Jos. Vandot:
Sestrice.
Noč na zemljo splula s črnimi je perutnicami in odela gozde trudne je z meglicami.
A tedaj iz raja tiho
angelci so splavali
in po sinjem nebu zvezde
prižigavali.
Kot očesca verna, jasne zvezde zasijale so in krilatce, svete bratce, povprašale so:
97
nBratci, kaj čez dan na zemlji vzklilo je v dolinicah, kaj je vzklilo v solnčnem svitu po planinicah?
Glejte doll   Kaj ondi nežno po gredicah trepeta, ko večerni tihi vetrc ondi šepeta?" —
,,Ej, ve zvezde, drobne zvezde, danes cvetke vstale so, pa se vam od majke-zemlje nasmehljale so.
Rožice na zemlji ljubke zvezdicam s e s t r i c e  so-Oj, le sv^tite ponoči, da jih strah ne bol"
98