncentracije. Železnica, avto- cesta in izboljšane glavne ceste ostajajo iz leta v leto iste — tri zapuščene postavke naših prostorskih za- dolžitev! Ni dvoma, da je v ozkem prostoru težko razvijati v bodočnost segajoč dober promet, res pa je, da bi ga morali začeti graditi prej, ko je prostor še prazen, ne pa potem. Kar bi dobUi lahko in poceni pred desetletjem, je zdaj zamudno in predrago. Kar bi morali, ko se je dalo, kaže diagram 10 b. Imeli smo elemente, ki bi jih lahko postopoma razvijali, pa se obnašamo kot smo se z železnico med 1920 in 1930. (Slika iz: LUZ, ob 15. obletnici obstoja) 18 a. Zamisel »hribov«: preskromno merilo, vsiljiva sosednost, za razliko npr. od 16, visoko zelenje bi seveda še bolj stisnilo namišljeno širok prostor, b) Monumentalnost, ki brez prometa in valujoče mno- žice velikega mesta daje vtis popolne zapuščenosti in odsotnosti življenja. V resnici je odrešujoče dopol- nilo te mestne »praznote« weekend in svoboda, ki jo daje avto, vedute v daljno naravo človeka ne zadrže v naselju, c) Zaprtost, tesnoba nevabljivega prostora nasprotuje pričakovanemu vtisu naselja v zelenem, d) Dolg po značaju in z merili in opremo zanimiv »dvo- riščni« prostor je odprt na obeh straneh, e) Vstop v prostor, ki se zdi kot da pričakuje pešca, f) Skoro razpoloženjski prostor med hišami daje naselju ne- pričakovano, rekel bi poetično vrednost. (SUka iz: AB, 39/1978) 19. Bloki redke zazidave, sproščene hiše ne zapirajo prostora v dvorišča, površine med bloki so bolj »pred- prostori« ali »predvrtovi« ob hišah, s čimer so opušče- ne tudi zanemarjene in mrtve površine okrog naših navadnih blokov, ki so med najbolj splošnimi karak- teristikami sedanje stanovanjske gradnje. (SUka iz: AB, 39/1978) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 179 1 vzetih mlajših arhitektov, ne brez prizade- vanj D. Grabijana in J. Neidhardta iz Zagre- ba, vidnega Le Corbusierovega sodelavca. Skupno število mlajših slovenskih arhitektov, ki so odšli v njegov atelje ni bilo majhno, za- nimivo pa je, da je bila večina iz Plečnikove šole. Velika zasluga obeh je bila v celovitem pogledu na arhitekturo. Ona dva pa sta znala Le Corbusierov globalni pogled prepričljivo prenašati v naše skromnejše razmere. Nasto- pala sta z velikim zaletom in prenesla k nam tudi Le Corbusierovo publicistično in pole- mično tehniko, s katero sta hotela dognati vsak aktualen problem do dna in do konca. S tem je naš arhitekt stopil od izolirane ri- salne mize v areno javne razprave. 1940—1950 Začetek tega razdobja, ki naj bi od prejš- njega prevzelo toliko nakazanega in začetega, je zastal v vojnih letih. Po osvoboditvi pa je bila stvar pričakovano drugačna, obrnjena. Za arhitekturo je prišel čas izredne konjuk- ture, količinska storitev je bila naenkrat to- likšna v mestu in na periferiji, kakršne no- beno razdobje do takrat ni poznalo. Napravili smo na tone urbanističnih načrtov za vsak predel države in tudi za Slovenijo, orienta- cija na težko in ekstraktivno industrijo pa je zanesla potrebe po urbanističnih ureditvah v zadnji, prej najbolj pozabljeni kot. Idejno je čisto prevladala Le Corbusierova urbani- stična doktrina, vse druge, srednjeevropske, ki bi se še kje držale, so se ji umikale, kar je nedvomno v zvezi z že omenjenim dejst- vom, da je v Le Corbusierovem ateljeju še pred vojno delovalo v celoti kar 20 jugoslo- vanskih arhitektov. Glavno nalogo smo videli v obvladanju rasti na vseh ključnih straneh mesta s tehničnimi rešitvami in splošno pri- znana naloga je bila študij »pljuč«, »srca in ožilja« povečane urbane tvorbe, ki pa jih srečamo že v bolj dognanih rešitvah prejš- njega razdobja in njegovih prerokov. Urba- nizem kot da se je omejil samo na obvladanje prometa v centrih in v stanovanjskih prede- lih. Celovita Le Corbusierova vizija se je sprevrgla v nekakšen prometni urbanizem in borbeni glasni Dobrovič pravi o sebi: »Sem tehnični urbanist!« V bistvu je bil to razpad enotne urbanistične misli in mestni stroj je razpadel v svoje ločene dele, v promet, v cone stanovanja, oddiha, v center in stanovanjske predele. Od prej pa smo podedovali še nekaj. Proti koncu 30 let je tudi že pri nas začelo zmago- 30. V zadnjih dvajsetih letih se je urbanistični razvoj skoraj popolnoma prenesel na študij in Izgradnjo so- seske, stanovanjske enote za nekaj tisoč prebivalcev v taki mestni bližini, da so produktivne in vlšievzgojne ustanove prometno še dosegljive. Znotraj samih sosesk, razdeljenih po mestni površini po določenih splošnih pokazateljih, pa je organizacijska in oblikovalna svo- boda omejena s tehničnimi in finančnimi možnostmi. Sosesko zato vidimo kot Instrument za ustvarjanje op- timalnega življenjskega okolja v socialistični družbi z razpoložljivimi, z danimi sredstvi, s standardom ure- ditev fer s pravimi merami notranjega in zunanjega prostora. K temu moramo dodati še arhitektovo am- bicijo in zahtevno sposobnost, da bi z oblikovanjem dosegel namenu pripadajoč izraz. S pomočjo osmih načrtov sosesk, zamišljenih in zgra- jenih v teh dvajsetih letih, lahko sledimo evoluciji, predstave omenjenega optimalnega življenjskega oko- lja. 1 — Zgradbe in njihova razmestitev sta predvsem samo funkcionalna, tj. višine in odmiki so tako uskla- jeni, da dobijo vse stanovanjske zgradbe enako sončno osvetlitev in enaka razmerja do zunanjega prostora. Stanovanjski fond je skromno dopolnjen z igrišči In vzgojnimi ustanovami, parking je še zelo tesen. 2! — Soseska z močnejšo oblikovalsko voljo. Vodilna pred- stava je vzeta iz velikomestne centralne sfere, pri če- mer se oglaša skrb, ali je prisotna tudi življenjska sub- stanca, ki nas v večjih mestih tako privlači. Zamah je obsežen, kot bi gradili celo mesto. Moč zasnove in nje- na sredstva zajemajo tudi vse ostalo, šole in vrtce, podzemne parkirne prostore, pripadajočo tehniko, am- biciozno oblikovanje in tudi razkošje izbranih vi- zualnih vrednot. Orientacija stanovanj in stik z zu- nanjim prostorom nista več dejavnik pri kompoziciji, kot nas uče Gropiusove »Racionalne zazldave«. 3 — Mestni utrip skuša ta enota doseči z dinamiko močno poudarjene centralnosti ob važni mestni cesti. Zna- čilna je največja zgoščenost v tem predelu in popolna opremljenost s preskrbnimi in varstvenimi podaljški stanovanj. Zelene površine so obsežne in povezane, parkingi obilni, a verjetno preblizu stanovanj. V ozad- ju prehaja naselje v nižjo, intimnejšo zazidavo. 4 — Sistematična zgoščenost brez poudarjenh oblikoval- skih ambicij, toda z enakimi bivalnimi kvalitetami, z odmaknjenimi parkingi a z dodano zelo visoko, ne- dvomno prav problematično zazidavo. Osončenje samo z vzhoda in zahoda se neprijetno veže z nastalimi vetrnimi kanali v smeri sever—jug. Pričakovanja žlv- ska kvaliteta realnega prostora je uspešno pričarana z zanimivo opremo v prostorih med bloki. Naselje sto- ji in pade z disciplino stanovalcev. 5 — Zazidane gmote stanovanjskih blokov delijo prostor v zaprte predele, ki bivalno vrednost vežejo na skrbnost in kulturo po- rabnikov. Z revno arhitekturo vred ta kočljiva stran odloča o uspehu zasnove in realizacije. Parkingi na robu niso preveč moteči vsaj za večji del stanovalcev. Kaj lahko nastane iz divjih notranjih zelenih površin vidimo na mnogih drugih primerih. 6 — Enolične tes- ne doline zgoščenega naselja, kjer je obsončenje sicer še sprejemljivo, nikakor pa ne odprtost »iz kuhinje v kuhinjo«. Napaka je očitno v merilu, v dvojni veli- kosti bi npr. bilo nedvomno lažje uveljavljati tisto kar zasnova obljublja. Glede parkiranja, zelenja in oprem- ljenosti je zazidava prav tako siromašna kot v svojih drugih splošnih urbanističnih in bivalnih značilnostih. 7 — očitno je prizadevanje, da bi soseska odgovorila na raznolikost možnosti m izbire na sproščenem robu mesta. Od individualne hiše, do vrstne In atrijske za- zldave pa do pet etažnih blokov je prisotno vse, kar je prešlo v zavest interesentov in kar naša ekonomi- ka in tehnologija povprečno zmoreta. Tudi tu je pre- več občutna siromašnost pri zelenju, parkirnih pro- storih in podaljških stanovanj. 8 — Soseska »Murgle« na jugu Ljubljane pomeni tudi priliko za primerjavo z ostalimi soseskami na severu Ljubljane. Nizka in gosta, vedno bolj obetavna zazidava enodružinskih hiš z vrtom izziva razlikovanje od navadnega v tehle bistvenih stvareh; a) izloča konflikte s sosedstvom, ker ni motečih In bolečih stičnih točk; b) je v skladu z našim značilnim občutjem za blvalnost; c) v hiši, brez stopnic so tudi garaža, shrambe in delavnica; d) zazidava ne bi smela zahtevati prevelikih tehnič- nih naporov; e) stanovanje je popolnoma vključena v ožje in širše naravno okolje. Večje skrbi pa po- vzročajo inštalacije, ogrevanje in preskrba. Za tako širjenje mesta so pa potrebne večje nove površine, ki jih lahko vidimo v Barju, regionalni pomen take zazldave, tj. v večjih oddaljenostih, pa moramo za- četi graditi s hitro električno železnico, tem glav- nim prometnim sredstvom bodočnosti. (Slika iz: AB, 39/1978) 21. Mesto hočemo tudi videti, dojeti ga kot celoto, tj. od zunaj. Pogled s severa na najbližjo je kot sanjska vizija gradu carja Saltana, ki pa potem ne da kar obljublja. Potovanje skozi mesto nam žal kaže tudi od zunaj nevidno drugo stran velikih bivališč nepriza- detih množic stanovalcev, predmestij, ki so v vsem tako daleč od kvalitetnega urbanega utripa. (Slika: Damjan Gale) 22. Protislovje, ki se odkriva med že nujnim kopiče- njem velikih stavbnih gmot na robu mesta v propa- dajoči agrarni sferi z urbanim siromaštvom v zu- nanjih mestnih delih ter scenografskim razkošjem centralnih mestnih predelov, ki so brez funkcional- , nih urbanih kvalitet. Vse to opozarja na kronično premajhno splošno notranjo mobilnost Ljubljane, kar je eden glavnih problemov našega glavnega mesta. (Slika: Damjan Gale) 23. Negativne izkušnje s stanjem v obstoječih sose- skah silijo v redkejšo m bolj odprto zazidavo v območ- nih že pokrajinskih področjih, ki jih s tem korakom popolnoma degradiramo, saj pomenijo tudi ločitev od dobrega javnega prometa, ki bi v tej oddaljenosti moral biti že električen, ali priznati potrebo po dru- žinskem avtomobilu ali celo dveh ter kljub temu os- tati še vedno v docela nemestni izolaciji. (Slika iz: LUZ, ob 15. obletnici obstoja) vati spoznanje, da je mesto treba smatrati kot celovito načrtovanje na podlagi analiz vseh vrst in dati osnutek kot organsko za- okrožen koncept, ko je prešel fazo analitske ostrine. Tudi analiza se je začela osamosva- jati in začela postajati s časom sama sebi namen, glavni del elaboratov so bile vedno bolj le analize brez zaključkov in sintetičnih sklepov. V prvih povojnih letih pa še ni bilo čisto \ tako. Prevladovala je še živa misel, zavzeta predstava tega, kar bi se dalo doseči in mo- ralo dati predvsem v Sloveniji spričo nalog, ki so bile v primeri z nekdanjimi ogromne in silno raznolike. Dobili smo priliko graditi nova mesta, Velenje in Novo Gorico, na kar pa po gornjem žal nismo bili pripravljeni ter je tako energija hotenja postopoma prešla KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1811 v administrativne roke (kot že enkrat 1. 1900) in s tem v drobljenje, v samohotnost investi- torjev, raznoterost oblik in v naše značilno drobnjakarstvo. Prva bitka za novi urbani- zem ni bila dobljena. Lahko jo razložimo s pomanjkanjem enotne volje, z nepovezanost- jo in z neznanjem. Borbeno, da ne rečem misijonsko razdobje, z agresivnimi objavami novih misli, v pole- miki z akademizmom, z napakami oblasti pri odločitvah in predvsem s poudarjanjem arhitektovega poslanstva je minilo in velik odmev med slovenskimi mlajšimi arhitekti, ki je mnogim pomagal pri oblikovanju zna- čaja in ravnanja je utihnil. Razen Le Corbusierove doktrine so tudi pri nas še živeli posebni pogledi na urbani- zem, tako kot so bile tudi v svetu znane enostranske in krčevite ideje, ki se niso obdr- žale. Mesto kot tovarna, mesto kot promet- ni trak, mesto brez dima, mesto za avto so bila ključna gesla, ki mu lahko pri nas do-> damo Tomažičevo »Ljubljano v okovih« ali »Mesto v zračni vojni«. Vsak kraj naj bi imel svoj urbanistični načrt za kar so skrbele centralizirane projek- tantske ustanove, ki so se pozneje razdelile v mnoge lokalne, ne glede na njihovo do- raslost takim nalogam. Tudi to je vzrok več, za vedno manjšo vnemo za živi urbanizem. Šola za arhitekturo, na kateri sta tudi še delala Vurnik in Plečnik, je poskrbela za zelo številen naraščaj in še ga je bilo premalo. In mimogrede, slovenska arhitektura je bila tu- di prvič od nastanka Jugoslavije opažena in priznana v državi. V resnici je začela dobi- vati določene samosvoje črte, ki so se začele ločevati od splošnega jugoslovanskega mo- dernizma razvodenele lecorbusianske tradi- cije. 1950—1960 Centralizirano in subvencionirano urbani- stično projektiranje je začelo prehajati na okraje in pozneje na občine, kjer je- soglas- nost in enotnost lahko do določene mere ohranila samo še skupnost šole. Isti ali vsaj podoben jezik je bil sposoben, da so se po- trebe z enako učinkovitostjo zadovoljevale v vseh predelih slovenske republike. Dosegli smo tehnološki, operativni in kva- litetni standard, zapostavili pa smo vsebinsko stran in prilagojenost značilnemu življenj- skemu utripu predela ali kraja pri njegovih urbanističnih korakih. Prejšnja od Le Corbu- siera vplivana bolj ali manj enotna disci- plina se začenja, spričo značajnih potreb, tehničnih in materialnih omejitev, napredu- joče birokratizacije in odsotnosti nekdanjega poleta, razkrajati v stereo tipu urbanistične kombinacije stolpnic, ki smo si jo pridobili z največjimi napori, vsemogočnega večetaž- nega bloka in dvojčka z dodatnimi podaljški stanovanja. O koncepciji mesta skoro ni več govora. Mesto ima samo vedno več problemov, od katerih največji je nedvomno vedno hitrejše širjenje stanovanjskih predelov. Ustanov, ki se bavijo z uravnavanjem razvoja je tud3 vedno več, vse od sekretariatov, institutov, centrov in zavodov, ki vsi rešujejo isto na- logo. Konec desetletja dozoreva tudi glavni urbanistični plan, poizkus da bi vse skrbi in probleme pregledali, dokler je še čas, z enot- nega vidika in šli bolj urejeno kot vse doslej naprej v razvoju mesta. Podobno se je zgo- dilo v drugih naših mestih Mariboru, Kopru, Kranju, Velenju itd. Pritiski na mesta so bili preveliki, da bi jim bili dorasli s svojimi sposobnostmi in učinkovito ter kvalitetno re- alizacijo. S tem razdobjem je povezano zlo, ki nas spremlja še danes, prenizke razvojne cenitve bistvenih stvari. 2e takrat smo se začeli mo- titi o potrebah cestnih mrež, mestnih površin, o ekonomiki naselij itd. Model jagode naselja za 1000 ljudi v grozdu celega mesta, kot sta- novanjske enote (Stanbena zajednica) na raz- stavi v Zagrebu in razstava »Stanovanje za naše razmere« v Ljubljani sta bili nad vse koristni kažipot akciji, ki pa jih je življe- nje izrabilo le deloma. S prvim se je od- prla pot razmišljanju za vsestransko zado- voljitev ugotovljivih potreb v naselitveni enoti z drugimi pa smo dobili standardne tipe stanovanj s katerimi so se ta naselja dala že bistveno boljše graditi. Obseg urbanističnega dela je postajal večji in večji česar prej nismo poznali in kar je vodilo v dva pojava, v nastajanje vedno več- jih projektantskih organizacij po drugi strani pa intenzivnejše projektantsko delo. Prvo se je odražalo v velikih koncentracijah arhitek- tov in urbanistov, drugo pa v prvenstvu pri natečajih, ki so močno razvili projektantsko okretnost in dali našemu urbanizmu popol- noma nezamenljivo identiteto. 1960—1970 Ena od značilnosti desetletja je še inter- disciplinarni zanos, od katerega smo toliko pričakovali in zanj ustvarili toliko možnosti. Urbanizem naj bi postal znanost v nasprotju z mnenjem, da je morda bližnji filozofiji. Misel na razliko med mehanično racionalnim in vizionarnim iz 19. stoletja je spet zaživelo kot že prej enkrat z Bauhausom. Ce naj bo prvo, je to seveda lahko samo taka znanost, 182 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 kjer obstaja določena količina organiziranega znanja o podobnih stvareh, na podlagi česar lahko govorimo o vrednostih. Ce pa je to znanost filozofskega tipa je to le zbir infor- macij o naravi socialnega življenja v prosto- ru, o udobju in doživljanju brez eksaktnih spoznanj. Za desetletje je značilna prednost stano- vanjske gradnje z vsemi možnimi razpolož- ljivimi silami, ko bi pri tem radi čim več zgradili v družbenem sektorju in se krčevito borimo z zasebno iniciativo, pa ji vendar ved- no bolj popuščamo in ji prepuščamo za bo- dočnost pomembna zemljišča. Rezervatov na- vezanih na celovito mestno podobo se skoro nikjer ni posrečilo obvarovati. Nihče pa še ne misli na novo sintezo saj smo že v tem desetletju zavrgli vse prej določene večje in bistvene sestavine bodoče celote. Kar je bilo nekoč določeno za večje mestno udobje, za zelenice, športna igrišča, območje Save kot rekreacijska sfera počasi izgineva pod valjarjem stanovanjskih sosesk in ne- ukročene črne gradnje, skladišč, prometnih vozlov, divjih naselij in zanemarjene narave. Okoli Ljubljane nastaja venec ogromnih, visokih naseljih, ki je v naslednjem deset- letju že popolnoma zaseden, že od prej zna- no prometno težavo, ki jo je najprej poka- zalo Savsko naselje; koncentrično širjenje mesta je skoro nemogoče prometno urediti z javnimi prometnimi sredstvi, posledica je neizogibno komuniciranje z osebnimi avto- mobili, ki ga ne obvladamo ne v soseskah, ne na cestah in sploh ne v mestu. Napravili pa smo pomembno skušnjo z zazidavo Titove ceste. Ob njej je začela na- stajati vrsta dosledno in najboljše obdelanih sosesk, od Ruskega carja do Murgelj, kar vse lahko služi tudi kot ogromen eksperiment. Stanovalci in opazovalci ocenjujejo visoki, srednji in nizki zazidalni način z vsemi spremnimi pojavi. Vrednotenje pa se pomika očitno v korist Murgelj, kar spet povzroča poželenje po novih velikih površinah in pri- pravljajoči se vdor na še proste površine npr. na Barje tudi z glavne smeri, medtem ko so črne gradnje to opravile na svoj način od strani. Obenem pada vrednost visokih so- sesk v očeh stanovalcev saj so v tolikih ozirih odvisne od objektivnih in subjektivnih naših pogojev. GUP (glavni urbanistični plan), ki se ga nismo v ničemer držali postaja predmet za- jedljive kritike, tembolj ker nismo bili spo- sobni, da bi spoštovali koristne omejitve, ki jih je nalagal. Začenja se maščevati zane- marjanje železnice, ki bi jo v teh 30 letih gotovo lahko postopoma preoblikovali v elek- trično. Z njo hi odprli stanovanjska področja, ki ne bi zahtevala take urbane discipline, kot visoka naselja. Mnogo lažje bi ustrezali tipičnim zahtevam našega posebnega vrašča- nja v zahtevno mestno življenje. Ena težjih posledic nerazvitega javnega prometa je nujnost, da gradimo samo sta- novanja v stanovanjskih hišah, ki zahtevajo velike tehnične in finančne napore, stanoval- cem pa moramo še dodajati možnost preskr- be, podaljškov stanovanja itd. Možnosti za tak način zidave stanovanja pa so vedno manjše in vedno bolj je očitno kaj vse smo pozabili, narobe zastavili ali se predajali udobni kratkovidnosti. Eno pa se pri vsem tem žal ni čisto nič posrečilo, da bi namreč stanovalca, ki smo mu naklonili s stanovanjem zelo veliko ma- terialno vrednost pripravili, da bi to gojil, vzdrževal in lepšal. Nasprotno, stanovanjski fond se hitro, mnogo prehitro obrablja, na- selja pa bi se kaj lahko začela spreminjati v nepregledne slume z vsemi znanimi posle- dicami. Soseske pa po drugi strani postajajo ogrom- ni pejsažni monumenti, ki z daljave nudijo bistveno več kot od blizu, impozantno sliko velemesta, ki ga morda sploh ni. 1970—1980 Zadnje desetletje našega urbanizma, ki ga spet lahko najboljše opišemo z ljubljanskim primerom kaže nekatere posebnosti, ki bi o njih morali začeti razmišljati, saj pomenijo konec določene razvojne faze in odpirajo vprašanja jutrišnjega dne. Predvsem Ljubljana številčno ne raste tako hitro, kot smo mislili pred 25 leti, da bo namreč proti koncu stoletja dosegla polmi- lijonsko aglomeracijsko vrednost. To se na naš dosedanji način razvijanja mesta ne more in se najbrž tudi ne bo zgodilo. Prometa že za sedanje mesto nismo rešili in ga tudi resno ne rešujemo, zavrgli smo tramvaj, za njim trolejbus, obenem pa že vemo, da je avtobus lahko samo dodatno javno prometno sredstvo ne pa glavno, o električni primestni železnici na ojačenih se- danjih tirih, ki je edino primerna mestu našega tipa, še nismo začeli razpravljati niti teoretično. Mesto te velikosti pa je lahko pravo mesto le z električno železnico. Začenjajo se čutiti nelagodnosti vseh vrst v življenju velikih sosesk. To so zgoščene gmote zgradb z najmanjšimi stanovanji, ki so urezana na statistično povprečje 3,6 os. na enoto, na enake potrebe vsake družine, z enotnim tlorisom, enotno opremo in enotnim KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 183 okusom. Moderna arhitektura je prve modele oblikovala (Frankfurt 1928) kot bele, čiste gradove discipliniranih stanovalcev, kot ble- steč kontrast k prejšnjim naseljem v hišah ob predmestnih mračnih cestah. Podobno velja tudi za Le Corbusierove predloge reše- vanja nezdravih otokov (1930) v Parizu, iz katerih so nastali poznejši Veliki ansambli, ki jih je morala oblast celo prepovedati za- radi razmer, ki so se v njih razvile. Res pa je tudi, da je Le Corbusierov marsejski blok iz nasprotnih vzrokov postal elitno bivališče in delovišče. Moderna arhitektura, ki jo začenjamo gra- jati torej ni isto v njenih svežih, vzpodbudnih začetkih, tako kot sta mislila Gropius in Le Corbusier in v njeni sedanji degeneraciji na določenih mestih. Beton, ki ga tako grajamo je prav tako lahko vzrok civilizacije kot tudi gnezdo družbenega zla. V tej situaciji, ko v naših mestih tj. v obsegu do 10 km ni več zemljišč, je čas da začnemo prav tako intenzivno, kot smo to delali v 50 letih za sedanje po malem že ob- rabljene zazidalne načine, začeti razmišljati o novih možnostih. Za to pa bo potrebna te- meljita sprememba pogledov na oblike sta- novanjskih sklopov, kot tudi na njihovo oskrbo. Na prvo bo treba odgovoriti z nače- lom »nizko-gosto« in v večji oddaljenosti, na drugo pa z radikalno spremenjenim pogle- dom na javni promet. Zelo dvomimo, da bo še dolgo mogoče dobro prebivati v obrobni soseski z avtom na parkirišču pod stolpnico. Tudi sami stanovalci občutijo in se temu primerno obnašajo, jemljejo ta stanovanja za prehodna in začasna, medtem ko nasprot-, no stanovanje z najmanjšim vrtom človeka veže na bivalno mesto in v okolico se vrašča mnogo bolj živo. Javnega prometa pa seveda ne bomo rešili toliko časa, dokler ne bomo začeli misliti in delati za učinkovito promet- no kombinacijo ceste, električne železnice, kolesarskih cest in varnih pešpoti. Razvoj našega urejenega prostora je ne- dvomno zašel v krizo in sicer v krizo prehitre enostranske (samo stanovanjske) rasti in spo- znavati začenjamo, da sama stanovanja še niso mesto. Vse naše razvojne institucije od načela stanovanja za trg, do miselnosti ob- činskih forumov, monopola urbanistične in lokacijske dokumentacije, sedanje tehnike stanovanjskih podaljškov in končno estetskih ambicij, ki postajajo včasih kar groteskne postaja vse zastarelo in okorno ter mnogo- krat brezizgledno. In kako bujno ob tem us- peva črna gradnja, kjer nikdar ni premalo denarja, kjer je vse končano ob terminu, kjer nikdar ne zmanjka materiala in opreme. Za reformo našega urbanizma govorijo ne samo novejše skušnje po svetu ampak tudi domače. Kdor more si v Ljubljani želi v Mur- glje, širši sloji pa v črne gradnje, pred kate- rimi smo kapitulirali in zelo mnogi si v bli- žini mesta že postavljajo weekende, kot re- šilno dopolnilo stanovanja v visokem nad- stropju. Nimamo nikakršnega širšega koncepta, morda pa bi lahko imeli tistega, ki ga je pred skoro 100 leti opisal W. Morris, kot mesto razsuto v vrtu, saj je materialna baza za kaj takega že skoro zagotovljena. V resnici je že zelo veliko napravljenega pa žal tako sla- bo uporabljenega. OKUPATORJEVE RACIJE V LJUBLJANI LETA 1942 TONE FERENC Množične racije in internacije so hujša vr- sta okupatorjevega nasilja, ki je prizadela večje število ljudi. Zgodovinarji in drugi pisci so jih do sedaj sicer obravnavali, ven- dar le v sklopu širših vprašanj okupacije in narodnoosvobodilnega boja. Zelo na krat- ko obravnava okupatorjeve racije v Lju- bljani celo publikacija Internacije, ki jo je leta 1946 izdala Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomaga- čev za Slovenijo. Razmeroma malo prostora jim posveča sicer zelo obsežno delo Ljublja- na v ilegali, I-IV. Najbolje jih je do sedaj \ključil v sklop širše tematike dr. Ivo Ju- vančič v svoji razpravi Italijanski okupator v Ljubljani 1941-1943.1 Dotikajo se jih tudi nekateri pisci spominov. Sodim, da v zgodovini uporne Ljubljane v narodnoosvobodilnem boju okupatorjeve ra- cije zaslužijo, da jih obravnavamo natančne- je in izčrpneje. Temu namenu sem posvetil tudi to razpravo, ki sem jo napisal po širše zbranih virih iz naših in tujih arhivov. 184: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 OKUPATORJEV POLOŽAJ V LJUBLJANI V ZAČETKU LETA 1942 Kaže, da je bilo nekaj okoliščin, da je itali- janski okupator ravno februarja 1942 za- čel z množičnimi racijami in interna- cijami v Ljubljani. Dobro je namreč vedel, da je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo v Ljubljani. O tem pričata spomenici poveljnika 11. armadnega zbora, generala Maria Robottija 30. novembra in fašističnega generala Renza Montagna iz de- cembra 1941.2 Množične demonstracije Slo- vencev proti okupatorju v Ljubljani 29. oktobra in 1. decembra 1941 ter 3. januarja 1942^ so pokazale, da je večina prebivalcev tega mesta v Osvobodilni fronti ali vsaj iz- polnjuje njene odloke in navodila. Italijanski okupator je že v prvih mesecih narodnoosvobodilnega boja uvedel nekatere policijske ukrepe za njegovo zadušitev. Po- leg policijske ure in zapiranja ljudi, osumlje- nih sodelovanja v NOB, je septembra 1941 uvedel tudi konfiniranje ljudi, za katere so okupacijske oblasti menile, da bi utegnili bi- ti nevarni. Visoki komisar za Ljubljansko po- krajino Emilio Grazioli je najprej septembra ustanovil posebno sodišče za sojenje storil- cev sabotažnih in drugih dejanj in nato je predsednik italijanske vlade in vrhovni po- veljnik italijanskih oboroženih sil Benito Mussolini oktobra za obravnavo takšnih de- janj pooblastil vojaško vojno sodišče, ki ga je novembra 1941 ustanovil tudi v Ljubljani.* Po delnih uspehih italijanske vojske v t.i. Ljubljanski pokrajini, tj. predvsem po razbi- tju Krimskega partizanskega bataljona in uničenju Belokranjske partizanske čete in hudi kritiki neuspešne policijske dejavnosti, za katero sta bila odgovorna italijanski poli- cijski ravnatelj (kvestor) Ettore Messana in njemu nadrejeni visoki komisar, je Mussolini po predlogih iz jeseni 1941 dne 19. januarja 1942 zaupal obrambo javnega reda in mira v Ljubljanski pokrajini (in tudi v drugih ju- goslovanskih pokrajinah, priključenih leta I94I Italiji) italijanski vojski. Ko je povelj- nik 2. italijanske armade s Sušaka, general Vittorio Ambrosio 26. decembra 1941 poro- čal Mussoliniju o razmerah v Dalmaciji in Sloveniji, je ta poudaril, da »je treba komu- nizem zatirati neizprosno, povsod, na vse na- čine in brez počitka«. Glede Slovenije je poudaril, da je treba delati s prepričanjem, da bodo Italijani ostali v njej. Poklical bo k sebi visokega komisarja in mu naročil, naj okrepi delovanje, če pa se razmere ne bodo izboljšale, bo oblast prevzela vojska. Upora- bili bi torej 301. člen vojaškega kazenskega zakonika, po katerem imajo vojaške oblasti popolno pristojnost za javno varnost, mo- rajo pa delati v popolnem soglasju s tamkaj- šnjimi civilnimi organi." Do takrat je vojska načelno dajala svoj enote za okrepitev akcij karabinjerjev in policije, ki sta jih vodila kvestor ali podkvestor. Tudi v primeru, da bi policija in karabinjerji uporabili enega same- ga vojaka, naj bi akcijo vodilo vojaško po- veljstvo. Seveda je to povzročilo trenje med vojaškimi poveljstvi in civilno upravo, naj- več seveda iz prestižnih razlogov. Vojaško oblasti so nato predlagale novo vrsto ukre- pov proti civilnemu prebivalstvu v Ljublja- ni: prepoved uporabe avtomobilov in koles, odvzem smuči, odvzem lovskega orožja, uved- bo osebnih izkaznic in prepustnic za poto- vanje, odvzem radijskih sprejemni;kov, odstranitev Slovencev iz poštne in železni- čarske službe itd., na kar je morala civilna uprava večinoma pristati. Italijanski okupator je še novembra 1941, ko v resnici v Ljubljanski pokrajini ni bilo več nobenega partizanskega bataljona in ko je uspel v mestu prijeti tudi nekaj partiza- nov iz bivšega Krimskega bataljona, menil, da partizanstvo upada. Vendar je že v de- cembru ugotovil, da se ponovno krepi in izvaja akcije (npr. napad na preserski most). Konec januarja 1942 je general Robotti na sestanku na poveljstvu divizije sardinskih grenadirjev opozarjal: »Treba je pozorno spremljati sedanje razmere, ker grozijo s poslabšanjem. Tolpe se ne samo oblikujejo, temveč raste tudi njihovo število. V Sloveni- ji se združujejo in urijo v gorah okrog Lju- bljane (cona Krim, Ljubljanski vrh itd.), kjer so vasi okužene s komunizmom, kjer je sovraštvo do Italijanov močnejše kot drugod in kjer lahko tolpe poleg pomoči iz teh kra- jev uporabljajo tudi moralno in stvarno po- moč Ljubljane.« Nato pa je poudaril, da je »treba vso Ljubljansko pokrajino in posebno glavno mesto imeti za bojno polje« in da »je treba opustiti mnenje, da gre za pridne lju- di, ker to pravzaprav niso«." Dne 22. febru- arja je general Robotti v zvezi z neko okrož- nico poveljstva 2. armade, ki je opozarjala na povečano partizansko dejavnost, priznal, »da so se napadi na človeška življenja dogo- dili v teh dneh v Ljubljani«. Ponovno je ukazal, naj vojaki in zlasti častniki ne hodijo osamljeni in naj transporte spremljajo oklep- na vozila. Na koncu pa je poudaril: »Končali bomo z mirnim počutjem!«^ Da bi pretrgalo narodnoosvobodilno giba- nje med Ljubljano in podeželjem, je povelj- stvo 11. armadnega zbora januarja 1942 za- čelo obdajati mesto s t. i. obrambnim pasom iz žične ovire, bunkerjev, patruljnih poti. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 185! osvetlitve itd. Ta pas je gradilo in izpopol- njevalo še mesece in mesece, vendar so žično oviro sklenili okrog mesta do 23. februarja popoldne. Isti dan je visoki komisar za Lju- bljansko pokrajino izdal odredbo o prepove- di odhoda iz mesta Ljubljane. Vstop v mesto je bil dovoljen le ljudem iz najbližje okolice, ki so dobavljali mestu živila, in to na 11 pre- hodnih mestih, ki so jih nato imenovali bloke, in pokazati so morali osebno izkaznico s fo- tografijo. Kdor bi poskušal priti v mesto ali oditi iz njega drugod, ga bodo podnevi usta- vili z enim pozivom, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj pa bodo nanj streljali brez poziva.* Ti ukrepi so se italijanskemu okupatorju zdeli potrebni, da lahko začne s celovitejšo preiskavo Ljubljane, in to po načelu, da za- jame čim večje število ljudi in nato iz njih izloči sumljive. Zato sta tudi tako tesno po- vezana ograditev mesta z žično oviro in za- četek množičnih racij in internacij. Začele so se namreč takoj drugi dan, tj. 24. februar- ja 1942. Če upoštevamo tudi internacijo biv- ših jugoslovanskih častnikov in podčastnikov, so bile v Ljubljani celo štiri velike racije in to februarja in marca, junija in julija ter decembra 1942. VELIKA RACIJA FEBRUARJA IN MARCA 1942 Iz dosegljivega in pregledanega gradiva italijanskega okupatorja ni mogoče ugotoviti, kdaj je poveljstvo 11. armadnega zbora za- čelo pripravljati prvo množično, veliko racijo v Ljubljani. Tega ni mogoče ugotoviti niti iz obsežnega sklepnega poročila poveljstva 11. armadnega zbora, ki ima 12 strani in nekaj prilog. Potem ko je celo na štirih straneh opisal narodnoosvobodilno gibanje v Ljublja- ni, je general Robetti povedal, da mu je po- veljstvo 2. armade ukazalo, naj v sodelovanju s policijo na vojaški način razoroži ljubljan- sko prebivalstvo (23. februarja zvečer.) Upo- števal je, da je za zagotovitev uspeha potrebno presenečenje, da so po njegovem povelju obdali mesto z žično oviro, da enote iz mesta ne bodo zadostne in da bodo potrebni tudi žarometi za osvetlitev obrambnega pasu. Zato je sklenil, da bo med razorožitvijo pre- bivalstva prepoznal sovražnike s pomočjo mešane komisije, ki jo bodo sestavljali lju- dje iz ustreznih obveščevalnih organov, spreobrnjenih zaupnikov in oseb iz službe javne varnosti. Ukazal je, naj se premestijo v Ljubljano 2. in 3. bataljon 1. polka divi- zije sardinskih grenadirjev (z Vrhnike in iz Ribnice), bataljon graničarjev (iz Logatca), 2 fotoelektrični postaji iz divizije »Isonzo« (iz Novega mesta) in 6 fotoelektričnih postaj z območja poveljstva teritorialne obrambe Videm (Udine), četa rokodelcev, karabinjer- jev itd. Ukazal je tudi, naj pride v Kočevje 2. topniški divizion in zamenja 1. bataljon 1. grenadirskega polka. V vojašnici Vittoria Emanuela III. (bivša Belgijska vojašnica na Taboru) je ukazal urediti sprejemne prostore in zapore. Vzpostavil je tudi ustrezno zvezo z visokim komisarjem, ki se je zavzel za te ukrepe, in kvesturo, ki pa po njegovem mne- nju ni pokazala zadosti volje zanjo. Do 23. februarja popoldne ob 15. uri so enote za- sedle položaje ob žični oviri in na blokih in se je ljubljansko prebivalstvo znašlo v obro- ču.« Neposredno vodstvo velike racije v Lju- bljani je general Robotti zaupal poveljniku divizije sardinskih grenadirjev, zloglasnemu generalu Taddeu Orlandu, ki je bil tudi po- veljnik mesta. Po že omenjenem prihodu nekaterih njegovih enot v Ljubljano je imel zbrano v mestu za to nalogo vso svojo divi- zijo, okrepljeno še z nekaterimi drugimi eno- tami. General Orlando je v svojem povelju Generala M. Robotti (desno) ln T. Orlando 186 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 za to racijo 23. februarja natančneje pred- pisal, kako jo je treba izvesti: »— Ob 8. uri zapora določenih predelov z ne- prehodnimi kordoni vojske; — preiskava, ki jo opravljajo predvsem civilni karabinjerji, agenti javne varnosti in financarji, ki jih spremljajo majhni oddelki grenadirjev, dobro oboroženi, po natančnih navodilih, ki jih bo na kraju samem dal ko- mandant karabinjerske skupine; — vse zaradi posebnih razlogov aretirane ljudi in zaplenjen material je treba z dobrim spremstvom odpeljati v vojašnico Vittoria Emanuela III. na voljo divizij skim karabi- njerjem, za kar poskrbi komandant 1. gre- nadirskega polka. 2ivež je treba spraviti pri zavodu za pre- skrbo. Vse moške, stare približno od 20 do 30 let, ki niso bolni, je treba prijeti in odpeljati iz Šiške v vojašnico 13. topniškega polka in iz Most v vojašnico 2. grenadirskega polka. Prepoznavanje in nadaljnji izpust ali are- tacijo bodo opravili organi tega poveljstva, k vesture in civilnih karabinjerjev po že spre- jetem ustnem sporaziunu; — temeljne preiskave in razširjene predvseni na podstrešja, kleti, podzemlje, podstrešne sobe, vrtove, skladišča itd., da bi onemogo- čili izhod moških in zaplenili vse raznovrstno orožje, aretirali neupravičene lastnike in za- plenili zlorabljana živila. Po poprejšnji preveritvi zanesljive osebne istovetnosti lahko puste lovske puške in nem- škim državljanom tudi orožje za osebno var- nost, enako lastnikom, ki imajo pristno do- voljenje visokega komisarja ali kraljevske k vesture; — preiskati je treba vsa poslopja, ne gle- de na to, kakšnemu namenu služijo. Pred- nost in glavno skrb je treba posvetiti pre- iskavi tiskarn, kjer lahko pričakujemo mo- rebitne podtalne publikacije; — treba je preiskati vse potnike, in če so omenjene starosti, jih je treba odpeljati v prej omenjene vojašnice.« General Orlando je še poudaril, da bo po- licijska operacija končana šele takrat, ko bc zagotovljeno, da v preiskanih stanova- njih ni orožja ali upornikov.^" Dne 26. fe- bruarja je dopolnil to povelje še s prepo- vedjo prisvajanja ali kraje kakršnih koli Razdelitev mesta na odseke za racijo februarja In marca (izvirna italijanska skica) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 187 predmetov pri preislsavi. Prepovedal je tu- di preiskovati poslopja vladnih ustanov, v katerih delajo samo Italijani, »ker je treba zelo upoštevati rasni prestiž do drugega prebivalstva«. Italijanov niti ne smejo pri- jeti. Ce bi naleteli na zaprte trgovine, jih morajo odpreti s silo in preiskati. General Orlando je mesto razdelil na 14 odsekov, ki jih je označil z velikimi črkami od A do P (brez črk J in K), in to od zahoda proti vzhodu. Tako je odsek A zajemal Zgornjo Šiško, B Spodnjo Šiško, C Bežigrad, D Rožno dolino, odseki E, F, G in L ožje središča mesta na levem bregu in odseka M ter N na desnem bregu Ljubljanice, odsek II je zajemal Zeleno jamo in Vodmat ter Moste, O Kodeljevo, P pa območje ob Do- lenjski cesti in Ljubljanici. Nekateri skrajni odseki so segali tudi čez žično oviro. Ko je vsak dan izdal ustrezno povelje svoji divi- ziji,ii je priložil tudi skico območja racije za tisti dan; te skice se razen ene niso ohra- nile ali pa jih še nismo našli. Drugače so bila ta povelja zelo kratka in nenehno se po- navljajoča. Najprej je določil zborno mesto za oddelke, ki bodo opravljali racijo, in to za vsak dan Vegovo ulico, kjer si je v tam- kajšnji realni gimnaziji uredil svoj sedež poveljnik 1. polka sardinskih grenadirjev polkovnik Pier Luigi Dal Negro. Obenem je določil tudi uro za zbor, navadno ob pol petih zjutraj ter začetek zaprtja ulic in cest, navadno pol ure po zboru v Vegovi ulici. Vsakokrat je tudi odredil, kam naj vodijo ljudi, ki so jih prijeli za prepoznavanje, in to največkrat v vojašnico 2. polka sardin- skih grenadirjev. Del Negrovih povelj za sedaj še nismo našli, če so sploh ohranjena. Iz Robottijevega sklepnega poročila zve- mo, da so bili iz omenjene divizije sardin- skih grenadirjev neposredno udeleženi pri veliki raciji deli treh bataljonov. Najprej sta bila do 26. februarja udeležena 2. (ko- mandant podpolkovnik Salvatore Sequi) in 3. bataljon (komandant major Carlo Calo- gero Combatti) 1. grenadirskega polka, nato pa 1. bataljon (kom. Emilio Sabbadini) tega polka. Za racijo so uporabili tudi karabi- njerje, policiste in financarje. Njihovo šte- vilo je določil poveljnik karabinjerske sku- pine za Ljubljansko pokrajino, major Raf- faele Lombardi. Ko mu je poveljnik divi- zije sardinskih grenadirjev poslal povelje za racijo naslednjega dne, je major Lombar- di določil sile za sodelovanje. Navadno je vsak dan določil 2 karabinjerska častni- ka, 3 podčastnike in 17 karabinjerjev, po- licijskega častnika, 2 podčastnika in 28 agentov javne varnosti, financarskega čast- Aretiranl čakajo na odvoz v vojašnico nika, 8 podčastnikov in 7 financarjev. Kara- binjerski častniki, ki so izmenoma sodelo- vali v veliki raciji, so bili stotnika Mario Marchetti in Salvatore Spatafora (koman- dirja zunanje in notranje ljubljanske kara- binjerske čete), poročniki Milone, Mario Carino, Frabboni, Piacenti, Orlando Camilla- letti in Reicidi ter podporočnika Giannino Bruneiii in Antonio VituUo, policijski čast- nik pa je bil komandant agentov javne var- nosti pri ljubljanski kvesturi stotnik S. De Simone. Ob začetku racije so slovenskim orožnikom, ki so bili v službi pri italijan- ski policiji, pobrali orožje.'^ Iz Robottijevega sklepnega poročila o ve- liki raciji zvemo, da je general Orlando ukazal izvesti tri vrste preiskav, in to sploš- ne, posebne in leteče. Splošne preiskave so zajele vsak dan enega ali več odsekov brez določenega vrstnega reda, pač pa z vrača- njem na že preiskane odseke, da bi iznena- dili prebivalce in onemogočili nasprotniku, da bi tam našel varno zavetje. General Or- lando je sproti, vsak večer posebej določil, kateri odsek bodo njegove enote preiskale drugi dan; tako je onemogočil, da bi kdo zvedel, kam bo usmeril svojo akcijo. Ze ob petih zjutraj, ko se je nehala policijska ura, je vojska popolnoma zaprla območje, dolo- čeno za preiskavo. Preiskovali so večinoma karabinjerji in financarji s pomočjo manj- šega števila agentov javne varnosti, ki jih je bilo mogoče odtegniti kvesturi, varo- vali pa so jih majhni oddelki grenadirjev. Aretirali so vse, pri katerih so našli vojaški ali sovražni material, prijeli in odpeljali v omenjeno vojašnico na Taboru pa vse mlajše moške, od 20. do 30. leta starosti, da bi tam preverili njihovo istovetnost in jih nato aretirali ali izpustili. Posebne preiskave so delali na podlagi po- datkov obveščevalnih organov in karabinjer- jev. Leteče preiskave pa so delali nepredvido- ma in skokovito na krajih, za katere so me- nili, da jih sumljivi ljudje najbolj obiskuje- 18S KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Telesna preiskava pred odvozom v vojašnico jo. Hoteli SO ponovno nadzirati najbolj pro- metne kraje mesta in prijeti tiste, ki so se izmaknili hišnim preiskavam. Vzporedno s to veliko racijo je italijanska vojska še dalje utrjevala t. i. obrambni pas okrog mesta. Menili so, da je bilo 3. marca zjutraj že za- dovoljivo in 10. marca zvečer že zaželeno .stanje. Se pred začetkom velike racije so 23. fe- bruarja zjutraj, takoj po policijski uri, na po- dlagi zapiskov tedaj že pokojnega italijan- skega konfidenta Avgusta Praprotnika na- pravili posebno preiskavo. Menili so, da je treba takšni preiskavi dati prednost pred .splošno, ker bi splošna vznemirila voditelje narodnoosvobodilnega gibanja in bi se uma- knili ter uničili svoje gradivo. Po Robottije- vih podatkih je ta akcija povzročila aretacijo več kot 50 ljudi. Od njih so 10 označili za »organizacijske vodje« (capi organizzatori) in 40 za »pripadnike Kominterne« (aderenti al Komintern). Iz posebnih pregledov, ki so priloženi k že omenjenemu Robotti j evemu sklepnemu po- ročilu, in iz dnevnih poročil poveljstva divi- zije sardinskih grenadirjev poveljstvu kara- binjerske skupine Ljubljana oziroma iz po- ročil tega poveljstva poveljstvu karabinjer- jev 2. italijanske armade^'' ter ohranjenih se- znamov aretiranih ljudi v vsej raciji^^ lahko iz dneva v dan sledimo poteku velike racije. Podatki o prijetih, »preverjenih« in aretiranih ljudeh se v raznih virih nekoliko razlikuje- jo, ker je šlo — kot že vemo — za več prei- skav, poleg tega pa so aretirali ljudi tudi po t. i. »uradni poti«, tj. zunaj velike racije. Na večje razlike bom opozoril sproti. Karabinjerji iz divizije sardinskih grena- dirjev so s pomočjo slovenskih ovaduhov, t. i. »divizijskih informatorjev«, o katerih bom govoril pozneje, v vojašnicah »prepo- znavali« prijete ljudi. Tiste, ki so jih pridr- žali v vojašnici in jih aretirali, so razdelili v nekaj skupin, in to »organizacijske vodje« (capi organizzatori) »politične komisarje« (commissari politici), pripadnike Kominter- ne« (aderenti al Komintern), »partizane« (par- tigiani), »podpornike« (favoregiatori), »pripad- nike OF« (apartenenti aH' OF), lastnike vo- jaškega in podtalnega materiala« (detentori di materiale bellico e suvversivo). V sprotnih sporočilih so s temi pripombami imenoma na- vajali le nekatere primere, medtem ko so vso razporeditev na te skupine podali le stati- stično kot prilogo k že omenjenemu Robot- tijevemu sklepnemu poročilu.'" Koliko lju- di so kateri dan uvrstili v posamezne skupi- ne, bom navedel v posebnem pregledu na enem kraju. Nimamo pa seznama vseh areti- ranih, razdeljenih v te kategorije. Seveda je treba omenjene oznake jemati s pridržkom, saj število ovaduhov ni bilo tolikšno, da bi lahko res »preverilo« tako število ljudi (do 4000 dnevno!). Kot že rečeno, so veliko racijo začeli 24. februarja. Tisti dan so v splošni preiskavi zajeli odseka B (Šiška) in H (Moste), preverili iz prvega 334 in iz drugega 708 oseb ter aretirali iz prvega 2 in iz drugega 16 ljudi, pri šestih so menda našli pištole. Med sedmimi aretiranimi na seznamu, priloženem k Rob- ottij evemu sklepnemu poročUu, sta tudi bivši ban dr. Drago Marušič (član »ministrske sku- pine« v OF) in univerzitetni profesor dr. France Kidrič (oče Borisa Kidriča), na se- znamu sta tudi neki Lovro Kuhar (!) in Milko Brezigar. Vendar njihovih imen ni na dru- gih seznamih ljudi, aretiranih v tej raciji. Kot vemo, so pravega Lovra Kuharja-Preži- hovega Voranca izsledili šele januarja 1943. Nekega Karla Moskoviča pa so označili za »zelo znanega in zelo nevarnega komunista«. Dne 25. februarja so v splošni preiskavi za- jeli odsek L (območje univerze) in preveriU Prevoz prijetih moških v vojaänlco KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1891 627 oseb ter jih aretirali 37 (po drugih podat- kih 108), medtem ko je na seznamu divizij- skih karabinjerjev 95 imen, med njimi tudi Vitomil Zupan, Saša Štempihar, Gregor Poč- liar itd. Pri imenu Ivan Fric je opomba »ustreljen« (fucilato). Na drugem seznamu so ga označili za »člana slovenske Kominter- ne, inšpektorja politkomisarjev za celo cono, zelo nevarnega vodjo«. Ustrelili so ga kot talca v Ljubljani II. maja 1942. Dne 26. februarja so v splošni preiskavi zajeli odsek D (Rožna dolina — Tivoli) in prijeli 648 oseb (po drugih podatkih 795) in aretirali 4 osebe (po drugih podatkih 31). Posebej so poročali, da so v Šiški aretirali Janeza Učakarja, ki da je bil ranjen v levo roko v spopadu s četo 2. polka sardinskih grenadirjev v Zupenem 18. januarja, Viktorja Vidmarja, ki naj bi bil komandant partizan- skega bataljona in prijatelj Ernesta Eypper- ja, ter njegove brate Dušana, Janeza, Miro- slava, Nandeta in Draga, »trdovratne sovraž- nike«. Na seznamu 84 aretiranih so tudi Srečko Bernard, Danilo Vojska, Janez Koš- mrlj, Viktor Uovar iti drugi. Pri imenu Franc Ceglar je pripomba »ubit« (ucciso). Za 27. februar so poročali da so v splošni preiskavi zajeli odsek D (Rožnik) in >Jel odseka O (Štepanja vas) in preverili skupno 795 oseb (po drugih podatkih 1700) in jih aretirali 84 (po drugih podatkih 55). Na se- znamu 75 aretiranih je tudi Janko Smole, na drugem pa so poleg njega tudi Ivan Peterlin »bivši jugoslovanski oficir in vodja Krimske- ga bataljona« (!). Posebej pa je v seznamu naveden inženir Anton Štebi, in to kot »ko- m.unistični kandidat pri političnih volitvah ;< ter dalje: »Imajo ga za vrhovnega vodjo ko- munističnega gibanja v Sloveniji«, kar Štebi takrat nikakor ni bil. 13. junija 1942 ga je italijanski okupator v Ljubljani ustrelil kot talca. Zadnji dan februarja so v splošni preiskavi zajeli odsek O (Moste) in nekaj glavnih točk v središču mesta: Ajdovščino, Kongresni trg, Karlovško cesto, del Florjanske ceste. Pre- verili so 1047 oseb in jih aretirali 67. Kot uspešno letečo preiskavo za ta dan navajajo preiskavo nebotičnika, v katerem naj bi pri- jeli okrog 1000 oseb in med njimi naj bi »divizijski informatorji« prepoznali 48 so- vražnikov. Poročali so tudi, da so pri ponovni preiskavi Most našli v tamkajšnji šoli tajni radijski oddajnik in zato aretirali upravnika Petra Horna in sina Marjana. Prvi dan marca so enote divizije sardin- skih grenadirjev v splošni preiskavi zajele odsek E (vzhodno in jugovzhodno od parka Tivoh) in kinematografe »Matica«, »Union« in »Sloga«. Preverile so 1031 oseb in jih are- tirale 46. Za Antona Ropeta so povedali, da je med prevozom v vojašnico skočil z avto- mobila in so ga hudo ranili s streli. Dne 2. marca so v splošni preiskavi zajeli bolnišni- ce, češ da so iz zaupnih novic zvedeli, da so se partizani izognili prepoznavanju in are- taciji z begom v bolnišnice. Poročali so, da so na kirurškem oddelku aretirali partizana Franca Kara-Stjenka iz borovniške partizan- ske enote, dr. Bogdana Breclja, ki mu je dal lažno potrdilo o bolezni, kar je ugotovil pod- poročnik Caraffa, zdravnik 2. polka sardin- skih grenadirjev, in partizana Franca Babni- ka. V sanatoriju »Emona« so aretirali Kazimi- ra Derganca, ker ni imel vpisanega bolnika- partizana Franca Krivca iz ribniške partizan- ske enote, ki je bil — tako je izpovedal neki zaupnik, bivši partizan — ranjen v spopadu in se je začel zdraviti 7. oktobra. Hoteli so aretirati tudi dr. Božidara Lavriča, pa je bil odsoten.'" Dne 3. marca so v splošni preiskavi zajeli odseka H in O (Moste), nekaj uradov, kavarn in gostilne med Gruberjevim preko- pom in Ljubljanico. Prijeli so 479 oseb (po drugem poročilu 473) in jih aretirali 26 (po drugem poročilu 22). Na seznamu, ki je pri- loga Robotti j evemu sklepnemu poročilu, je med aretiranimi tudi Ferdo Komarc, ki so ga 11. maja 1942 ustrelili kot talca. Dne 4. mar- ca so v splošni preiskavi ponovno zajeli od- sek B (Šiška) in preverili 659 oseb, od kate- rih so jih aretirali 15 (po drugem podatku le 3), medtem ko je na nekem seznamu celo 24 imen aretiranih ljudi, večinoma iz hiše na Gosposvetski cesti 14. Poročali so namreč, da so v neki hiši na Gosposvetski cesti 14 našli nekaj vojaškega in tudi nekaj propagandnega gradiva narodnoosvobodilnega gibanja. Več so jih ta dan aretirali v t. i. posebni preiska- vi, in to kar 71, od katerih so jih celo 60 označili za pripadnike Kominterne. Med 6 imeni na seznamu aretiranih (priloga Robot- Prljete moške so pripeljali v vojašnico 190 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 tijevega sklepnega poročila) so Ludvika Ko- vača označili kot »nevarnega človeka« (na seznamu aretiranih pa je pri njegovem ime- nu opomba, da so ga 7. 3. izpustili, ker so ga aretirali pomotoma) in na seznamu je tudi Beblerjevo ime s pripombo »iz Moskve«. Kot vemo se italijanskemu okupatorju niti te- daj niti pozneje ni posrečilo prijeti dr. Ale- ša Beblerja. V noči na 5. marec so po podat- kih obveščevalne službe odkrili ciklostilno tehniko in sedež neke skupine Varnostnoob- veščevalne službe v Cerkveni ulici 11 v Trno- vem. Poročali so, da so našli 5 pištol, streli- vo in vojaški material ter tudi seznam izda- jalcev. Sodili so, da je to skupino vodil Er- nest Eypper. »Nadvse dragoceno gradivo do- kazuje, da smo končno prodrli do srca komu- nistične organizacije in jo iznenadili v njenem podtalnem in terorističnem delovanju,« je po- ročal general Orlando. V Cerkveni ulici 11 je pri sorodniku Rudolfu Zalar ju res sta- noval kot ilegalec član VOS Ernest Eypper, ki ga je ljubljanska italijanska policija uje- la čez 14 dni in so ga ustrelili kot prvega talca v Ljubljani 1. maja 1942. Karabinjerji so drugi dan poročali, da je pri preiskavi eksplodirala bomba in povzročila požar, ki so ga zadušili gasilci. Prebivalce hiše so aretirali. 5. marca so v splošni preiskavi za- jeli odsek G (Vodmat) in preverili 367 oseb ter aretirali 2 (po drugih podatkih pa 21) ose- bi. Nadaljevali so tudi preiskavo v Cerkveni ulici 11. Ko so v nekem bližnjem lokalu za- lotili tri mladeniče in jih aretirali, so poro- čali, da je eden od njih ubijalec karabinjer- ja Santeja Meleca. Kar dve prilogi Robottijevega sklepnega poročila nehata s podatki 5. marca, zato ima- mo za nadaljnji potek velike racije manj po- datkov. Dne 6. marca so v splošni preiskavi zajeli odsek M (območje med Gruberjevim prekopom in Ljubljanico s središčem na gra- po prihodu v vojašnico du) ter gostilne v vzhodnem delu mesta. Pri- jeli so 733 oseb in jih aretirali 24 (po drugih podatkih 30). Med aretiranimi omenjajo tudi Petra Hočevar j a-Slavka kot bivšega koman- dirja Robske čete, Stanislava Rihtariča kot bivšega partizana Ribniške čete in Zvoneta Sintiča iz »tiskarstva«. Rihtariča so 29. maja v Ljubljani ustrelili kot talca. Med preiskavo so v Trnovem streljali na Franca Preušnika in ga ranili, ovaduh Andlovič ga je nato oz- načil za bivšega partizana. Tudi drugi dan so preiskovali isti odsek ter območje okrog stol- nice, šišenskega in dolenjskega kolodvora; prijeli so 610 oseb in aretirali 8 (po drugih po- datkih celo 51).»' Nato je poveljnik divizije sardinskih gre- nadirjev, general Orlando ali na lastno po- budo ali na povelje generala Robotti j a ne- nadoma za en dan prekinil veliko racijo v Ljubljani. Domneval je, da so na Molniku partizani in je tja usmeril tiste sile, ki so izvajale racijo, in tudi druge enote (npr. 1. bataljon 21. graničarskega odseka in 3. ba- taljon črnih srajc iz Grosupljega). Tudi to operacijo je vodil polkovnik Dal Negro.»* Ker na Molniku niso našli partizanov, so preiskali vasi Sv. Lenart, Cešnjice, Podmolnik, Sadi- njo vas, Orlje, Podlipoglav, Sv. Pavel in Do- brunje. Poročali so, da so prijeli 115 oseb in jih aretirali 11 ali 12. Od aretiranih so nato ustrelili kot talce Rudolfa Sigulina (12. maja), Adolfa Bencina (16. julija). Julija Bizjaka (16. julija), Jožeta Mlakarja (13. junija) in Vinka Omahna (21. julija), ki so bili vsi primorski _Slovenci. Od aretiranih tisti dan v Ljubljani pa so kot talca ustrelili Ludvika Velepiča (13. maja 1942). V Ljubljani so tisti dan aretirali tudi slovenskega policista Jo- žeta Zavodnika, češ da je zbiral novice za narodnoosvobodilno gibanje." Za 9. marec imamo le skromen podatek, da so zajeli odsek H (Vodmat) in aretirali 15 ljudi. Drugi dan so v splošni preiskavi zajeli odsek F (središče mesta med Ljubljanico in glavno železniško postajo). Poročali so, da so prijeli 544 ljudi in jih aretirali 5 (po drugih podatkih 9), med njimi tudi Joška Serajnika, »nevarnega komunista«. Poročali so tudi, da so Martin Pere, Franc Tumšek in Nikola Ta- talovič v Podborškovi gostilni v Ljubljani z nožem hudo ranili divizij skega konfidenta Franca Peco in so jih aretirali. Turnška in Tataloviča so 29. aprila 1942 ustrelili kot tal- ca v Radohovi vasi. Za 10. marec so poročali, da so zajeli središče mesta, prijeli 828 oseb in jih aretirali 7, med njimi partizana Loj- zeta Videmška in Alojza Viranta. Preiskali so tudi stanovanje Albina Cotarja, ki pa je bil takrat že aktivist OF v Trstu in na Krasu. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 191 Kaže, da so 11. marca počivali in drugi dan zajeli kar več odsekov skupaj, in to po- novno D (Rožno dolino in park Tivoli), E (središče mesta z Ajdovščino), I (Mir j e in Murgle), L (Trnovo), M (središče mesta med Gruberjevim prekopom in Ljubljanico z gra- dom) in P (območje med Dolenjsko cesto in Ljubljanico) ter trgovine in skladišča. Prijeli SO 4201 osebo (po drugih podatkih celo 4215) in jih aretirali 137 (po drugih podatkih pa 123). Med aretiranimi so enega (FröhUcha) označili celo za »prezidenta OF«, Lada Ko- vača za partizanskega komandanta, Bogda- na Dominka za politkomisarja itd. Na dol- gem seznamu 123 aretiranih sta tudi Mi- roslav Luštek in Srečko Berlič, pri imenu Antona Trenta pa je pripomba, da so ga ustrelili (fucilato). 19. maja 1942 ga je nam- reč vojaško vojno sodišče v Ljubljani obso- dilo na smrt in so ga ustrelili. Vdrli so tudi v stanovanje bratov Albina in Jožeta Ber- sela, za katera so konfidenti in neki areti- rani sodelavec OF povedali, da sta »goreča komunista« in »prijatelja Ernesta Eypperja«. Zvedeli so, da se Albin skriva v mestnem otroškem zavetišču v Trnovem. Tam so ga res izsledili v prostorih za kurjavo in sta ga ka- rabinjerja Zilli in Marchisio ustrelila.^" Dne 13. marca so nadaljevali preiskavo odseka I' in nato ponovno preiskali še odsek H (Vodmat) ter trgovine in odvodne kanale. Poročali so, da so prijeli 2086 oseb in jih aretirali 36. Med aretiranimi so posebej ome- nili 4 bivše partizane in opisali bojno pot are- tiranega Branka Polanjka, udeleženca parti- zanskega napada na Bezuljak oktobra in na preserski most decembra 1941, bivši inter- niranci pa ga navajajo kot italijanskega vo- huna.Marjana Sigulina, ki je tudi na se- znamu aretiranih, so 16. maja 1942 v Ljub- ljani ustrelili kot talca, zato je na seznamu opomba »passato per le armi 16./5«. Posled- nji dan velike racije, 14. marca, so zajeli od- seke A (Zgornja Šiška), B (Spodnja Šiška) in C (Bežigrad) ter trgovine, skladišča in kavarne. Poročali so, da so zajeli 3911 oseb, »od katerih so jih 201 prepoznali za privr- žence OF«. Po drugem viru so aretirali le 21 oseb. Razlika je verjetno v tem, da so po drugem poročilu aretirali v Logatcu 78 in na Vrhniki 70 oseb, osumljenih podtalnega delovanja. Na seznamu aretiranih v Ljubljani je tudi »partizan« Uroš Vagaja. Na seznamu 5S aretiranih je tudi Jakob Morel s pripom- bo, da so ga ubili (passato per le armi). Ustrelili so ga kot talca v Ljubljani 13. maja 1942. Kot vidimo, je velika racija v Ljubljani trajala 19 dni z dvema vmesnima dnevoma Odsek L (Trnovo) za racijo 25. februarja (Izvirna ita- lijanska skica) Čistke Molnika (8. marca) in počitka (11. mar- ca). V njej so po podatku iz priloge k Ro- bottijevemu sklepnemu poročilu samo do 5. marca prijeli in odpeljali v vojašnice na »preverjanje« 7690 oseb. Robottijevo sklep- no poročilo sicer nima celovitih podatkov o prijetih in »preverjenih« ljudeh za vso veli- ko racijo; to zvemo šele iz poročil visokega komisarja Graziolija, ki jih bom še navedel. Po Robotti j evem poročilu so aretirali skup- no 878 oseb in jih 57 zaznamovali za »orga- nizacijske vodje«, (23 za »politkomisarje«, 199 za »pripadnike Kominterne«, 49 za »par- tizane«, 29 za »podpornike« partizanov, 413 za »privržence OF« in 108 za »neupravičene lastnike vojaškega in sovražnega materiala«. Koliko oseb so prijeli, aretirali in uvrstili v kako skupino, kaže preglednica I. Ce upoštevamo, da je bil glavni namen italijanskega okupatorja s to veliko racijo »razorožiti prebivalstvo Ljubljane«, podatki o zaplenjenem orožju in strelivu ne izpri- čujejo posebnega uspeha. Zaplenili so 12 pušk, 24 pištol, 124 sabelj, 45 bajonetov, 7 bodal, 2 ročni bombi, radijski oddajnik, ci- klostilno tehniko, 110 uniform bivše jugo- slovanske vojske, 67 jugoslovanskih zastav itd.^^ Vendar je general Robotti sodil, da so rezultati velike racije »več kot zadovoljivi<'. Poročal je, da so bliskovita zapora mesta, neizprosno preganjanje komunističnih in uporniških organizatorjev, odkritje in raz- bitje propagandnega središča, zaplemba oro- žja in vojaškega materiala nedvomno priza- deli uporniško organizacij o.To nikakor ni bilo res, saj racija ni prizadela nobenega osrednjega organa narodnoosvobodilnega gi- banja. To se je pokazalo že čez štirinajst dni ali tri tedne, ko je narodnoosvobodilno gibanje začelo eno svojih največjih političnih in vojaških ofenziv, ki je pripeljala do ob- sežnega svobodnega ozemlja v dveh tretjinah 192; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 PREGLEDNICA I Ljubljanske pokrajine. Neuspeh velike ra- cije se je končno pokazal tudi s tem, da je m.oral italijanski okupator v Ljubljani že ko- nec aprila 1942 napraviti novo, manjšo raci- jo in konec junija veliko racijo proti civilne- mu prebivalstvu. Odkril je pravzaprav le dve manjši postojanki narodnoosvobodilnega gi- banja, in to v Cerkveni ulici 11 in na Gospo- svetski cesti, vsa druga »velika odkritja« so bila nepomembna. Ce okupator z racijo ni dosegel temeljnega namena, tj. odkritja orožja, streliva in vo- jaške opreme, je vendarle s pomočjo ovadu- hov odtegnil narodnoosvobodilnemu gibanju j Pregled osebnih dokumentov v vojašnici celo vrsto aktivistov OF iz baze, tj. iz teren- skih in rajonskih ter matičnih odborov OF. Razmeroma precej aretiranih ljudi je v na- slednjih mesecih ustrelil kot talce. Poleg drugih tudi Ranka Velebita (13. junija 1942), ki je bil po vojni odlikovan z redom narod- nega heroja.2* Poveljnik divizije sardinskih grenadirjev, general Orlando, je 2. aprila 1942 vložil ovadbo zoper 166 pristašev narodnoosvobodil- nega gibanja, in to zoper najvidnejše, ki jih niso ujeli (Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler, Franjo Lubej, Lovro Kuhar itd.), kot tudi zo- per tiste, ki so jih aretirali v veliki raciji ali takoj po njej (Anton Štebi, Ernest Eypper, Janez Učakar, Ivan Fric, Janko Smole, Nikola Tatalovič, bratje Vidmar, Ferdo Kozak dr. Dušan Kermauner itd.). Večino prijave je po- svetil prikazu organizacije narodnoosvobo- dilnega gibanja. Pri tem je Ljubljano ozna- čil takole: »Mesto Ljubljana, ki so jo izbrali za sre- dišče uporniške organizacije (ona res daje oboroženim tolpam najbolj goreč kader in vodstvo, ono jih oskrbuje in oblači, ono tiska in razpečava tajne knjižice in letake, ono zbi- ra in daje gibanju finančna sredstva, v njem se množijo najbolj goreči morilci in se or- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 193 ! ganizirajo napadi), ima lastno notranjo orga- nizacijo, ki omogoča vse navedene dejavno- sti, zato so jo razdelili na »rajone«. V poslednjem delu (str. 15—19) pa je Or- lando prikazal veliko racijo. Njen opis je skoraj tak kot v že prikazanem Robotti j e- vem sklepnem poročilu o »razorožitvi prebi- valcev Ljubljane«. Poročilu je priložil tudi razne preglede, ki so enaki kot v Robotti j e- vem sklepnem poročilu, ter cel kup drugega gradiva, npr. prevode Slovenskega poroče- valca, prevode zapiskov oddaj radia OF »Kri- čač« in celo prevode nekaterih kontrarevo- lucionarnih glasil (Svobodna Slovenija, Na- prej zastave slave). Vojaški tožilec, podpol- kovnik Enrico Macis, je to prijavo čez dva dni poslal vojaškemu vojnemu sodišču v Ljub- ljani. Vendar ni prišlo do sodne obravnave proti vsej skupini. En del obtožencev je bil v partizanih ali v ilegali, večino so vojaške oblasti poslale v internacijo, en del, in to okrog 16, jih je okupator ustrelil kot talce, nekaj pa jih je obravnavalo vojaško sodi- šče. To so bili predvsem bivši partizani (ki so jih »prepoznali« konfidenti, bivši par- tizani) in jih je sodišče obsodilo na smrt, do- smrtno ječo ali hude zaporne kazni. Od 12. maja do začetka julija 1942 se je zvrstilo na več sodnih obravnavah pred omenjenim sodiščem več kot 30 obtožencev, ki so bili aretirani v veliki raciji. Na smrt je sodišče obsodilo tele: Zlatka Pavlico, Antona Trenta in Marijana Ambroža, na dosmrtno ječo pet itd. Tiste, ki jih je prijela policija v noči pred začetkom velike racije po Praprotnikovih podatkih, so internirali v raznih krajih Ita- lije, npr. Uroša Kraigherja v Chieti, dr. Du- šana Kermaunerja pa so za pet let poslali v konfinacijo na otok Ustiko.®*^ General Robotti je neugodno ocenil pri- spevek policije v veliki raciji, ki da je bil sveč kot zmeren.« Posebni oddelek ljubljan- ske kvesture, ki naj bi v vojašnicah prepo- znaval prijete ljudi, ni prepoznal niti enega človeka. Torej so vse, ki so jih v vojašnicah prepoznali, prepoznali slovenski vohuni, o katerih bom še govoril. Nekaj uspeha si je Robotti obetal iz zaslišanj aretiranih in de- lovanja vohunov, ki so jih nato podtikali med aretirane ljudi. Vendar je poudaril tudi težave. »Kaže, da za aretirane ljudi in inter- nirance velja navodilo molčati za vsako ce- no,« je zapisal. Tožil je tudi, da je neugodno, ker ni mogoče ločiti aretiranih ljudi in da jim bo v koncentracijskem taborišču omogočena ponovna združitev. Popolnoma zmotno pa je menil, da je tajna obveščevalna služba ugo- tovila, da glavni uporniški oddelek sestavlja- jo večinoma Bosanci in Srbi in da je njihov Pregled osebnih dokumentov v vojašnici vodja »Štiridesetletni Bosanec, sifilitik, bivši potujoči trgovec, brezposeln, nagnjen k ne- umnostim, vinu in nasilju,« ki pa ga je sku- paj z drugimi štirimi vodji že zgrabila roka pravice.'^ä Težko bi mogel kdo narisati še gršo podobo nekega voditelja, vendar ne ve- mo, koga je s tem Robotti mislil. Tudi konec njegovega sklepnega poročila je vreden zlo- glasnega in ciničnega fašista, ko je izrazil upanje, da bo »po jasni nujnosti odločnih ukrepov italijanskih krajevnih oblastev utr- jeno načelo, da ljudje ne pomenijo nič in da je nad vsem prestiž države in režima (to je Italije), prestiž, ki ga bo to ljudstvo, vajeno že od vekov na trdo pest, pričelo upoštevati v določenih oblikah le, če bo prisiljeno pri- znati energijo države in vlade, ki umeta zma- govati«.®* General Robotti je v svojem sklepnem po- ročilu tudi zapisal, da je ukazal, naj napravi- jo racijo tudi po drugih mestih Ljubljanske pokrajine. To so res storili. Na območju divi- zije »Isonzo« so npr. preiskave zajele pred- vsem Novo mesto, Trebnje in Mokrong ter »so v njih zaplenili obleko in material bivše jugoslovanske vojske, in nekaj jugoslovan- skih zastav in kakšno fotografijo jugoslovan- skega suverena«. Delali so racijo enako kot v Ljubljani in aretirali 104 osebe, ki so jih nato večinoma poslali v koncentracijsko ta- borišče.^' Nekajkrat je o veliki raciji v Ljubljani po- ročal tudi visoki komisar Grazioli, in to no- tranjemu ministrstvu in vodji policije v Ri- mu. Povedal je predvsem tole: »Rezultate lahko ocenimo takole: a) nedvomno so politično ugodni; b) manj zadovoljivi so, če upoštevamo veli- častno silo več kot deset tisoč ljudi, glede zaplenjenega orožja in materiala, kar je raz- 194 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Telesna preiskava v vojašnici vidno s priloženega pregleda do 9. tega me- seca, ki temelji na sporočilih poveljstva vo- jaške divizije (prilogi 2 in 3); c) ugodni glede mnogih prijetih, med kate- rimi so in bodo prepoznani nevarni, nam nasprotni ljudje in privrženci ,Osvobodilne fronte'. Prijeli so 8808 oseb, od katerih so jih 523 aretirali v pričakovanju nadaljnjih ugotovi- tev.« Tožil pa je visoki komisar o tem, da je ra- cija ohromila dve tretjini delovanja javnih in zasebnih ustanov, tovarn in gospodarskega življenja v glavnem mestu in tudi v večini pokrajine. Niti železnice v prvih dneh racije niso mogle redno obratovati. Pohvalil pa je visoki komisar natančnost povelj vojaških poveljstev in disciplino enot. Menil je, da bi bil uspeh še večji, če bi imeli na voljo več policijskih organov (agentov javne varnosti in karabinjerjev). Navedel je, da jih je sodelo- valo 254. Na koncu je povedal, da bodo na njegovo zahtevo racijo napravili tudi v dru- ^'ih mestih Ljubljanske pokrajine. In prav na koncu: »Treba je poudariti, da je bilo kljub zaposlitvi več kot deset tisoč ljudi v mestu Ljubljani v teh dneh nekaj zločinskih dejanj, ki so jih storili 3 ali 4 oboroženi ljudje, kot sem že poročal.«-^ Manj optimistično je bilo Grazioli j evo po- ročilo 25. marca, torej deset dni po končani veliki raciji. Najprej je navedel skromne po- datke o plenu od 10. do 15. marca (nikakr- šnega orožja, le 17 nabojev itd.). Povedal je, da so v navedenih dneh prijeli 11.229 oseb, od katerih so jih 413 aretirali in eno ubili. Skup- no so v vsej raciji prijeli 20.037 oseb, od katerih so jih 936 zaprli in 3 ubili. Popoln pesimizem kaže tale trditev: »Izid te operacije je poka- zal, da sta orožje in strelivo skrita v gozdovih, kjer so tudi oddelki »upornikov«, in ne v glavnem mestu.« Pesimizem je seveda po- polnoma upravičen, če upoštevamo, da so to operacijo imenovali »operacija za razorožitev prebivalstva Ljubljane«. Povedal je tudi, da so aretirane ljudi odpeljali v vojaška koncen- tracijska taborišča, da bi ugotovili njihovo odgovornost. Motive za aretacij\o so dali »nekateri zaupniki v službi divizije sardinskih grenadirjev«. Na koncu poročila je povedal, da so vojaške oblasti začele podobno operaci- jo v 35 najpomembnejših središčih pokraji- ne.2i> V omenjenih poročilih so podatki, da so prijete ljudi odpeljali v Belgijsko vojašnico na Taboru in da so jih tam prepoznavali zaupniki divizije sardinskih grenadirjev. Na- logo, da vodi to delo, je general Orlando za- upal poveljniku vojaških karabinjerjev te di- vizije, karabinjerskemu stotniku Vitu Guari- gliu. Kako je to potekalo, lepo opisuje poro- čilo poveljnika karabinjerjev 11. armadnega zbora, podpolkovnika Luigija Brucchettija: »Priprte osebe, ki jih je postopoma na sto- tine prihajalo v razne vojašnice, so morale po vrsti mimo karabinjerjev, in medtem ko si je eden izmed njih, ki je bil vešč slovenskega je- zika, dal pokazati osebne dokumente, so kon- fidenti, oblečeni v uniforme in primerno po- mešani med druge vojake, kazali osebe, ki so krive prevratne in zločinske dejavnosti.«"" Med italijanskimi zaupniki slovenske narod- nosti so bili različni ljudje, tudi bivši par- tizani, kot npr. Franc Rozman in Franc Go- renje, Miroslav Bonč in morda tudi partizan- ska ubežnika Adolf Mlakar in Podboršek. Rozmanu in Branetu Burgerju so italijanske oblasti prišle na sled, da za odkupnino tisoč lir izpuščata aretirane ljudi iz Belgijske vo- jašnice. »Potrjuje se, da sta na ta način osvo- bodila okrog šestdeset oseb, ki so jih prijeli v rajonu Šiška. Te iz strahu pred veliko ško- do niso hotele potrditi, da sta se jim imeno- vana Rozman in Burger predstavila v vojaš- jnki. XJ^ttoria_;^amiela in, dasta dobila _,pd Ob racijah v vojašnici KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 195 i njih denar za njihovo osvoboditev. Potrjuje se, da sta oba konfidenta, oblečena kot kara- binjerja, krožila med aretiranimi ljudmi na dvorišču vojašnice Vittoria Emanuela in kli- cala tiste, ki sta jih poznala, in ko so jima dale denar ali obljubile, da ga jima bodo kmalu nato poslale, sta jim vrnila svobodo in jih pospremila do izhoda iz vojašnice.«¦'* Poročali so tudi, da je Rozman v junijski ve- liki raciji od trgovca in tovarnarja Ferda La- zarja zahteval celo 10.000 lir, da ga ne bi internirali. Ker jih ni dobil, so Lazar j evo družino internirali.'^ Podobnih in še hujših primerov (nekdo naj bi se odkupil tako, da bi konfidentu dovolil spati s svojo mlado že- no) so italijanske oblasti odkrile še več. O raciji februarja in marca je poročal Ed- vard Kardelj v svojem poročilu Josipu Brozu Titu 29. marca 1942, torej 14 dni zatem, ko je iz Zagreba prispel v Ljubljano. Takole je zapisal: »Racije po mestu so sedaj začasno prenehale. Trajale so nepretrgoma 3 tedne in vsak mestni okraj in vsaka hiša je bila pre- iskana vsaj 2—4 krat v teh 3 tednih. Zapi- rali so vse moške od 16—35 let, proti koncu pa tudi starejše. Po zaslugi predhodnih ukre- pov Partije (zakamufliranje, bunkerji) ni padla nobena tehnična ali druga točka Parti- je ali OF in tudi ves važnejši kader se je re- šil. Le iz najnižjega aktiva — pa tudi ta v glavnem iz OF — jih je uspelo Italijanom pobrati. Isto so naredili v Novem mestu (prav tako brez rezultata), zdaj delajo to po vaseh.« Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani je veliko racijo označilo v članku »Okupatorska zahrbtnoist«, [objavljenem v Slovenskem poročevalcu 25. marca 1942. Po- vedalo je, da je tritedensko okupatorjevo divjanje v Ljubljani jasno pokazalo, da je okupatorjevo nasilje namenjeno vsem Slo- vencem in da je bil glavni namen te akcije, »da se Ljubljančani prestrašijo in da se vsaj malo zavre delo osvobodilne organizacije«. Opozorilo je, da ne bi bilo žrtev, če ne bi bilo izdajalcev, kajti skoraj vsi, ki jih je do- letela kaka nesreča, so le žrtve izdajalcev. »Uspeh tritedenske divje gonje je za okupa- torje ničev (.. 1^ Z zahrbtno taktiko prilizova- li j a, pa z dejansko pomočjo izdajalcev so (Ita- lijani) onesrečili nekaj slovenskih družin.« Iz vsebine tega članka lahko tudi sklepamo, zakaj je Varnostnoobveščevalna služba OF v Ljubljani tisti čas usmerila svojo akcijo pro- ti narodnim izdajalcem, tudi tistim, ki so sodelovali kot italijanski zaupniki v veliki raciji. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani je ugotovilo, da se denunciantstvo širi in povzroča škodo narodnoosvodilnemu gibanju in slovenskemu narodu. Ze iz opomb, ki sem jih navedel ob nekaterih imenih, da so bili v tej raciji aretirani ljudje nato us- treljeni kot talci, je mogoče pritrditi tej ugo- tovitvi. Nekaj pa jih je okupator spravil pred sodišče in obsodil na hude kazni (npr. 12. maja Cirila Novaka, Ladislava Rakovca, Uroša Vagajo, Rudolfa Simiča in Antona Zdešarja). Zato je v Slovenskem poročevalcu objavilo članek »Zoper epidemijo denunciant- stva« in v njem zapisalo, da »izdajalci zakri- tega obraza, v uniformi fašističnih morilcev kažejo na junaške narodne borce, da drug za drugim padajo v roke nasilnih okupator- jev« ter poudarilo: »Denunciantstvo in izdaj- stvo mora biti zatrto!« Varnostnoobvešče- valna služba OF je takoj udarila po konfi- dentih, ki so sodelovali v veliki raciji. Dne 36. marca je justificirala Franca Zupca, ki je bil tudi član direktorija fašistične univer- zitetne organizacije, in 18, marca Vincenca Trampuža."'* Napad na konfidenta Cirila Korošca pa ni uspel. Nekdo je 10. marca 1942 opisal veliko ra- cijo v Ljubljani v svojem pismu, ki ga je prek Rima poslal verjetno v London. Pravi takole: »V zadnjem času se je položaj močno poslabšal, zlasti v Ljubljani. Pred kakimi 14 dnevi so mesto hermetično zaprli, da ni mo- gel nihče ne noter ne ven. Okrog in okrog Ljubljane so postavili ograjo iz bodeče žice, žične ovire, kakršne postavljajo na bojišču. Povsod močne straže, na vsakih 100 ali 200 korakov pa strojnice. Posebno varno so pa še zastrazili važnejše prehode, kjer so postavili kar po več vrst bodeče žice in strojniška gnezda. Z eno besedo, zdelo se je, kakor bi moral sovražnik vsak hip od kod udariti na Ljubljano. In kaj je bilo? Hoteli so Ljublja- no nekoliko prečistiti in poloviti v mrežo vse neljube elemente, komuniste in druge, kate- re zmerjajo s komunisti... Začele so se ve- like racije, preiskave in lovi: danes so zaprli in postavili pod ogenj strojnic ta ali oni del mesta in ga temeljito preiskali; od jutra pa do 4 popoldne se ni smel v tem delu nihče nikamor ganiti; patrulje so hodile od hiše do hiše, brskale, iskale ljudi, orožje in sumljive tiskovine. Moške od 17. do 40. leta pa so se- ganjali skupaj, jih nakladali na kamione in jih vozili v šentpetrsko vojašnico, kjer so jih zasliševali in precej pridržali (trdovratno se širi novica, da so jih že 16 velikih avtomo- bilov odpeljali neznano kam v konfinacijo. Na Rakovniku so z velikim zmagoslavjem našli in odnesli 4 papirnate jugoslovanske zasta- vice, eno Petrčkovo sliko in nekaj starih pušk in sabelj iz gledališke garderobe... Med tem 196 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Časom je bilo v mestu več večjih in manj-, ših rabuk, atentatov, streljanja, mrtvih in ranjenih... In tržaški Piccolo je celo pisal in menda tudi drugi laški časopisi, da so ita- lijanske čete srečno zadušile krvavo revolu- cijo v Ljubljani. Zapora mesta še traja, pre- iskava tudi. Pa se mi zdi, da Italijani tudi nimajo namena, da bi napravili red, samo da se lahko znašajo nad ljudmi in da jim ni tre- ba na rusko fronto. Sedaj je namreč pri nas Italijanov kot mravelj.« Kako je bilo z najdbo orožja v I. državni realni gimnaziji v Ljubljani 5. marca, tudi zvemo iz nekega poročila, ki je takrat tudi prišlo v inozemstvo: »Pri preiskavi poslopja I. državne realne gimnazije v Ljubljani, ka- tero so izvedli kr. karabinjerji s pomočjo sardinskih grenadirjev, so na blagajni v rav- natelj evi pisarni našli dve železni cevi, od katerih se je v eni nahajalo še nekaj smod- nika. Preiskovalci so cevi zaplenili, ravna- telj pa je bil takoj po preiskavi pozvan v bel- gijsko vojašnico, da stvar pojasni. Ravnatelj je pri tem zaslišanju zadevo pojasnil sledeče: Cevi, katere je hranil, so že v decembru lan- skega leta nastavili neznani ljudje v šolskem poslopju, in sicer eno izmed cevi v šolskem stranišču, drugo pa pred vrati geografskega kabineta. Obe cevi sta bili deloma napolnje- ni s smodnikom. Cev, ki je bila položena v stranišču, je eksplodirala in je pri tej priliki razneslo straniščno školjko. Drugo cev, kate- ra je bila položena pred geografskim kabi- netom, pa je sluga pravočasno opazil in jo po navodilu ravnatelja še pred eksplozijo od- stranil. Eksplozijo prve cevi so slišali itali- janski oficirji, ki so takrat slučajno bili na šolskem dvorišču (v šoli je bila takrat men- da proslava dijaške organizacije GIL). Eden izmed oficirjev je vprašal navzočega profe-" sorja telovadbe Kozaka, kaj da ta eksplozija pomeni. Profesor je peljal oficirja v poslop- je, kjer sta videla škodo, katero je napravila cev. Istega dne je bil ravnatelj zaslišan pri Italijanski vojaki in karabinjerji ter slovenski ovaduhi (v čeladah) ob raciji v vojašnici kraljevih karabinjerjih, kjer je izpovedal in opisal dogodek tako, kakor je zgoraj nevede- no. Pripomnil je še, da bo zadevo preiskal in da bo o izidu preiskave poročal kr. karabi- njerjem. Oficir, ki ga je zasliševal, pa mu je naročil, da naj cevi hrani, ker jih bo prišel sam pogledat in bo ob tej priliki tudi poiz- vedel, kako se je iztekla preiskava, katero je v stvari uvedel ravnatelj. Ravnatelj je radi tega cevi hranil in čakal, da jih pride pogle- dat omenjeni oficir, ki pa se do danes še ni oglasil. Te cevi je torej pri preiskavi dobila omenjena komisija in jih zaplenila kljub te- mu, da jim je ravnatelj takoj povedal, da jih hrani le po naročilu nekega častnika kr. ka- rabinjerjev in kljub temu, da je ravnatelj te cevi ohranil na popolnoma vidnem mestu (na blagajni), v pisarni, v kateri so že dva dni pred preiskavo prenočevali italijanski oficir- ji.« Aretirane ljudi v veliki raciji so italijan- ski vojaki v vojašnici na Taboru strpali v majhne pravokotne sobe z okoli 30 m^ po- vršine, v vsako okrog 50 ljudi. Večino so na- to določili za koncentracijsko taborišče. Ko so pripravili seznam, so jih dan ali dva prej premestili v prostor nasproti bivšemu so- kolskemu domu na Taboru. V kakih 50 m^ veliko sobo so strpali okoli sto zapornikov. Drugi dan so jih navadno odpeljali v kon- centracijsko taborišče. Ze 27. februarja je general Robotti poročal, da so v raciji zaje- li že več kot 200 sumljivih oseb in pričakuje, da jih bo skupno več kot tisoč. Da bi za- prti v Ljubljani ne delali gneče po zaporih in ker bi bilo njihovo pridržanje v Ljub- ljani nevarno, je ukazal njihovo internacijo v taboriščih onstran starih meja. Iz no- vega Robotti j evega poročila 1. marca zvemo, da so zaprli že 310 oseb in da so zanje že za- čeli urejati dve taborišči, in to v Ciginju in v Dolenji Trebuši na Primorskem. Obe sta bili pripravljeni že 6. marca, prvo z zmog- ljivostjo 600 in drugo 400 oseb^* Po seznamih internirancev, ki so nam na voljo, lahko ugotovimo, da so okrog tri tedne pošiljali aretirane moške iz Ljubljane v Ci- ginj, večino najbrž z 10 vojaškimi ambulant- nimi avtomobili. Po sto so jih poslali 5., 6., 8., 13. in 16. marca.35 Dne 7. 6. 1942 je za 562 oseb, ki so jih aretirali v veliki raciji in poslali v koncentracijsko taborišče, povelj- stvo karabinjerjev iz divizije sardinskih gre- nadirjev prosilo poznejšo odobritev za ta ukrep. 8. 6. je ponovno prosilo to za nadaljnjih 1212 internirancev.3« Kmalu pa so taborišči v Ciginju in Dolenji Trebuši ukinili in inter- nirance konec marca odpeljali v novo kon- centracijsko taborišče Gonars, ki mu je tisti KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 197 j Čas poveljeval podpolkovnik Eugenio Vice- domini. Internacije so ravno v času velike racije v Ljubljani postale eden glavnih nasilnih ukrepov italijanskega okupatorja, ki jih predvideva tudi zloglasna »okrožnica 3 C« poveljstva 2. italijanske armade 1. marca 1942. Vendar predvideva v krajih, kjer vla- dajo neredne razmere, internacijo tistih dru- žin, katerih moški člani od 16. do 60. leta starosti, ki so sposobni za bojevanje, pa so že ali bodo odsotni brez jasnega in upraviče- nega vzroka. Poleg tega predvideva inter- nacijo takšnih moških v predelih, kjer po- tekajo vojaške operacije proti partizanom, če to zahtevajo trenutne okoliščine. V Ljub- ljani in nato na podeželju pa ni šlo ne za eno ne za drugo.'' Internacija okrog 900 ljudi brez utemeljenega razloga je torej ce- lo presegla določbo zloglasne »okrožnice 3 C« Treba je še pripomniti, da je bil med to ve- liko in prvo racijo v Ljubljani tudi t. i. pre- serski proces, tj. sodna obravnava proti pre- bivalcem nekaterih vasi pri Borovnici, ki so jih italijanske policijske in vojaške oblasti osumile in obtožile sodelovanja pri uspešnem partizanskem napadu na železniški most pri Preserju v začetku decembra 1941. Kljub te- mu, da so bili popolnoma nedolžni, jih je vojaško sodišče v Ljubljani 7. marca 1942 obsodilo na smrt 28, mnoge pa na dolgoletno ječo. Ko so 12 na smrt obsojenih pomilo- stili, so jih 16 dne 10. marca 1942 ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani.'* Tudi to naj bi prispevalo svoje k ustrahovanju upornega prebivalstva Ljubljane. INTERNACIJA ČASTNIKOV IN PODČASTNIKOV BIVŠE JUGOSLOVANSKE VOJSKE Proti koncu velike racije v Ljubljani je generalštab italijanske vojske 12. marca 1942 ukazal internacijo častnikov in podčast- nikov bivše jugoslovanske vojske, ki so mlaj- ši od 60 let, ne glede na to, ali so Slovenci ali ne in ali so že bili v vojnem ujetništvu ali ne. Italijanski okupator je namreč do fe- bruarja ali marca 1942 jugoslovanske vojne ujetnike, ki so bili v ujetniškem taborišču št. 82 na Reki, izpuščal na svobodo. Od te- daj dalje pa je izpuščanje ustavil in sklenil, da jih bo ponovno interniral, vendar ne več kot vojne ujetnike, temveč kot civilne inter- nirance v taborišču št. 89 v Gonarsu. S tem je grobo kršil določbe mednarodnega prava (3. člen pravilnika 4. haaške konvencije).'' Osnovni vzrok, da so se italijanske vo- jaške oblasti odločile za ta ukrep, je verjet- no njihova ugotovitev, da se tudi častniki in podčastniki bivše jugoslovanske vojske . vključujejo v narodnoosvobodilno gibanje. Verjetno jih je najbolj presenetil primer Ljuba Šercerja, ki ga niso dobile v kremplje na enostaven način (najprej so ga zaprle zaradi prejemanja »plače« v odsotnosti in še- le nato, ko ga je prepoznal ubegli partizan iz Krijnskega bataljona, postavile pred sodi- šče).'"' Vprašanje je, ali so že vedele za sode- lovanje polkovnika Jaka Avšiča v Osvobo- dilni fronti itd. Prvi ukrep italijanskega okupatorja po ustrelitvi Ljuba Šercerja je bila uvedba po- sebne izkaznice za častnike in podčastnike bivše jugoslovanske vojske, o čemer je viso- ki komisar Grazioli poročal generalu Robot- tiju na sestanku 5. februarja 1942. Na njem sta se pogovarjala tudi o njihovem »vsak- danjem prijavljanju v vojašnicah zaradi nad- zora«. Sklenila sta, da bodo vojaške oblasti posredovale poveljstvu 2. armade predlog, naj ustavi izpuščanje slovenskih častnikov in podčastnikov bivše jugoslovanske vojske iz ujetniškega taborišča. Glede častnikov in podčastnikov, ki niso Slovenci, pa živijo v Ljubljanski pokrajini, pa je še naprej veljal sklep, da jih je treba postopoma aretirati in poslati v internacij 0.^» Kako zelo se je sredi marca mudilo z in- ternacijo častnikov in podčastnikov bivše ju- goslovanske vojske, kaže tudi to, da je po- veljstvo 11. armadnega zbora 16. marca po- slalo svojim podrejenim enotam sezname častnikov in podčastnikov bivše jugoslovan- ske vojske, jim ukazalo popolno tajnost, skladno delovanje in hitrost, s katero naj akcijo izvedejo najpozneje do 20. marca.^^ Is- ti dan je načrt za to akcijo general Robotti obravnaval tudi na sestanku s poveljniki podrejenih enot, vendar o podrobnostih ni- smo poučeni.*' Potem ko so mu poveljniki enot sporočili predvideni način akcije, jim je general Robotti 18. marca ukazal, naj ak- cijo izvedejo v noči od 19. na 20. marec. In- ternirance naj zberejo v Ljubljani, Novem mestu in Logatcu, kjer naj jih zaslišijo, da bi dobili podatke o protiitalijanski in od- porniški organizaciji. Zato so v tej noči one- mogočili telefonske pogovore in raztegnili po- licijsko uro do 9. ure zjutraj." Visoki komi- sar Grazioli je za akcijo dal na voljo 5 ka- rabinjerskih častnikov in 54 podčastnikov ter 90 agentov javne varnosti. Kaže, da so bile italijanske vojaške oblasti v tej akciji zelo dosledne, saj so internirale celo častnike, ki so dotlej že sodelovali z njimi in se izkazali sovražni narodnoosvo- bodilnemu gibanju, kot npr. general Lev Rupnik. Vendar so takšne in tudi druge, ki 198 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 SO se nato vključili v belogardistične oddel- ke, pozneje postopoma izpuščale. Seznami, ki so jih napisali tiste dni, so na območju divizije sardinskih grenadirjev za- jeli 1107 častnikov in podčastnikov, med nji- mi celo 990 iz Ljubljane in bližnje okolice (492 častnikov, 344 podčastnikov in 154 voja- kov).^^ General Orlando je menil, da za raci- jo potrebuje dva bataljona vojske ali naj- manj okrepljen bataljon. Predlagal je tudi nekaj ukrepov, da bi zagotovili uspeh (po- daljšanje policijske ure, telefonsko zaporo). Kaže, da je že takrat mislil na izpust neka- terih častnikov: »Da bi onemogočili nadležne aretacije in sledeče izpuste (npr. gen. Rup- nik), je potreben dodatni seznam bivših jugo- slovanskih vojakov, ki so dosegli 60 let (sta- rost ni navedena na došlih seznamih).«" Na poveljstvu graničarjev v Logatcu so imeli na seznamu 64 oseb.*^ Za sedaj nimamo natančnejšega poroči- la, kako je ta akcija tekla v Ljubljani v noči na 20. marec. General Orlando je predvide- val,^ da bo težka, ker so nepopolni seznami in ker bo tekla ponoči. Sodimo, da niso dobili \seh, ki so jih imeli na seznamih. O tem priča tudi dejstvo, da so jih lovili še nekaj dni zatem in jih po manjših skupinah po- šiljali v koncentracijsko taborišče. O teh vprašanjih so razpravljali 21. marca na se- stanku pri visokem komisarju Grazioliju. Ta je dal pripombo na račun svojega urada za vojaške zadeve, ker so se vojaške oblasti pritožile, da so seznami, ki jim jih je izročil, nepopolni. Robotti pa je povedal, da se ne- kateri častniki in podčastniki sedaj prijav- ljajo kar sami od sebe, ker se boje, da bi jih drugače postavili izven zakona. Menil je, da so prijeli okrog 80 */o častnikov in pod- častnikov, ki jih bodo čimprej odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars. Obravna- vali so tudi vprašanje podpore za njihove svojce. Grazioli pa je obvestil Robottija, da namerava na veliko aretirati študente in jih potem preverjati, ko bi občinske oblasti posredovale ustrezne sezname.*^ Interniranih 639 častnikov in podčastni- kov so odpeljali iz Ljubljane v Gonars 22. marca zgodaj zjutraj. Iz Novega mesta so transport z 208 častniki in podčastniki po- slali v Gonars dan pozneje, tj. 23. marca, in jim v Logatcu priključili 65 častnikov, pod- častnikov in vojakov. Dne 26. marca so spet poslali iz Ljubljane s transportom 219 po- litičnih internirancev in 10 častnikov, dne 28. marca so poslali iz Ljubljane v Gonars 125 častnikov in podčastnikov, 31. marca novih 45 in 4. aprila novih 26. Viri pričajo še o nadaljnjem pošiljanju teh internirancev v Gonars, in to celo še 21. in 31., maja 1942, vendar ne navajajo njihovega števila.^' Tako je spomladi 1942 prišlo v italijanska kon- centracijska taborišča iz Slovenije 1120 biv- ših jugoslovanskih častnikov, podčastnikov in vojakov. MANJSA racija konec aprila 1942 O stvarnem neuspehu velike racije v Lju- bljani februarja in marca 1942 priča tudi to, da je italijanska vojska v drugi polovici aprila ponovno izvedla racijo, vendar z manjšimi silami. Verjetno bi jo napravila z večjimi silami, če bi jih imela na voljo. Ra- cija v februarju in marcu je namreč zaposli- la vso divizijo sardinskih grenadirjev v Ljub- ljani in ta ni mogla tisti čas napraviti ni- česar proti partizanskim enotam, ki so se ši- rile tudi na njenem operacijskem območju. Zato so si v drugi polovici marca in začetku aprila sledile hajka za hajko v širši okolici Ljubljane (npr. na Krimu, Lipoglavu, Pogle- du itd.). Toda tudi v Ljubljani je bila po ve- liki raciji živahna dejavnost narodnoosvobo- dilnega gibanja, saj so padali narodni izda- jalci (Franc Zupec, Jaroslav Kikelj, Vincenc Trampuž, Ivan Pucelj, Breda Hvala, Ivan Trilar), iz zaporov so rešili Zdenko Ki- drič, razstrelili železniško progo, izvedli mnogo napisnih in drugih propagandnih akcij itd. Vse to je dalo italijanskemu oku- patorju vedeti, da se osvobodilna misel in akcija v mestu še dalje širita in da kljub ograjenemu mestu raste tudi narodnoosvo- bodilno gibanje na podeželju. Ni še potekel mesec dni od velike operacije za razorožitev prebivalstva Ljubljane, ko je poveljnik divi- zaje sardinskih grenadirjev, general Orlando kot poveljnik posadke z grožnjo kazni odre- dil, da morajo prebivalci mesta do 13. aprila opolnoči izročiti vsakršno orožje in strelivo občinskemu uradu. Tudi visoki komisar Grazioli je med tem odredil nekaj ukrepov za nadaljnjo omejitev prostosti civilnega pre- bivalstva (uvedba prepustnice za prihod v me- sto in odhod iz njega, odvzem radijskih spre- jemnikov, prepoved vožnje s kolesi, prepo- ved sprejemanja gostov na prenočevanje, obveznost izobešanja seznama stanovalcev), dokler nista 24. aprila 1942 skupaj z gene- ralom Robottijem objavila razglasa o strelja- nju talcev.^ Kaže, da je bil poveljnik 2. armade, gene- ral Mario Roatta tisti, ki je predvsem sodil, da je treba nadaljevati z racijami, čeprav z manjšimi silami in zato tudi v manjšem obse- gu. Tako je namreč povedal general Robotti visokemu komisarju na sestanku 8. aprila. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1991 Robotti se je o novi raciji, ki jo je imenoval »nenadne preiskave« (perquisizioni improv- vise), z visokim komisarjem dogovarjal tudi na naslednjem sestanku 12. aprila in mu oba- krat obljubil, da ga bo o njih tudi občasno obveščal. Drugi dan je obvestil poveljstva vseh treh njemu podrejenih velikih enot (divizij »Granatieri di Sardegna« in »Isonzo« ter graničarjev): »Treba je vztrajati pri teh operacijah. Obnovljena dejavnost tolp, po- navljanje nasilnih akcij proti osebam in že- lezniškim zvezam kažejo čisto jasno, kaj se lahko zgodi, če oslabi naša preventivna in represivna akcija ... Preiskave-če še tako skrbno pripravljene - morajo biti izvedene nenadoma tam, kjer se pričakuje dober uspeh, v zasebnih in jav- nih lokalih, na cestah, ne glede na čas in kraj. To so prave in posebne vojaške opera- cije, ker jih izvajajo vojaki: tudi njihov na- čin mora imeti značaj strogosti in nesprav- Ijivosti, ki vzbuja poslušnost in ugled, ne da bi vodil do nepotrebnega nasilja. Nikakršnega lažnega čustva usmiljenja, nikakršne nasilnosti, temveč čisto naše vede- nje morajo izražati te akcije.«'» Poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev v Ljubljani je čez tri dni ukazalo poveljstvu 2. grenadirskega polka, ki mu je poveljeval polkovnik Tommasso Latini, naj ima za ne- nadne preiskave, ki so jih ukazale višje vo- jaške in politične oblasti, vedno pripravljeno eno četo. Povedalo je, da bo začelo s preiska- vami 20. aprila."^ Cez dva dni, tj. 18. aprila, je načrt glede sil spremenilo tako, da je uka- zalo izoblikovati posebno premično skupino 2. grenadirskega polka in občasno uporabo manevrske čete iz 2. bataljona 1. grenadir- skega polka. Medtem ko je v prejšnjem po- velju za cilj preiskave navedlo »iskanje orož- ja, streliva in drugega materiala, ki bi ga lahko uporabili uporniki v akcijah proti nam«, je sedaj določilo tole: »Glavni namen teh preiskav, ki bodo pote- kale v stanovanjih in zloglasnih točkah mesta, je prijeti nekatere uporniške vodje in terori- ste, ki jih iščemo že nekaj časa. Zato je treba bolj kot iskati vojaški in podtalni material prijeti za prepoznavanje vse moške.« Določilo je tudi način preiskave: 1. obko- litev poslopij in cest 7. neprehodnim obročem ljudi in orožja, 2. preiskave s posebnim od- delkom in pomočjo karabinjerjev, 3. odgon vseh aretiranih v Belgijsko vojašnico na Ta- boru. Priporočilo je tudi največjo hitrost in tajnost, največjo natančnost pri preiskova- nju, največje spoštovanje Italijanov in državljanov zavezniških držav.^ Tik pred za- četkom racije je poveljstvo divizije sardin- skih grenadirjev 20. aprila sporočilo natanč- nejša določila o načinu preiskave. Razlog za ta določila pove navedba zadeve v doku- mentu: »kraja in zloraba s strani vojakov«. Tako kot za veliko racijo februarja in marca so morala vojaška poveljstva svariti vojake pred krajo. Začetek racije, ki so ga najprej določili za 20. april, so tega dne iz nam še nepojasnjenih razlogov odložili za 22., nato na 23. in končno na 25. april. Kaže, da so racijo odlagali zato, ker je tako želel visoki komisar Grazioli. Ko s(. je namreč načelnik štaba 11. armadnega zbora, polkovnik Annibale Gallo pogovarjal z Grazioli jem o raciji, je ta prosil, naj jo odložijo za en dan; odložili so jo celo; za dva dni. Katero območje je treba pregledati, je sproti odločilo poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev in k povelju priložilo tudi po- sebno skico z merilom 1 : 50.000. Sile za ra- cijo so vzeli iz 2. grenadirskega polka, upo- rabili pa so tudi 5. četo 1. polka in vojaške ter civilne karabinjerje. Večina sil je zapirala preiskovalno območje, preiskovala pa je četa 1. polka s pomočjo karabinjerjev. Za vodstvo racije so določili poveljnika premične skupi- ne 2. grenadirskega polka, in to poveljnika 2. bataljona, podpolkovnika Leonida Lupini- ja. Tudi za to racijo je bilo zborno mesto v Vegovi ulici ob 5. uri zjutraj, blokado in za- začetek preiskave so določili za pol ure pozne- je, konec pa za 11. uro dopoldne.^* Za to racijo so se ohranila vsa povelja, vendar ne z vsemi skicami preiskovalnih območij, in tudi vsa poročila. Zato je sicer mogoče natančneje določiti potek racije od dneva do dneva, vendar ni mogoče za tiste dni, ko manjkajo skice, ugotoviti preiskoval- nega območja. Prvi dan racije, tj. 25. aprila, je premična skupina 2. grenadirskega polka (240 vojakov iz 6. in 7. ter dela 8. čete 2. bataljona 2. polka in 94 vojakov iz 5. čete 2. bataljona Odsek za racijo 25. aprila (izvirna italijanska skica) 200 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1. polka s pomočjo 30 karabinjerjev) pre- iskovala Zeleno jamo med Savsko, Šmartin- sko in Pokopališko ulico ter železnico vključ- no s kemično tovarno. Prijela je 525 moških, starih od 16 do 45 let, nič pa ni poročala, koliko jih je aretirala. Našla ni ničesar, kar bi bilo vredno omembe, čeprav so poročali o najdbi nekaterih predmetov v Bernekarjevi ulici 18 in 25 ter jugoslovanskih zastav v Ko- linski tovarni.55 Drugi dan je ista enota (skupno 362 mož) zajela predel med Gradašči- co in Cesto v Mestni log ter Karunovo ulico. Prijela je 451 oseb, vendar ni poročala, koliko jih je aretirala. Je pa poročala, da se ni zgo- dilo nič omembe vrednega."" Dne 27. aprila so iste sile (302 moža) pregledale novo ob- močje, ki ga ni mogoče ugotoviti, ker manjka tozadevna skica območja." V poročilu sta sicer omenjeni Grbičeva in Vakavčeva ulica, vendar ju zaradi popačenosti imen ni mogoče določiti. Prijele so 506 oseb in jih tudi nekaj aretirale, npr. Jožeta Venca in Franca Kranjca, Viktorja Kovačiča in Ladislava Petri- ča.^8 j)ne 28. aprila so z zelo majhnimi silami (le s 6. četo 2. polka - 96 vojaki) preiskovali kavarne in gostilne, vendar ne zjutraj, tem- več zvečer. Prijeli so 102 osebi, kaže, da niso aretirali nikogar."^ 29. aprila so z okrepljenimi silami (poleg že omenjene premične skupine so zaposlili še 100 topničarjev iz U. topni- škega polka, skupno 323 mož) zajeli območje med Ljubljanico in Florjansko ter Zvonarsko ulico. Prijeli so 308 oseb, aretirali pa Jožeta Novaka s Starega trga 30, ker so pri njem našli zemljevide, med njimi tudi o Trstu in Pulju."" Dne 30. aprila so preiskali območ- je med Ljubljanico in Karlovško ter Zvonar- sko ulico. Tam je Lupinijeva premična skupi- na (372 mož, v kateri je bilo celo 150 topni- čarjev) prijela 216 oseb in poročala, da se ni zgodilo nič omembe vrednega."' Sodim, da so po 27. aprilu morali za racijo zmanjšati šte- vilo vojakov-grenadirjev in jih nadomestiti s Odsek za racijo 28. aprila (izvirna Italijanska skica) Odsek za racijo 29. aprila (izvirna italijanska skica) topničarji, ker so grenadirje potrebovali za druge naloge. Takrat so se namreč razmere za italijanskega okupatorja začele vidno slabšati, ker je z ofenzivo narodnoosvobodilne vojske začelo nastajati svobodno partizansko ozemlje. General Robotti je bil prisiljen 29. aprila razglasiti obsedno stanje v nekaterih občinah na Kočevskem in v Suhi krajini."^ Okupatorjeva racija v Ljubljani ali t. i. ne- nadne preiskave od 26. do 30. aprila 1942 je bila še bolj neuspešna kot tista februarja in marca. Po že omenjenih podatkih Lupinijeve premične skupine so sicer prijele 2108 ljudi in jih nekaj tudi aretirale. Vendar niso aretirale nobenega funkcionarja narodnoosvobodilnega gibanja niti našle nikakršnega orožja, streliva in vojaške opreme. Kaže, da so tako sodila tudi vojaška poveljstva in zato niso o raciji niti napisala sklepnega poročila. Poslednji dan racije je general Robotti na sestanku pri visokem komisarju Grazioliju, na katerem so poleg njiju bili navzoči tudi Robottijev načelnik štaba, general Orlando, kvestor Ettore Messana, pokrajinski tajnik fašistične stranke Orlando Orlandini in po- veljnik kraljevih karabinjerjev major Raf- faele Lombardi, poročal tudi o pogovoru, ki ga KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 201! je imel z ljubljanskim županom. Ta (dr. Jure Adlešič) ga je namreč prosil za dovoljenje, da bi ustanovili oboroženo slovensko milico. Robotti in Grazioli sta temu nasprotovala. Grazioli je menil, da bi to omajalo italijanski prestiž. »Na vsak način bo sprejel župana in bo od njega zahteval seznam ljudi, ki naj bi jih oborožili; prizadeval si bo pridobiti na ča- su, ker razlogi govorijo za to, da je treba glede katoliške stranke delati z nekim ob- čutkom.«"* Kaže, da je bila županova prošnja za oborožitev slovenskih ljudi že konkreti- zacija vlog, ki jih je italijanskim oblastem v začetku aprila 1942 posredoval dr. Lambert Ehrlich. MANJŠA RACIJA V OBSAVSKIH VASEH Po neuspešni raciji konec aprila 1942 nekaj časa ni bilo v Ljubljani nikakršne racije, če seveda ne upoštevamo skoraj vsakdanjih preiskav posameznih hiš, ki sta jih izvajala vojska in policija. Treba bi bilo še raziskati razloge, zaradi katerih je poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev 19. maja ukazalo po- veljstvu 2. grenadirskega polka, ki mu je tisti čas poveljeval že podpolkovnik Umberto Per- na (prejšnji poveljnik Latini je namreč pa- del pri napadu Narodne zaščite iz Hruševega na njegovo kolono 7. maja 1942),"* naj v noči na 20. maj napravi racijo na Jezici, v Tomače- vem in Šmartnem ob Savi. Namen racije, ki naj bi jo vodil komandant manevrskega bataljona 2. polka (to je bil sedaj komandant 1. bataljona, podpolkovnik G. De Sarno), je bil enak kot že v prejšnjih racijah: prijeti za orožje sposobne moške in jih pripeljati pred divizij sko karabinjerske komisijo, da jih bo preverila. Podpolkovnik De Sarno je s svojo enoto res obkolil vse tri vasi ob Savi in to Jezico z dvema četama, Tomačevo z eno in Šmartno z okrepljeno četo. Te enote so prijele okrog 1200 moških, od katerih jih je ko- misija aretirala 26 (partizanskega zdravnika, ki je hotel priti iz Ljubljane v Tomačevo, vodjo partizanske tiskarne, dva pomembna komu- nista — vse le po okupatorjevih podatkih), kot je poročal podpolkovnik De Sarno."^ Novo racijo je general Orlando ukazal na- praviti v Dravljah. Zvedel je namreč, da je tam uporniška organizacija z več kot sto člani, od katerih naj bi jih okrog 30 namera- valo oditi k partizanom na Toško čelo. Neki »informator O« je poročal postaji obmejne milice v Dravljah: »Skoraj vsi prebivalci Dravelj so organizirani v tako imenovani »vaški zaščiti«, ki je vojaški oddelek parti- zanskega tipa.« Nato je opisal organizacijo, stražarska mesta, alarmni sistem, oborožitev, zbiranje sredstev, priprave za odhod v parti- zane. »V Dravljah so pri organiziranih dru- žinah zdravili partizane, ranjene 7. maja v spopadu pri Dvoru.« Navedel je tudi imena najaktivnejših članov vaške zaščite. Zato je Orlando ukazal, naj 2 okrepljeni četi 2. grenadirskega polka z 10 karabinjerji obkoli- ta in preiščeta Dravi je, ena četa iz istega polka s karabinjerji pa obkoli in preišče Kamno gorico. Vse sposobne moške naj od- peljejo na prepoznavanje v Belgijsko vo- jašnico na Taboru. Tudi za vodstvo te akcije je general Orlando določil podpolkovnika De Sama."« Podpolkovnik De Samo je v noči na 28. maj res napravil racijo v Dravljah in Kamni gorici. »Nikakršnega sledu o upornikih, niti nismo našli orožja, o katerem je zagotav- ljal informator O, natančne in ponavljajoče se so bile preiskave, ki smo jih v drugi fazi razširili tudi na Podutik in griče severno od Kamne gorice,« je poročal De Sarno, Zato je prosil za sodelovanje informatorja O, ki ga je spremljal poročnik Pasquali, da so lahko aretirali osebe (razen treh), ki jih je že prej navedel informator. Prijeli so okrog 400 moških in jih 46 poslali divizijski komisiji v Ljubljani. Našli so le dve stari nerabni pu- ški in nekaj navadnega vojaškega materiala."' Verjetno je bila maja 1942 v okolici Ljubljane še kakšna racija. V neki raciji je namreč neka enota divizije sardinskih grena- dirjev prijela organizacijskega sekretarja CK KPS Borisa Kraigherja in člana vodstva VOS za Slovenijo Franca Ravbarja. Vendar ju divizij ska karabinjerska komisija ni pre- poznala in so ju z lažnima imenoma Marko Jagodnik in Jaka Slatner 31. maja 1942 po- slali v koncentracijsko taborišče Gonars."^ VELIKA RACIJA KONEC JUNIJA Spomladi 1942 so se vojaške in politične razmere v Sloveniji zelo zaostrile. Ker se je partizanska ofenziva na Notranjskem in Do- lenjskem, ki se je začela konec aprila, uje- mala z italijanskim defenzivnim načrtom »Primavera«, ki je predvideval umik manj- ših posadk v večje postojanke ob prometnih zvezah, je maja nastalo razsežno partizansko svobodno ozemlje. Segalo je od Kolpe do predmestij Ljubljane in je po okupatorje- vih podatkih obsegalo celo dve tretjini po- krajine; od 95 občinskih sedežev so jih oku- patorjeve oblasti nadzirale le 39 in še te le delno. Na svobodnem ozemlju je prevzela oblast Osvobodilna fronta in organizirala ce- lo volitve posebnih organov ljudske oblasti — krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Na svobodno partizansko ozemlje so 18. maja odšli iz Ljubljane tudi vodstveni organi na- 202 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 rodnoosvobodilnega gibanja (centralni ko- mite KPS, izvršni odbor OF in glavno po- veljstvo slovenskih partizanskih čet). Partizanska ofenziva, nagel porast parti- zanske vojske (nastanek odredov in grup od- redov) in hitro nastajanje svobodnega par- tizanskega ozemlja niso zaostrili političnih in vojaških razmer samo na podeželju, tem- več tudi v Ljubljani. Prav gotovo je vse to, ker se je dogajalo na podeželju med Kolpo in Ljubljano, zelo vplivalo na razpoloženje pre- bivalstva v mestu. Če je prej italijanski oku- pator sprejemal ukrepe predvsem zaradi raz- mer v samem mestu, se je sedaj čutil vedno bolj ogroženega tudi od zunaj. Vedno bolj se je bal partizanskega napada na mesto in vpada partizanov vanj, v tem primeru bi bi- li seveda na mah uničeni sicer pičli sadovi njegovih dotedanjih prizadevanj za ločitev mesta od podeželja. Ce je prej gradil t. i. utrjeni obrambni pas okrog mesta predvsem zato, da bi narodnoosvobodilnemu gibanju pretrgal zveze med središčem in pokrajinami oziroma okrožji, ga je sedaj utrjeval za pra- vo vojaško obrambo in seveda sprejel še druge tovrstne ukrepe. Ze 10. maja je gene- ral Robotti ukazal ustanoviti posebno komi- sijo za preučevanje obrambe mesta pred par- tizani in istočasnim uporom privržencev na- rodnoosvobodilnega gibanja znotraj mesta.*' Občutek hude ogroženosti je še naraščal, po- sebno v drugi polovici maja, ko so enote 3. grupe odredov osvobodile okolico mesta, ce- lo vasi med Krimom in Ljubljano ter Pol- hograjske Dolomite. Ravno tisti čas, 18. ma- ja, je italijanski zunanji minister grof Galle- azzo Ciano zapisal tiste tolikokrat ponovlje- ne besede o razmerah v Ljubljani: »Videti je, da so ljubljanske ulice neprehodne za naše enote. Vsak vhod, vsaka zavesa na oknu skri- va kako zasedo.«'" Dva dni pozneje sta ce- lodnevni boj dela Šercerjevega bataljona pri t. i. pokritem mostu na Ižanski cesti, ki je bil mestu Ljubljani najbližji partizanski boj sploh, in posredovanje italijanskega top- ništva z ljubljanskega gradu odmevala bolj in dalje, kot pa sami streli. Italijanske oblasti so tudi vznemirjale nekatere sicer neuteme- ljene novice, ki se sicer pojavljajo v nemir- nih razmerah. Eno takšnih jim je posre- doval neki »zaupanja vreden konfident«, »da je vse prebivalstvo Ljubljane priprav- ljeno za vstajo in se bo na prvi znak par- tizanov dvignilo, da bi pregnalo italijansko vojsko«. Povedal jim je tudi, da kroži novica, da bodo partizani za prihod v mesto upora- bili skrivni prehod med gradom in magistra- tom in podzemni hodnik med šentjakobsko in uršulinsko cerkvijo.'» Zaradi te novice, ki so mu jo posredovali karabinjerji, je general Robotti 27. maja ukazal poveljniku divizije sardinskih grenadirjev, naj zapre vhode in izhode skrivnih podzemnih prehodov, zava- ruje izpostavljene posadke na ljubljanskem gradu in Rožniku, poostri budnost pri va- rovanju javnih poslopij, posebno naj zava- luje mostove, da bx zagotovili prihod enot mesto, če bi se za to pokazala potreba, in naj zavaruje tudi električne naprave. Za vse te naloge lahko uporabi tudi druge sile (ka- rabinjerje, financarje, obmejne miličnike, agente javne varnosti itd.), ki so sedaj pod- rejene vojaškim poveljstvom.'^ Ko je za omenjeno novico zvedelo poveljstvo 2. ar- made, je zahtevalo, naj preučijo podzemne hodnike in skladišča v Ljubljani, dobilo pa je odgovor, da so to medtem storili že sami od sebe in da je izid preiskave negativen." V mestu je bilo narodnoosvobodilno giba- nje maja in junija približno enako delavno kot v prejšnjih mesecih. Poleg neštetih vsakda- njih napisnih in trosilnih akcij propagandne- ga značaja so bile še naprej justifikacije na- rodnih izdajalcev (dr. Lambert Ehrlich, Ivan Peršuh, Marko Šujič) in napadi na italijan- ske vojake. Na drugi strani pa je okupator 1. maja začel streljati talce tudi v Ljubljani, maja in junija je ustrelil 11 skupin s 70 talci, tj. skoraj polovico vseh talcev v Ljubljanski pokrajini pod italijansko okupacijo (21 sku- pin s 145 talci).'* V takšnih vojaških in političnih razmerah je začel pri italijanskih oblasteh sredi maja nastajati načrt o množičnem interniranju Slovencev. Kaže, da so o njem razpravljali celo na sestanku pri Mussoliniju, ki sta se ga udeležila poveljnik 2. armade general Roatta in načelnik vrhovnega poveljstva maršal Ugo Cavaliere. Ko je imel general Roatta 23. maja v Trstu sestanek s podrejenimi čast- niki, je tudi povedal, kaj sodi Mussolini o razmerah v Sloveniji: »Duce je nejevoljen zaradi razmer v Slo- veniji, ker je Ljubljana italijanska provinca. Zaradi sedanjih razmer ne obtožuje niko- gar. Vi imate vso oblast; dal vam bom tudi če- te, presekajte ta tvor. Ce želite, bom odstranil visokega komisar- ja.« Ko je Roatta vprašal Mussolinija, ali naj bodo vse policijske sile podrejene vojski, je ta odgovoril: »Da, vse: kraljevi karabinjerji, financarji, obmejna milica, agenti javne varnosti, tudi če so v civilu, so podrejeni vojaškim oblas- tem, kadar so v akciji.« KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 203! Mussolini je na sestanku govoril tudi o tr- dih ukrepih: »Tudi duce je rekel, da si je treba zapomniti, da so najboljše razmere ta- krat, ko je sovražnik mrtev. Treba je potem- takem pripraviti mnogo talcev in uporabiti streljanje vsakič, ko je to potrebno.« Ko so nato na Reki razpravljali o ukrepih za ureditev razmer, npr. za zaprtje meje na- sproti t. i. NDH, predvsem na Gorjancih, in nasproti reški pokrajini ter izgon prebival- cev »vzhodno od stare meje«, so govorili tu- di o množični internaciji Slovencev. »Duce soglaša z načrtom o interniranju mnogih ljudi — tudi od 20.000 do 30.000 oseb. Zato lahko razširimo merila za intemiranje na določene skupine oseb. Na primer: štu- dente. Akcijo pa je treba napraviti dobro, to je s silami, ki bodo omejile pobege.« Na koncu sestanka je Roatta poudaril: »Treba si je zapomniti, da moramo vse ukrepe o odstranitvi ljudi izvesti na našo po- budo, ne da bi komu gledali v obraz. «'^ Iz vsebine pogovora, ki sta ga 30. maja imela general Robotti in visoki komisar Gra- zioli, izvemo, da je bil tudi Grazioli maja v Rimu. Vendar ne zvemo, ali ga je sprejel tudi Mussolini, zvemo pa, da se je pogovarjal z državnim sekretarjem v notranjem ministr- stvu Guidom Buffarinijem (notranji minister je bil sam Mussolini). Ta mu je povedal, naj se vrne v Ljubljano in poveže z vojaškimi oblastmi. Iz vsebine pogovora tudi zvemo, da sta Roatta in Cavallero povedala Mussoliniju, da so se razmere v Sloveniji poslabšale in kot vzrok navedla to, da policijske sile niso podrejene vojaškim oblastem. Grazioli je mo- ral soglašati, da vse policijske sile res pridejo pod vojaško poveljstvo, če so v akciji. Ko sta se Robotti in Grazioli pogovarja- la o interniranju civilnega prebivalstva, je Grazioli dejal: »Na splošno je v Italiji precej omejena zmogljivost mest za interniran je. Zato dvomi o možnosti močnega izgona znat- nih množic, tem manj, ker ima vojaška ob- last na voljo lastna taborišča. V glavnem pri- meru o študentih bo sodeloval z vojaškimi oblastmi in jim posredoval sezname, ki jih že ima, ker je on reševal to vprašanje.«™ Nalogo, pripraviti množično interniran j e prebivalcev Ljubljane, je dobilo poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev. To je že 3. ju- nija posredovalo svojo zamisel. Najprej je menilo da je pogoj za uspeh te akcije ta, da bi vse javne ustanove, ki jih je tudi naštel (med njimi celo škofijski urad!) sodelovale z izvajalcem in napravile ustrezne sezname, vendar so si premislili, ker bi prebivalci iz teh priprav zaslutili, da se pripravlja izgon. visoki komisar E. Grazioli Menilo je, da bi akcija uspela bolje, če bi med njo prekinili promet med mestom in po- deželjem. Vse mesto naj bi razdelili na pet odsekov, ki bi jih ločile vodne poti, široke ceste, trgi itd. Te odseke naj bi zapirali tudi ponoči, da bi onemogočili ljudem prehajanje iz enega odseka v drugega. Racijo naj bi omejili na pet dni, kar pomeni, da bi vsak odsek preiskovali le en dan in ne bi delali ponovnih preiskav kot v prvi veliki raciji februarja in marca. Racijo naj bi omejili sa- mo na prijetje sposobnih moških od 16. do 40. leta starosti in se odpovedali kakršnemu koli iskanju orožja in vojaškega materiala. Vse prijete ljudi naj bi odpeljali v vojašnici 2. grenadirskega polka in 13. topniškega pol- ka, kjer naj bi jih še isti dan prepoznavali (dnevno naj bi prijeli okrog 3000 oseb). Iz- vajali naj bi tudi posebne preiskave javnih prenočišč, študentskih hiš, kolegijev itd. Osumljene naj bi še tisti večer odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars. To veliko racijo naj bi izvajal 1. grenadir- ski polk in velik del 2. grenadirskega polka. Potrebni pa bi bili novi informatorji iz vrst izbranih in izurjenih najnovejših ujetnikov, ki poznajo najmlajši razvoj uporniškega gi- banja in mnoge njegove nove privržence." Kot prilogo temu poročilu je poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev isti dan na- pisalo tudi »načrt za očiščenje mesta in pro- since Ljubljana subverzivnih elementov«. Potem ko je prikazalo učinek krutih represa- lij (ustrelitve vodij in talcev), je navedlo skupine ljudi, ki bi jih bilo treba odstraniti, tj. brezposelne delavce, begunce, brezdom- te, bivše vojake, brezdelneže, brezposelne 204 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Študente in begunce iz Julijske krajine (pred- vsem učitelje, uslužbence, delavce, zdravni- ke, farmacevte, odvetnike, časnikarje, du- hovnike), uporniške ljudi, ki se preživljajo s podeželja (posebno ročni delavci in kmečki sinovi brez lastne kmetije) in kako naj bi jih zajeli. Ni pa se moglo odločiti glede za- misli o popolnem izgonu ljudi z nekaterih ob- močij, češ da bi to zahtevalo velike nasta- nitvene zmogljivosti, povzročilo hude poli- tične posledice in imelo skromne rezultate. Glede popolnoma praznih vasi je namreč upo- števalo izkušnje s Kočevskega, kjer so po preselitvi kočevskih Nemcev prazne vasi za- sedli partizani.'^ Povzetek tega predloga je general Robotti takoj drugi dan, tj. 4. junija, posredoval po- veljstvu 2. armade. Glede izgona prebivalstva s celih območij je povedal, da je naročil po- veljnikom podrejenih velikih enot, naj to vprašanje preučijo in mu sporočijo svoje predloge, da jih bo strnil in posredoval po- veljstvu 2. armade. Na koncu je Robotti pro- sil poveljstvo 2. armade, naj potrdi predloge za racijo v Ljubljani, »ukrepe, ki jih je v bi- stvu odredilo vaše poveljstvo pred približno tremi meseci«. Ko bo dobil pristanek za ra- cijo, se bo o načinu njene izvedbe dogovoril tudi z visokim komisarjem.'' Poveljstvo 2. armade, ki je bilo — kot smo pravkar zvede- li iz Robottijevega poročila — samo pobud- nik za racijo v Ljubljani, je seveda takoj po- trdilo omenjene predloge in naročilo, da se pri preiskavah ni treba čisto nič ozirati na kako krivdo bodisi v posameznostih bodisi v splošnem. To pomeni, da mu je šlo za to, da se brez kakršnih koli utemeljitev odstrani iz Ljubljane čimveč ljudi. To je general Robot- ti 7. junija sporočil poveljstvu divizije sar- dinskih grenadirjev s prošnjo, naj mu spo- roči datum, ko bo lahko začelo racijo.^" Tako, kot se je general Robotti obrnil na višje poveljstvo, je tudi visoki komisar Gra- zioli 6. junija vprašal notranje ministrstvo za mnenje o nameravanem izgonu okrog 30.000 Slovencev. Odgovorilo mu je 11. junija tako, da mu je poslalo prepis svojega pisma vr- hovnemu vojaškemu poveljstvu. V njem pravi: »Sporočamo torej, da sploh ni mogoče in- ternirati v koncentracijskih taboriščih v kra- ljevini 30.000 Slovencev, bodisi zato, ker so koncentracijska taborišča zaradi prihoda bo- dočih internirancev iz Julijske krajine, iz novih pokrajin, z zasedenih ozemelj in iz Libije popolnoma napolnjena, bodisi zato, ker je skupna zmogljivost teh taborišč, ki so — da ponovimo — polna, daleč premajhna od tiste, ki bi bila potrebna za nastanitev 30.000 Slovencev. Na drugi strani pa teh lju- di ni mogoče poslati v kraje internacije, že zato ne, ker so polni, poleg tega pa se glede na varnost domovine ne zdi ustrezno, da bi poslali v občine starih provinc tako veliko število politično sumljivih oseb.«^' Cez dva dni je Grazioli dobil novo pismo notranjega ministrstva z zelo kratko vsebino: »Glede na zgoraj omejeno zadevo (izgon ci- vilnega prebivalstva - op. T. F.) se sporoča, da je DUCE odredil, naj ne internirajo civi- lov, o katerih govori omenjena nota.«^^ Ko sta Robotti in Grazioli imela mnenja oziroma potrditev nadrejenih uradov, sta o izvedbi načrta za racijo razpravljala na se- stanku 14. junija ob navzočnosti poveljnika divizije sardinskih grenadirjev, generala Orlanda, njegovega načelnika štaba, podpol- kovnika Renata Broccolija, načelnika štaba 11. armadnega zbora, polkovnika Annibala Galla, načelnika Graziolij evega kabineta Eduarda Bisia in novega kvestorja Domenica Ravellija (prejšnjega Ettoreja Messano so namreč maja premestili v Trst). Visoki ko- misar je poročal o tem, kaj so mu glede množičnih internacij Slovencev sporočili iz Rima. »Izvedba ukrepov, ki so jih predlagale vojaške oblasti, je torej odvisna od tega, kako bodo to vprašanje rešile osrednje obla- sti.« General Robotti pa je pojasnil, da je z racijo in množično aretacijo študentov, izo- bražencev in brezposelnih v zamudi, zaradi zakasnelega prihoda nove divizije »Cacciato- ri delle Alpi« (ta je prišla junija na širše območje Grosupljega) in nujnega zavarova- nja zelo ogroženega železniškega prometa. Pomanjkanje enot torej ovira hitro izvedbo te kolektivne akcije. To zamudo pa bodo izra- bili za boljšo pripravo. Visoki komisar se- stavlja seznam študentov, ki ga bo izročil vojaškim oblastem. Ko smo tako zvedeli za vzrok zamude veli- ke racije, nas začudi nadaljnja vsebina pogo- vora. Ko je Robotti povedal, da osebe iz sku- pin, ki jih nameravajo internirati, pomenijo pomemben vir za partizansko rekrutacijo, je Grazioli povedal, da mu je minister Pietro- marchi v Rimu povedal, da tiste partizanske enote, ki prihajajo v Slovenijo iz Hrvaške, tam organizirajo ustaške oblasti in gestapo ter da glede tega teče ustrezna diplomatska akcija. Ko so se seznanili s to popolnoma la- žno novico, ki je verjetno izvirala iz vedno bolj neprijaznih odnosov italijanskega oku- patorja in ustašev v NDH in Dalmaciji, so to točko pogovora sklenili takole: »Na vsak način si je treba prizadevati, da se izvedejo ukrepi, brž ko bodo na voljo zadostne sile, da lahko hitro izvedejo velike policijske ukrepe, Razdelitev mesta na odselcu za racijo junija in julija (izvirna italijanslsa skica) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 2051 ki vsebujejo tudi aretacijo prej omenjenih oseb.«^ Na tem sestanku so obravnavali tudi za- htevo vojaških oblasti, da bi visoki komisar izdal nekatere ukrepe, ki naj bi prizadeli civilno prebivalstvo. Zahteval jih je še Robot- ti v svojem pismu Grazioli ju dva dni pred tem sestankom. Ti ukrepi naj bi bili tile: takoj- šnja popolna ukinitev lokalnih potniških vla- kov, takojšnja prepoved civilom uporabljati tranzitne vlake, ukinitev avtobusnega pro- meta in prepoved uporabe drugih motornih vozil, prepoved približanja železnici Postoj- na-Trst ponoči v pasu od 1 do 2 km, iz kate- rega bi izgnali vse prebivalce, rekvizicija obutve in smuči, omejitev nakupa zdravil, priprave na prepoved obiska gostiln in ka- varn, gledališč itd.** Ko je Robotti 17. junija ponovno pismeno zahteval te ukrepe, mu je Grazioli čez tri dni odgovoril, da jih priprav- lja in mu poslal tudi osnutke ustreznih od- redb. Ponovno mu je tudi obljubil, da mu bo čimprej poslal seznam študentov, izobražen- cev in brezposelnih, ki bi jih naj poslali v koncentracijska taborišča.*' Robotti je takoj drugi dan izid tega dogovarjanja sporočil po.veljstvu 2. armade in na koncu povedal, da mu je glede množičnega intemiranja Slo- vencev Grazioli pokazal dve pismi iz Rima o težavah za takšen ukrep.*" Prepis teh pisem je Robotti priložil svojemu poročilu. *' Se pred začetkom velike racije je italijan- ska vojska, predvsem divizija sardinskih gre- nadirjev, dne 23. in 24. junija preiskala vse trgovine in skladišča v Ljubljani ter rekvi- rirala usnje in moško obutev.** To je storila zato, da bi ga odtegnila narodnoosvobodilne- mu gibanju. Ne vemo, koliko obutve so tako rekvirirali, vemo pa, da visoki komisar s to rekvizicijo, ki je zajela tudi podeželje, ni bil posebno zadovoljen. Enako je pred veliko racijo, ki so jo pri- pravljali mesec dni, poveljnik divizije sar- dinskih grenadirjev, general Orlando v dneh od 24. do 26. junija izvedel manjšo racijo, t. i. leteče preiskave (perquisizioni volanti). Povelje zanjo je dal 24. junija, in to 2. gre- nadirskemu polku. Ukazal mu je, naj na najbolj prometnih ulicah Ljubljane preiščejo vse ljudi, razen Italijanov, Nemcev in Hrva- tov, pri čemer naj se pri ženskah omejijo le na pregled torbic. »Po preiskavi je treba vse sposobne moške (med 16. in 60. letom sta- rosti) z avtomobili prepeljati v vojašnico Vittoria Emanuela III., da jih bo tam pre- poznavalo poveljstvo divizij skih karabinjer- jev,« je ukazal. Tudi v tej raciji so vojaki obkolili in zaprli posamezne manjše predele mesta, v katerih so nato preiskovali ljudi in lovili moške, od mladoletnikov in starcev. Za ! izvedbo racije je še posebej določil manevr- ski (II.) bataljon omenjenega polka.*' Čeprav je Orlandovo povelje določilo za , začetek te racije 25. junij, so jo v resnici že ! začeli dan prej, tj. 24. junija. Ker nimamo po- ; ročil omenjenega grenadirskega polka, smo : omejeni le na nekaj poročil poveljstva divi- ' zije sardinskih grenadirjev. Najprej je po- \ veljnik divizijiskih karabinjerjev, stotnik ] Vito Guariglia 25. junija poročal, da so od \ prejšnjega dne zvečer do dveh zjutraj v De- ; lavskem domu v Ljubljani prijeli 122 posa--! meznikov in jih med njimi 14 aretirali. Na- ! vedel je njihova imena in »krivdo«; na prvo | mesto je postavil Črtomira Kolenca kot pro- ] pagandista OF." Isti dan je poročal, da so^ podnevi vojaki 2. grenadirskega polka prijeli ; 540 moških, od katerih so jih aretirali 20. ' Navedel je njihova imena in privrženost Osvobodilni fronti.'» Isti dan je poročal, da so ' podnevi vojaki 2. grenadirskega polka na' glavnih ulicah in v javnih lokalih prijeli ¦ 1760 moških in jih aretirali 74. Navedel je ! njihova imena in »krivdo«. Tudi general Or- \ lando je poročal enako, vendar ni navedel imen aretiranih ljudi, temveč le podatke o vrstah ljudi, npr. 58 privržencev OF, 3 ti- skarje prevratniških publikacij, »nevarnega komunista«, 3 propagandiste, »organizator- ja« itd.'ä Za 26. junij pa sta oba, Guariglia in Orlando, poročala, da so v »čistki« na ob- močju Most »med starim in novim pasom« prijeli 937 moških in jih aretirali 16. Naved- ] la sta njihova imena ter kratko označbo ! »krivde«, največ privrženost OF in razširja- ! nje Slovenskega poročevalca, za enega sta' navedla, da je »partizan« (Ivan Kosec)." Ven- j dar je general Orlando 4. junija v sklepnem i poročilu za veliko racijo konec junija nave-; del tudi podatke o »letečih preiskavah«, in [ to: Navedel je tudi, da je bilo aretiranih posame- zno 71 oseb.'* Prej omenjeno število prijetih in aretiranih moških je general Orlando po- zneje prištel k številu prijetih in aretiranih v veliki raciji. Veliko racijo za aretacijo omenjenih petih skupin prebivalcev Ljubljane je italijanska vojska lahko napravila šele konec junija. General Orlando je zanjo izdal ustrezno po- 206 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 velje 25. junija. Najprej je določil skupine ljudi, ki jih je treba aretirati: »1. brezposelne delavce, 2. begunce, ljudi brez stanovanj, bivše vojake, ljudi, ki hodijo spat v javna prenočišča, 3. brezposelne študente, študente brez družine, univerzitetne študente množič- no, 4. vse učitelje, uslužbence, duhovnike, delavce, ki so prišli v Slovenijo iz Julijske krajine po letu 1922, 5. vse bivše italijanske vojake, doma iz Julijske krajine, ki so po odsluženju vojaškega roka odšli v Jugoslavijo 6. vse, ne glede na skupino, za katere sumijo, da so privrženci uporniškega gibanja.« Zato je treba prijeti vse moške od 16. do 60. leta starosti (kot vidimo, so zgornjo mejo razte- gnili od 40 na 60 let) in jih pripeljati do ustrezne komisije v Belgijski vojašnici na Taboru, oziroma do Topniške vojašnice za Bežigradom. Nalogo, izvesti to veliko racijo, je Orlando zaupal 2. grenadirskemu polku, ki so ga za to še okrepili z enotami 1. in 3. bataljona 1. grenadirskega polka; ta sta se 26. junija pri- peljala v Ljubljano. Te enote naj bi vsak dan preiskale en odsek, na katere je Or- lando razdelil mesto, začenši s 1. odsekom in nato dalje od vzhoda proti zahodu. Povelju je priložil skico mesta, razdeljenega na odseke. Ukazal je dobro obkrožiti in osamiti odsek, ki ga je treba preiskati, in to tudi ponoči, za kar je odredil znatne okrepitve za vsak dan. Ukazal je tudi, naj ponoči osvetlijo vse ulice in ceste okoli še nepreiskanih odsekov. Prepovedal je tudi vsakršno odhajanje moških omenjene starosti iz mesta, njihovo prehaja- nje iz še nepreiskanih v preiskane odseke, kar pa seveda ni veljalo za Italijane, Nemce in Hrvate; prepovedal je tudi prihod moških v mesto z železnico za ves čas racije. Ko bi v omenjenih vojašnicah prijete mo- ške omenjene starosti sproti preverili, bi iz- pustili tiste, ki niso v omenjenih šestih skupi- nah, vendar samo ob določeni uri v že pre- iskan odsek. Prehod čez zaporne črte bi jim omogočili samo na nadzornih točkah in v osebno izkaznico vtisnili žig s posebnim, vsak dan drugačnim znamenjem. Moške iz omenje- nih šestih skupin pa naj bi vsak dan ob sed- mih zvečer odpeljali na postajo na že pri- pravljen vlak, ki bi jih odpeljal v koncentra- cijsko taborišče.'* To povelje je general Orlando drugi dan dopolnil tako, da je ukazal, naj med racijo vsem moškim poberejo vso novo obutev in tudi rabljeno, če je ne nosijo, poberejo naj tudi usnje ter smuči. Ta posel morajo opraviti financarji, nikakor pa ne vojaki, katerih prva naloga je prijemanje moških."" Enako je 27. junija, ko so že začeli veliko racijo. dopolnil svoje povelje še z natančnejšimi do- ločili glede zapore odsekov, pri kateri so po- leg vojakov 13. topniškega polka sodelovali tudi vojaki 79. inženirske čete iz 4. inženir- skega bataljona." Isti dan so divizijski kara- binjerji sporočili poveljstvu 2. grenadirskega polka omenjena znamenja za žige osebnih izkaznic preverjenih in izpuščenih oseb. Za prvi dan so določili debelo piko, za drugi CE, za tretji malteški križec, za četrti AE in za peti Poveljnik 2. grenadirskega polka, podpol- kovnik Umberto Perna, ki so mu zaupali vod- stvo velike racije, je zanjo izdal ustrezno povelje 26. junija, in to poveljnikoma svojega 1. (podpolkovnik Ferdinando Carignani), 2. (major Vittorio Pensabene) in 3. bataljona (podpolkovnik Bartolomeo Polverosi, od 30.6. major Guido Ripoli), poveljnikoma 1. (major Italo Bergone) in 3. bataljona (major Carlo Combatti) 1. grenadirskega polka ter po- veljniku topniške baterije. V njem je za vsak dan posebej določil enote za obkolitev in zaporo odseka ter tiste za preiskavo odseka, tj. za zbiranje moških omenjene starosti." General Robotti je o začetku velike racije obvestil Graziolija šele 26. junija s temle obvestilom: »02/5856. Jutri, 27. t. m. in 5 naslednjih dni bodo v Ljubljani po odsekih znane cestne in hišne čistke z namenom, da bi odstranili moško prebivalstvo od 16. do 50. leta starosti, ki spada v znane skupine ljudi. Od 21. ure danes do konca čistke bo zaprt promet čez bloke na obrambnem pasu v še ne preiskanih odsekih in podobno bo za ves čas operacij prepovedan izhod iz mesta z vlaki za vse sposobne moške. V teh operacijah bodo s soglasjem in privolitvijo nadrejenih rekvirirali moško obutev pri zasebnikih, in to več kot en par na osebo, ter vse usnje.« Sredi racije je Robotti odšel na štiridnevni dopust in ga je nadomestoval general Or- lando. Prvi dan velike racije, tj. 27. junija, so zajeli 1. odsek, ki je obsegal jugovzhodni del mesta, in to med glavno železniško progo proti Zalogu in dolenjsko železnico ter žič- no oviro, to pomeni, da je obsegal Vodmat, južni del Most, Kodeljevo, Stepanjo vas, ob- močje ob Dolenjski cesti itd. Ta odsek so preiskovali 1. bataljon I. grenadirskega polka (370 vojakov) južno od Ljubljanice, 2. bata- ljon 2. grenadirskega polka (250 vojakov) severno od Ljubljanice ter trije vodi izvidni- kov pod vodstvom stotnika Barba na Golov- cu. Tem enotam so priključili okrog 50 kara- binjerjev in 50 fi/nancarjev za rekvizicijo čevljev in usnja ter smuči. Za prevoz voja- kov, civilistov in materiala so uporabili okrog KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVlVO 29 1981 207 40 tovornih avtomobilov. Čeprav je bilo za vsak dan predvideno, da bo preiskava trajala od petih zjutraj do šestih zvečer, je povelj- nik 1. bataljona 1. grenadirskega polka, ki je preiskoval območje južno od Ljubljanice, po- ročal, da je posel opravil do dopoldne in da so prijeli 765 moških.*"" Poročali so, da so v vsem odseku prijeli 1794 moških, od katerih so jih aretirali 352 in nato 17 izpustili, tako da jih je ostalo aretiranih 335 in to 161 osum- ljenih sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju, 121 študentov ter 57 brezposelnih in emigrantov.*"* Po nekem podatku lahko ugo- tovimo, da so zvečer odpeljali v koncentracij- sko taborišče 500 ljudi, pri čemer so upošte- vali tudi tiste, ki so jih aretirali v delni ra- ciji 24. do 26. junija in verjetno tudi tiste, ki so že od prej čakali, da jih odpeljejo v Go- nars.*"^ Na splošnem pregledu interniranih v vsej Ljubljanski pokrajini med 24. junijem in 1. julijem 1942, pa sta za 27. junij nave- dena celo dva transporta iz Ljubljane v Go- nars, in to prvi iz dni 24.—26. junija s 161 in- terniranci in drugi s 339 interniranci z dne 27. junij a.»«3 Drugi dan, tj. 28. junija, so v veliki raciji zajeli 2. odsek, ki je obsegal severovzhodni del mesta med železniškima progama Ljublja- na—Zalog in Ljubljana—St. Vid ter žično ovi- ro okrog mesta; zajeli so torej severni del Most, Zeleno jamo, Bežigrad itd. Preiskova- la sta 2. bataljon 2. grenadirskega polka za- hodno od Dunajske ceste (danes Titova cesta) in 3. bataljon 1. grenadirskega polka vzhod- no od nje. Dodelili so jima okrog 50 karabi- njerjev in enako število financarjev za rekvi- zicijo obutve, usnja in smuči.*"* Poročali so, da so prijeli 2242 moških, aretirali so jih 619 in kmalu izpustili 21, tako da jih je ostalo aretiranih 598, med njimi 451 osumljenih so- delovanja v narodnoosvobodilnem boju, 109 študentov, 38 brezposelnih in emigrantov iz Julijske krajine.*"' Iz nekega vira zvemo, da so tisti dan odpeljali v koncentracijsko tabo- rišče Gonars 598 internirancev, napravili pa so pripombo, da jih je 293 manj in da so 3 mrtvi.*"" Pri tem so mislili na partizanski na- pad na transport internirancev pri Verdu v noči na 29. junij, o čemer bom govoril pose- bej. Tretji dan velike racije, tj. 29. junija, so zajeli 3. odsek, tj. samo središče mesta med železnicama Ljubljana—Zalog in Ljubljana— Trst, Ulico 3. maja (sedaj Cankarjeva cesta), Prešernovo cesto (sedaj Čopova ulica) in Ljubljanico pri Tromostovju; zajeli so torej Bavarski dvor, Ajdovščino, Friškovec, Tabor, grajski hrib, staro Ljubljano, Prule itd. Pre- iskovali so 2. bataljon 2. grenadirskega polka severno od reke Ljubljanice, Prešernove ces- te in Ulice 3. maja, 1. bataljon 1. grenadir- skega polka (brez 100 vojakov) južni del od- seka med Ljubljanico in Gruberjevim preko- pom ter vod izvidnikov iz obeh bataljonov 2. grenadirskega polka med Gruberjevim pre- kopom in dolenjsko železnico. V povelju za preiskavo ta dan je podpolkovnik Perna še posebej poudaril občutljivost tega odseka ter okrepil sile za preiskavo s častniki. Tudi ta dan so dodelili ustrezno število karabinjer- jev in financarjev za nam že znano nalogo.*"' Poročali so, da so zajeli 6540 moških in jih aretirali 1097. Kmalu so jih 42 izpustili, tako da jih je ostalo aretiranih 1035, med njimi 664 osumljenih sodelovanja v narodnoosvo- bodilnem gibanju, 310 študentov in 61 brez- poselnih ter emigrantov.*"* Iz nekega vira zvemo, da so zvečer poslali v Gonars trans- port 1035 internirancev.*"" Četrti dan velike racije, tj. 30. junija, so zajeli 4. odsek, ki je obsegal jugozahodni del mesta med dolenjsko železnico in železnico Ljubljana—Trst, Ljubljanico, Prešernovo (sedaj Čopovo) in Ulico 3. maja (sedaj Can- karjevo cesto) ter žično oviro okrog mesta. To pomeni, da so zajeli predvsem Gradišče, Trnovo, Murgle, Mirje, Galjevico itd. Preis- kovala sta 2. bataljon 2. grenadirskega pol- ka južno od Gradaščice in 3. bataljon 1. gre- nadirskega polka, okrepljen z 200 vojaki 1. bataljona istega polka severno od Gradaščice. Približno enako število karabinjerjev in fi- nancarjev kot prejšnje dni je opravljalo isti posel.**" Poročali so, da so prijeli 3395 mo- ških in jih aretirali 432. Ko so jih kmalu iz- pustili 50, jih je ostalo aretiranih 382, med njimi 256 osumljenih sodelovanja v narodno- osvobodilnem gibanju, 106 študentov in 20 brezposelnih in emigrantov.*'* Iz nekega vira zvemo, da so odpeljali v Gonars transport 381 (ali 385) internirancev.**^ Ohranjen je tudi seznam ljudi »za interniranje« 30. juni- ja s 431 imeni, vendar so nato 46 imen pre- črtali, tako da jih je ostalo 385. Peti in poslednji dan velike racije, tj. 1. julija, so zajeli 5. odsek, ki je obsegal za- hodni del mesta med železnicama Ljubljana —Trst in Ljubljana—St. Vid, tj. predvsem Šiško, Rožnik, Tivoli, Rožno dolino in Vič. Ker nimamo na voljo posebnega povelja 2. grenadirskega polka, ne vemo, katere enote so preiskovale ta odsek in kje; glede na dru- ge dni pa lahko sodimo, da predvsem 2. ba- taljon 2. grenadirskega polka ter 1. in 3. ba- taljon 1. grenadirskega polka. Poročali so, da so prijeli 3105 moških, aretirali so jih 360 in ko so jih 51 kmalu izpustili, jih je ostalo aretiranih 309, med njimi 172 osumljenih so- 208 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Del 5. odseka za racijo 1. julija (izvirna italijanska skica) delovanja v narodnoosvobodilnem gibanju, 125 študentov in 12 brezposelnih in emigran- tov.''^ Iz nekega vira zvemo, da so odpeljali koncentracijsko taborišče Gonars ali Mo- nigo pri Trevisu transport 315 interniran- cev."* Tiste moške, ki so jih vsak dan prijeli, so sproti z avtomobili vozili v eno izmed treh velikih vojašnic v Ljubljani, največ ali mor- da celo večino v Belgijsko vojašnico na Ta- boru. Tam so jih »preverili« in aretirali ali izpustili. O tem »preverjanju« je Milan Guček zapisal: »Pred poslopjem proti soncu je po- stavljena komisna vojaška miza. Za njo sedi nekaj uniformirancev in neke odurne papir- je imajo pred seboj. Za njimi pa stoje gruče prav takšnih, vendar različno oblečenih. Ne- kam živahni so vsi in nas zvedavo opazuje- jo. Ocenjujejo? Brez ceremonij nas postavijo v vrsto po enega, da se v gosjem redu pomikamo pred mizo. V levici mora biti klobuk ali kapa in osebna izkaznica, z desnico je ukazan onim za mizo fašistični pozdrav. Vsak čas bom jaz pred njimi. V levo roko vzamem klobuk in legitimacijo, pozdravil se nisem — že skoči k meni karabinjer in za- kriči: »Bolognaaa, Bolognaaa!« in za rokav me potegne in vleče v kasarno. Iztrgal me je iz vrste!«"^ Tudi dr. Dušan Biber se spominja, enake- ga postopka. Tudi pri njem je karabinjer za- kričal: »Bologna!«"" Ta klic »Bologna« je bil tako značilen, da so nekateri mislili, da so prve transporte aretiranih ljudi odpeljali v Bologno. V re- snici pa ni nobeden transport odpeljal ija, beseda »Bologna« je bila le glasno znamenje za aretacijo. Neki kontrarevolucionarni po-r ročevalec je racijo opisal takole: »V petek dne 26. junija so pričeli s ponovnim »čišče- njem« po mestu. Vsak odhod ali izhod iz mesta je bil nemogoč. Mesto je obdalo voja- štvo, ki je začelo preiskavo po hišah. Tokrat so uvedli nov način. Vse že pregledane dele mesta so držali zastražene, tako da ni mogel nobeden iz nepregledanega predela v pregle- danega in obratno. Že navsezgodaj se je po- javilo vojaštvo, ki je šlo od hiše do hiše. Vse moške od 15. leta naprej do 50. leta so vzeli s seboj ter jih natrpali na vojaške kamione ter jih vozili v kasarno, kjer jih je »prebira- la« posebna vojaška komisija. Tudi duhovni- ke niso izvzeli. (...) Očividec popisuje ta pregled v kasarni ta- kole: Dvorišče kasarne je natrpano. Glava pri glavi. Neznosna vročina. Ljudem postaja slabo, ker morajo mnogi na tešč od ranega jutra čakati, kdaj pridejo na vrsto. Ko gredo pred komisijo, morajo pozdraviti po »rimsko«. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 209! t.j. s stegnjeno roko. Osebne legtimacije ži- gosajo Z žigom, ki obstoji iz navadnega križ- ca. Nato veččlanska komisija odloči ali na desno ali na levo. Oni, ki gredo na desno, lahko gredo domov, oni ki so določeni na levo ,pa bodo šli v konfinacijo. Nihče ne sme k njim, da bi jim dal na pot kaj hrane ali obleke. Kakor so šli od doma, take jih tudi odvajajo v konfinacijo. Brez vsakega perila ali toplejše obleke ali močnih čevljev, brez vsake hrane za na pot. Niti posloviti se ne sme in ne more nihče.«.'"^ Tistim, ki so jih izpustili, so v osebne iz- kaznice vtisnili ustrezen žig in so se čez do- ločen blok na cesti lahko vrnili v že preis- kan odsek. Tiste, ki so jih aretirali, ker so jih konfidenti označili za sodelavce narod- noosvobodilnega gibanja ali so o njih imeli okupatorji že kakšne podatke, in tiste, ki so bili v neki od že omenjenih skupin, pred- videnih za aretacijo (študenti, begunci iz Ju- lijske krajine, brezposelni itd.), so nato ka- rabinjerji popisali po vrsti, kakor so priha- jali pred t. i. »divizijsko komisijo.« Ohrani- li so se vsi seznami aretiranih moških, ki so jih karabinjerji vsak dan napisali s svinč- nikom."' Ker sta za vsak dan navadno dva seznama, lahko domnevamo, da so enega na- pisali dopoldne in drugega popoldne. Za pr- vi dan racije so celo štirje seznami, in to pr- vi s 186, drugi s 110, tretji z 48 in četrti zi 8 imeni, skupno torej 352 imen. Za 28. junij sta dva seznama, in to prvi s 322 in drugi z 297 imeni, skupno torej 619 imen. Za 29. ju- nij sta tudi dva seznama, in to prvi s 541 ime- ni in drugi s 556 imeni, skupno torej 1097 imen. Za 30. junij so trije seznami, in to pr- vi s 191 imeni, drugi s 176 imeni in tretji s 65 imeni, skupno torej 432 imen. Za posled- nji dan velike racije imamo spet samo dva seznama, in to prvega s 181 imeni in dru- gega s 179 imeni, skupno torej 360 imen. To- rej je na vseh trinajstih seznamih 2860 imen (zaporednih številk je 2858, vendar sta dve napisani dvakrat). Na teh izvirnih seznamih so najrazličnejša znamenja za označevanje aretiranih moških. Na seznamih za 27. junij so npr. vse, ki so jih konfidenti označili za privržence narod- noosvobodilnega gibanja, označili s križcem (+) in njihova imena ter imena tistih, ki so jih kako drugače imeli za »subverzivne elemen- te«, prečrtali s kratko rdečo črto s svinčni- kom. Študente so prečrtali s kratko modro in emigrante iz Julijske krajine s kratko zeleno črto. Nadaljnje dni so temu dodajali pred imeni še druge oznake, predvsem velike čr- ke B, D, I, S, DT in D ted., za katere pa še nisem ugotovil, kaj pomenijo. Okrog 190 imen so nato izločili tako, da so jih prečrtali z rdečim ali modrim svinčnikom. Pri nekaterih takih primerih so tudi napravili zelo kratko stran iz seznama aretiranih 28. junija (št. 268 je pesnile Miran Jarc) Stran iz seznama aretiranih 29. junija (št. 276 je pisatelj Tone Cufar z ilegalnim imenom Karol Štrukelj) 210! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 pripombo, kdo je odredil, naj jih izpustijo. Tega števila pozneje v statistiki o veliki ra- ciji niso upoštevali. Izpustili so predvsem že- lezničarje, nekatere osebe, za katere so po- sredovale kakšne pomembnejše osebnosti, in tudi nekaj agentov kvesture, ki so jih areti- rali, ker jih niso poznali. Iz teh seznamov so nato divizij ski karabi- njerji do 3. julija 1942 sestavili tri glavne se- zname aretiranih moških, in to za »osumljene podtalne dejavnosti« — skupno 1709 imen, za študente — skupno 775 imen in za emi- grante iz Julijske krajine — skupno 189 imen."* Dne 3. in 5. julija so te sezname po- slali ustreznim uradom, da bi o usodi prijetih moških obvestili njihove sorodnike in da bi v koncentracijskih taboriščih Gonars in Mo- nigo lahko omenjene tri skupine interniran- cev tudi prostorsko ločili drugo od druge."« Nekaterih imen pa ni na nobenem sezna- mu, in to tistih, ki so jih imeli za posebno pomembne udeležence narodnoosvobodilnega gibanja in so jih nato postavili pred sodišče ali ustrelili kot talce. Nekaj jih je navedel general Orlando v svojem sklepnem poročilu o raciji. Neka okupatorjeva ustanova je izpi- sala nekatera imena osumljenih sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju ter sestavila poseben »seznam aretiranih med čistko v Ljubljani v dneh od 26. 6. do 1. 7. 1942«.*^ Napisan je s strojem in ima na 21 straneh 168 imen z rojstnimi podatki, podatki o bi- vališču, datumom aretacije in s kratkimi po- datki o »krivdi« vsake osebe. Obtožbe na tem seznamu so v primerjavi z drugimi sez- nami še precej konkretne. Za nekatere ima kar hude obtožbe, tako za Franca Marklja s Celovške 96. da je »član centralnega komite- ja OF v Ljubljani« in da se je udeležil raznih akcij v Ljubljani, ki jih je organizirala OF. Enako ima za člana centralnega komiteja OF tudi Staneta Pleska iz Rožne doline V/10 ter Ivana Plestenjaka s Poti na Drenikov vrh. Aretirane ljudi so zbrali v transporte za koncentracijski taborišči Gonars in Monigo. Neki kontrarevolucionarni poročevalec je to opisal takole: »Ko so tako v dopoldanskih urah nabrali dovolj človeškega materiala, se sestavi trans- port, ki odpelje v večernih ali zgodnjih jut- ranjih urah. V vagone jih natrpajo kakor živino, brez jedi in kakega drugega okrepči- la. Nekateri transporti so šli npr. v Bologne. (Kot smo že povedali, to ne drži. — Op. T.F.) Prve dni, npr. v petek in soboto, je množica ljudi čakala do policijske ure, t.j. do 9. zve- čer, da bi se vsaj od daleč lahko poslovili od svojcev. Čakali so pred kolodvorom in pred žel. križišči. Da ne bi odhajajoči trans- porti vzbujali preveč pozornosti, sta vis. ko- misar in general Robotti odredila za 29., 30. junija in 1. julija policijsko uro od 5. po- poldne po novem času in do 5. ure zjutraj. V tem času ne sme nihče na ulico ter morajo biti vsi lokali zaprti. V noči od sobote na nedeljo je bil napaden od partizanov v bliži- ni Borovnice tak transport. Partizani so vlak ustavili ter je skoraj polovica konfinirancev pobegnila s partizani v hribe. Verjetno je, da so vsled tega vse naslednje transportiran- ce vklenili ter jih imeli vklenjene že na zbi- rališču ter tudi v vlaku, in sicer po dva in dva.«*2oa Tri dni po končani veliki raciji v Ljubljani je general Orlando napisal o njej sklepno po- ročilo. Najprej je poročal, da ima mesto Ljub- ljana okrog 80.000 prebivalcev, med njimi po- lovico žensk. V raciji so zajeli moške 34 let- nikov od 16. do 50. leta starosti, tj. več kot 20.000, kar naj bi pomenilo, da so zajeli »sko- raj, vse moške, ki bi lahko bili pomembni z vojaškega ali političnega vidika.« Z aretaci- jo 2858 moških, ki jim je treba prišteti dru- gih 3000 že aretiranih prej, so odstranili več kot četrtino sposobnih moških v Ljubljani; sodil je, da verjetno vse tiste, ki so bili pri- vrženi narodnoosvobodilnemu gibanju. Ob teh besedah je nekdo napisal obrobno pri- pombo »Iluzije«, sam general Robotti pa je tudi pripisal, da to ne drži. Orlando je nada- ljeval, da se je aretaciji izognilo z begom v gore nekaj stotin raznih voditeljev in dolo- čeno število njihovih privržencev, ki so se s kakšno zvijačo izognili preiskavi. Sodil je, da so z upoštevanjem obeh meril, tj. pripadnosti k neki od omenjenih šestih skupin, in osum- Ijenosti sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju uspeli aretirati 2858 moških, med njimi 1899 osumljencev. Tako je npr. v sku- pini »študentov« samo 771 imen, vendar oni med osumljenci tvorijo večino, tj. več kot 1200 imen; aretiranih je bilo torej več kot 2000 študentov. Iz teh Orlandovih pojasnil lahko sklepamo, da jim je v tej veliki raciji šlo predvsem za aretacijo čim večjega šte- vila študentov. »S tem smo odstranili naj- bolj nemiren element, ki je obilno krepil oborožene tolpe, sovražne manifestacije,« je poudaril. Nato je general Orlando navedel, kako so prišli do 1899 osumljencev: »Za prepoznavanje krivcev je to povelj- stvo uporabilo več kot 20 konfidentov iz vseh vrst upornikov in iz vseh socialnih pla- sti in iz vseh »specialnosti« upora: študentov, uslužbencev, delavcev, kmetov in tako vpisa- nih v komunistično stranko, nacionalistično stranko, med leve katolike, organizatorjev, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1931 211 ! partizanov, teroristov, saboterjev, kurirjev, razpečevalcev letakov itd., itd. Samo na ta način je bilo mogoče dobro prepoznati 1899 posameznikov, ki so na ka- kršenkoli način privrženci OF: od teroristov do navadnih simpatizerjev. Prepoznavanje so opravili na podlagi oseb- nega poznanstva posameznih konfidentov in po podatkih stvarnega nadziranja in ga zato lahko imamo za zelo zanesljivega.« Nato je Orlando za dokaz navedel dotedan- je »uspehe« svoje divizije od oktobra 1941 dalje: 1786 interniranih, 207 prijavljenih so- dišču, 13 obsojenih na smrt, 123 obsojenih na skupno 1205 let ječe, 51 ustreljenih talcev. Nato je navedel za nas vsekakor zanimivo in za veliko racijo tudi značilno ugotovitev: »Ni pa bilo mogoče prepoznati glavnih vo- diteljev gibanja, ker med konfidenti ni lju- di iz vrhovnega vodstva uporniške organiza- cije.« Na koncu svojega poročila je Orlando so- dil, da so z racijo storili »korak dalje v čiš- čenju uporniškega središča Ljubljane, ko so majhnemu številu komunističnih emisarjev odtegnili manevrsko maso, s katero so oni na- meravali v najbolj občutljivem trenutku pri- zadejati udarec v hrbet civilnim in vojaškim zasedbenim oblastem.«'®' Kot vidimo, je general Orlando zelo visoko cenil vlogo in delo konfidentov, vendar so nekateri menili drugače. Poveljnik 209. me- šanega odseka kraljevih karabinjerjev pri 11. armadnem zboru, stotnik Giovanni De Fi- lippis je 26. junija 1942 obširno poročal o delu konfidentov. Svoje poročilo je začel ta- kole: »Divizija .Granatieri di Sardegna' nadalju- je kaotično in zbegano prijemanje in areti- ranje. Jutri se bodo začele znane čistke in predvi- devamo precej veliko zmešnjavo.« Nato je kritično opisal postopek »prepozna- vanja« ljudi in »ugotavljanja njihove kriv- de«: »Aretirajo posameznike, osumljene po po- litični liniji, in jih nato držijo po zaporih, ker so jih prepoznali za ,privržence OF'. S to označbo negotove obtožbe pošiljajo aretirane v koncentracijsko taborišče in spravljajo v strah družine. Stotine aretiranih se zares zvrstijo pred ko- misijo častnikov grenadirske divizije in kon- fidentov: po podatkih teh slednjih se ravna brez drugih dokazov: beseda konfidentov po- stane evangelij. In tako tristo tisoč prebival- cev Slovenije ostane v oblasti konfidentov in nekatere osebe so njihov lahek plen, so plen tistih, ki se prečesto vdajajo nekdanjim in sedanjim mržnjam in morda celo naravnost služijo našim sovražnikom. Poleg tega konfi- denti, ki jih dobro oskrbujejo, dobro z njimi ravnajo in jih bolje plačujejo, tudi če nimajo obtežilnega gradiva morda cesto dajejo na- pačne podatke, samo da bi opravičili svoj po- sel in zaupanje.« V nadaljnjem delu ima De Filippis konfi- dente celo za »nezavedne« in »zlobne«.'^^ S konfidenti so seveda iskali le vidnejše voditelje in organizatorje narodnoosvobodil- nega gibanja, za člane omenjenih šestih sku- pin je bila namreč njihova usoda določena že v naprej. Bilo bi ut varno misliti, da bi lahko nekaj več kot 20 konfidentov »odkrilo« v množici 20.000 ljudi kar 1899 privržencev OF. Verjetno v to, kar je Orlando poročal o vlogi konfidentov, ni verjel niti sam, saj je celo krvoločni general Robotti nekaj dni pred ra- cijo na sestanku govoril, da bo zadela le ma- lo krivih, pač pa mnogo nedolžnih in m.nogo takih, zoper katere je podan le delen sum.'^ Končno pa že dejstvo, da so bili med osumljen- ci ljudje z lažnimi osebnimi izkaznicami, pa jih niso prepoznali, pa tudi več kot sto na- sprotnikov narodnoosvobodilnega gibanja, priča za to, da je bila velika večina t.i. osumljencev tako označena kar na splošno. Pozneje so nekatere konfidente poslali voh- ljat celo v koncentracijska taborišča. O pod- kupljivosti nekaterih med njimi smo že go- vorili pri opisu racije februarja in marca 1942. Svojemu sklepnemu poročilu je general Orlando priložil seznam desetih »glavnih ne- varnih ljudi«, aretiranih med veliko racijo. Večino od njih so nato ustrelili kot talce, npr. Vikija Zakrajška (21. julija), Marjana Oblaka (21. julija), Ivana Krpana (13. ok- tobra), Valentina Rožanca (13. oktobra) Sta- nislava Petruša (13. oktobra) Josipa Mavra (13. oktobra) in Josipa Pezdirja (13. oktobra); Mirana Fuksa so prepoznali za bivšega parti- zana. Druga priloga je statistika prijetih in aretiranih, in to posebej za dneve od 24. do 26. junija, kar sem že navedel, ter posebej za dneve od 27. junija do 1. julija 1942. Vendar ne upošteva okrog 190 oseb, ki so jih izpustili še pred odhodom transportov v koncentracij- sko taborišče. Ta statistika je preglednica II. Nato je Orlando na isti prilogi navedel se- števek za obe raciji od 24. junija do 1. julija, in to 20.435 prijetih, 2858 aretiranih, od tega 771 študentov, 1899 osumljencev in 188 brez- poselnih in beguncev.'^* Te podatke je upo- števalo tudi poveljstvo 11. armadnega zbora, ko je sestavilo pregled števila vseh prijetih in interniranih oseb v Ljubljanski pokrajini v 212! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 PREGLEDNICA II času od 24. junija do 1. julija 1942/'^5 o če- mer nekoliko pozneje. Ima jih tudi njegovo poročilo poveljstvu 2. armade 1. julija 1942.12» Pregled, ki ga je sestavilo poveljstvo 11. armadnega zbora za vso Ljubljansko pokra- jino, ima tudi transporte internirancev v koncentracijski taborišči Gonars in Monigo od 27. junija do 2. julija. V tem času naj bi odpeljalo šest transportov, in to 27. 6. v Go- nars 161 oseb, 27. 6. v Gonars 339 oseb, 29. 6. v Gonars 302 + 296 oseb, 30. 6. v Gonars 1035 oseb, 1. 7. v Gonars 381 oseb in 2. 7. v Monigo 315 oseb, skupno torej 2829 oseb. Da- tumi odhoda transportov so tukaj nekoliko premaknjeni, ker so pri nekaterih upoštevali datum prihoda v koncentracijsko taborišče, ki je bil dan pozneje kot pa datum odhoda. Kot kaže, je bil prvi transport 27. 6. iz oseb, aretiranih v dneh od 24. do 26. junija, tako naj bi odpeljalo v veliki raciji od 27. junija do 1. julija aretirane osebe pet transportov s skupno 2668 osebami, vendar jih 296 ni prispelo v Gonars, ker so jih rešili partizani iz transporta v napadu na železnico pri Ver- du v noči na 29. junij. Tako naj bi prispelo v taborišči Gonars in Monigo 2378 interniran- cev, aretiranih v veliki raciji v Ljubljani od 27. junija do 1. julija 1942. Racijo za aretacijo omenjenih šestih sku- pin ljudi je italijanska vojska napravila tudi v nekaterih drugih mestih. Ukazalo jo je iz- vesti poveljstvo 11. armadnega zbora z brzo- javko 28. junija. Opravili so jo v 16 mestih in trgih Ljubljanske pokrajine od 29. junija do 2. julija in na območju 11. bojne skupine graničarjev (Notranjska) aretirali 275 moških in jih 2. julija poslali v koncentracijsko ta- borišče Monigo. Na območju divizije «Ma- cerata», ki je prišla deloma tudi na Kočev- sko, so aretirali 211 moških in na območju di- vizije »Isonzo« (Dolenjska) 201 moškega. Skupno so torej v raciji zunaj Ljubljane are- tirali 687 moških.12' Kaže, da se je general Robotti, zavedal, da z veliko racijo v Ljubljani ni opravil mnogo proti zelo močnemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Zunaj Ljubljane so imeli dve tretji- ni pokrajine še vedno v rokah partizani, v Ljubljani pa z veliko racijo niso uspeli prijeti niti enega človeka iz vodstva narodnoosvo- bodilnega gibanja za Slovenijo niti za Ljub- ljano. Robottijev dvom v uspeh, o kakršnem govori Orlandovo sklepno poročilo, je mogo- če videti iz njegovega dopisovanja z ljubljan- skim kvestorjem Domenicom Ravellijem iz začetka julija 1942. »Sedaj je dobro znano, da so politične razmere v provinci — in ve- činoma v glavnem mestu — vse prej kot nor- malne in da narašča dejavnost voditeljev nam sovražnih strank, in to predvsem v Ljublja- ni,« je zapisal. Kvestor pa mu je tožil, da mu je velika racija raztrgala obveščevalne mre- že, ki si jih je spletla policija v dolgem, po- trpežljivem delu.*®* Med aretiranimi in v koncentracijski tabo- rišči Gonars in Monigo poslanimi ljudmi niso bili vsi privrženci narodnoosvobodilnega giba- nja. Tega so se zavedali razni dejavniki, od italijanskih oblastnikov in kontrarevolucio- narjev do partizanov. Neki kontrarevolucio- narni poročevalec, ki smo iz njegovega poro- čila navedli že dva odlomka, je tožil, da so med aretiranimi tudi katoliški in narodno- osvobodilnemu gibanju nenaklonjeni ljudje. »Toda dosedanja dognanja kažejo, da so de- ležni usode konfinacije predvsem mnogi za- vedni katoliški možje in fantje. Tako so od- peljali v konfinacijo skoro večino dijakov in akademikov, ki so se odlično udejstvovali v boju proti komunizmu in Osvobodilni fronti, dočim so ostali na svobodi premnogi zločin- ski tipi in nesporni pristaši komunizma in Osvob. fronte. Pravijo nekateri, da je pri tej komisiji verjetno kak partizanski konfident, ki izdaja svoje ljudi in ki tudi pozna svoje nasprotnike iz katoliškega tabora. Mirno lah- ko trdimo, da so na ta način pobrali Italijani najmanj 2/3 katoliškega dijaštva in akadem- ske mladine, ravno tako tudi izredno mnogo ostalih naših mož in fantov.«*^*^ Nedvomno italijanska vojska zlasti pri dijakih in štu- dentih ni delala mnogo razlike glede svetov- nonazorske opredeljenosti; zanjo so bili ta- krat nezaželeni in sovražni skoraj vsi dijaki in študentje. Vsekakor pa je neresnična tr- ditev tega kontrarevolucionarja, da bi bili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 213 i Napad na transport Inter- nirancev pri Verdu (izvirna italijanska skica) deležni koncentracijskih taborišč predvsem mnogi zavedni katoliški možje in fantje. Visoki komisar Grazioli je Robottija opo- zarjal, da se aretacije in internacije vrše brez pravega reda. Pri tem je mislil na to, da so zajele tudi ljudi — privržence itali- janskega okupatorja in nasprotnike Osvobo- bodilne fronte —¦ ki jih po njegovem mnenju ne bi smele zajeti. Robotti pa ga je ostro zavrnil s pismom, v katerem mu je povedal, da je bil visoki komisar vendar obveščen o pravih namenih racije in če pri njej ta ali oni še ni bil odgnan, to ne izključuje možno- sti, da se mu prihodnjič to ne bo pripetilo. Nato pa je pristavil to zanimivo pripombo: »Edino izjemo ,in pectore' pri zapiranjih smo napravili pri katoliških dijakih, ker smo pričakovali škofov migljaj.«'^^"^ Kot že rečeno, niso vsi transporti interni- rancev iz Ljubljane prispeli celi na cilj. Na transport, ki je 28. junija ob 22.15 uri odpe- ljal iz Ljubljane 598 internirancev, je pri Verdu trčil 2. bataljon Pohorskega odreda in nekaj manjših enot Notranjskega odreda, Imeli so nalogo, naj za zavarovanje prehoda 2. grupe odredov čez železnico Ljubljana—¦ Trst napadejo neki vlak. Ko so bili v zasedi ob železnici pri Verdu, je ob pol enajstih zve- čer pripeljal transport, ki so ga sestavljali: spredaj tovorni vagon s prtljago, nato 13 to- vornih vagonov z interniranci, sredi njih pot- niški vagon z oboroženim spremstvom in na koncu oklepni vagon. Ko je ustavil pred za- prtim uvoznim signalom, je vojaško sprem- stvo iz utrjenega zadnjega vagona — to je bi- lo 10 vojakov iz nam že znanega 2. grena- dirskega polka in 35 karabinjerjev, vodili so jih trije častniki — začelo na slepo streljati proti gozdu. Partizanske zasede so odgovorile s streljanjem. Iz vlaka se je zaslišalo kri- čanje, naj ne streljajo po zaprtih vagonih. Ko • so partizani ugotovili, za kakšen vlak gre, je en del enot napadel vojaško spremstvo, dru- gi del pa je hitel odpirat zaklenjene vagona in reševat ljudi. Večina spremstva je zbežala v gozd, le en del je s streljanjem iz oklepne- ga vagona onemogočil odpreti zadnje tri va- gone. Vsa akcija pri Verdu je trajala le okrog deset minut. Nato so se vse enote, ki so so- delovale v napadu, vrnile v tabor pri kož- Ijeških žagah. Od 598 internirancev so rešili 352, od katerih jih je okrog 300 odšlo s par- tizani, drugi so se razbežali v temi. Okoli 260 rešenih internirancev se je odločilo, da ostanejo v partizanih, okrog 40 jih je na lastno željo odšlo domov, so se pa že drugi dan prijavili italijanskim oblastem. Okrog 20, ki so jih prepoznali za nasprotnike, so partizani ustrelili. V Gonars je prispelo le 262 internirancev. Pri napadu sta bila dva italijanska vojaka ubita, eden pa ranjen. Med interniranci so bili trije mrtvi in 7 ra- njenih, partizani pa so imeli enega padlega (Gorazd) in enega lažje ranjenega borca (Koboj).i^9 Ta uspešna partizanska akcija je zelo od- mevala. Štab 2. grupe odredov je najprej o njej v Slovenskem poročevalcu objavil po- sebno poročilo. Nato pa je v naslednji števil- ki istega glasila izšel natančnejši opis tega dogodka, edinstvenega podviga, »ki pred- stavlja prvi primer rešitve večjega števila in- ternirancev iz klešč pobesnelega fašističnega okupatorja.«'"" Med rešenimi interniranci, ki so nato ostali v partizanih, je bil tudi pes- nik Miran Jarc, ki je avgusta 1942 padel med italijansko ofenzivo na Kočevskem Rogu. 214 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Italijanske vojaške oblasti so o tem, zanje zelo neljubem dogodku napravile preiskavo. Zelo strogo jo je že 29. junija zahteval gene- ral Roatta; poudaril je, da se preiskava ne sme omejiti na nižje vojaške osebe, temveč mora zajeti vse odgovorne.'"' Vse mogoče enote, ki so sodelovale pri transportu, so mo- rale napisati natančnejša poročila'"® in so večinoma poročala tako, kot sem dogodek ma- loprej opisal. Vendar Roatta s tem ni bil za- dovoljen. Robottiju, ki se je ravno vrnil s štiridnevnega dopusta, je 7. julija predočil te- žo dogodka, »ki izpostavlja smešenju dejav- nost naših oboroženih sil v Sloveniji in ki kaže, kakšno stopnjo so v določenih okoliš- činah dosegle nasprotnikove sposobnosti in neučinkovitost naših preventivnih in zaščit- nih ukrepov.'"" Na Robottijevo odločno in ul- timativno zahtevo, naj general Orlando po- jasni temeljne okoliščine dogodka, je ta pred- vsem pojasnil razloge, zakaj je transport in- ternirancev poslal v Gonars ponoči in ne podnevi. Povedal je, da ne bi mogel celo noč držati tako velikega števila internirancev na dvorišču vojašnice pod milim nebom ali v ži- vinskih vagonih na zelo prometni železniški postaji, poleg tega pa so tisti čas tudi drugi transporti vozili neovirano na progi Ljublja- na—Trst. Robotti je nato pojasnjeval svoje poglede na te razloge in tudi na morebitne disciplinske kazni: zelo prizadevnega Orlanda naj ne bi kaznovali, njegov načelnik štaba Renato Broccoli naj enkrat ne bi napredoval, najhuje naj bi kaznovali podporočnika Vitto- ria Coltellaccija, ker ni onemogočil partiza- nom razbitja transporta na dva dela in osvo- boditve internirancev iz prednjega dela. Ven- dar je Roatta šele 8. oktobra 1942 sporočil, da več ne zahteva disciplinskih ukrepov.'"* Takoj po partizanskem napadu na vlak pri Verdu so italijanske enote, predvsem dva ba- taljona iz 52. pehotnega polka divizije »Cac- ciatori delle Alpi,« ki so ju pripeljali iz oko- lice Grosupljega, očistila okolico dogodka in požgala vasici Kožljek in Pokoj išče.'"* O okupatorjevi raciji junija in julija sko- rajda nimamo nikakršnih podatkov narodno- osvobodilnega gibanja. Le v poročilu članice kolegija Varnostnoobveščevalne službe Zden- ke Kidrič centralnemu komiteju KPS 11. juli- ja 1942 se je ohranil podatek: »Po zadnji are- taciji jih je od zanesljivih 27 padlo 11, od teh 3 b(unkerji) prazni.« Pri tem je verjetno mislila na sodelavce VOS. Tudi po tej veliki raciji v Ljubljani je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo objavilo poseben članek, in to »Fa- šiste vski lov na ljudi«. V njem je najprej raz- krinkalo način fašističnega lova na ljudi in ga primerjalo s podobnim vedenjem najem- niških oddelkov rimske države. Ropanje de- lovne sile in gmotnih sredstev (čevljev, usnja itd.) je pravilno označilo za izraz strahu pred narodnoosvobodilnim gibanjem in malo prezgodaj za »najzanesljivejši oznanjevalec bližajočega se poloma.« Za sokrivce tega zločina nad slovenskimi ljudmi je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja razglasilo be- logardistične organizatorje in njihova glasi- la (npr. Svobodno Slovenijo), ki so v posled- njem času lagala o nezaslišanih načrtih ko- munistov za sistematični poulični pokol na- sprotnikov v Ljubljani in tudi s tem spod- bujala okupatorja k lovu na slovenske ljudi. Opozorilo je tudi, da so dogodki zadnjih dni ponoven dokaz resnice, ki jo je nekoč izrazil pisatelj Ivan Cankar: »Edina pot je boj ljud- stva, brezobziren boj, dokler ne pade posled- nja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj.«'"« BOZiCNA RACIJA KONEC DECEMBRA Velika racija v Ljubljani od 27. junija do 1. julija 1942 je bila poslednja velika racija italijanskega okupatorja v tem mestu. Po njej so si italijanske vojaške in civilne oblasti krčevito prizadevale, da bi z okrepitvami, ki so jih dobile zlasti junija, iztrgale čimveč po- krajine iz partizanskih rok in jo vsaj do neke mere »pomirile«. Skoraj štiri mesece trajajo- ča vojaška ofenziva, ki sta jo spremljala stra- hovito nasilje in nastajanje slovenskih kola- boracionistov oziroma kontrarevolucionarnih oboroženih oddelkov (Legija smrti, vaške straže, MVAC), je bila verjetno najdaljša okupatorjeva ofenziva v Jugoslaviji sploh in največji okupatorjev napor, da uniči narod- noosvobodilno gibanje. Ob tem naporu so se nadaljevala razmišljanja o popolni odstranitvi slovenskega prebivalstva z nekaterih obmo- čij, ki so jih določili poveljniki velikih enot (divizij in graničarjev), in tudi razmišljanja o spremembi okupacijske politike s predlogi za hitrejšo italianizacijo zasedenih sloven- skih predelov. Se posebno podporo so ta razmišljanja dobila z Mussolinijevo odob- ritvijo Roattovega predloga o popolnem iz- gonu prebivalstva, ko je dejal: »Ne bi bil nasproten množični preselitvi prebivalstva.« Zato je lahko general Robotti na sestan- ku s svojimi generali v Kočevju 2. avgusta 1942 zatrjeval: »Nadrejena oblastva niso na- sprotna temu, da naj bodo internirani vsi Slovenci in da se na njih mesto naselijo Italijani (rodbine ranjenih in padlih Ita- lijanov). Z drugimi besedami: izenačiti je treba narodnostne meje s političnimi . . . Os- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 215 i tri sistem je še poostriti v taki meri, da bo- do oni spoznali, da zanje ni več rešitve.«*'' Kmalu nato je visoki komisar Grazioli napi- sal predloge za novo usmeritev italijanske okupacijske politike v Sloveniji. Predvidel je hitrejšo italianizacijo dežele, predvsem pri- selitev mnogih Italijanov iz severne Italije in večje oviranje slovenščine v javni rabi ter pospešeno učenje italijanščine. Tudi on je .sprejel stališče, da je treba Slovence po vojni izgnati."* Bolj kot vojaki se je zavedal težav, če bi to hoteli storiti še med vojno. Vojaške ustanove pa so še naprej razmi- šljale r> predlogu za izgon Slovencev s celih območij, o čemer priča tudi predlog povelj- stva 2. armade s Sušaka vrhovnemu vojaš- kemu poveljstvu v Rimu 8. septembra 1942. Povedalo je, da interniranje lahko zajame cela območja (na primer: Slovenijo) ali pa le »majhne dele (na primer: ob železnicah).« Dokler pa to ni mogoče, naj bi iz preventiv- nih razlogov izgnali v Italijo nekaj skupin ljudi: a) bivše jugoslovanske vojake in civil- ne funkcionarje, b) profesorje, študente, izo- bražence, c) brezposelne, č) posameznike, ki so osumljeni protifašistične dejavnosti, d) sposobne moške, ki so že bili v partizanih, e) sorodnike ali pomagače partizanov.*'« Torej je šlo za iste skupine, ki so jih v Ljubljani internirali že junija. Ko je poveljstvo 2. armade o tem povpra- šalo za mnenje poveljnika 11. armadnega zbora, generala Robottija, je ta 14. septem- bra 1942 odgovoril: »Množično interniranje na mojem območ- ju do sedaj še ni bilo izvedeno in ga niti ne bo mogoče uresničiti v prihodnje, če prej od- ločno ne odstranimo vseh težav, ki so veči- noma te-le: — da ni mogoče preskrbeti prebivališč za tako veliko množico prebivalstva, —¦ da se ne bi mogli izogniti sledeči krizi na območju, ko bi morali to množico nado- mestiti z množico italijanskega prebival- stva.« Zato je Robotti menil, da bi nadaljevali z dotedanjim sistemom internacij.**« Obe pismi je dobil v vednost tudi Grazioli in je njun prepis poslal notranjemu ministr- stvu.'*' Kakšno je bilo stališče tega ministr- stva, pa že vemo. Se naprej so izganjali lju- di iz omenjenih skupin in tudi druge, ki so jih ujeli med svojo ofenzivo na Dolenjskem in Notranjskem. Vojaške oblasti so sodile, da so do decem- bra 1942 internirale že okrog 17.400 Sloven- cev. Za posamezna koncentracijska taborišča so navajale o njih tele podatke: Rab 6.577, Gonars 2250, Monigo 1136, Chiesanuova 3522 in Renicci 3884.'*« Po podatkih državne komisije za ugotavljanje zločinov okupator- jev in njihovih pomagačev za Jugoslavijo iz decembra 1944 naj bi bili v 195 italijanskih koncentracijskih taboriščih 98.703 Jugoslo- vani. Visoki komisar Grazioli pa je o tej »natančnosti« vojaških oblasti pri navajanju števila internirancev v svojem pismu notra- njemu ministrstvu sodil drugače: »Torej ni- smo mogli nikdar niti s približno natančnost- jo zvedeti za število civilnih internirancev, za njihova imena, kje so bili internirani in zakaj. «'*^ Med veliko italijansko ofenzivo na Dolenj- skem in Notranjskem, ki je trajala skoraj štiri mesece, so se skoraj po vsej pokrajini razširili oboroženi belogardistični oddelki. Italijanskemu okupatorju so pomagali zati- rati narodnoosvobodilno gibanje. Konec ok- tobra 1942 sta bivši jugoslovanski general- štabni podpolkovnik Ernest Peterlin, ki ga je italijanski okupator določil za vojaškega or- ganizatorja belogardistične ljubljanske stra- že, in bivši odvetnik iz Radovljice dr. Albin Smajd iz vodstva Slovenske legije zbrala v Ljubljani okrog 150 ljudi in ustanovila be- logardistične ljubljansko stražo. Najprej so jo imenovali »MVAC - La guardia sicurezza di Lubiana — mestna varnostna straža v Ljubljani,« kasneje pa »formazione MVAC di Lubiana«. Dne 1. novembra 1942 so tej straži dopustili policijsko oblast v Ljubljani, da je lahko sama ali pa z italijanskimi kara- binjerji delala po mestu preiskave in areti- rala ljudi. Obenem so ji dali za zapor en trakt v Belgijski vojašnici; poveljnik teh za- porov je bil Tone Pipan-Gorazd Osojnik. Po- leg njega so bili zasliševalci in so trpinčili ljudi dr. Albin Smajd, dr. Jože Godnič, Franc Frakelj, Franc Casar, Ciril Žebot, Maks Loh in celo nekateri duhovniki, tako da so Ljubljančani te zapore imenovali »farovž«.'** Belogardistični voditelji, ki so ves čas zbi- rali podatke o pristaših narodnoosvobodil- nega gibanja v Ljubljani, so od italijanskega okupatorja hoteli imeti še več. Zahtevali so, da bi tudi oni napravili množične racije in aretacije v mestu. Verjetno niso bili zado- voljni s splošnim lovom na ljudi, kakršnega so nekajkrat uprizorue italijanske vojaške oblasti in pobrale tudi nekaj desetin nasprot- nikov Osvobodilne fronte. Sodili so, da bodo na temelju svojih podatkov udarili po vseh delavnejših privržencih narodnoosvobodilne- ga gibanja, ki so se izmuznili dotedanjim ra- cijam. > : i Po dosegljivem gradivu ni mogoče natanč- nejše ugotoviti, kdaj je poveljstvo 11. ar- madnega zbora ugodilo zahtevi belogardi- 216 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 stičnih vodij za racijo v Ljubljani. Zani- mivo bi bilo vedeti vsaj to, ali je to storil do- tedanji poveljnik, general Robotti, ki je v prvi polovici leta 1942 tako dolgo zavračal oborožitev in sodelovanje slovenskih ljudi v bojevanju zoper narodnoosvobodilno giba- nje, ali pa je to bil že novi poveljnik, general Gastone Gambara, ki je bil sicer prepričan fašist, vendar vsekakor prožnejši v svoji taktiki proti partizanom. Kot vemo, je prvi ravno 15. decembra 1942 odšel na Sušak za poveljnika 2. armade in ga je drugi nasledil v Ljubljani. Iz zapiskov, ohranjenih v tujini,'** bi lahko sklepali, da so se v poveljstvu 11. armadnega zbora, in to pri njegovem načel- niku polkovniku Annibalu Gallu in nato pri njegovem nasledniku polkovniku Brunu Lu- ciniju začeli pogovori za izvedbo te racije 16. decembra zvečer. Torej ne bo držalo poročilo nekega kontrarevolucionarnega poročevalca iz Ljubljane, ki je 3. januarja 1943 pisal v London, da je narodnoosvobodilno gibanje pripravljalo pokol v Ljubljani in da je v soboto, dne 19. decembra, poskusilo ubiti štiri osebe ter da je zato prišlo do racije. Franček Saje piše v Belogradizmu, da so načrt za racijo pripravili dr. Albin Šmajd, politični vodja ljubljanske MVAC, podpol- kovnik Ernest Peterlin, poveljnik ljubljanske MVAC, polkovnik Annibale Gallo, načelnik štaba 11. armadnega zbora in italijanski ob- veščevalni častnik Tornari.'*" Ker je na do- kumentih še pred racijo podpisan podpol- kovnik Lucini kot novi načelnik štaba 11. armadnega zbora, sodim, da je ta na- daljeval delo, ki ga je začel že polkovnik Gallo. Na nekem dokumentu je Gallov podpis še 19. decembra, kar kaže na to, da je verjetno on sodeloval pri vodenju racije tudi še tedaj, ko so ga že povišali v generala in določili za novo funkcijo v Be- netkah. Kaže, da sta si Gallo oziroma Lucini ter belogardistične vodstvo nalogo razdelila ta- ko, da bo prvi pripravil splošen načrt za ra- cijo, sile in tudi za njeno izvedbo, belogar- disti pa bodo pripravili sezname ljudi, ki jih je v raciji treba aretirati, in dali na voljo svoje ljudi za aretacije. Pri načrtovanju ra- cije so mesto Ljubljano razdelili na 13 odse- kov (sektorjev), torej na enako število kot italijanski okupator februarja. Vendar to pot odsekov niso označili z velikimi črkami kot tedaj, temveč z rimskimi številkami, in kot bomo videli, so pri tem spremenili vrst- ni red iz februarja tako, da so šli v nasprot- ni smeri vrtenja urnega kazalca. Kako so jih oštevilčili, zvemo iz belogardističnega sezna- ma oseb, ki naj bi jih aretirali v tej raciji. Razdelitev mesta na odseke za »božične racije« (po italijanski skici) Ta seznam so našli v stanovanju bivšega ju- goslovanskega orožniškega poročnika Mari- jana Sterniša, ki je bil od junija 1942 do marca 1943 vodja obveščevalne službe v šta- bu »redne jugoslovanske vojske« Mihailovi- čevega zastopnika za Slovenijo majorja Kar- la Novaka.'*' Odseki, na katere so razdelili mesto za racijo, so bili: I. Rožna dolina, II. Vič, III. Trnovo, IV. Rakovnik, V. Kodelje- vo in Štepanja vas, VI. Moste, VII. Zelena jama, VIII. Sv. Križ, IX. Bežigrad, X. Spod- nja Šiška, XI. Zgornja Šiška, XII. Center I in XIII. Center II. Najprej so predvidevali, da bo racija tra- jala najmanj teden dni, tj. da se bo končala le dan ali dva pred Silvestrovim oziroma Novim letom 1943. Po podatkih, ki jih ima- mo, ni mogoče sklepati, da bi se v raciji ne- ki dan hoteli omejiti le na en ali dva odseka kot februarja in marca, temveč so namera- vali vsak dan zajeti vseh 13 odsekov. Glede uporabe sil je polkovnik Gallo in za njim polkovnik Lucini s svojimi častniki na- tanko predvidel, koliko ljudi iz te ali druge oborožene formacije bodo uporabili v vsa- kem odseku. Še več, racijo so načrtovali ta- ko natančno, da so celo predvideli število ljudi, ki naj bi jih aretirali v vsakem odse- ku. To priča, kako sistematično je belogar- distično vodstvo zbiralo podatke o privržen- cih OF in narodnoosvobodilnega gibanja v mestu. Skupno so nameravali aretirati 813 oseb, in to od 7 (v 11. odseku) do 160 oseb (v 6. odseku). Belogardistični seznam oseb, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 217 predvidenih za aretacijo, je bil nato podlaga za nadaljnjo načrtovanje racije. Ker so sodili, da bi bilo 126 belogardisti- čnih stražarjev iz Ljubljane premalo za celo racijo, so predvideli, da bodo dan ali dva pred njenim začetkom pripeljali v mesto belogardiste od Sv. Jošta nad Vrhniko, iz Borovnice in iz Novega mesta, in to skupno 328. Predvidevali so, da bodo uporabili tudi 73 karabinjerjev, 73 financarjev in 600 voja- kov iz divizije «Cacciatori delle Alpi« in njei podrejenih enot (248. bataljon teritorialne obrambe). Vendar so nato v resnici uporabili nekoliko manjše število vojakov in niso upo- rabili financarjev. Predvidevali so tudi upo- rabo 28 tovornih avtomobilov, 10 sanitetnih avtomobilov, 15 motornih koles in osebni avtomobil. Vse te sile so namenili samo za izvajanje aretacij in ne za druge naloge. V svoji »natančnosti« so celo določili vrstni red odsekov, v katere se bodo vsak večer iz vo- jašnice Vittoria Emanuela III., tj. iz Belgij- ske vojašnice na Taboru, kjer je bilo zborno mesto in izhodišče sil za aretacije, napotili avtomobili z belogardisti, karabinjerji in vo- jaki. Najprej naj bi se napotili v najoddalje- nejši, tj. 11., in nazadnje v najbližji, tj. 13. odsek. Belogardiste, karabinjerje in vojake so združili v 8'6 mešanih patrulj in za vsak od- sek predvideli nekaj patrulj, in to glede na število ljudi, ki so jih nameravali aretirati. Tako so za 11. odsek (7 ljudi za aretirati) predvidevali le eno in za 6. odsek (160 ljudi za aretacijo) celo 16 patrulj. Kako so predvi- deli sile za vsak odsek posebej, kaže pregle- dnica III. Kot že rečeno, so belogardistični voditelji v Ljubljani za racijo pripravili poseben se- znam ljudi, ki naj bi jih aretirali. Ta izvod seznama, ki nam je na voljo,"* je sestavljen že po posameznih odsekih (1-XIII) in prvi del (do vključno 5. odsek) celo po patruljah. Po izjavi v zaslišanju leta 1943 ujetega Marija- na Sterniša so ga sestavili v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5 v osrednji belo- gardistični pisarni.**« Trdil je tudi, da je se- znam dobil »šele na dan racije«.*"" Obvešče- valka VOS v Ljubljani »Pepelka«, ki je sledi- la Sterniši in Danilu Koprivici, je poročala, da sta 10. decembra dobila pisalni stroj in pisala. Cez dva dni je v njuni sobi našla lis- tek na katerem so bile številke od I do XII z nekaterimi arabskimi številkami in telefon- skimi številkami. Primerjava teh številk po- kaže, da gre za ustanove v odsekih za racijo. Npr. IV - 4163 pomeni 4. odsek (Rakovnik) in telefonsko številko Salezijanskega zavoda Rakovnik, npr. V 4164 pomeni 5. odsek (Kodeljevo in Štepanja vas) in telefonsko številko Salezijanskega mladinskega doma Kodeljevo.*'* To pomeni, da so do 12. de- cembra že predvidevali odseke za racijo. Seznam je včasih zelo natančen, saj ima navedeno celo hišno številko, v mnogih pri- merih pa ne. Nekaj oseb je vpisanih celo^ PREGLEDNICA III 218 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 dvakrat, in to na več krajih, npr. dr. Vito Kraigher v 1. odseku v Zitnikovi 16 in Podmilščakovi 22, poleg tega pa ima seznam še dva Vita brez priimkov, in to oba v 9. odseku v Glavarjevi ulici in v Parmovi 29. Seznam ima tudi nekaj vidnih aktivistov OF v Ljubljani, npr. v 6. odseku v Cigaletovi ulici Franca Leskoška, Lidijo Šentjurc in Zo- rana Poliča. Slednji je vpisan tudi v 12. odseku na Bregu. Boris Ziherl je vpisan v 13. odseku v Trdinovi ulici 8, Franjo Lubej v 3. odseku, Vladimir Krivic v 9. odseku na Bleiweisovi 125, Lovro Kuhar v 3. odseku na Mirju 4 in Majda Vrhovnik v istem odseku v Aškerčevi 3, Milan Škerlavaj v 5. odseku v Gestrinovi 8, Milan Apih v 3. odseku v Emonski 2 itd. Na seznamu je tudi nekaj oseb, ki so takrat že bile zaprte, npr. Oskar Kovačič, Juš Kozak, dr. Franc Karo, itd. Pri nekaterih imenih so kar trije klicaji ali celo več (Zoran Polič, Rudi Janhuba, Ferdo Go- dina itd.), kar verjetno pomeni, da so jih imeli za zelo nevarne. V 13. odseku je pri imenu Ravelli pripomba: »Klet! Oborožen.« Na posebnem seznamu je belogardistične vodstvo navedlo še tovarne, gostilne itd., v vsakem odseku in nekaj opozoril. Tako je npr. za 1. odsek navedlo tudi tole: »Streklje- va 6 — Tiskarna v kleti — pištole — pazi na prehod v drugo hišo.« Ohranil se je tudi poseben seznam oseb, ki ga je Sterniševa obveščevalna služba poslala ljubljanskemu anagrafskemu uradu, pri katerem je iskala podatke o njihovem bivališču. Ta seznam so člani VOS na Sterniševem stanovanju skrivaj prepisali in ga poslali centralni komisiji VOS."2 Med pregledom belogardističnih in drugih sil za racijo in aretacije, ki sem ga že prika- zal, in tem seznamom so nekatere razlike. Za 1. odsek ima pregled predviden 4 patrulje za aretacijo 27 ljudi, seznam pa 5 patrulj za 27 ljudi, za 2. odsek pregled 4 patrulje za 28 ljudi, seznam pa 4 patrulje za 20 Ijudi^ za 3. odsek pregled 6 patrulj za 39 ljudi, seznam pa 7 patrulj za 43 ljudi, za 4. odsek pregled 4 patrulje za 28 ljudi, seznam pa 5 patrulj za 34 ljudi, za 5. odsek pregled 7 patrulj za 84 ljudi, seznam za 10 patrul] za 111 ljudi. Za druge odseke seznam ne navaja števila pa- trulj in ljudi. Poveljstvo 11. armadnega zbora je poleg sil za racijo oziroma aretacijo predvidelo še dva ukrepa. Prvi ukrep je bila zapora potni- škega prometa z ljubljanskih železniških po- staj za Slovence med racijo. Zvezni urad 602. vojaške transportne delegacije v Ljubljani, ki ga je vodil major Enzo Minucci, je 21. de- cembra ukazal postopek s posameznimi vrstami ljudi na glavnem kolodvoru in na šišenskem kolodvoru. Civiliste Italijane, Krvate in Nemce je treba legitimirati in sumljive primere preiskati. Vse vojake — ita- lijanske in druge — je treba ne glede na nji- hov čin legitimirati in jih odpeljati na določeni mesti, posebej za vojake in posebej za čast- nike. Nemški železničarji ne smejo zapustiti postaje. Civilistom Slovencem je prepovedano odpotovati; vse tiste, ki bi to hoteli, je treba legitimirati, preiskati in odpeljati na določen kraj. Tiste ki se pripeljejo v Ljubljano in v njej prebivajo, je treba legitimirati, preiskati ter jih nato sputiti domov. Ce pa niso iz Ljubljane jih je treba po legitimiranju in pre- iskavi odpeljati v čakalnico tretjega razreda ter nato zjutraj spustiti na prvi vlak. Podoc- no je treba storiti s tranzitnimi potniki. Že- lezničarje iz Ljubljane je treba po legitimi- ranju in preiskavi pustiti, da gredo iz službe domov ali da pridejo v službo. Priti ali oditi smejo samo skozi glavni vhod. Tisti železni- čarji, ki niso iz Ljubljane, ne smejo zapustiti železniških naprav. Železničarje, ki so v služ- bi na postaji, je treba legitimirati in preiska- ti. Posebej je major Minucci poudaril, da je treba vse Slovence, tudi če so znani, legiti- mirati in preiskati. To je pomenilo, da bo ra- cija zajela tudi vse potnike in železničarje na ljubljanskih železniških postajah. Na vse, ki se ne bi hoteli ustaviti, je treba streljati. Nato je major Minucci zelo natančno, od objekta do objekta, določil zavarovanje in zapore že- lezniških naprav ter imenoval tudi fašistične častnike, ki so odgovarjali za posamezne odseke (major Pasquale Malanga, centuriona Mario Galbiati in Marcello Costa ter po- ročnik Salvatore La Pia). Sile za vse te na- loge naj bi bile iz fašistične železniške milice, ki ji je poveljeval komandant avtonomne kohorte, senior (fašistični major) E. De Feli- ce, in iz 10. bataljona finančne straže.*'' Drugi ukrep, ki ga je ukazalo poveljstvo 11. armadnega zbora za racijo, je bil t. i. »alarmni preizkus« enot divizije Cacciatori delle Alpi, ki je po italijanski ofenzivi zamenjala divizijo sardinski grenadirjev v Ljubljani. Poveljstvo te divizije, ki ji je po- veljeval general Vittorio Ruggiero, je 21. decembra ukazalo posameznim podrejenim enotam, koliko vojakov in častnikov morajo zbrati v posameznih ljubljanskih vojašnicah in kam jih poslati. V Belgijski vojašnici naj bi zbrali 309 vojakov, 108 karabinjerjev, v Domobranski 187 vojakov, 24 karabinjerjev in 24 financarjev, v Topniški 165 vojakov, 20 karabinjerjev in 20 financarjev ter v zasilni vojašnici na ljubljanskem gradu 233 vojakov, 29 karabinjerjev in 29 financarjev. Te sile KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 2191 naj bi zaprle posamezne odseke za racijo, in tO iz Belgijske in Domobranske vojašnice 4., 5. in 6. odsek s 24 zapornimi točkami, iz Topniške 7., 8., 9., 10. in 11. odsek z 20 za- pornimi točkami, iz zasilne vojašnice na gra- du (248. bat. ter. obr.) 1., 2. in 3. ter 12. in 13. odsek z 29 zapornimi točkami; ta bata- ljon naj bi dal tudi 2 častnika in 40 vojakov že omenjenemu majorju Minucciju za zaporo železniških postaj. Zapora vseh odsekov nai bi trajala od 20. ure zvečer do 7. ure zjut- raj.'** Te sile naj bi bile razporejene tako, da bi za vsak odsek odgovarjal častnik, pri vsaki zaporni točki pa bi bil karabinjer, fi- nancar in 8 vojakov. Celo podobo zavarovan- ja in zapore odsekov pokaže preglednica IV V pripravah za racijo so okupatorjeva po- veljstva in belogardistični voditelji tudi na- tanko predvideli njen potek. Dva dni pred dnevom »G« (G = giorno = dan) naj bi na- čelnik štaba II. armadnega zbora, polkovnik Lucini pripravil bivališča za okrog 350 belo- gardistov s podeželja ter avtomobile za njihov prevoz. Dan pred začetkom racije naj bi belogardistične postojanke iz Device Ma- rije v Polju, Bizovika, Kleč in Brezovice podredili poveljstvu belogardistične posadke v Ljubljani. Na dan G naj bi ob štirih po- poldne obvestili civilne oblasti, »da obstaja MVAC mesta Ljubljane« in da »imajo člani posebne izkaznice in so oboroženi«. Prosili bi oblasti, naj pomagajo belogardistom. Isti dan ob petih naj bi belogardiste s podeželja pri- peljali v Ljubljano, in to v Belgijsko vo- jašnico, ob tri četrt na devet zvečer naj bi bile straže od 5 do 10 vojakov in topovi že na mestu, v Tivoliju naj bi bila posebna pa- trulja 15 vojakov. Ob pol desetih zvečer »sestanek karabinjerjev, vojakov in belogar- distov s podeželja z belogardisti iz Ljublja- ne. MVAC iz Ljubljane pride iz skrivnih kra- jev. Karabinjerji in vojska odidejo iz vo- jašnice Vittoria Eranuela ob 20.30 uri. MVAC iz Ljubljane odide iz svojih krajev ob 21.30 uri. Ob 22,30 uri začetek.« Naloge so si razdelili takole: 1. vojaške straže morajo celo noč usta- vljati vse meščane, celo tiste, ki imajo do- voljenje za gibanje med policijsko uro, vse je treba obdržati na cesti do petih zjutraj; 2. karabinjerji in vojaki, ki so dodeljeni patruljam, morajo te voditi po mestu in jih varovati; 3. železniška milica mora ob 20. uri zapreti železniške postaje in ukrepati tako, kot smo že izvedeli iz Minuccijevih navodil; 4. v nujnem primeru (streljanje v nekem stanovanju v mestu itd.) naj straže pomagajo belogardistom v boju, topovi morajo streljati na povelje zveznega častnika; 5. belogardisti iz že omenjenih predmestnih postojank (Bizovik itd.) morajo resno pa- ziti na svoja območja; PREGLEDNICA IV 220 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 6. belogardisti iz Ljubljane in s podeželja morajo iti po stanovanjih aretirat privržen- ce narodnoosvobodilnega gibanja. Ker bi bile te aretacije ponoči, naj bi se belpgardisti s podeželja zjutraj vrnili v voja- šnico na Taboru in počivali do osmih zvečer. Belogardisti iz Ljubljane pa naj bi ostali v akciji tudi podnevi, in to s polovico patrulj do poldneva in z drugo polovico od poldneva do večera. Iskale naj bi »izginule in skrite posameznike«. Vojaške straže naj bi ostale ob zapornih točkah ves dan in legitimirale ter preiskovale ljudi; enako leteča patrulja v parku Tivoli. Karabinjerji in vojaki, do- deljeni belogardističnim patruljam, naj bi podnevi počivali. Svojo nalogo naj bi podnevi opravljali tudi cestna in železniška milica. Tak dnevni red naj bi načelno veljal vse dni, dokler bo trajala racija, tj. okrog teden dni. Določili so tudi, da med racijo ne bo vozil tramvaj, da bodo bloki na vhodnih cestah v mesto zaprti itd. Sklenili so tudi zagroziti vsem, ki bi se skrivali z lažnim imenom, pre- bivali v kraju, ki ni prijavljen za stanovanje, skrivali ljudi itd."* Ko so italijanske vojaške oblasti tudi s pismenim programom racije seznanile belo- gardistične vodstvo v Ljubljani, je to sesta- vilo »navodua in načrt dela«. Obsegata šest in pol strani velikega formata in sta bila namenjena »komandantom sektorjev«, ki so bili belogardistični funkcionarji. Ne vemo za vse, nekateri navajajo tele: Cirila Zebota, Franca Casarja, Silva Lipovška, dr. Ludvika Arka, Mladena Milanovica in Mirovica.'*« Naloga komandanta sektorja ob začetku racije je v navodilih opisana takole: »Ob 21,15 odvede komandant sektorja zbrane ljudi na določeno mu bazo po že prej reko- gnoscirani poti. Na bazi sprejme v sestav svojih patrol naše ljudstvo, pripeljano za akcijo iz province, CCRR (karabinjer j e — op. T. F.) in vojake, ki so mu dodeljeni in vse te ljudi enakomerno razdeli po patrolah. Tukai se mu priključi tudi 1. ital. oficir, na kate- rega se obrača za pomoč, če jo potrebuje od italijanske vojske, postavljene na cesti ali pa kako drugo pomoč. Tukaj se poveljniku sektorja priključi tudi I Ljubljančan, ki bo pokazal italijanskim stražam, kje bodo stale. Postavi ga v svojo rezervo kakor tudi tiste- ga, ki je prišel s CCRR, vojaki in možmi iz vaških straž. Patrole so močne po 1-2 Lju- bljančana, 4 možje iz vaških straž (provinca), 3 vojaki in 1 karabinjer. (Patrole, ki morajo aretirati nevarnejše krivce, imajo po 2 Lju- bljančana, a druge po enega.) Za sektorsko rezervo zadrži 2 patroli istega sestava. Ob 22. uri napoti patrole v odrejene smeri na delo s poveljem, da do 4. ure zjutraj najkasneje opravijo sprejete naloge.« Nato navodila opisujejo nadaljnje naloge, npr. razporeditev moštva podnevi, obvezen odhod komandanta odseka v Kazino poro- čat na poveljstvo MVAC pri poveljstvu II. armadnega zbora. Opisane so tudi nekatere posebne naloge (komandant 8'. odseka bi mo- ral na pokopališču pri Sv. Križu pregledati tudi Zale in grobnice). Pri opisu postopka pri preiskavi in aretaciji je poudarjeno: »Aretacija oseb se mora opraviti odločno, hitro, oprezno in brez vsakega nepotrebnega prerekanja z aretirancem in njihovimi bliž- njimi. Vsak napad ali dejanski odpor are- tiranca oz. njegovih bližnjih na patrolo se mora energično odbiti. Vsi nevarni in su- mljivi (pripisano s črnuom — op. T. F.) aretiranci se morajo zvezali !?! Ker patroli zaradi izgubljanja časa ne bo mogoče vsake- ga aretiranca posebej voditi na bazo, mora ve- zati aretirance drugega za drugim tako, da morejo hoditi, da pa ne morejo zbežali niti napasti patrole. Po opravljeni aretaciji je tre- ba aretiranca natančno preiskati. Aretiranec sme vzeti s seboj odejo, brisačo in milo. Ako je aretiranec bolan, mora oditi pod stražo v splošno bolnišnico, kjer so drugi aretiranci.« O nalogah patrulj podnevi pravijo navodi- la tole: »Ker ponoči ne bo verjetno mogoče aretirati vse tipe, ker se bodo podnevi selili iz sektorja v sektor in se ogibali italijanske straže na cesti, bodo te patrole lovile take tipe, ki jih seveda poznajo, na cesti. Ce bi na cesti naleteli na Vita Kraigherja, Baeblerja, Kidriča, Kocbeka, Prežihovega Voranca, Der- mastia. Živo Kraigher, potem je treba biti zelo oprezen tudi pri uporabi orožja.«'*' Sele 21. decembra, ko so okupator in be- logardisti začeli racijo, je novi poveljnik 11. armadnega zbora, general Gambara o njej obvestil visokega komisarja Graziolija. Spo- ročil mu je, da se zvečer začne v Ljubljani policijska operacija, »s katero naj bi aretirali eksponente komunističnega gibanja«. To ope- racijo bodo pozneje razširili še na druga me- sta. Obvesitil ga je o zapori blokov, nočnega železniškega prometa, gibanja prebivalstva itd. Na koncu mu je povedal tudi tole: »Pri- držujem si pravico, da bom sporočil čas tra- janja operacije glede na njen razvoj. Kon- čana bo na vsak način pred 25. decem- brom.«'*8 Nič pa ni Gambara povedal Grazi- oliju, da bodo racijo izvajali belogardisti. Kaže, da Grazioliju ni bilo po volji niti to, da Gambara o raciji ni predhodno obvestil niti ljubljanske kvesture. Grazioli je namreč potegnil iz predala sporočilo vodje italijanske KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 221 = policije Carmineja Seniseja, da morajo voja- ške in miličniške enote pred policijskimi operacijami o teh obvestiti kvesturo in tesno sodelovati z njo. Isti dan je Gambara sporočil začetek racije tudi poveljstvu 2. armade na Sušaku.ia" Zanimivo je to, da so v začetku predvidevali, da bo racija trajala G + 6 dni, to je en teden, ob njenem začetku pa jo je Gambara že omejil na tri ali štiri dni oziro- ma noči. Racijo so res začeli 21. decembra zvečer in drugi dan je general Gambara poročal po- veljsitvu 2. armade, da so aretirali 353 moš- kih in 99 žensk. Označil jih je za »privržence organizacije Komunistične partije Slovenije in OF«. Navedel je, da so med njimi parti- zanski zaupniki, obveščevalci in propagan- disti, vendar je imenoval le eno osebo — »znanega terorista Staneta Cundra«. V raciji so po Gambarovi izjavi aretirali 67 "/o pred- videnih oseb in je potekala brez pripeti j a- jgyieo 2a drugo noč racije je Gambara po- ročal, da so aretirali 115 oseb. Na nekem avtomobilu je prišlo do eksplozije ročne bom- be pri nekem vojaku, ki je ubila vojaka, dva vojaka in belogardista pa ranila. Poročal je tudi, da so v teku zasliševanja in da so racijo ustavili ter jo bodo morebiti nadaljevali po božičnih praznikih."! O izidu racije je Gambara obvestil tudi visokega komisarja Graziolija, ta pa z brzo- javkama 22. in 28. decembra 1942 vodjo italijanske policije v Rimu. V drugi brzojav- ki je navedel število aretiranih ljudi, in sicer 541, kar pomeni, da so jih do takrat verjetno že 26 izpustili.*"^ Ko je polkovnik Lucini tisti dan napravil »promemorio za gosp. generala Galla,« je zapisal, da glede na utrujenost belogardistov in italijanskih vojakov v noči na 24. decem- ber ne bi nadaljevali racije v 13 odsekih. Drugi dan, tj. 24. decembra, naj bi sestavili 10 patrulj (6 vojakov in karabinjer) z nalogo, da »pregledujejo ceste v središču in na robu mesta ter varujejo posebne patrulje MVAC, ki bodo večinoma aktivne od 16. do 21. ure«, ko naj bi se po novem začela policijska ura. Enako naj bi bilo vse dni do 27. decembra. Predvidevali so še dve taki nočni akciji, kot sta bili v nočeh na 22. in 23. december, in to po božičnih praznikih. »Odločitev bo sledi- la glede na izid novega obveščevalnega dela in zaslišanj aretirancev.«*"® Kot vemo, po božičnih praznikih racije ni- so nadaljevali. Verjetno z njenim izidom ni- so bili zadovoljni —• tako je vsaj poročala partizanska Varnostnoobveščevalna služba. Nasprotno pa je nekdo iz poveljstva 2. ar- made na Gambarovo sporočilo o začetku racije 22. decembra pripisal: »Gospod gene- ral, načelnik štaba, je dobil telefonsko spo- ročilo gosp. generala Galla, ki sodi, da je bila operacija včeraj izvedena z zelo dobrim izidom.«*"' Sodeč po že navedenih Gambarovih poro- čilih so belogardistične patrulje v omenjenih nočeh racije aretirale 567 oseb. To pomeni nekaj manj kot 70 «/o predvidenih. Nimamo na voljo nikakršnega seznama aretiranih ljudi, kot npr. za drugi dve veliki raciji v Ljubljani. Za nekaj imen zvemo iz vlog nji- hovih sorodnikov, da bi jim prinesli živež in zdravila. Sodim, da med njimi ni bilo rav- no malo aktivistov OF, čeprav niso dobili nobenega vidnejšega aktivista OF ali KPS, ki so jih želeli dobiti (dr. Vito Kraigher, Bo- ris Ziherl, Lovro Kuhar, Lidija Šentjurc, Zo- ran Polič, Vlado Krivic itd.). Varnostnoobve- ščevalna služba OF je vse vidnejše aktiviste OF pravočasno opozorila na to, kaj se pri- pravlja.*"* Med aretiranimi pa so bili tudi člani vrhovnega plenuma OF dr. Dušan Ser- nec, dr. Anton Kržišnik in Jože Zemljak, književnik Fran Albreht, partijska delavka Ida Kovač itd. Vse aretirane ljudi so takoj odpeljali v be- logardistične zapore v Belgijski vojašnici na Taboru, v t. i. »farovž«. Ohranil se je pre- gled števila vseh zapornikov v Belgijski vo- jašnici dne 2. januarja 1943, tj. teden dni po t. i. »božični« raciji. Vseh jetnikov je bilo 702, od tega 505 »na voljo MVAC« (418 moš- kih in 87 žensk).*"' Ker je to število manjše od tistega, ki ga je Gambara navedel v svo- jih sporočilih 22. in 23. decembra 1942, lahko sodim, da so medtem izpustili 62 ali jih izro- čili drugi ustanovi*"" ali pa že odposlali v internacijo. Neko poročilo namreč navaja, da so prvo skupino jetnikov odposlali v inter- nacijo že 29. decembra.*"' Torej ne bo držal podatek, da so belogardisti v tej raciji areti- rali 1500 ali še več ljudi. Tako kot pri aretacijah so tudi v zaporu z jetniki ravnali zelo slabo, o čemer imamo nekaj poročil. O tem je pozneje na sodni ob- ravnavi proti voditeljem bele in plave garde v Kočevju pričal tudi Jože Šegedin, ki so ga belogardisti aretirali v tej raciji.*"* Nekaj je o tem poročalo tudi glasilo Slovenske narod- ne pomoči »Narod v ječi«, npr. o mučenju dr. Germove, ki so jo prijeli 22. decembra na Smartinski cesti.*"« »Belogardistični zapor v Belgijski vojašnici pa po svojih ostudnih mu- čenjih in trpinčenju prekaša vse, kar počno zverinski Lahi. Prava srednjeveška inkvi- zicija. Dogajajo se primeri, radi katerih zma- jujejo celo italijanski vojaki z glavami.«*'" 222 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Iz belogardističnega zapora so nekaj jetni- kov izpustili, nekaj so jih poslali pred vojaš- ko sodišče, večino pa v internacijo. Ne vemo natanko, kdaj so odposlali neko skupino. Pač pa vemo, da so imeli belogardisti 25. febru- arja 1943 v Belgijski vojašnici zaprtih še 253 moških in 16 žensk, skupno torej 274 oseb."' Cez mesec dni niso imeli zapora več belogar- disti, temveč karabinjerji, ker jim ga je ita- lijanski okupator odvzel, kot je nato tudi raz- pustil belogardistično posadko v mestu.''"^ Je pa ostalo v zaporu še vedno nekaj ljudi, za kar zvemo iz potrdil o zdravniških pregle- dih zapornikov, ki jih je izdal jetniški zdrav- nik, podporočnik dr. Virgilio Chiesa. V drugi polovici januarja 1943 so italijanski karabi- njerji že dovoljevali nekaterim bolnim jetni- kom prinašati živež in zdravila."" Do sedaj nisem našel nikakršnega sklepne- ga poročila okupatorjevih oblasti ali belo- gardisitičnega vodstva o »božični« raciji. Ob- sežnejše pa je o njej poročala okrožna komi- sija Varnostnoobveščevalne službe OF za Ljubljano, in to 4. januarja 1943. Poročilo se začne takole: »V nočeh od 21. na 22. in 22. na 23. dec. t. 1. je bega v sodelovanju z okupatorskim vojaš- tvom izvedla po celi Ljubljani naenkrat ma- sovne racije na podlagi spiskov. Obe noči in 22. ter 23. 12. podnevi so bile po križiščih in posamezne ceste zasedene po vojaštvu. Pred vojašnicami so bili postavljeni topovi. Prvo noč so pobrali ca. 622 ljudi (144 jih niso do- bili), drugo ca. 200. Te številke smo dobili iz kvesture in izgledajo precej točne.« Nato poročilo precej natanko navaja način racije, ki ga že poznamo, in pravi, da je ra- cija zajela vse vrste ljudi, in to tudi klerikal- ce, neaktivne Slovenske fante, mihailovičev- ce in »zlato sredino« ter da so bili ponovno aretirani taki, ki so jih nekoč že izpustili. Zato je med ljudmi zavladalo silno ogorče- nje. Menda so protestirale tudi nemške usta- nove, npr. generalni konzulat v Ljubljani, ker so legitimirali in preiskovali tudi nemške dr- žavljane. Poročilo navaja tudi nezadovoljstvo samih belogardistov, ki bi radi odšli za praz- nike domov. Odpotovali so 24. decembra po- poldne, in to 7 vagonov proti Logatcu in 5 vagonov proti Novemu mestu. V poročilu je tudi zanimiva novica, ki pa je ni mogoče preveriti. Menda je Gambara izjavil, da se bodo racije nadaljevale po 5. januarju in trajale do svečnice."* O »božični« raciji v Ljubljani je tudi nekaj podatkov v dokumentih narodnoosvobodil- nega gibanja. Sekretar poverjeništva CK KPS za Ljubljano Vladimir Krivic verjetno še 22. decembra ni nič vedel o raciji, saj je v svojih dveh pismih tisti dan ni niti omenil. Poročal je med drugim, da je opazil večje število belogardistov kot druge dni, je pa menil, da gre verjetno za njihovo vrnitev iz hajke proti Dolomitskemu odredu. Edvard Kardelj je še 29. decembra spraševal, »kak- šen je rezultat belogardistične blokade.« Član poverjeništva lOOF za Ljubljano Zoran Po- lič je 30. decembra poročal članu lOOF .To-' žetu Rusu, da so »zadnji belog, podvigi zadeli sokolske vrste bolj od spodaj, z vrha pa nič pomembnega. (...) 23. 12. ni prizadel organizacije toliko na delavcih kolikor po moralni plati, ker je pokazal, koliko med ljudmi cvete izdajstvo in denunciantstvo. (.. ) Takšnega nezaupanja kot je sedaj med ljud- mi, mislim še ni bilo. (...) Poudariti pa mo- ram, da je 23. 12. povzročil silen odpor tudi v sredinskih in bega vrstah (kolikor pač lah- ko sklepam iz razpoložljivih podatkov in pa poznanja ljudi.) (...) Kolikor mi je znano, je 23. 12. padlo predvsem mnogo zaščite. Po podatkih je bilo aretiranih ca 1500 ljudi. Nekatere so tudi že izpustili, toda s strogim naročilom, da o zaslišanju ne govore. Kolik je strah, priča dejstvo, da si ljudje res ne upajo govoriti. Čudim pa se, da je bega pri- čela s takim postopanjem, ko je vendar morala vedeti, da bo to zanjo silni ne- uspeh, ki se bo pokazal takoj, ko bodo ljud- je laže zadihali. Morda hočejo pa res sami porušiti vse mostove za sabo in — vla- dati ali pasti.« Clanica poverjeništva CK KPS za Ljubljano Lidija Sentjurc je po »božični« raciji poročala Kardelju verjetno zelo natančno, vendar se pismo najbrž ni ohranilo. Ponovno mu je poročala 30. de- cembra, vendar bolj optimistično in krajše: »Po tušu smo prišli do sape. V partijskem pogledu smo že vzpostavili vse zveze, sektor- je, rajone itd. — končno še stvar niti ni tako porazna — po sestavi namreč.« Kardelj je odgovoril že 1. januarja 1943, da so veseli, »da ni bilo v zvezi z blokadami hujših po- sledic« Vendar so ravno v zvezi s to racijo v vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo sprejeli sklep: »Ne da bi podcenje- vali še zelo veliko možnosti našega vsestran- skega dela v Ljubljani, ki jih je vsekakor treba razvijati dalje v tistem duhu, kakor smo se pogovarjali v Ljubljani, smo vendar prepričani, da nam Ljubljana ne more več dati vsega tistega kar mi potrebujemo.« Zato naj bi predvsem partijsko in frontovsko teh- niko in agitprop preselili iz Ljubljane na varnejše območje. Dne 3. januarja je Sent- jurčeva ponovno poročala Kardelju o delu v zvezi z racijo. Pripravili so že proglas Juna- ški Ljubljani in v njem zapisali, da je bilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 223 aretiranih 2000 Ljubljančanov. Ugotovila je, da je številka 2000 »očitno previsoka« in bo zato napisala »nad 1000 Ljubljančanov«. Ka- že pa, da je bila prepozna, ker ima v neka- terih Slovenskih poročevalcih proglas ven- darle še številko 2000. Kardelj je čez dva dni odgovoril, naj po raciji izdajo čimveč litera- ture in naj omenjeni proglas objavijo tudi na majhnih letakih, ki jih pa v povojnih biblio- grafijah ni najti. Dne 5. januarja pa je Kar- delj v pismu Tonetu Tomanu v Ljubljano svetoval in tudi pravilno napovedal: »Potrudite se, da boste čimprej likvidirali tudi organizacijske ostanke posledic belogar- dističnih racij. Po mojem mnenju se sedaj za vas odpira razdobje velikega poleta. Pri- hodnje dni vam bomo poslali izčrpnejše po- ročilo o položaju zunaj, iz katerega boste vi- deli, da smo vstopili v povsem novo razdobje naših vojaških uspehov. To bo gotovo vpli- valo tudi na Ljubljano.« Tako kot pri obeh velikih racijah je tudi po tej raciji vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo v Slovenskem poroče- valcu razkrinkalo okupatorjevo in belogar- distično početje. Tokrat je izvršni odbor OF celo izdal proglas »Junaški Ljubljani!«. Za- čel ga je takole: »Zaman so poskušali belo- gardistični Jude streti srce slovenskega os- vobodilnega boja, našo junaško in ponosno Ljubljano. Zaman so kradli in ropali po sta- novanjih, zaman skalili božični mir, zaman odgnali nad 1000 Ljubljančanov. Dosegli so zgolj eno: njihovo nezaslišano izdajstvo, nji- hov strahotni moralni propad, njihovo popol- no, janičarsko hlapčevanje okupatorjem, njihov neodpustljivi zločin nad Slovenci in vsem slovenskim narodom je mogel spregle- dati sleherni pošteni Ljubljančan.«"' V isti številki je tudi članek »Belogardistična ,Bo- žičnica' v Ljubljani«. V njem je pisec članka najprej osmešil poročilo časnika Slovenski dom, ki je 28. decembra poročal: »Letošnji božični prazniki v Ljubljani so potekli v du- hu starih, lepih tradicij.« Nato pa je poudaril, da je bila belogardistična »božičnica« v Ljub- ljani dejanje obupancev, zaznamovancev, ki jih je slovenski narod izpljunil in ki se jih sramujejo celo njihovi italijanski pokrovite- lji.*'" Podobno je belogardistično racijo v Ljubljani razkrinkal in obsodil članek »Ljub- ljana je do dna spoznala belo gardo«, ob- javljen v naslednji številki istega glasila. »Mislili so, da bodo OF uničili, pa so jo sa- mo okrepili, zakaj s svojim dejanjem so od- prli oči tudi tistim, ki doslej še niso spregle- dali,« je sklepal pisec članka, podpisan kot »katoličan v OF.«*" Tako imenovane »božične racije« v Ljub- ljani niso vznemirile samo privržencev na- rodnoosvobodilnega gibanja, temveč tudi ne- katere italijanske funkcionarje, vendar sled- nje predvsem zaradi samopašnega vedenja belogardistov, ki je slabšalo prestiž italijan- skega okupatorja. To vedenje se je namreč nadaljevalo tudi po »božičnih racijah« in Novem letu 1943, vendar ne več v tako mno- žičnem obsegu. Bilo pa je še vedno tako, da je visokega komisarja Graziolija pripravilo do posredovanja pri generalu Gambari, o če- mer je nato v dveh pismih 10. in 11. januar- ja 1943 poročal v Elm notranjemu ministr- stvu in vodji italijanske policije. V prvem pismu je Grazioli najprej pove- dal, da rezultati racije, v kateri so zaprli 541 oseb, »do sedaj, kot je znano, niso bili zelo zadovoljivi.« To je utemeljeval s tem, da so polovico aretiranih ljudi že izpustili, ker proti njim niso imeli nikakršnih dokazov, medtem ko ostale še zaslišujejo. Nato je navedel bist- vo zadeve: »Glede na neprijetne dogodke mi je povelj- nik armadnega zbora zagotovil, da pripadni- ki prostovoljne protikomunistične milice v Ljubljani ne delujejo več neposredno, tem- več jih bodo uporabljali samo kot obvešče- valce in naznanjevalce. Mnogo aretacij so opravili protikomunistič- ni miličniki, ki so izrazito iz klerikalne stran- ke, v imenu »Kristusa Kralja«. V drugem pismu je Grazioli sporočil v Rim, da je Gambara na njegov predlog glede pro- stovoljne protikomunistične milice določil: 1. revizijo vpisanih, tako da bodo v njej izključ- no le prostovoljci, 2. vključitev vanjo italijan- skih častnikov in podčastnikov, 3. uporabo mi- ličnikov samo skupaj z italijanskimi oddelki in pod njihovim poveljstvom, 4. prepoved vsem mUičniškim oddelkom, da bi delovali sami in brez italijanskih povelj ter izvajali usmerit- ve, preglede, aretacije in preiskave ali uka-» zovali civilistom. Določil je tudi, da bodo V Ljubljani belogardiste uporabljali samo za obveščevalno službo in za naznanjevalce. Po- novno je Grazioli povedal, zakaj so bili po- trebni ti ukrepi: »Navedeni ukrepi so več kot ustrezni in njihovo nujnost zahteva dejstvo, da so se po- sebno v poslednjem času nekateri oddelki vedli čisto proti našemu prestižu in našemu ugledu. Mnogi oddelki npr. niso marali uporabljati rimskega pozdrava, temveč še naprej pozdrav iz bivše jugoslovanske vojske, razni povelj- niki so se izražali sramotilno o naši vojski) 224 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 rekoč, da so morali prvi iti naprej protiko- munistični oddelki, ker so se italijanski bali. Preglede in aretacije so v mnogih primerih izvajali v imenu »Kristusa Kralja«. Na koncu je Grazioli povedal, da bodo Gambarovi ukrepi, če jih bodo izvajali po- polnoma in vestno, omogočili Italijanom po- poln nadzor in ustrezno propagandno delo med belogardističnimi oddelki. Tako bi od- vrnili hudo nevarnost, ki bi jo ti oddelki lah- ko imeli za Italijane v primeru neugodnih razmer v Ljubljanski pokrajini."" Da so italijanske civilne oblasti užaljene zaradi tega, ker niso prej zvedele za namero vojaških oblasti in belogardistov o raciji, so vedeli tudi kontrarevolucionarji v Ljubljani. Tako je 3. januarja 1943 nekdo od njih po- ročal v London: »Radi tega je prišlo v Ljubljano tajno 150 članov vaške straže iz okolice Novega mesta, ki se tam imenuje Legija smrti ter z ljub- ljansko varnostno stražo skupno so naredili v nočeh 21. in 22. decembra blokade ter are- tirali 550 komunistov in podpornikov OF. To je vzbudilo pri Ljubljančanih, zlasti pri OF- arjih veliko razburjenje, predvsem pa strah, ker so bUi prvič proiskani in zaprti pravi OF- arji in komunisti. Medtem pa je zelo neje- voljen tudi visoki komisar in fašisti, ker so šele dve uri pred blokado zvedeli od same- ga komandanta Gambare, da bo slovenska straža ponoči aretirala. Za vse priprave pa civilna oblast ni vedela prav nič. Sedaj, kot čujemo, protestirajo proti temu visoki komi- sar, kvestura in fašisti. Ali bodo zmagali oni, ali novi komandant Gambara, ki je pustil, da se izvede to, kar se je pripravljalo pod Ro- bottijem, bomo videli.« Cez dva meseca pa je neki drugi kontrare- volucionar tudi v pismu za London moral ugotavljati: »V Ljubljani je kljub racijam, ki jih je izvedla naša milica, še vedno javno mnenje naklonjeno rdečim razbojnikom.« Belogardistična racija v Ljubljani decem- bra 1942, ki jo je ljudstvo poimenovalo »bo- žična«, je bila poslednja racija pod italijan- sko okupacijo v tem mestu. Cez dva meseca se je politični položaj v Ljubljani spet začel zelo vidno spreminjati v prid narodnoosvo- bodilnega gibanja. Namesto okupatorjevega ali belogardističnega množičnega lova na ljudi so se februarja 1943 začele množične demonstracije Ljubljančanov proti okupator- jevemu nasilju, predvsem za izpust političnih jetnikov in internirancev. Z njimi se je za- čelo novo obdobje v zgodovini uporne Ljub- ljane pod fašistično okupacijo. OPOMBE 1. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, III/1942, št. 1-2, str. 105—106 in 123—124 (dalje: Juvančič, n.d.). — 2. Juvančič, n.d., str. 90—94. — 3. Dare Jeršek: Plebiscitne akcije Osvobodilne fronte v letih 1941—1942. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 11/1961, št. 1-2, str. 195—288. — 4. Juvančič; n.d., str. 79—80. — 5. Taka je vsebina pogovora poveljnika 11. armadnega zbo- ra s komandanti bataljonov v Novem mestu 13. januarja 1942. (Archivio Centrale dello Stato Roma, dalje: ACS, Ministero dell'Interno, Dire- zione Generale Pubblica Sicurezza, dalje: PS, Divisione affari generali e riservati, dalje: AGR, 1920, 1923—1945, anno 1942, busta 1, fase. I). Mussolinija so vojaška poveljstva že septem- bra 1941 temeljiteje seznanila z dogodki v Ljub- ljanski pokrajini in posebej v Ljubljani. Naved- la so mu celo imena krajev (Griblje, Jezica, Ga- berje), v katerih je prišlo do spopadov med par- tizani in italijanskimi patruljami. Poročala so mu tudi o blebetavem vedenju nekaterih itali- janskih častnikov v Ljubljani, ki v stiku z me- ščani izražajo tudi kritične misli, po katerih na- to meščani dobivajo prepričanje, da italijanska vojska nima rada vojne in da ni prepričana o zmagi. Mussolini je na to rekel ali zapisal: »Po- veljniku ljubljanske posadke je treba pustiti čas.« (NAW, T-821, R-395, sporočilo generalštaba italijanske vojske pov. 2. it. armade 23.9.1941) — 6. National Archives Washington (dalje: NAW), mikrofilm T-821, navitek (dalje R) 271, posn. 447. — 7. NAW, T-821, R-215, posn. 627. — 8. Juvančič, n.d., str. 99—105. — 9. Arhiv Voja- škega zgodovinskega inštituta JLA Beograd (da- lje VZI), škatla 474, dok. 6/1, poročilo poveljstva 11. armadnega zbora o operacijah za razorožitev Ljubljane (23. februar — 15. marec 1942). To poročilo ima tudi več prilog, medtem ko enaki izvodi v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (dalje: arhiv IZDG) nimajo prilog. (Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661 a.) Ohra- njen je tudi prepis poročila, ki ga je pokrajinska komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev za Hrvatsko 6. 3. 1947 poslala komisiji za ugo- tavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo. Prepis poročila je hr- vaška komisija dobila od okrožne komisije za Hrvaško primorje in Gorski kotar. »U arhivi Superslode pronadjeni su i priloži, koji se spo- min ju u izvesta ju generala Robotti, a koji su u originalu, pod gornjim brojem i nadnevkom dostavljeni Državni komisiji Beograd,« je poro- čala hrvaška komisija. Podobno sklepno poročilo poveljstva divizije sardinskih grenadirjev ni znano. Pač pa je takrat, ko je 2. aprila 1942 prijavuo vojaškemu tožilstvu privržence narod- noosvobodilnega gibanja, aretirane večinoma v tej veliki raciji (glej op. 24a), na straneh 15—19 te prijave poročalo tudi o raciji, in to na neka- terih mestih skoraj enako kot že omenjeno Ro- bottijevo sklepno poročilo. Ob tej prijavi, ki je v gradivu vojaškega sodišča v Ljubljani, zadeva št. 615/1942, so tudi večinoma tiste priloge kot KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 225! pri Robotti j evem sklepnem poročilu. Ker to ni datirano, je težko reči, ali je nastalo na podlagi poročila poveljstva divizije sardinskih grena- dirjev in kdaj. Kopija prijave z dne 2. 4. 1942 je tudi v arhivskem fondu visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, vendar brez prilog (arhiv IZDG, it. arh., fase. 2/XIII). Ohranila se je tudi večina kratkih dnevnih poročil, ki jih je poveljstvo te divizije poslalo v vednost povelj- stvu skupine kraljevih karabinjerjev za Ljub- ljansko pokrajino. Poveljnik te skupine, major Raffaele Lombardi, je nekoliko preurejena po- ročila pošiljal poveljstvu karabinjerjev pri 2. italijanski armadi na Sušaku (polkovniku Fran- cescu Delfinu), ker jih je to od njega zahtevalo. (Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/III. — 10. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 159/1, povelje div. sard, gren., 3106 op. 23. 2. 1942. — 11. Ohranila so se vsa njegova povelja in to na mikrofilmu NAW, T-821, R-229, posn. 660—675. Poslal jih je v vednost poveljstvu 2. polka sardinskih grena- dirjev. Ohranila se je tudi večina tistih povelj, ki jih je poslal poveljstvu karabinjerske skupine za Ljubljansko pokrajino, od katere je zahteval policijske, karabinjerske in financarske sile za sodelovanje v veliki raciji. (Arhiv IZDG, it. arh., fase. 159/1). Kaže pa, da se niso nikjer obranile skice posameznih odsekov, našel sem le eno. — 12. Arhiv IZDG, it. arh., fase 159/1, povelja in poročila majorja R. Lombardija od 23. 2. do 15. 3. 1942. — 13. Glej op. 9. — 14. Ohranil se je se- znam aretiranih ljudi v vsej raciji, urejen po dnevih, vendar brez vsakih drugih podatkov, le pri nekaterih imenih so pripombe s svinčni- kom, in to o usmrtitvi ali izpustitvi iz zapora. (Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/IV) Poleg tega so ohranjeni seznami aretiranih ljudi v veliki raciji in to za vsak dan. Sestavilo jih je poveljst- vo karabinjerjev divizije sardinskih grenadirjev (podpisan stotnik Vito Guariglia) in jih pošiljalo načelniku štaba te divizije. (Arhiv IZDG, it. arh., fase. 239/1) — 15. Glej op. 9. — 16. O aretaciji zdravnikov v senatoriju »Emona« glej : Dr. Mirko Derganc: Emona — sanatori j za ranjene parti- zane. Ljubljana v ilegali, II, str. 335—345. — 17. Arhiv IZDG, it. arh., TMG, fase. 278, zadeva 491/1942, poročilo karab. int. čete Ljubljana 6. 3. 1942. — 18. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 219, po- velje div. Gran, di Sard. 7. 3. 1942. — 19. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 239/11, poročilo pov. karab. skup. Ljubljana 9. 3.1942, poročilo 1. sard. gren. polka 8. 3. 1942 s seznamom aretiranih oseb. — 20. pov. div. sard. gren. 13. 3. 1942, Zbornik doku- mentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov (dalje: Zbornik dok. NOV), del VI, knjiga 2, dok. 148, poročilo pov. 11. arm. zbora 13. 3. 1942. — 21. Jože Martinčič: Beg iz Gonarsa, Ljubljana 1978, str. 19. Ar- hiv IZDG, it. arh. fase. 661, poročilo pov. karab. skup. Ljubljana 14. 3. 1942. — 22. Glej op. 9. — 23. Dobesedno enako oceno je Robotti dal že v nekem svojem poročilu poveljstvu 2. armade 8. 3. 1942. V njem je tudi opisal organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani ter sklenil, da bo racija velik korak dalje k pomi- ritvi razmer in porastu italijanskega prestiža, ki je že precej upadel. (Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/III) — 24. Slovenski poročevalec, III/26, dne 1. 7. 1942. — 24a. Arhiv IZDG, it. arh., TMG, zadeva št. 615/1942, prijava pov. div. sard. gren. 1314/i/MS dne 2. 4. 1942; Macisovo pismo 4. 4. 1942; pismo kvesture Ljubljana 012384 dne 6.7. 1942. Glej tudi: Registro esecuzione delle senten- ze ed altri provvedimenti, anno 1942. — 25. Glej op. 9. — 26. Internacije, str. 12. — 27. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/VII, poročilo pov. div. Isonzo 7. 4. 1942. — 28. ACS, PS, AGR 1920, 1923 do 1945, a. 1942, b. 1, fase. I, poročilo vis. kom. za Ljubljansko pokrajino 437/2 tajno, 12. 3. 1942. — 29. ACS, PS, AGR 1920, 1923—1945, a. 1942, b. 1, fase. I, poročilo vis. kom za Ljubljansko ik)- krajino 517/2 tajno, 25. 3. 1942. — 30. Zbornik dok. NOV, VI/2, dok. 151. — 31. Poročilo int. karab. čete Ljubljana, nedat., kopija pri avtorju. — 32. Prav tam. — 33. Slovenski poročevalec, III/12, dne 25. 3. 1942. — 34. Internacije, str. 9-11. — 35. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 1083/III. — 36. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 1083/III. — 37. Zbor- nik dok. NOV, VI/2, dok. 145. — 38. Vera Hutar: Zločin brez primere. Borec, XXXII/3, marec 1980, str. 129—154, št. 4, april 1980, str. 193—214. Tone Ferenc: Pohvale, odlikovanja in nagrade za zločince (Nekaj dokumentov o preserski ak- ciji in procesu). Borec XXXII/6-7, junij-julij 1980, str. 321—332. — 39. Internacije, str. 13; Juvančič, n. d., str. 104; arhiv IZDG, it. arh., fase. 661, sporočilo pov. 2. armade 13. 3. 1942; povelje pov. 2. arm. 14. 3. 1942. — 40. Tone Ožbolt: Ser- cerjeva bojna pot. Ljubljana 1973, str. 224. — 41. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka 5. 2. 1942. — 42. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661, povelje 11. arm. zbora 16. 3. 1942. — 43. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka pri pov. 11. arm. zbora 16. 3. 1942. — 44. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661, brzo- javka pov. 11. arm. zbora 18. 3. 1942, poročilo pov. 11. armadnega zbora visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino 19. 3. 1942. — 45. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661, sporočuo vis. kom. za Ljubljansko pokrajino 475/6 tajno, 19. 3. 1942. — 46. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 1080, poročilo div. sard. gren. 4428 op. 17. 3. 1942. — 47. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661, poročilo pov. graničar- jev 11/1507 dne 17. 3. 1942. — 48. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka 21. 3. 1942. — 49. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/V, Robottijeve brzojav- ke št. 02/2326 dne 31. 3.1942, št. 02/2484 dne 4. 4. 1942, št. 02/4577 dne 30. 5. 1942; fase. 1083/11, se- znami aretiranih in interniranih častnikov, pod- častnikov in vojakov. — 50. Juvančič, n.d., str. 107—110. — 51. NAW, T-821, R-217, Robottijevo povelje 02/2816 op. 13. 4. 1942. — 52. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 16. 4. 1942. — 53. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 6419 op. 18. 4. 1942. — 54. NAW, T-821, R-217, povelji div. sard. gren. 6492 op. 20. 4. 1942 in 6741 op. 24. 4. 1942; sporočili istega poveljstva 6573 op. 21. 4. 1942, št. 6647 op. 22. 4. 1942, št. 6665 op. 22. 4. 1942. — 55. NAW, T-821, •r-217, povelje div. sard. gren. 6741 op. 24. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1608 dne 25. 4. 1942. — 56. 226' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 6808 op. 25. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1621 dne 26. 4. 1942. — 57. V poročilu sta sicer ome- njena Gabičeva in Vakavčeva ulica, ki jih zaradi popačenosti imena ni mogoče prepoznati. — 58. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 6863 op. 26. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1638 dne 27. 4. 1942. — 59. NAW, T-821, R-217, Lupinijevo poročilo 1659 dne 28. 4. 1942. — 60. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 7013 op. 18. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1673 dne 29. 4. 1942. — 61. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 7064 op. 29. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1685 dne 30. 4. 1942. — 62. Zbornik dok. NOV, VI/2, dok. 165, Robottijeva brzojavka 02/3356 op. 29. 4. 1924. Izjemno stanje je Robotti preklical 6. maja 1942. — 63. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka 30. 4. 1942. — 64. Zbornik dok. NOV, VI/2 , dok. 171, poročilo pov. div. sard. gren. 7608 op. 10. 5. 1942. — 65. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard, gren. 8007 op. 19. 5. 1942; poročilo 1. bat. 1. gren. polka 28. 5. 1942. — 66. NAW, T-821, R-217, po- velje div. sard. gren. 8857 op. 27. 5. 1942. — 67. NAW, T-821, R-217, poročilo 1. bat. 2. gren. polka 28. 5. 1942. — 68. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 1083/III, seznam internirancev, poslanih v Go- nars 31. 5. 1942; B. Kraigher je imel štev. 1719. Martinčič n.d., str. 72. — 69. Zbornik dok. NOV, VI/2, dok. 170. Več o okupatorjevem utrjevanju mesta glej Juvančič, n.d., str. 99—105. — 70. Za- upni dnevnik grofa Ciana, II. del, Maribor 1960, str. 106. — 71. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 161/III, NAW, T-821, R-60, promemoria stotnika C. Mor- tarottija 24. 5. 1942. — 72. NAW, T-821, R-60, povelje 11. arm. zbora 02/4450 op. 27. 5. 1942. — 73. NAW, T-821, R-62, brzojavki generala Roatte 31. 5. 1942 in generala Robottija 2. 6. 1942. — 74. Ljubljana v ilegali, III, str. 491--193. — 75. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka 23. 5. 1942. — 76. NAW, T-821, R-271, arhiv IZDG, it. arh., fase. 662/1, zapisnik sestanka 30. 5. 1942. — 77. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661, poročilo div. sard. gren. 9359 op. 3. 6. 1942. Poznamo samo prepis tega poročila, ki ga je 4. 9. 1945 napravila komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo kot dok. št. 0-6486. — 78. Arhiv IZDG, it. fase. 661, priloga k poročilu div. sard. gren. 9359 op. 3. 6. 1942 (prepis). — 79. NAW, T-821, R-60, poročilo 11. arm. zbora 02/4816 op. 4. 6. 1942. — 80. NAW, T-821, R-60, sporočilo 11. arm. zbora 02/4940 op. 7. 6. 1942; Internacije, dok. 17. — 81. NAW, T-821, R-60, arhiv IZDG, it. arh., fase. 16/1 in 662/1, pismo notr. min. 442/17251 dne 11. 6. 1942. — 82. NAW, T-821, R-60, arhiv IZDG, it. arh., fase. 16/1 in 662/1, pismo notr. min. 13. 6. 1942. — 83. NAW, T-821, R-271, arhiv IZDG, it. arh., fase. 662/1, zapisnik sestanka 14. 6. 1942. — 84. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 16/1 in 662/1, pismo pov. 11. arm. zbora 02/5170 op. 12. 6. 1942. — 85. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 662/1, pismo pov. 11. arm. zbora 02/5394 op. 17. 6. 1942, pismo vis. kom. za Ljubljansko pokrajino 1082/6/zaupno 20. 6. 1942. — 86. Glej op. 81 in 82. — 87. NAW, T-821, R-60, poročilo pov. 11. arm. zbora 02/5642 op. 21. 6. 1942. — 88. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 10787 op. 23. 6. 1942; Juvančič, n. d., str. 111. — 89. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 10857 op. 24. 6. 1942; Internacije, dok. 20. — 90. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/IV in 217/IV, poročilo karab. div. sard. gren. 39/789 dne 25. 6. 1942. — 91. Arhiv IZDG, it. arh,, fase. 217/IV, poročilo karab. div. sard. gren. 39/784 dne 25. 6. 1942. — 92. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 217/IV, poročilo karab. div. sard. gren. 39/785 dne 25. 6. 1942, fase. 661/IV, poročilo div. sard, gren. 26. 6. 1942. — 93. Arhiv IZDG, it. arh. fase. 661/IV, poročilo div. sard. gren. 11062 op. 27. 6. 1942. — 94. Glej op. 101. — 95. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 10.904 op. 25. 6. 1942; Internacije, dok. 18. — 96. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 159/1, NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 11.007 op. 26. 6. 1942. — 97. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 11.090 op. 27. 6. 1942. — 98. NAW, T-821, R-217, sporočilo karab. div. sard. gren. 24/45 tajno 27. 6. 1942. — 99. NAW, T-821, R-217, povelje 2. gren. polka 3194 op. 26. 6. 1942. — 100. NAW, T-821, R-217, poročilo 1. bat. 1. gren. polka 27. 6. 1942. — 101. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/IV, poročilo div. sard. gren. 4866/i/FA 4. 7. 1942. To je edino poročilo neke italijanske enote oziroma ustanove o veliki raciji v Ljubljani od 27. ju- nija do 1. julija 1942. Zanimivo je, da ni niti poročila 2. gren. polka te divizije, ki ima druga- če za ta čas zelo dobro ohranjeno gradivo (NAW, T-821, R-217), niti poročila 11. armadnega zbora. Prilogo št. 1 omenjenega poročila so objavili v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoos- vobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knj. 3, dok. 164. — 102. Arhiv IZDG, it. arb., fase. 661/VI, riepilogo internati. Seznam trans- portov iz Ljubljane v koncentracijski taborišči Gonars in Monigo od 27. junija do 2. julija 1942 je na majhnem listku. Transporti so datirani s 27. junijem, 29. junijem, 30. junijem, 1. julijem in 2. julijem 1942. — 103. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/IV, NAW, T-821, R-277, riepilogo internamento note categorie. — 104. NAW, T-821, R-217, povelje 2. gren. polka 3209 op. 27. 6. 1942. — 105. Glej op. 101. — 106. Glej op. 102. — 107. NAW, T-821, R-217, povelje 2. gren. polka 3217 op. 28. 6. 1942. — 108. Glej op. 101. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 223/11, Orlandova brzojavka 11281 op. 30. 6. 1942. — 109. Glej op. 102. — 110. NAW, T-821, R-217, povelje 2. gren. polka 3248 op. 29. 6. 1942. — 111. Glej op. 101.— 112. Glej op. 102. Ohranjen je tudi seznam ljudi »za interniranje« 30. junija 1942 s 431 imeni, vendar so nato 46 imen prečrtali, tako da jih je ostalo 385. — 113. Glej op. 101. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 223/11, Orlandova brzojavka 11.417 op. 2. 7. 1942. — 114. Glej op. 102. Glej tudi fase. 1083/1, sporočilo div. sard. gren. 2. 7. 1942. — 115. Milan Guček: Jutri bo vse dobro. Ljub- ljana 1959, str. 15—16 (dalje: Guček, n. d.). — 116. Dušan Biber, ustni vir. — 116 a. Arhiv IZDG, dom. fondi, f, 120, dok. A 379859. Poročilo ni datirano in ne podpisano. —• 117. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 221/III. — 118. Arhiv IZDG, it. arh.. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 2271 fase. 159/11. — 119. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 139, poročilo karab. div. sard. gren. 3. in 5. 7. 1942. s priloženimi seznami, brzojavka div. sard, gren. 4848/i/FA 4.7.1942 in pripis pov. 11. arm. zbora 02/6305 dne 10. 7. 1942. — 120. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/VI. — 121. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/IV, poročilo div. sard. gren. 4866/i/FA 4. 7. 1942. — 122. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/VII, poročilo 609. sekc. karab. 26. 6. 1942. Podoben opis je dal De Filippis v svojem petnajstdnevnem poročilu 4. julija 1942: »Sedaj zares poznamo način, ki ga uporabljajo, da bi ločili ljudi za internacijo ali izpust: v velikem dvorišču vojašnice Vittoria Emanuela grenadir- ski častnik nadzira dokumente in tisti čas podvrže prijetega prepoznavanju konfidentov, ki so skriti v sobi, ki gleda na dvorišče. Konfidenti udarja- jo po okenskem steklu, ko prepoznajo nam na- sprotne ljudi.« (Internacije, dok 20a). — 123. In- ternacije, dok. 19. — 124. Zbornik dok. NOV, VI/3, dok 164. — 125. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/IV, NAW, T-821, R-277, riepilogo interna- mento note categorie. — 126. Zbornik dok. NOV, VI/3, dok. 157. — 127. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 661/IV, NAW, T-821, R-277, riepilogo interna- mento note categorie. Ta pregled sicer ni dati- ran, je pa iz začetka julija 1942, ko aretiranih še niso odpeljali iz Novega mesta in Kočevja. Poznejša poročila iz Novega mesta navajajo več- je število aretiranih, tako npr. poročilo divizije Isonzo 20. 7. 1942 navaja v Novem mestu 184 in Trebnjem 105 aretiranih, skupno torej 289. (Arhiv IZDG, it. arh., fase. 1083/1). — 128. NAW, T-821, R-60, Robottijevi pismi 5. in 8. 7. 1942, kvestorjevo pismo 7.7.1942. — 128 a. Glej op. 116 a. — 128 b. Janko Jarc: Ljubljana v zadnjih dneh junija 1942 (Paberki iz aktov italijanske- ga okupatorja). Slovenski poročevalec 3., 4. in 6. 7. 1946. — 129. Ivan Ferlež: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941 do 1942. Ljubljana 1972, str. 319—321. Guček, n. d., str. 25—30. — 130. Slovenski poročevalec, III/28, dne 14. 7. 1942 in III/29, dne 20. 7. 1942. — 131. NAW, T-821, R-279, pismo pov. 2. arm. 29. 6. 1942. — 132. NAW, T-821, R-279, poročilo povelj- stva 1. gren. polka 3. 7.1942, brzojavka gen. Or- landa 29.6.1942, poročilo pov. 11. arm. zbora 02/6032 op. 30.6.1942, R-217, poročilo poveljni- ške čete 3. bat. 2. sard. gren. polka 29. 6. 1942, arhiv IZDG, it. arh., fase. 611/VII, poročilo ka- rab. poroč. De Filippisa 29. 6.1942, poročilo ka- rab. marešala Tita Capponeja 29.6.1942, Zbor- nik dok. NOV, VI/3, dok. 157: poročilo pov. 11. arm. zbora 1.7.1942, fase. 158/III, poročilo ka- rab. tenence Ljubljana-okolica 29. 6.1942. — 133. NAW, T-821, R-279, Roattino pismo 14274 taj. 7.7.1942. — 134. NAW, T-721, R-279, Orlandovi poročili 11541 op. 4. 7.1942 in 5. 7.1942, Robotti- jevo poročilo 5. 7.1942, Roattino sporočilo 11891 dne 8.10.1942. — 135. Arh. IZDG, it. arh., fase. 660/1, promemoria pov. 11. arm. zbora. — 136. Slovenski poročevalec, III/27, dne 9.7.1942. — 137. Internacije, str. 33—35; Zbornik dok. NOV, VI/3, dok. 188 in 190. — 138. Juvančič, n. d., str. 125—127. — 139. ACS, PS, AGR 1920, 1923—1945, AG 5, Confi. Europ., b. 94, fase. 102, arhiv IZDG, it. arh., fase. 1080, pismo 2. arm. 08906 dne 8.9. 1942. — 140. ACS, PS, AGR 1920, 1923—1945, AG 5, Confi. Europ., b. 94, fase. 102, pismo pov. 11. arm. zbora 02/8757 op. 14.9.1942. — 141. ACS, PS, AGR 1920, 1923—1945, AG 5, Confi. Europ., b. 94, fase. 102, pismo vis. kom. za Ljubljansko pokr. 1448/26/taj. 24.9.1942. — 142. NAW, T-821, R-406, poročilo pov. 2. arm. 012100 dne 16.12. 1942; arhiv IZDG, fase. 450a/IV. — 143. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 1080, poročilo vis. kom. za Ljubljansko pokr. 55/9/taj. 18.1.1943. — 144. Franček Saje: Belogardizem. 2. izdaja, Ljublja- na 1952, str. 486-488 (dalje: Saje, Belogardi- zem). — 145. NAW, T-821, R-279, gradivo R. P. 14 — Operazione di polizia in Lubiana. — 146. Sa- je: Belogardizem, str. 489. — 147. Saje: Belogar- dizem, str. 490. Seznam, ki je napisan (ali pre- pisan) na praznem papirju Trboveljske premo- gokopne družbe, je sedaj v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ne- reg. grad. prejeto iz arhiva RSNZ v Ljubljani. Verjetno gre za prepis, ki so ga napravili člani VOS še v času vojne. — 148. Prav tam. — 149. Saje: Belogardizem, str. 490. — 150. Prav tam. — 151. Bogdan Svent-Ambrož: VOS v borbi z mihailovičevskim obveščevalnim centrom. Ljub- ljana v ilegah, II, str. 314—315 (dalje: Svent, n.d.). — 152. Arhiv IZDG, MVAC, fase. 120. — 353. NAW, T-821, R-279, povelje zveznega urada 602. voj. transport, del. 285 taj. 21. 12. 1942. — 154. NAW, T-821, R-279, pov. div. Cacciatori del- le Alpi 8339 op. 21.12.1942. — 155. Arhiv IZDG, MVAC, fase. 120, program racije, ki so ga itali- janske oblasti poslale belogardističnemu vodstvu v Ljubljani za pripravo racije. Ta dokument v italijanščini nima začetka, ima pa slovenske ob- robne pripombe nekega belogardističnega funk- cionarja. — 156. Svent, n. d., str. 317. — 157. Ar- hiv IZDG, MVAC, fase. 120, Navodila in načrt dela. — 158. NAW, T-821, R-279, sporočilo pov. 11. arm. zbora 86 taj. 21.12.1942. — 159. NAW, T-821, R-279, brzojavka pov. 11. arm. zbora 02/ 13233 dne 21.12.1942. — 160. NAW, T-821, R-60 in R-279, brzoj. pov. 11. arm. zbora 02/13251 dne 22.12.1942. — 161. NAW, T-821, R-60 in 279, spo- ročilo pov. 11. arm. zbora 02/13299 dne 23.12. 1942. — 161 a. ACS, PS, AGR 1931—1949, a. 1942, b. 22 A, Graziolijevi brzojavki 22. in 28. 12. 1943. — 162. NAW, T-821, R-279, zabeležka za gen. Galla 23.12.1942. — 163. NAW, T-821, R-60, sporočilo pov. 11. arm. zbora 02/13233 dne 21.12. 1942. — 164. Glej. op. 151. — 365. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 231/IV, poročilo 375. hitre sekcije karab. 172/40 dne 2.1.1943. — 366. Omenjenega dne je bilo namreč v zaporih Belgijske vojašni- ce tudi 22 oseb iz »represivnega« razloga, 65 »na voljo arm. zboru«, 11 »na voljo fašistični milici (MVSN)«, 80 internirancev z Raba itd. — 367. Glej op. 174. — 368. Saje: Belogardizem, str. 492 do 493. — 169. Narod v ječi, 1/2, januar 1943. — 170. Prav tam. — 373. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 231/V, poročilo 375. hitre sekc. karab. 7/5 dne 25. 2.1943. — 372. Saje: Belogardizem, str. 493. — 373. Arhiv IZDG, it. arh., fase. 231/1, II, vloge 228 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 za obiske in izpust zapornikov. — 174. Zgod. ar- hiv CK ZKS, št. 658.667, poročilo VOS za Ljub- ljano št. 16. dne 4.1.1943. — 175. Slovenski po- ročevalec, IV/1, dne 1.1.1943. — 176. Prav tam. — 177. Slovenski poročevalec, IV/2, dne 15.1. 1943. — 178. ACS, PS, AGR 1930—1955, a. 1943, b. 36 B, Graziolijevo pismo 31/2/ zaupno dne 10. 1.1943. — 179. ACS, PS, AGR 1930—1955, a. 1943, b. 36 B, Graziolijevo pismo 34/2/ zaupno dne 11. 1.1943. ETNOLOŠKE RAZISKAVE LJUBLJANE SLAVKO KREMENŠEK Način življenja mestnega prebivalstva je sestavina etnološkega zanimanja od začetkov etnološke vede pod konec 18. stoletja. Ro- mantična smer v etnologiji je sicer kasneje omejila svoj interes na podeželje in na kmeč- ko kulturo. Ne gre pa spregledati, da se so- časna etnološka prizadevanja, ki so hote ali le nezavedno navezovala na obdobje razsvet- ljenstva, mestom nikakor niso izogibala. Iz- redno zanimiva je v tem pogledu t. i. etno- gnozija Janeza Trdine, ki je poleg podeželja- nov preučeval prav tako mestne plasti pre- bivalstva Dolenjske in nekaterih sosednjih območij. O teoretičnih vprašanjih o vključevanju kulturnih pojavov mestnega prebivalstva med naloge etnologov so v evropskih nacionalnih etnologijah tekle razprave med obema sve- tovnima vojnama. Nekateri so etnološkemu preučevanju mestnega življa dajali celo zelo velik poudarek. Leta 1940 je bilo objavljeno prvo samostojno izdano delo na temo t. i. ve- lemestne etnologije, L. Schmidtov etnološki prikaz Dunaja. Tudi del »ofioialne« slovenske etnologije se je med drugo vojno opredelje- val glede etnološkega preučevanja mest. Sta- lišče, izraženo v uvodu v »Narodopisje Slo- vencev«,' je bilo odklonilno. Povojna slovenska etnologija se v svojem bistvu dlje časa ni dosti odmaknila od teo- retičnih izhodišč svojega meščanskega raz- dobja. Tudi zavoljo tega se mestne problema- tike v njeni specifičnosti ni lotevala. Brž ko se je pojavil dvom v ustreznost dotedanjega teoretičnega usmerjanja, je neogibno vznik- nilo vprašanje umestnosti in nuje vključeva- nja mestnega prebivalstva med probleme et- nologije. In obratno: zanimanje za mestni življenjski stil je nujno poseglo v samo bist- vo etnološke znanstvene teorije. Razprava v nakazanem smislu se je začela konec petdesetih let v seminarju oddelka za etnologijo filozofske fakultete v Ljubljani, ko je bil v obliki diplomske naloge^ govor o etnološki problematiki slovenskih mest. Na podlagi razgleda po tuji etnološki literaturi in delu dotedanjih zgodovinopisnih, geograf- skih in podobnih obravnav slovenske mestne problematike je bilo med drugim ugotovlje- no, da je mestna kultura neločljiv sestavni del ljudske kulture, če le-to pojmujemo na teoretično posodobljen način. Kulturni ustroj, življenjski stil, realnost vsakdanjosti, način življenja in še nekateri izrazi so bili tedaj uporabljeni za označevanje vprašanj, ki tudi v mestih zanimajo etnologa. Ob navezavi na omenjena teoretična spo- znanja je bila v okviru iste ustanove začeta konkretna etnološka obravnava Zelene jame, ljubljanskega predmestnega naselja. Oprav- ljena raziskava je bila leta 1964 predložena Filozofski fakulteti kot doktorska disertacija in je bila januarja 1965 tudi ohranjena. Za-, voljo tedanjega majhnega zanimanja sloven- ske založniške politike za tovrstne spise je moglo delo iziti v prirejeni obliki pod naslo- vom Ljubljansko naselje Zelena jama kot et- nološki problem šele leta 1970." Nekoliko prej so kot posamezne razprave izšla le ne- katera poglavja.* Medtem ko je razprava o Zeleni jami ča- kala na natis, sta bili opravljeni še dve raz- iskavi s področja etnološke problematike Ljubljane. Ob primeru vasi Moste je bila iz- vedena analiza razvoja socialne in poklicne strukture obmestne vasi in nekaterih poja- vov s področja t. i. socialne kulture. Razpra- va je bila pod naslovom Vaščani v obmestju^ objavljena leta 1968.* Tekst z naslovom Uvod v etnološko preučevanje Ljubljane novejše dobe, napisan leta 1966, je ostal dolgo časa v tipkopisu. Leta 1980 je bil končno objav- ljen v Knjižnici Glasnika SED." Zaradi sprotnega teoretičnega utemeljeva- nja neogibnosti o vključitvi mestne proble- matike v etnološke predmetne okvire ni bilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 19B1 2291 med etnologi čutiti večjega odpora do tovrst- nih raziskav. Študentje etnologije so v okvi- ru proseminarskih vaj od sredine šestdesetih let naprej izbirali za svoje naloge tudi teme iz mestnega življenja, z območja Ljubljane na primer: Življenje otrok sredi mesta — Miklošičeva cesta in okolica (1965), Stano- vanjska kultura Rožnodolincev (1966), Pri- mer oblikovanja soseske v današnjem ljub- ljanskem obmestju (1966), Staro Krakovp in njegova današnja podoba (1967), Rojstvo, po- roka in smrt v Ljubljani (1970) idr.' Pač pa je bil iz vrst nekaterih predstavnikov tako imenovane ljubljanske historiografske šole izražen dvom, ali so prej omenjene razprave dovolj »v kontaktu« z etnologijo kot poseb- no znanstveno disciplino, kakor tudi, ali so takšna dela zadostna garancija »za zdrav raz- voj slovenske etnologije glede na njene pr- venstvene naloge v bodočnosti..«^ Posamezni slovenski zgodovinarji torej etnološkemu preučevanju mest niso bili naklonjeni in se z njim, kot vse kaže, še niso docela sprijaz- nili." Dandanes potrebe po etnološkem preučeva- nju mest ni treba več teoretično utemeljeva- ti. To delo je na Slovenskem za sedaj kon- . čano. Ogromno naporov pa bo treba, da nam bo tudi način življenja ali življenjski stü pre- bivalstva slovenskih mest skozi posamezna razdobja pobliže znan. Kar se Ljubljane ti- če, je bilo v zadnjem desetletju za omenje- nimi raziskavami opravljeno naslednje. V seminarju Pedagoško-znanstvene enote za etnologijo filozofske fakultete je bilo v zadnjih desetih letih prebranih več kot 30 nalog iz etnološke problematike Ljubljane. Nekaj teh del je bilo v dopolnjeni obliki v zadnjem času objavljenih. Med njimi kaže najprej omeniti razpravo Damjana Ovsca Oris družabnega življenja v Ljubljani od za- četka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, ki je izšla kot posebna knjiga.'" V pu- blikaciji »Etnologija danes« — prispevki k raziskovanju načina življenja pa se nanaša- jo na Ljubljano in Ljubljančane naslednje naloge: Noša kot pojav v načinu življenja študentov v Ljubljani (I. Slavec), Brucova- nje ljubljanskih študentov v študijskih letih 1976/77 m 1977/78 (J. Fajfar-M. Močnik), Vzgoja otrok v trnovskem naselju Murglje (D. Petru), Otroške igre na Prulah (I. Anžič), Sosedski odnosi na Grafenauer j evi 1—19 v Ljubljani (K. Valič), Način življenja Ljub- ljančanov v počitniškem naselju Mizendol (M. Lapuh-Cerar) in Poskus prikaza življe- nja skupine medicinskih sester, priseljenih iz Srbije (M. Milčinski)." Navedena tematika je glede predmeta obravnave v veliki meri po- vedna tudi za študentovske naloge, ki niso bile objavljene. Več sodelavcev in študentov PZE za etno- logijo filozofske fakultete se je leta 1974 ude-> ležilo jugoslovanskega simpozija o etnolo- škem preučevanju mestnih in primestnih na- selij v Kruševcu. Večinoma so govorili o et- nološki podobi prebivalcev ljubljanske Ga- 1 j evice. Naselje je bilo v prispevkih obravnavano kot člen razkrivanja etnološke podobe Ljub- ljane, osvetljeno je bilo z vidika današnje po- dobe v stavbarstvu, v stanovanjski opremi, govor je bil o družinskem življenju na Ga- Ijevici, o komunikacijskih sredstvih in ko- municiranju, o namenskih skupnostih ter o vrednotah in normah. Referati so bili objav- ljeni v Etnološkem pregledu, glasilu Etnolo- škega društva Jugoslavije.'^ Bivše barakar- sko naselje Galjevica je bilo tudi predmet magistrske naloge sodelavke PZE za etnolo- gijo Mojce Ravnik, ki je v okviru dolgoroč- nega projekta slovenskih etnologov z naslo- vom Način življenja Slovencev v 20. stoletju pripravila ob gmotni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije še obsežno etnološko mo- nografijo o omenjenem naselju, ki je v pri- pravi za natis. Ljubljanske problematike se mimo nave- denih del lotevata doslej vsaj še dve etnolo- ški razpravi — Gostilne v Šiški (od okrog 1900 do začetka druge vojne) in Izvir in oko- lje delavk ljubljanske tobačne tovarne do prve svetovne vojne, obe objavljeni v Slo- venskem etnografu.'" Ce se za naštet jem doslej opravljenega et- nološkega dela pri preučevanju načina živ- ljenja in kulture ljubljanskega prebivalstva povprašamo v sumarični obliki še po vsebini tega prizadevanja, kolikor le-ta ni bila do- slej dovolj razvidna, bi kazalo dodati nasled- nje: Načrt za etnološko raziskavo Ljubljane no- vejše dobe, tj. od konca 18. stoletja naprej, je bil v obliki Uvoda napravljen potem, ko je bila teoretično utemeljena vključitev na- čina življenja mestnega prebivalstva v etno- loške predmetne okvire, ko je bila opravlje- na konkretna raziskava enega ljubljanskih predmestnih naselij in je bilo pregledano do- tlej objavljeno strokovno slovstvo o Ljublja- ni. Na tej podlagi je büo ugotovljeno, da so za etnološko podobo Ljubljane zanimive vse tiste družbene skupine, ki so imele po posa- meznih razdobjih kakršnokoli vlogo pri ob- likovanju ljubljanskega življenjskega stila; v bistvu naj bi šlo torej pri etnoloških raziska- vah za vse razrede in sloje. Kljub upošteva- nju vseh družbenih skupin pa se naloga ne 230 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 pokriva docela s kako »kulturno zgodovino« ljubljanskega mesta, kajti današnjo sloven- sko etnologijo ne zanimajo kulturne dobrine same na sebi, temveč razmerje do njih. Izkušnje, ki so jih dale prve etnološke raz- iskave Ljubljane in nadaljnja razmišljanja o najustreznejših oblikah etnoloških raziskav,'* tudi smernice etnološkega raziskovalnega de- la, ki so bile sprejete na tej podlagi," nava-. jajo na favoriziranje kompleksnih etnoloških študij posameznih krajev oziroma na mest- nih območjih posameznih mestnih četrti. Med raziskovalne okvire je treba poleg tega šteti še zlasti posamezne socialno-profesionalne skupine. Gledano iz tega zornega kota, je mo- goče ugotoviti, da sta med ljubljanskimi mestnimi oziroma predmestnimi četrtmi do- slej kompleksno preučeni Zelena jama in Ga-» Ijevica. To od časa njunega nastanka konec prejšnjega in v dvajsetih letih našega stolet- ja do vključno povojnega razdobja. Nasta- vek za kompleksno preučitev od konca 18. stoletja naprej pomeni študija o Mostah. Se pravi, da so bile predmet etnoloških kom- pleksnih raziskav doslej nekatere ljubljan- ske delavske četrti, v primeru Most tudi kmečko-delavsko predmestno območje. Glede na rajonizacijo Ljubljane, izvedeno v okviru omenjenega Uvoda iz leta 1966, se bo treba v nadaljnjih študijah lotiti nekaterih najbolj značilnih delov t. i. notranjega mesta in po- sameznih starih ljubljanskih predmestij. Za preučitev bo kazalo izbrati nadalje primere nekaterih starejših urbaniziranih vasi, kakr- šne so na primer Moste, Vič in Šiška, pri če- mer je z rezultati dosedanjih raziskav ob- močja Most že mogoče računati. Preučiti bo treba nekatere naselbinske komplekse me- ščanskega obdobja, kakršni so na primer Be- žigrad, Rožna dolina, Kodeljevo in zasilne delavske kolonije, območja torej, ki smo jim doslej posvetili največ pozornosti, pač z izje- mo vilnih četrti. Posebno vprašanje so nato spet deli Ljubljane, ki so zrasli po drugi vojni. Kljub sorazmerno velikim naporom, ki smo jih etnologi vložili doslej v preučevanje Ljubljane, bo treba potemtakem največji del za razvoj Ljubljane in njenega življenjskega stila značilnih četrti šele preučiti. Ob Zeleni jami in Galjevici računamo v okviru že ome- njenega projekta Način življenja Slovencev 20. stoletja še s kakimi osmimi bolj ali manj kompleksnimi študijami posameznih ljubljan- skih rajonov. Ko bo to delo opravljeno, bo- mo dobili dovolj nadroben vpogled v način življenja Ljubljančanov na ravni njihove vsakdanjosti za razdobje od zadnje četrtine preteklega stoletja naprej. Pri tem bo šlo za razkrivanje podobe o načinu življenja in vzvodov njegove pojavnosti v obsegu in nq način, ki je v današnji slovenski etnologiji za tovrstno raziskovalno delo že običajen. Se pravi, da bodo spoznanja npr. o bivalni kul- turi, prehrani, noši, družinsko-sorodstvenih in drugih skupnostih, o vzgoji, šegah, vero- vanju, o odnosu različnih socialnih plasti do umetnostnih oblik in raznovrstnih znanj sredstvo za dosego sintetične podobe o nači- nu življenja Ljubljančanov različnih razdo- bij in zakonitostih njegovega spreminjanja. Mimo topografskega izhodišča se je mogo- če omenjeni sintezi približati še na drugačen način. Tako je obravnava različnih profesio- nalno-socialnih skupin v njihovem načinu življenja lahko zelo primerna oblika za raz- iskavo etnološke podobe Ljubljane. Sicer pa se socialno-profesionalni in topografski okvi- ri vsaj za starejša razdobja navadno v do- bršni meri prekrivajo. To je na primer po- kazala tudi študija o izviru in okolju delavk ljubljanske tobačne tovarne. Poleg kompleksnih obravnav posameznih mestnih rajonov, predmestij, obmestnih na- selij in prav takih preučitev posameznih pro- fesionalno-socialnih skupin se je etnološkega raziskovalnega dela mogoče lotiti tudi v ob- liki mono tematskih študij. Sploh je ta pri- stop v etnološkem raziskovalnem delu še vedno najbolj uveljavljen; v določenem po- gledu tudi na primeru Ljubljane. Seveda so tudi monotematske obravnave običajno topo- grafsko omejene in se nanašajo le na določe- ne socialno-profesionalne skupine. Takšnega značaja je na primer obravnava družabnega življenja višjih družbenih slojev Ljubljane. Slovenska etnološka veda računa danes z več kot petdesetimi problemskimi sklopi, ki sestavljajo področje načina življenja in tako imenovane ljudske kulture. Razumljivo je, da je njihova teža iz razdobja v razdobje raz- lična, da je vrsta njih na urbanem območju skorajda povsem nepomembna in se v nači- nu življenja mestnega prebivalstva odpira veliko število vprašanj, ki jih etnološke raz- iskave, omejene na podeželje, sploh niso od- pirale. Tako se etnološko pojmovani način življenja kaže predvsem kot izvirna sestava kulturnih pojavov in razmerij na ravni vsak- danjosti, ki je v bistvu v nenehnem spremi- njanju in je kajpak neposredno odvisna od družbenega položaja njenih nosilcev. Ker je le-ta različen, imamo opravka z različnimi načini življenja tudi na sinhroni ravni. Zato je študij vsakdanjega življenja zamotana na- loga, še zlasti za urbana območja, torej tudi za Ljubljano. Mimo poznavanja širšega zgo- dovinskega okvira je treba obvladati tudi si- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 231 stematiko predmeta. V obliki vprašalnic za etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja smo etnologi na Slovenskem za to zadnje poskrbeli.'" Trenutno je v delu druga stopnja omenjene topografije, ki bo dala ene- ga nadaljnjih priročnikov tudi za etnološko preučevanje Ljubljane. OPOMBE 1. Raj ko Ložar, Narodopisje, njegovo bistvo, naloge in pomen, Narodopisje Sloveneev, I, Ljub- ljana 1944, str. 12. — 2. Vekoslav Kremenšek, Etnološka problematika slovenskih mest. Nalogo hrani PZE za etnologijo FF (185 D). — 3. Slavko Kremenšek, Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem, SAZU — Razred za zgo- dovinske in družbene vede. Dela 16, Ljubljana 1970. — 4. Slavko Kremenšek, Kulturna podoba železničarskega naselja na robu Ljubljane pred prvo vojno. Etnološki pregled, 6-7, Beograd 1965, str. 81—88; isti, Industrializacija, urbani- zacija in etnološki vidik. Slovenski etnograf, XVIII—XIX/1965—1966, Ljubljana 1966, str. 133 do 154. — 5. Slavko Kremenšek, Vaščani v ob- mestju. Slovenski etnograf, XX (1967), Ljubljana 1968, str. 46—75. Delo je leta 1979 izšlo tudi v prevodu: Suburban Villagers, A Slovenian Case Study, University of Massachusetts at Amherst 1979, 53 str. — 6. Slavko Kremenšek, Uvod v et- nološko preučevanje Ljubljane, Ljubljana 1980. — 7. Omenjene naloge hrani PZE za etnologijo FF, št.: 79 P, HOP, 155 P, 113 P, 92 P. — 8. Za- pisnik 11. seje pedagoško-znanstvenega sveta fi- lozofske fakultete v Ljubljani, ki je bila 3. 10. 1967. — 9. Prim, diskusij ski prispevek Boga Gra- fenauer j a ob Pogledih na etnologijo. Glasnik SED, 19/1979, št. 3, str. 54. — 10. Damjan Ovsec, Oris družabnega življenja v Ljubljani od začet- ka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, Ljubljana 1979. — 11. »Etnologija danes« — pri- spevki k raziskovanju načina življenja. Proble- mi 197 (4, 1980), 1, XVIII. — 12. Etnološki pre- gled, 13, Beograd 1975, str. 67—114. Referate so prispevali: S. Kremenšek, T. Petek, D. Petru in B. Mravlje, M. Ravnik in Z. Žagar, J. Bogataj, V. Hazier in S. Gabršček, Z. Smitek in I. Jugo- vee, D. Ovsec. — 13. Tanja Tomažič, Gostilne v Šiški (Od okrog 1900 do začetka druge svetovne vojne). Slovenski etnograf, XXV—XXVI (1972- 73), str. 67—88; Slavko Kremenšek, Izvir in oko- lje delavk ljubljanske tobačne tovarne do prve svetovne vojne. Slovenski etnograf, XXIX (1976), Lj. 1978, str. 91—100. — 14. Prim.: Slavko Kre- menšek, Etnološka topografija slovenskega etnič- nega ozemlja. Uvod, v: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Ljubljana 1976, str. 1—52. — 15. Glasnik SED, 17/1977, št. 4. — 16. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Uvod, Poročila, Vprašalnice I—XI, Ljubljana 1975—1978. Spoštovani! SLOVENSKA MATICA je najstarejše slovensko književno, kulturno in znanstveno društvo. Vse od leta 1864 izdaja leposlovna, znanstvena in poljud- noznanstvena dela splošnega kulturnega pomena. V zadnjem času je izdala Slovenska matica knjige, ki so nepogrešljive za slehernega izobraženca. Posebej opozarjamo na knjigo Antona Linharta POSKUS ZGODOVINE KRANJSKE IN OSTALIH DEŽEL JUZNIH SLOVANOV AVSTRIJE, ki šteje med najzna- menitejša zgodovinopisna dela, kar jih imamo. Za znastvene delavce in ustvar- jalce bo zanimiva tudi PSIHOLOGIJA USTVARJALNOSTI Antona Trstenjaka, posebej za zgodovinarje pa tudi roman Alojza Rebule ZELENO IZGNANSTVO, ki obravnava bivanje znamenitega humanista in diplomata Enea Silvia Picco- lominija v Trstu, nekaj let preden je postal papež Pij II. Roman je tudi poskus ovrednotenja slovenske pristnosti v času in prostoru — v 15. stoletju na Tržaškem — ki sta Slovence zapisala anonimnosti. Poleg omenjenih knjig iz programa 1981, ki jih lahko kupite po članskih cenah, ki so bistveno nižje od knjigotrških, pa ima Slovenska matica na voljo še naslednje zgodovinske knjige: Pleterski-Ude-Zom, Koroški plebiscit 200.— E. Cevc, Poznogotska plastika 220.— J. Pleterski, iPrva odločitev Slovencev za Jugoslavijo 300.— L. Cermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom 100.— P. Fister, Arhitektura protiturških taborov 150.— I. Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture 200.— M. Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture 120.— T. Glavam. Lužiški Srbi 100.— I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem 200.— V. Melik, Volitve na Slovenskem 120.— I. Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem 150.— Zemljevid tržaškega ozemlja 140.— Tudi v prihodnjem letu bo Slovenska matica izdala dve knjigi, ki sta zanimivi za zgodovinarje: Franc Kos: IZBRANI SPISI in Josip Vošnjak SPOMINI. Knjige lahko po članski ceni dobite v protorih Slovenske matice. Trg osvoboditve 7, Ljubljana ali po pošti. SLOVENSKA MATICA UDK 352.071(497.12 Ljubljana) »1850/1934« Drnovšek Marjan, arhivist, Zgodovinski arhiv Ljubljana YU — 6100O Ljubljana, Mestni trg 27 Ljubljanski mestni statuti 1850—1931 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 126—136, cit. lit. 60 Ljubljana je dobila moderni statut (občinski red) leta 1850, kateri je z manjšimi spremembami veljal do sprejetja enotnega zakona o mestnih občinah 1934. S statutom so bile normirane dolžnosti in pravice mestne občine do višjih oblastnih organov in do občanov. V prispevku je podana okvirna analiza statutarnih členov. UDK 77.03(497.12 Ljubljana) »1839/1870« j Kambič Mirko, magister umetnostne zgodovine, filmski urednik, DDU i Univerzum YU — 61000 Ljubljana, Grošljeva 4 j Prvi ljubljanski fotografi (1839—1870) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 103—115, cit. lit. O i Fotografija na Slovenskem je že od vsega začetka tesno povezana z Ljub- i Ijano. zgodnjo ljubljansko fotografijo delimo na dve obdobji. Prvo obsega ; najzgodnejša poročila o novem izumu, ki segajo v začetek leta 1839. V to ; obdobje štejemo potujoče dagerotipiste, najvidnejše mesto pa ima Janez j Puhar kot izumitelj lastnega fotografskega postopka. V drugo obdobje i (pribl. 1860 do 1870) štejemo začetke poklicne fotografije v Ljubljani. 1 Zaradi izredne delavnosti in družbene pomembnosti teh prvih fotografov ) (predvsem Pogorelca, Funtka in Zalarja) imenujemo ta čas zlato dobo i ljubljanske fotografije. i UDK 949.712-201 »1750/1850« Jože 2ontar, dr., docent za arhivistiko. Zgodovinski arhiv Ljubljana YU — 64000 Kranj, Mosa Pijade 30 Problemi zgodovine mest Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 91—95, cit. lit. 13 Prispevek prikazuje problematiko glavnih razvojnih tendenc mest na Slovenskem v času od srede 18. do srede 19. stoletja. Avtor ugotavlja, da je ostalo število mest v tem času nespremenjeno. Število prebivalstva v mestih je vse do 30. let 19. stoletja stagniralo. Socialna struktura mest se v primerjavi s prejšnjim obdobjem ni bistveno spremenila. Poleg doteda- njih se oblikujejo v tem času novi pojmi mestnih območij (na podlagi številnih oddelkov, upravnih občin). Osrednji del prispevka pa je avtor namenil prilcazu propada mestne avtonomije v različnih fazah tega obdobja. UDK 72(497.12 Ljubljana):929 Cragnolini Prelovšek Damjan, dr., znanstveni sodelavec. Umetnostno zgodovinski in- štitut dr. Franceta Steleta, SAZU YU — 61000 Ljubljana Novi trg 3 Ljubljanski stavbni mojster Anton Cragnolini Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 96—102, cit. lit. 48 Delež furlanskih stavbenikov je bil zelo pomemben pri zidavi Ljubljane zlasti v 18. in 19. stoletju. V Gemoni rojeni Anton (Antonio) Cragnolini (1809—1837) je bdi eden izmed njih. Izšolal se je za ornamentalnega kiparja na beneški likovni akademiji, nato pa je nekaj let delal pri očetu Cristo- foru, ki je bil stavbni mojster v Celovcu. V začetku tridesetih let je v Ljubljani dn Zagrebu postavil nekaj pomembnejših stavb in pri tem pokazal dokajšnjo mero spretnosti in dovzetnosti za stilne novosti. Splet nesrečnih okoliščin je tragično končal njegovo strmo vzpenjajočo se živ- ljenjsko pot. Članek obravnava Cragnolini j e va ljubljanska dela in njegovo vlogo v arhitekturi prve polovice 19. stoletja pri nas. UDC 77.03(497.12 LJubljana) "1839/1870" Kambič Mirko, Professor of Art History, M. A., Film Edltor, DDU Univer- zum, Ljubljana YU — 61000 Ljubljana, Grošljeva 4 The First Photographers in Ljubljana (1839—1870) Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 103—115, cit. lit. 0 From the very beginning photography in Slovenia has been closely cormec- ted with Ljubljana. The early photography in Ljubljana can be divided Into two periods. The first one comprises the earliest reports concerning the new invention and dates back to the beginning of 1839. This period Includes the travelling dagguerrotypists; the most prominent position, however, belongs to Janez Puhar, the Inventor of his own photographic method. The second period (approx. 1860 to 1870) covers the beginnings of professional photography in Ljubljana. Owing to the extreme dilligence and the public Importance of these first photographers (especially Pogo- relec, Funtek and Zalar) one can call this period the golden era of the Ljubljana photography. UDC 352.071(497.12 Ljubljana) "1850/1934" Drnovšek Marjan, Archivist, Historical Archives Ljubljana YU — 61000 Ljubljana, Mestni trg 27 The Ljubljana Municipal Regulations: 1850—1934 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 126—136, cit. lit. 60 Ljubljana got an up-to-date statute (municipal order) in 1850; with minor modifications it was valid until 1934 when a uniform law concerning the municipal communities came into force. This statute regulated the rights and duties of the municipal community toward the higher authorities and toward the members of the community. The article presents the basic analysis of the statutory articles. UDC 72(497.12 Ljubljana): 929 Cragnolini Prelovšek Damjan, Dr., Scholarly Assistant, Dr. France Stele Institute for the History of Art, Slovene Academy of Arts and Sciences YU — 61000 Ljubljana, Novi trg 3 The Ljubljana Master Builder Anton Cragnolini .Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 96—102, cit. lit. 48 The share of the Furlan builders was very important as regards the building of Ljubljana, especially in the 18th and 19th centuries. Genoa-born Anton (Antonio) Cragnolini (1809—1837) was one of them. He finished his studies of the ornamental sculpture at the Venetian Art Academy and then worked for some years with his father Cristofor who was a master builder in Celovec. At the beginning of the 30's he set up some important buildings in Ljubljana and in Zagreb, displaying a great skill and suscepti- bility to stylistic novelty. The intertwinement of unfortunate circumstan- ces tragically stopped his steeply rising life-route. The article deals with Cragnolini's Ljubljana works and his role in the Slovene architecture of the first half of the 19th century. UDC 949.712-201 "1750/1850" Zontar Jože, Dr., Assistant Professor of Archivistic Studies, Historical Archives, Ljubljana YU — 64000 Kranj, Mosa Pijade 30 The Problems of the Town-History Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2,, December 1981, pp. 91—95, cit. lit. 13 The article presents the main tendencies of the town-growth in Slovenia from the mid-l8th till the mld-19th century. The author states that the number of towns remained unchanged during that time. The number of population was at a standstill until the 30's of the 19th century. Compared to the previous period the social structure of the towns did not basically change. Beside the existing conceptions concerning the town areas new ones begin to form at that time (on the basis of numerous departments, administraiJlve communities). The author dedicates the central part of his study to the decay of the town autonomy in different phases of the period. UDK 312(497.12 LJubljana) »1848/1918« Fischer Jasna, dr., znanstveni sodelavec, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja YU — 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 Oris razvoja prebivalstva v Ljubljani in njegove družbene sestave od sredine 19. stoletja do 1918 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 137—142, cit. lit. 21 Članek daje pregled do danes opravljenih raziskav in njihovih rezultatov, hkrati pa opozarja na vprašanja, ki še čakajo ustrezno študijsko obdelavo, to sta predvsem analizi doseljevanja v Ljubljano v vsem obdobju, ki ga članek zajema in družbene sestave celotnega ljubljanskega prebivalstva. Do sedaj sta bili narejeni le za tiste sloje ljubljanskega prebivalstva, iz katerih so prihajali člani delavskih društev v Ljubljani, to Je obrtnike, pomočnike v obrti in trgovini, delavce in dninarje. UDK 351(497.12 Ljubljana) »1850/1941« Kos Janez, vodja oddelka ljudske revolucije Ljubljane v Mestnem muzeju Ljubljana YU — 61000 Ljubljana, Gosposka 15 Oris poglavitnih točk razvoja nekaterih komunalnih dejavnosti v Ljub- ljani 1850—1941 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 159—166, cit. lit. 16 Prispevek podaja razvoj oskrbe z vodo dn energijo. Javne razsvetljave, kanalizacije in snaženja javnih površin, urejanja tlakov ulic, cest in trgov, Javnega prometa, javnih nasadov in poklicne gasilske službe. UDK 949.712 LJubljana:323.1 (497.12) Slodnjak Anton, dr., redni univerzitetni profesor v pokoju, YU — 61000 Ljubljana, Večna pot 28 Ljubljana v luči slovenske narodne misli Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 124—126, cit. lit. 5 Avtor poskuša nanizati nekaj domnev, kdaj so Slovenci začeli doživljati ime in obstoj Ljubljane kot zarodek svojega narodnega središča. Pobude za to so mogle biti v zgodovinskih in kulturnih dogajanjih in dejstvih, kakor je bila že »Velika Kranjska« okrog 1. 1000, ustanovitev ljubljanske škofije 1461, protestantska Cerkev slovenskega jezika v 16. stoletju, Aca- demia operosorum 1693 do 1729, francoske Ilirske province 1809 do 1813, avstrijsko Kraljestvo Ilirija, iFtešernove Poezije in predvsem gibanje za Zedinjeno Slovenijo 1848 do 1918. UDK 329.14(497.12 LJubljana) »1870/1896« Fischer Jasna, dr., znanstveni sodelavec. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja YU — 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 Delavsko gibanje v Ljubljani od začetkov do leta 1896 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 143—149, cit. lit. 52 Na podlagi arhivskih virov napisani članek prikazuje nastanek, razvoj in delovanje delavskih društev v Ljubljani, političnih in strokovnih. Pouda- rek Je na delavskem izobraževalnem društvu, ki Je najpomembnejše politič- no delavsko društvo, od njegove ustanovitve v letu 1870 do prostovoljnega razpusta v letu 1892. Podrobneje Je prikazano delovanje njegovih najvid- nejših voditeljev Matije Kunca, Franceta Zeleznikarja, Ferdinanda Tume in Karla Kordeliča ter z njihovim delovanjem tesno povezani vzponi in razmah delavskega gibanja v Ljubljani. UDC 351(497.12 Ljubljana) »1850/1941« Kos Janez, Director of Department of the iFteople's Revolution at the City Museum in Ljubljana YU — 61000 Ljubljana, Gosposlca 15 An Outline of the Principal Points of the Development of Certain Commu- nal Activities in Ljubljana Between 1850 and 1941 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 159—166, cit. lit. 16 The article presents the development of water and energy provisioning, public lighting, canalization and cleaning the public areas, paving the streets, roads and squares, public transportation, public grounds and pro- fessional fire-brigade service. UDC 312(497.12 Ljubljana) »1848/1918« Fischer Jasna, Dr., Scholarly Assistant, Institute for the History of Labour Movement YU — 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 An Outline of the Growth of the Ljubljana Population and Its Social 'Structure from the mid-19th Century until 1918 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 137—142, Cit. lit. 21 The article presents a survey of researches that have been completed so far as well as their results; moreover, the author also calls the readers* attention to the questions that are still waiting for an adequate scientific treatment, in the first place an analysis of migrations to Ljubljana in the period which is the subject of the present study as well as the social structure of the total population of Ljubljana. So far researches have been done only as regards those strata of the Ljubljana population out of which came the members of labour societies, that is artisans, business and home-industry hands, workers and day-labourers. UDC 329.14(497.12 Ljubljana) "1870/1896" Fischer Jasna, Dr., Scholarly Assistant, Institute for the History of Labour Movement YU — 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 ¦ Labour Movement in Ljubljana from the Beginning until 1896 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 143—149, cit. lit. 52 The article that is written on the basis of the archival sources discusses the foundation, development and activity of the labour societies in Ljub- ljana, both the political and professional ones. The emphasis is on the workers' educational society which had been the most important political labour society from its foundation in 1870 to its voluntary dissolution in 1892. The author presents in detail the activities of its most prominent leaders Matija Kune, France Zeleznikar, Ferdinand Tuma and Karl Kor- delič as well as the rise and the expansion of the labour movement In Ljubljana which Is closely related to the activity of the above mentioned society. UDC 949.712 Ljubljana :313.1(497.12) Slodnjak Anton, Dr., Retired University Professor YU — 61000 Ljubljana, Večna pot 28 Ljubljana in View of Slovene National Idea Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 124—126, cit. Ut. 5 The author is trying to enumerate a few assumptions as to when the Slovenes began to experience the name and existence of Ljubljana as the embryo of their national centre. This might have happened on the initiative of the historical and cultural events and facts such as the »Great Carniola« around the year lOOO, the establishment of the Ljubljana diocese in 1461, the Slovene Protestant Church in the 16th century, the Academia Operosorum from 1693 to 1729, the French Illyric Provinces from 1805 to 1813, the Austrian kingdom lUyria, France Preseren's Poezije (Poetical Works) and, most of all, the movement for the United Slovenia from 1848 to 1918. • UDK 373.3/.5(497.I2 LJubljana) »1848/1941« Vovko Andrej, kustos arhiva, Slovenski šolski muzej v Ljubljani YU — 61000 LJubljana, Poljanska 28 O osnovnem in srednjem šolstvu v Ljubljani v obdobju 1848—1941 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 150—159, cit. lit. 28 Šolstvo je v obdobju po letu 1848 odločilno vplivalo na celoten, še posebej pa tudi na narodnostni razvoj naših krajev, tako tudi Ljubljane ln njene bližnje okolice. V pričujočem pregledu podaja avtor glavne razvojne črte ljubljanskih osnovnih, srednjih in posebnih šol do leta 1941 ter navaja najpomembnejšo literaturo, ki je doslej že nastala o njih, opozarja pa tudi na vprašanja, ki Jih bodo morali raziskovalci šolske zgodovine na novo osvetliti ali pa dopolniti že obstoječe raziskave. UDK 39.001.5(497.12 LJubljana) Kremenšek Vekoslav, dr., redni univerzitetni profesor, iPZE za etnologijo filozofske fakultete v Ljubljani YU — 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Etnološke raziskave Ljubljane Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 228—231, cit. lit. 16 V okviru zanimanja slovenskih etnologov za način življenja prebivalstva mest je bilo posvečeno Ljubljani doslej največ pozornosti. Tako sta v zadnjih dveh desetletjih nastaU kompleksni monografiji dveh ljubljanskih predmestnih območij. Zelene jame in Galjevlce. Obdelano Je bilo dru- žabno življenje v Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja do druge sve- tovne vojne. Napisan Je bil uvod v etnološko preučevanje Ljubljane no- vejše dobe. Pedagoško-znanstvena enota za etnologijo na filozofski fakul- teti univerze Edvarda Kardelja v LJubljani, ki Je središče tega prizadevanja, hrani vrsto študentovskih nalog, ki so posvečene posameznim temam iz etnologije LJubljane. Poleg tega Je razkrivanje etnološke podobe LJub- ljane tudi sestavni del raziskovalnih akcij, ki se nanašajo na ves slovenski etnični prostor. UDK 324(497.12 LJubljana) "1848/1918" Melik Vasilij, dr., redni univerzitetni profesor, PZE za zgodovino filozof- ske fakultete v LJubljani YU — 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Volitve v LJubljani 1848—1918 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 115—124, cit. lit. 18 Na podlagi gradiva v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, časopisnih poročU ln citiranih del razpravlja avtor o volitvah na ozemlju mestne občine LJubljana od revolucionarnega leta 1848, ko so ljubljanski prebivalci volili v meščanski odbor, v parlamenta v Frankfurtu in na Dunaju ter v deželni zbor (provincialnl diet), pa do prve svetovne vojne. Slovenska stranka je dokončno zmagala nad nemško 1882. Občinski volilni red 1910 je uvedel splošno (toda neenako) moško volilno pravico ter dal volilno pravico tudi ženskam davkoplačevalkam in učiteljicam. UDK 940.547.2(497.12 Ljubljana) »1942« Ferenc Tone, dr., znanstveni svetnik. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani YU — 61000 LJubljana, Trg osvoboditve 1 Italijanske racije v LJubljani leta 1942 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 183—228, cit. lit. 179 Razprava obravnava racije italijanskega okupatorja v Ljubljani v letu 1942, s katerimi Je ta hotel zadušiti narodnoosvobodilno gibanje. S širše zbranimi viri Iz domačih in tujih arhivov, predvsem z dokumenti itali- janskega okupatorja, razmeroma podrobno prikazuje veliko devetnajst- dnevno racijo februarja in marca, internacijo častnikov in podčastnikov bivše jugoslovanske vojske marca, manjšo šestdnevno racijo aprila, manj- šo racijo v vaseh ob reki Savi maja, veliko petdnevno racijo konec Junija ln 1. julija ter 1.1. dvodnevno »božično« racijo decembra, ki so Jo izvedli predvsem ljubljanski belogardisti. V racijah Je okupator zajel in »pre- veril« okrog 40.000 moških in jih okrog 5500 aretiral ter odpeljal v italijan- ska koncentracijska taborišča. UDC 39.001.5(497.12 Ljubljana) Kremenšek Vekoslav, Dr., University Professor, Department oL Etnology, Faculty of Philosophy in Ljubljana YU — 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 The Ethnological Researches in Ljubljana Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 228—231, Cit. lit. 16 According to the general interest of the Slovene ethnologists in the way of life of the town population Ljubljana has so far been in the centre of attention. In the last two decades two complex monographic works con- cerning two suburban areas of Ljubljana, namely Zelena jama and Galje- vica, have been published. The social life in Ljubljana from the beginning of the 20th century until the World War II has been discussed. An intro- duction to the ethnological researches of the Ljubljana of the recent time has been written. The Department of Ethnology of the Faculty of Philosophy at the Edvard Kardelj University in Ljubljana which is the centre of such efforts keeps a number of students' papers dedicated to different themes concerning the ethnology of Ljubljana. Furthermore, the reveaUng of the ethnological features of Ljubljana represents an integral part in the complex of research activities concerning the whole Slovene ethnic territory. UDC 373.3/.5(497.12 Ljubljana) "1848/1941" Vovko Andrej, Curator of the Archives, Slovene School Museum in Ljubljana YU — 61000 Ljubljana, Poljanska 28 On the Elementary and Secondary School Education in Ljubljana in the Period between 1848—1941 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 150—159, Cit. lit. 28 In the period after 1848 the school system presented a decisive influence on the entire development of our country, including Ljubljana and Its neighbouring surroundings, moreover, it specially Influenced the national development of the country. In the present study the author enters into the main features of development of the Ljubljana elementary, secondary and special schools up to 1941; he also quotes the most important literature that has so far been written on the topic; he also calls the reader's atten- tion to the problems that will have to be presented in a new light or researches that have already been done but will have to be supple- mented. UDC 940.547.2(497.12 Ljubljana) "1942" Ferenc Tone, Dr., Scientific Counsellor, Institute for the History of La- bour Movement in Ljubljana YU — 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 The Italian Razzias in Ljubljana (1942) Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 183—228, cit. lit. 179 The study deals with the Italian occupiers' razzias in Ljubljana in 1942 which were intended to suppress the national liberation movement. By means of various sources from both Slovene and foreign archives, mostly the documents of the Italian occupiers, he presents in considerable detail the big nineteen-day razzia in February and March, the internation of officers and non-commissioned officers of the former Yugoslav army in March, a minor six-day razzia in April, another smaller one in the villages along the Sava in May, a big five-day razzia at the end of June and on July 1 and the so-called two-day »Christmas« one in December executed mostly by the Ljubljana White guards. In the above mentioned razzias the occupier captured and "verified" about 40,000 men; about 5,500 were arrested and taken to the Italian concentration camps. UDC 324(497.ia Ljubljana) "1848/1918" Melik Vasilij, Dr., University Professor, Department of History of the Faculty of Philosophy in Ljubljana YU — 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 The Elections in Ljubljana: 1848—1918 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 115—124, cit. lit. 18 On the basis of historical materials from the Historical Archives in Ljub- ljana, newspaper articles and quoted books the author discusses the elections on the territory of the Ljubljana municipal community from the revolutionary year 1848 when the inhabitants of Ljubljana voted for the representatives of the town council, of the Parliament in Frankfurt and Vienna and of the provincial assembly (diet) until the World War I. The Slovene Party finally defeated the German Party in 1882. In 1910 the community electoral law introduced the common (but not equal) right of voting for men and gave the right to vote to women tax-payers and teachers. UDK 711.45(497.12 Ljubljana) »1900/1980« Ravnikar Edo, redni univerzitetni profesor v pokoju YU — 61000 Ljubljana, Rimska 16 Urbanistična misel v Sloveniji od leta 1900 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 29, št. 2, december 1981, str. 166—183, cit. lit. O Prispevek prikazuje razvoj naše urbanistične misli, teorije in prakse od začetka stoletja do danes kot nenehno iskanje ravnotežja med mehanično racionalnim in umetniško vizionarnim. 2e v času popotresne Ljubljane so bili mestu na razpolago najboljši strokovnjaki (Sitte, Fabiani, Jager, Pleč- nik), česar pa mlada slovenska mestna uprava ni znala izrabiti. Napetost med modernim in konzervativnim označuje tudi obdobje med obema vojnama, ko smo dobili svojo šolo za arhitekturo s prvima profesorjema — Vurnikom in Plečnikom. Pod vplivom svetovnega razvoja je tudi k nam prodrlo spoznanje, da je treba urbanizem razumeti kot metodično zajetje širšega prostorskega fenomena. Tako je vse večji obseg urba- nističnega dela v povojnem času vodil k razvoju institucionaliziranega aparata, ki rešuje tekoče urbanistične naloge. Pa vseeno nimamo danes nikakršnega širšega koncepta, morda pa bi lahko imeli tistega, ki ga je pred skoro 100 leti opisal W. Morris. UDC 711.45(497.12 Ljubljana) "1900/1980" Ravnikar Edo, Retired University iPtofessor YU — 61000 Ljubljana, Rimska 16 Town-planning Concepts In Slovenia since 1900 Kronika, A Magazine (or Slovene Local History, 29, No. 2, December 1981, pp. 166—183. cit. lit. 0 The article presents the development of our town-planning concepts, theory and practice since the beginning of our century up to nowadays as a continuous search for a balance between the mechanically rational and the artistically visionary. Already in the period Immediately following the earthquake, Ljubljana had at its disposal the best experts (Sitte, Fabiani, Jager, Plečnik), however, the young Slovene municipal admini- stration did not know how to make use of them. The tension between the modern and the conservative is also characteristic of the period between the two wars when we got our own school for architecture with two professors — Vurnik and Plečnik. Under the influence of the worldwide development new understanding penetrated also to Slovenia, namely that town-planning ought to be taken as a methodical capturing of a wider spacial phenomenon. Therefore the ever-growing scope of the town-planning work after the World War II led to the development of an Institutionalized apparatus which is presently solving the tasks of town-planning. In spite of this fact we do not have any wider concepts today; maybe v/e could use the one described almost a hundred years ago by W. Morris. lesnina France Mihelič. Ožgana tepka, črna kreda. 8. 10. 1944. (Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani.