*l
List
20.

m v
lecaj
XL1V
i
Izhajajo vsako sredo po celi poli.
v *
po
Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane
posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta lgold. 30 kr.
■ ■
V Igubljani 19. maja 1886.
Obseg: Naznanilo in
glas
podarske izkušnj
Koruza.
73. odborova
Nekaj
sej
^ i
pazek o pridelovanji semena brez umetne oplodi. (Dalje.)
N
Govor gosp. poslanca Kluna o ženitvanjskih oglasnicah
Matice Slovenske dne 12. maja 1886
v 61
Zemlj
in
dop
Novičar
sej
državnega zbora dne 4
odop
Go-obrazi.
maj
(Dalje.)
Naznanilo in razglas
Gospodarske stvari.
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski
prične 1. dne julija 1886. leta
se
podukom v podkovstvu združen ie tudi nauk o
• •	y •	I	•	__	V
ogledovanji živine in mesa
podkovsko šolo, mora se izkazati
Kdor želi biti sprejet v
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo
dne 28. in 30. junija t
1
spričevalom, da se je pri kakem kovaču za
kovaškega pomočnika izučil,
z domovinskim listom ; s spričevalom svojega župnika ali župana
iz podkovstva za kovače, katei kovske šole.
in sicer: 28. junija skušnj
poštenega obnašanj
7
da
Kovači
niso obiskali pod-30. junija pa za učence podkovske šole
in mesa. , naj se
iz podkovstva in ogledovanja klavne živine
kateri se hočejo podvreči tej skušnj
in
a^vvu^i, jvatoii oc nuueju puuvreci ie
oglase pri podpisanem vodstvu do 15
dne
da zna brati in pisati slovensko
Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov.
Prosilci za štipendijo imajo predložiti:
Vodstvo podkovske šol
junija
v Ljublj
dne 19. nlaja 1886.
Dr. Karol vitez Bleiweis.
ubožni list
spričevalo poštenega obnašanj
potrdilo, da so uže dve leti za kovaške
in
Prošnje z dotičnimi spričevali imajo
močnike delali
poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboi
kmetijske družbe v Ljubljani.
Sola traja do konca decembra 1886 skušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873
po
c. kr
Koruza.
Vrste koruzine razločujemo po barvi, velikosti zrn m po časi, ki ga potrebujejo do zoritve. Ne glede na barvo razločujemo veliko- in malozrnasto koruzo
Kdor pre- m Pri tej zopet rano in pozno koruzo
------^ v,	^	"iVIU	JJVC
patent podkovskega mojstra dobiti
ker
leta sedaj brez
mnogo in še jih zmiraj več iz Amerike donašajo
Vrsta je
se dostikrat kmalu
pa
preskušnje nihče ne
Nauk v tej šoli je brezplačen,* vsak učenec ima skrbeti
za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši
zrodijo in izvržejo. Kakošno' ko
ocuaJ ulcZj	'^uuiju in iz vržejo. ivaKosno ko
more postati kovaški mojster. ruz? bi naj sadili, to je v prvi vrsti zavisno od pod
ebj pozna
in je zlasti gledati na to
>
je
koi
rana ali
Tehtaje hektoliter od 65 do 70 kilogr. in
zrna so
TTX .	- ,	kaljiva 4 leta. Ugaja koruzi toplo, zmerno-vlažno pod
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim neb)e> obnese se pa tudi v boljhladnih, deževitih kraiih
hlrnm xr -nn,! V/^ttoL-i SrAZ no	u	!•____7omlio Vtst/li 4- ~	i_______ tt • l	,	J
začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah
zemlj
bodi topla in krepka. V južnih krajih
?
Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo P?10 dežuje, obrodi še v zvezani zemlji, med tem
11 x ¥ 11 ' zdravnikov kopitnih 3% J hladnih in vlažnih legah bolje ugaja lahko
v podkovstvu izučenih kovačev
bolezni, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev in mesa
na to
ko
>
zem
živine
. . i . . _	__ 1Jlscf- se najbolje za deteljo ali v novino, pa tudi
toraj naj bi županstva svojo skrb obračala za drugimi sadeži. Stoji prva v novo in močno poda dobi vsaka občina vsaj enega dobrega ko- Sn<>jeni njivi, vendar gnoj 'se mora uže jeseni podorati
vača m ogledovalca živine in mesa
Ljubljani 19. maja 1886.
V. Seunig
Obdelana mora biti prav skrbno
globoko preorati in povlačiti
Pred zimo treba jo
da je ves pleval
prvosednika namestnik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiweis
začasni vodja podkovske šole.
potrgan. Spomladi se zopet preorje, povlači
Cas saditvi je različen in torej koruzo
ravna
od začetka aprila do začetka maja, 0-2 do 0*5 hekto
?
litrov na hektar
storijo najbolje, če jo sadijo 45 do5 0 cen ti m7tr o v kvadratu '
Kjer koruzo na debelo pridelujejo


v
i i \
v,
j »•


ivai JO
plugom in konjem
kar je tukaj mogoče navskrižno delovati s ;
kV
*

C
154
Ako pa med koruzo sadijo še kaj drugih sadežev, buč, fižola, to ui mogoče in tedaj kaže vrstam dati vsak-sebnosti do 60 centimetrov, v vrstah samih pa morejo zrna polagati se 35 centimetrov narazen. Tako nasajene vrste obdelujejo samo od one strani k drugi naprej. Pregosto ne smejo koruze stati, sicer premalo plenjajo.
Za saditev v kvadratu povlačijo njivo in povaljajo z valjarjem. Zatem vzamejo posebno brani podobno orodje, kateremu so zobje vstavljeni 45 do 50 centimetrov narazen. S to mašino napravijo se vrste najpoprej podolgem in za tem povprečkem.
Kjer se vrste križajo, tje vsadijo povsod po dvoje zrn 4 centimetre globoko in zemljo malo potlačijo. Drugod sadijo z roko, plugom ali z mašino. V slednjem slučaji je treba veliko semena in pozneje dobijo dela, ker morajo pregosto stoječe koruze trebiti.
Ko so mlade koruze 20 centimetrov visoke, treba jih je prvikrat 5 do 6 centimetrov globoko okopati, da se odpravi plevel, ki je med tem časom vzrastel. Nasade v kvadratih moremo vse opravljati s plugom in konj em. Kjer so s plugom sadili, ondi puščajo po dve koruzi vkupaj; pri saditvi z mašino stojijo koruze z debelimi rogi skupaj in one z drobnimi skupaj. Zasute rastline treba zopet poravnati. Ko so koruze 30 centimetrov visoke, okopavajo drugokrat 10 — 15 centimetrov globoko, da zemljo bolje vzrahljajo. Če plevela preveč zarašča, treba je še tretje in četrte kopi. Pri tem delu se potrgajo postranski izrastki, da ne jemljejo hrane koruzi s storži. Plelie se izpolnijo pred prvim okopavanjem ali med tem delom tudi presajati časih kaže.
Preden koruza izmetava, treba jo obsuti, kar se ima do cvetenja završiti. Nasade v kvadratu tudi obsipavajo s plugom. Pri tem delu vtrdi se rastlina, ki dobi venec rahle zemlje na znožje in prostora okoli sebe, kar je za spravljanje jako ugodno. Porezovati koruzo, preden je dozorela, se ne priporoča, akoravno moramo priznati, da porezav^nje pospešuje zoritev. Iz tega vzroka je toraj to delo umestno, kjer zavoljo neugodne lege koruza po malem in pozno zori. V tem slučaji kaže tik do zgornjega storža koruzo porezati,
vendar še le tedaj, ko so zrna na storžih popolnem dorastla. Manjši posestniki sadijo med koruzo buče, pritlični bob, fižol itd. Nekateri sadijo koruzo tudi med krompir.
Od saditve do zoritve potrebuje koruza 140 do 180 dni. Spravljajo koruzo od avgusta do oktobra. Ko so zrna popolnem svojo barvo dobila in trda postala, tedaj gredo koruzo spravljat. Kjer imajo ko-ruznike sušilnike, izkožuhajo storže na mesti, na koru-zinem steblu, kar se hitro vrši, in potem slečene storže domu odpeljajo. Na manjših posestvih vozijo cele storže domu, kjer jih izkožuhajo in potem po dva skupaj zvežejo in sušit razobesijo, za kar se vsakemu storžu nekaj znotranjega ličja pusti. Koruzinje se pa y snope poveže in na sušilo razstavi, na manjših posestvih zmiraj mogoče blizu pri hiši. Kocene koruzine bi pa morali uže zaradi koruzne veše kar hitro izru-vati in sežgati takoj na njivi.
Plenja koruza različno, ker na njo vpliva zemlja, seme in obdelovanje. Zrnja daje hektar 20 do 80 hektolitrov in slame 25—70 meterskih centov. Povprek dajeta dva vrhoma s storži napolnjena hektolitra en hektoliter čistega zrna. — Izkožuhane storže hranijo v posebne sušilnice ali jih povesijo na prezračnih prostorih. Paziti je pa treba, da je prostor res zraku pristopen, sicer se zlasti prerano v sušilnico djani storži spridijo. Sušilnice so tukaj res najboljše, vendar ene napake ne smejo imeti, namreč preširoke ne smejo
biti; 1*5 metra znotranje prostornosti bodi zadosti v največih slučajih. Narejen je takošen koruznik sušilnik navadno iz lat, ki se pribijejo na ozko plat, da manje tiči noter silijo. Koruza je tako globoko za latami zložena, da ptiči le z veliko težavo morejo do nje. Lat pa je tukaj za polovico več potrebnih.
Kedar mrazno vreme prihaja, jemljejo koruzo iz sušilnikov ter jo lušijo ali z rokami ali z mašinami. Izlušeno zrnje prevejajo na mlinih, nekaj časa plitvo razgrnejo, da se posuši, ter pogosto premečejo. Koruza rabi zelena se za krmo, zrnje zmleto pa je važen živež za ljudi, zdrobljeno za živali. Izdelujejo iz koruze tudi žganje in pivo. Slama se drobno zreže in živini po-
klac la. Debelejše steblovje porabi se za kurjavo ali kot stelja. Ličje velja za steljo pa tudi za postelje ljudem. Rožiče zmeljejo in kravam spolagajo, če jih ne
sežgejo. Nedozorele storže spolagajo precej konjem in govedi.
Škodujejo koruzi viharji, prevelika moča, mraz in snet, zatem razne žuželke, ogrci, kebri, zlasti pa koruzna vešča.
Nekaj opazek o pridelovanji semena brez
umetne oplodi.
Spisal K. Rambousek v Zborowu.
(Dalje.)
Malo je pridelovalcev semena, kateri bi bili v
stanu zreči, da vejo namer njih ravnanja pri izberi zrnov. Največkrat prično z izbero nepravilnih, čudnih zrnov, kateri zbadajo oči pa le nekmetovalca. Pri reji živine, katera je dosti težja, postopajo strogo pri izberi starišev. Kar je izvanredne živine, odstranijo jo od reje. Drugače je žalibog pri pridelovanji semena, koder ravno tako zahtevamo največje soglasje v vna-njih oblikah. — In vendar beremo tolikokrat po cenikih o čudežni in mumijski pšenici, o trojno cveteči rži itd.! Sicer so pa pridelovalci tacih sort še najmanj nevarni prodajalci, ker oni brez vsega razuma tako seme gojijo brez dobička, ker jim je v veselje. — Huji so oni pridelovalci, kateri imajo pri izgoji semena svojo gotovo pa napačno namer, — te smeli bi imenovati pit ar je rastlin. Vsi oni, kateri tako delajo, da dobe velikanske rastline, močno vko-reničene, in to z močnim gnojenjem in pridnim obdelovanjem ter odmerjenjem velikega prostora posamezni rastlini, te le slepijo, a za prakso nič koristnega ne izvrše.
Ako pri izgoji semena ravno tako postopamo, kakor pri živinoreji, gotovo pravo zadenemo. Rastline, katere hočemo izgojiti, morajo biti v stanu take rastline zopet producirati, katere pri danih razmerah dajo največ in najsigurnejšega zrnatega pridelka ter primerno dosto slame. Zato moramo gledati, da nam uže prvotno . seme zadostuje, to je, da je seme primerno gnojenji, zemlji in podnebji in te lastnosti ima domače seme. Če tudi domače seme pri nas največkrat ne moremo imenovati žlahno, vendar je med 1000 zrni 20 tacih, ki se odlikujejo s posebno dovršeno obliko. Z absolutno gotovostjo je trditi, da je tako domače zrnje navajeno na vse krajevne in podnebne razmere kraja, koder je desetletja rastlo.
Samo ob sebi je razumljivo, če hočemo seme za ene in tiste razmere zboljšati, to je, požlahtniti ne smemo semenu pri izgoji spremeniti te razmere. Brez-pametno bi bilo, na pr. ovseno seme za gorate kraje gojiti v zavarovanih dolinah ali v topli ravnini, ali
155
pa če bi hoteli rž za peščeno zemljo pridelovati
dobri vrtni zemlji. Pravilno moramo
na
Pravi
smo namenjeni, seme pridelovati, ravno tako izbrati kakor so naše njive, če so pa njive različne kakovosti boljše je odmeniti za pridelovanje semena slabo zemlj
emljo, na kateri zbora 21 let
da je ravno včeraj minulo od prvega občnega
v katerem je bil voljen prvi stalni
odbo
katei

da
J
naj je dobro obdelana in ne upešana! kako katera ni ne obdelana ne gnojena
iz katerega nas je domačih danes tukaj še petorica (sta
>
rosta dr. Zup
blagajnik Vilha
Izbera zemlje,
kajti v pol
umestna
atelj Praprotnik in govornik sam)
pravi naš Davori
zrno mora dobiti
v
pogoj
Kj
m
ži vlj ensk
ni
bornik
minjaje se besed
Pozdravlj
>
i n
van
kak mena?
brat
njiv
godi
da se družba z
profesor Vavrti
stara garda
ne od-
_	A —„—.,11 spo-
njkega blomšeka, naj se premenitev
_ j j
in čestita društvu k njegovemu pomlajuj
za
goj
pa v lepem redu hrani.
volj
pomladi, po starih
korist jedinem
Lega njive naj bode odprta, oddaljena od pohištev Prosi odbor
višjemu namenu
Povdarja složno delovanj
na
i
m drevja, kolikor mogoče v
edi polja. Ež pridelo vati moramo oddaljeno od druge rži, ker je nevarno vprašanje po drugi rži.
(Konec prihodnjič.)
naj
gleda vedno na to
ki ga ima društvo
da se oseba ni-
TJ n.e Aal•: naJ odborniki, če ko že kterikrat Jnimici
jejo
»
vedno ostanej
stanovi
ker
so
araici personae". Naj se"spoštu
prezira duhovniški stan
potrebni
naj se posebej ne
zanimal za slovensko slovstvo
se je že od nekdaj dejansko
Gospodarske izkušnje
z°slomba potrebna tajnost sejnih razprav
Konečno izraža govornik želj
je tudi Matici velika
da se varuj
Predno se vrši volitev v odborove odseke
Ta
astlina hi
Predeni ca.	8e predsednikov nasvet, naj
v sebi mnogo čreslovinske ki- n1ov Prl'merno skrčilo, ker
odsekom
, sprejm število čla
se s tem delovanje močno
sline. Noveji čas služi to na Angleškem v pokončevanje 0,ajšal° ker pridejo vse obravnave odsekov tako ali
predenice: vzamejo 10°/
zredčeni vitriol železni
ga
tako v konečno rešitev pred odbor
na vodi brizgajo ali škropijo z bzikanco na predenico sPodarski odsek v prihodnj
deteljne grinte, to pa tako dolgo, da so do tal	pa kot važnejši, ker se peča
namočene
ni ničeser druzega videti, kakoi
>
in naj
imel
go
po tri, književni odsek
7	ir —	uii ou uif iai	.	*	rvvtv ^ i^uu va
Po pretečenih nekolikih urah od predenice naJimenitnejšim društvenim namenom
z izdavanjem knjig
z
vlakovina
ljanskih odbornikov
naj
ni ničeser druzega videti, kakor očrnela vlakovina. Jansiiin odbornikov, ki naj bi bili zopet zastopni Creslovinska kislina se je pretvorila vsled zamakanja llkor m°g°če raznih stanov ali šolskih vrst Unani
z vitrijolom v čreslovino-kislo železo- tal™ i* r^ro^. ne morejo prihajati k Dosvetonin-
z vitrijolom v čreslovino-kislo železo
tako je prede
ne morejo prihajati
niča ugonobi jen a, detelja pa ni trpela nobene škode zaI°' DaJ ?e vsakteri odsek pomnoži
ter zatem buj
raste
Ta jednostavni pomoček je
vreden, da tudi pri nas z nj?m poskusimo
z odborniki, kateri so mu ravno potrebni se potem izvolijo: a) v gospodarski odsek
Slovenska
dr
pa
in
Tavč K r ži č, Fr. L
kot
po sedem ljub-
bili zopet zastopniki ko-
. tako
posvetovanju; kadar pa bode ka-
trokovnjaki ali
vsklikom Robič
s
Vilh
Matica
F. Steg
v književni odsek
Ant. Zupančič
Pleteršnik
Vil
73
Vse potrebne priprave za Kopita
Zupan č
Raič
odborova
seja

Matice Slovenske
u
dne 12. maja 1886
popolnoma prepustč posebnemu odlel^adLc!1!!^^!8'
bodi skrb za to. da se slavnost za društvo častno
TV/T U i	»liuoL za urustvo častno iz
Matico bodo v tem odseku zastopali prof. Leveč
vrši.
Navzočnih
1
(Kersnik in Svetec); predseduj
odbornikov, med njimi
Predsednik
prof
M a r n
vnanja
dr. Tavčar in
Glede
društvo naj
Zupa
>
ponudbe odličnega matičinega ustanovnika,
v izvir-
dajalo staroslovenske spominke
borovi
seji in o
nanja, da sta zapisnika o LXXII. od- nikl? in v novoslovenski prestavi
in potrdila ugovora obv
rednem velikem
atelja Kržič in Pleteršnik
boru pregledala
svitlo, da je on potem založi
s kratko razlago na
ka
sklene odbor delo
brez
Potem poroča, da je dobil od dr. Poklukarj
„a z Du
oaja pismo, v katerem mu naznanja, da ne more priti "današnji " '	- --
seji
odborništv
pove
da odbornik Murnik izročenega
posebnemu odseku, da v ta namen _„
se ima ponudniku potem predložiti v prevdarek
nečno odobrenje.
Na mesto gospoda, ki odborništva ni sprejel
oči ti
napravi osnovo, ki
in ko-
loči odbor, naj predsedništvo
se od
pozove onega gospoda
ni sprejel vsled preobilega drugega posla, Je za voljenimi dobil največe število glasov
bode toraj treba na njegovo mesto pozvati drugega. ce kotel odborništva sprejeti
če
ki ta
Odbor skle
iču
častnem
članu
dr
Vatrosla
Ja
poleg navadnega pisma, kadar se preseli na Dunaj
Ker sta se na dotično povabilo
poslati častno diplomo
\ Potem se vrše volitve in so volj 19 glasovi izmed 21)
z
i
8
ltvi
prvosednik: F
glasovi) prvi in dr. Josip Pokluk 13 glasovi) drugi podpredsednik. Z vsklikom se
Josip M
Le
v ožj
slednika itd Murnikom odpovedala tudi
naprosi se g. Ivan Tomšič
naj povabi njegovega na-
za
Paj
oubor, na čast in na korist Matici
Povše in dr. Jos da vstopi zopet v
sami
Na predsednikovo
vo
potem izvoli: I
skimi šolskimi
odbor
knjigam
prašanje, kaj naj se stori , ki so darilo g. Lega, sklene
s če
Vil h ar blagajnik; Luka Robič
po novem razgovoru, naj se ne dado učiteljskima
pregledovalec društvenih računov; And
Zupančič ključarja; Ant
knjižnicama tukajšnjih srednjih šol, marveč ostanejo
Ant
Praprotnik v društveni knjižnici
naj
Int
Kržič overovatelja sejnih zapisnikov
Kaspret in
Odbor
Predsednik se zahvaljuje za izkazano mu čast;
pravi, da se je te časti doslej branil zaradi svoje bo-ehnosti, da pa letos izvolitev sprejme, ker se mu zdravje
narnih zadevah (raču
vzame na znanje poročilo o nekaterih de
tirjatve), ki se tičejo Matice
Poročilo o letošnjih društvenih knjigah
se odobri
lekoliko boljša
ker
mu
tajnik
)lajšuje in ker si je v svesti, da ga bodo vsi
delovanje bistveno
iosedanji tako tudi novi
kakor
Vse^ konečno sklepanje o došlih in obljubljenih roko
a,x0r1sp?0.h 0 vseh jednacih književnih zadevah
Ker so za pričujoč
pisih
se prepušča književnemu odseku

odborniki krepko podpirali, prihodnj
leto knjige že v redu
odborova seja biti še
omenja predsednik
>
da utegne
v začetku bodočega
H*
>
156
ako pa se kaže potreba, skliče se še pred sklepom te- z duhom ustavnih državnih postav o splošnih pravicah
kočega šolskega leta
državljanov
Nekateri šolski zavodi se zahvaljujejo za podarjen« jim knjige iz društvene zaloge, drugi zopet prosijo za nje, kar jim odbor po zmožnosti dovoli
taj i m
da taki pomisliki imajo nekakošno opra
vičenje; a mogoči so vendar primerljeji, da se mora
tudi kaj „č
primerneg
a
skleniti
vpeljati
Več novih poverjenikov se soglasno odobri; zaradi Tu Vas opomnim na omejenje obrtne postave z doka-nekaterih mest, manj ali dalj časa izpraznjenih, se sta- zom sposobnosti, na nedeljsko praznovanje, na omejenje
vijo dotični primerni nasveti
dela
žensk in otrok na gotov čas, kar se je dozdevalo
Za lansko leto je plačalo 1126 letnikov, za letošnje mnogim strankam te visoke zbornice času jako nepn
merno. A taka omejenja so bila za rešenje malega obrt
pa 377. Od zadnje odborove seje (l7/3) je pristopilo
Matici na novo 25 letnikov, namreč:
Kune Avgust, posestnik v Črnomlji; dr. Primožič Anton, c. kr. gimn. prof. v Iglavi
Gros Peter, nadučitelj v Zagorj
ništva in za obrtnih krogov kot
j
4. Bedenek Jakob, sourednik ,,Slovenca" v Ljublj
>
Kobilca Ivan, kaplan v Ljubljani Bralno društvo v Železnikih
7. Kij
Matej
7
kaplan v Železnikih
8. Mrak Jakob, župnik v Železnikih
varstvo delavcev označena od dotičnih
nujno potrebna ter od visoke zbornice in vlade sprejeta bre/5 obzira na to, da so bila cd velikega dela zbornice, od opozicije namreč ozrr.čena kot času neprimerna. Opomnim Vas dalje na postavne načrte proti socijalistom in anarhistom, kateri so visoki zbornici predloženi v posvetovanje; mar li bode kdo hotel zatrdovati, da so po teh postavnih načrtih name-

ravana omejenja postavno
o
otovljenih prostost času
Sušnik Ivan, kaplan v Selcih
i
primerna ter z duhom državnih ustanovnih postav o
10. Štabuc Jernej, kaplan v Konjicah
splošnih pravicah državlj
edinlj
nujno po
11
Kalan Ivan v Ljublj
trebna so zarad vedno bolj očitnih prizadevanj anarhi
12. Pichler Josip, aprob. gimn. suplent v Ljubljani; stične in socijalistične stranke in vlada bila bi ki
13 Gorici
Pesjak Mihael, župan in posestnik v Kameni
14.	dr. Fon Josip, primarij itd. v Zagreb u;
15.	Knjižnica gimnazijska v Zagrebu;
16.	Kuralt Franc, tajnik gosp. društva v Zagrebu
17.	Magdič Franc, kr. realski prof. v Zagrebu;
18.	dr. Mašič Avgust, kr. gimn. prof. v Zagrebu;
19.	Stožir Ivan, kr. realski profesor v Zagrebu
20. Šrepel Milivoj
kr
imn. profesor v Zagrebu
21
Veršec Anton, kr. fin. tajnik v Zagrebu
5
22.	dr. Weingerl Josip, primarij v Zagrebu
23.	Seidl Ferdinand, aprob. cand. prof. in
prav kaznivrednega zanemarjanja svojih dolžnosti, če bi se za odstranjenje in zatrenje anarhističnih naklepov potrebnih pomočKov ne poprijela ter se hotela v opra-vičenje svojega postopanja z izgovorom pomagati, da so taka omejenja času neprimerna ter z duhom državnih ustavnih postav nezedinljiva.
Res pravi vlada, tako v odloku do kranjskega, kakor
do solnograškega deželnega odbora, da nikakor ni dokazana nujna potreba postavnega omejenja prostosti o sklepovanji zakonov. Jaz pač ne vem, kaka znamenja
meščanski
učitelj na Krškem

5
24.	Dolžan Ivan, župnik v Ihanu
25.	Mikuš Anton, cand. prof. v Ljubljani. Književni prirastek znaša od zadnje seje 41 knjig
zvezkov in časopisov. (26 po zamenji. 15 vsled daril
in reči bi se morale primeriti, da bi visoka vlada pri poznala omejanja zakonov za dokazana.
Če pa pomislimo, da se je po vseh deželah so odpravili ženitovanjske oglasnice, izvzemši Koroško in Šlezijo, od leta 1877. počenši, pričelo vedno veče in
>
obširneje gibanje, katero se
najočitnej
izražalo
19 čeških, 17 ruskih, 4 sorbske in 1 srbska.)
Gospodarskemu odseku se prepusti, da primerno
uravna najemščino v hiši na Bregu št
Zastopnikom v upravnem se potrdi dosedanji zastopnik g. Luka Robič
brezštevilnih peticijah na
deželne zastope Češkega, Mo
ravske
Gorenj
»

odboru „Narodnega Doma
Odbor dovoli, da se vezati da nekaj slovenskih
knjig iz društvene knjižnice.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob 71/® uri na večer.
in Dolenje-Avstrijskega, Štajerske Solnograškega, Kranjskega, Tirolskega in Predarelske in kakor današnja seja kaže, uže smemo iz te prikazni sklepati z nekako zavestjo, da ljudje povsod čutijo potrebo te omejitve, in še prav živo jo čutijo. Tudi deželni zastopi raznih dežela bili so natanko prepričani o
potrebi
kar ni le razvidno samo iz nameravanih
stavnih načrtov in deloma tudi uže sklenjenih postav
temveč tudi iz vsih tistih od
ki so jih deželni
Govor gosp. poslanca Kluna
o ženitvanjskih oglasnicah v 61. seji državnega
zbori dajali leta 1864. vladi na dotična stavlj
vprašanja kakošnega
« •
jim
če bi odprava oglasnic kaj zadržka imela
ali kaj
se proti temu navesti in vpeljati
zbora dne
maja
(Dalje.)
(x) clll i* t* j kfl	{/ivva vv111v4	'	--j
kranjskem deželnem zboru se je prav ta pred
pravljal in se je tudi
brez posel, lik
dalo.
met leta 1864. jako na široko
ob tej priložnosti stavil predlog, ki se j
prenaredeb tudi sprejel
dovoljenjem gosp
predsed
Očitno zavzeten
dvom visoke vlade zarad vpra- nika hočem ga vam prebrati. (Bere.) „Deželni zbor kranj
kompetence, s katerim na oboji prej omenjeni
lja, da vprašanje
šanja dopis
tam,
stva vpeljati, potrebuje še resnega prevdarjanja
ski
zavarovajoč
če se sme tako omejenje glede izdajanja ženitovanjskih
kompetenco o urejevanji vprašanja
od političnih
j
ga sedaj ni, po poti deželnega postavodajal
uradov, utemelj
po
18
glasnic deželnega reda
odgo
Če toraj visoki državni zbor s pravilnim sklepom
varja na vprašanje, ki mu ga je stavila vlada z dopisom dne 30. oktobra 1883., št. 1823, da 1. v vojvodioi
s katerim se je

obravnavo te zadeve odbija ter jo prisoja odločno de- kranjski na podlagi postave (patenta želnim zborom, bo tako postopanje, tako jaz mislim, odpravila kmetska služnost [LeibeigenschaftJ na Kranj
gotovo mnogo pripomoglo
da vladne dvome zatare
ter
skem dne 13. septembra 1782., št. 4264), politično
vlado
veči
asprotni blagovoljnosti nagnilo, kakor je voljenje za ženitovanje ni določeno, če prav ga
bilo to do sedaj
uradi izdavajo uže od leta 1850
Uvaževajoč
Dalj
misli vlada z omenjenim dopisom, da ome- izdajanje političnega dovoljenja za ženitev prav po po
jenj
zakonov ni času primerno ter se le težko strinja trebi dežele, pripoznava deželni odbor
da
bilo prar
157
dobro, ako bi se tudi taka deželna postava sklenila, za razcepi v tri pododseke 15 udov, eu pododsek pretre katero naj bi deželni odbor načrt naredil.
saval bo
dkorski davek
drugi carinsko in
Skoraj da prav tako izjavili so se za ohranitev iz-	trgovinsko pogodbo, tretji pa podaljšanj e
dajanja političnega dovoljenja tudi deželni zbori gorenje-	kinega privilegija in pa znan dolg 80 milijonov,
avstrijski, solnograški, tirolski in predarelski. Ali res	Tedaj se bode vsak ud odseka posebno imel pečati
mislite, da bi se občine s tolikošno odločnostjo pogan-	z enim onih predmetov, ki so skupno predmet pogodbe
jale za omejitev izdajanja političnih oglasnic za skle-	z Ogersko. Kedar pododseki doženejo svoj posel, začelo
pauje zakonov, da bi one res leto na leto tolikanj pe-	se bo skupno posvetovanje v celem odseku. — Prav
ticij na vse strani razpošiljale, če bi ne bile prepričane,	za-se pa se bo v posebnem odseku pretresavala skupna
da je to silno potrebno? Ali res mislite, da morda to	carinska tarifa, akoravno je tudi del pogodbe.
delajo iz sebičnih namenov, ali pa še celo iz ošabnosti,	Povodom kandidatur za veliki odsek 45 udov na-
češ, da bomo revežu še bolj občutljivo pokazali njegovo stala je nekolika razprtija v češkem
klubu
izrekoma
siromaštvo in odvisnost, aii pa da bi mu s tem še celo nezadovoljna sta dva izmed njegovih udov: fabrikant
nagajali?
Bromovski in dr. Kajcel. Kolikor čujem
Ali res mislite, da deželni zastopi res kar tako ne- sicer izvrsten strokovnjak, ni izvolil zato
>
se prvi

ker
premišljeno in tje v en dan postopajo in sklepajo, kar
volj
uže v
k
dsek, ki ima
bil iz-
k dan po
jim ta ali oni pot, ki s kraja v kraj pošte prenaša, svetovanje, in je tudi ud obrtni j skega odsek nasvetoval, ne da bi poprej stvar temeljito preiskala in tudi skoraj brez izjeme zboruje vsak dan
j
ki
njena vrednost na vse strani ne poskusila?
Kaj tacega verovati, upira se spoštovanju in dosto- zarad o dpi s a vanj
Politično zanimiva postala je razprava o postavi
janstvu, katero vendarle še vživajo postavodajalni zbori, men s ki h
mljiškega davka zavoljo vre
god. Davkovski odsek zboljšal je vladini
Prav tako zde se mi neutemeljeni pomisleki, ki jih ima predlog po dolgih razpravah tako, da je po trdem pri
m«	m	1 f . •	• 1	n	•	w	m m	« 1	^	jl
vlada proti omejitvi izdajanja političnih oglasnic,
čes,
tiskanji postavo v kolikor moč zboljšal na korist kme
da se še ne ve, kakošen vspeh da bi take naredbe imele, tovalcev, in razun enega izmed poljskih velikih posest ker so skušnje po drugih krajih dokazale, da se ondi, nikov prihajajočega, z veliko večino zavrženega pred-kjer ni slobodnega ženitovanja, število nezakonskih otrok loga pritrdil je odsek postavi skoraj soglasno brez ozira
silno množi. (Res je tako! na levi.)
na politič
stališče desnice in levice
zbornici pa
Ne bom rekel, da se izjemoma tu pa tam kaj ta- sta začela vrtati proti postavi Lichtensteinovca Zal
cega ne primeri. (Ugovor na levi.) Splošno pa to ne lin g
in Lienbach
popolnoma prezirajoča
pod
velja! Na Koroškem imate na pr. za sklepanje zakonov lago pred malo leti dognane uravnave zemljiškega davka
uže od nekdaj največo prostost, kar si je le misliti morete. Posli se vam ondi smejo ženiti med seboj, kedar
tarif
se jim poljubi, in s svojimi otroci vred pri gospodarji . ozirati na popreč
Pri tej uravnavi imelo se je enako pri določevanji kakor pri vcenitvi zemljišč po veljavni
čisti dohodek
še nadalje ostanejo v stalnem razmerji, kakor kaki no- tedaj tako, da se je moralo ozirati na red
i postavi
m lj i š č, vrača-
vodobni služni.
(Konec prihodnjič.)
joč
se
mensk
god
Zato je načrt postave določeval, da samo gotova
ognji posest-
m
Naši dopisi.
Dunaja 17. maja.
Minulo soboto otvoril se je posestnikih zač
mera poškodovanja po toči, vod niku daje pravico, zahtevat druzih slučajih pa si je vlada pridržala"p opis dovoliti, ako bi vsled take nezgode nastala pri
dpis davk
? v
tak
slovesno nov Štefanij ski most, in pri tej slovesnosti
gospodarsk
dr eg
Zoper to razliko pogojev in načina odpisavanja
bil je najbolj pomenljiv govor cesarjeviča Rudolfa nare-	davka vrtil se je glavni boj. Zallinger m za njim Lien
kovan po gorkem sočutji za dunajsko mesto. Posebno	bacher zahtevala sta trdeča, da se pri uravnavi zeinlji-
zadovoljnost izbudil je stavek, v katerem cesarjevič iz-	škega davka na nezgode nikakor ni oziralo, da naj ima
reka zagotovilo, da je njegova soproga, nadvojvodica	davkoplačevalec v vsakem slučaju pravico, odpis za-
Stefanij
a, kateri na čast je most imenovan, dobra Du- htevat
naj čanka.
dežja pa uže več dni ni bilo.
Vreme je tukaj zmiraj precej hladno
?
Temu nasproti je vladin zastopnik trdil, da bi vlada taki premembi nikakor ne mogla pritrditi, ker se je pri zbornici poslancev izvolil se je minuli teden od- uravnavi zemljiškega davka uže oziralo na redno vrača
sek 45 udov za pretresa vanje in poročanje o pogodbi z joče se vremenske nezgode, in ker je zemljiškemu davku
Ogersko.
ta odsek izvoljeni so: knez Lichtenstein podlaga poprečen prinos zemljišč in ne pravi čisti
Alojzij, Lienbacher, Fischer Fr., Thurnherr, Auspitz, prinos, kakor se kaže vsako leto in kakoršen je, vitez Chlumecky, dr. Herbst, dr. Kopp, dr. Magg, Neu- pri hišno-najemnem davku
Pr
wirth, kowetz
dr.
*
dr.
dr.
plem. Plener, baron Pirguet,
vitez
Pros-
Trojan
Sturm, dr. Rieger, dr.
Mattuš
Zallinger sklicaval se je še posebno na visok zem
j
5
Salašek, grof Kinsky, Hlavka, dr. vitez davek
Zeitham- ljiški davek na Tirolskem in pa na novo vpelj
1 • v •
hišni
Meznik, dr. Fanderlik, vitez Abrahamovicz, dr. vitez	Poljski poslanci pripoznali so v smislu predloga
Bilinski, knez Czartoriski, vitez Chrzanowski, Hausner, razloček med nezgodami, želeli pa so, da se kot pogoj vitez Javorski, dr. vitez Madejski, vitez Smarzewski, dovoljenja vlade za odpis ne stavi zadrega gospoda, temveč neka gotova mera škode. Izmed levi-
vitez Vysocki, dr. Pjjkliikar, dr. vitez
dr. Neuner, darj
dr. vitez Grigorcea, dr. Klaič, vitez Vocetich, Ozarkie-
čarj
govorila sta
P
i
wicz, dr. vitez Socher, dr. pl. Derschatta, dr. Knotz, Pollak. Prvi trdil je poglavitno
postavo edini Siegel
da
ezgode niso vse
Kirschner, dr. Menger, Strache, ki se je koj po volitvi naštete, sicer pa jo izrekel, da bo glasoval za Zallin ustanovil tako: za predsednika izbran je knez Czarto- gerjev predlog, ako bi pa ta padel za predlog odsekov
za
podpredsednika Herbst, za II. Rieger.
Pollak
pa
ako
nekako ugovarjal temu, da bi za slučaj
r i s ki
Perovodji pa so: dekan Fischer in vitez Wysocki
izmed desnice, baron Pirquet in dr. Derschatta tudi vse občinske in druge priklade na ta davek
odpisanja državnega zemljiškega davka smele odpa^ti
pa izmed levice.
Danes ima ta odsek prvo sejo
»
in
piral je ta ugovor s trditvij
pod
da bi potem morali nepo
kakor naravno, razdeliti si ima svoje delo tako, da se škodovani občani pokriti vse občiuske potrebščine



---- 158 -
Za predlog govoreči poslanci bili so deloma poljski, ki so utemeljevali svojo zgoraj omenjeno, ne ravno kaj prida pomenljivo premembo, dalje govorila sta dva Čeha: Hevera in Nadherni, katerih pivi je omenjal izrekoma zavarovalnic zoper poljsko škodo, Nadherni pa je odločno zagovarjal predlog odsekov in izrekoma v imenu velikih posestnikov izrekel, da se glede nezgod druge vrste nočejo staviti v eno vrsto z malimi posestniki, temveč so zadovoljni, da se v tem slučaju le tedaj odpiše primerna svota davka, kedar po škodi za posestnika nastane začasna, gospodarska zadrega ali sila.
Glavni govornik dr. Poklukar za predlog odsekov razložil je v obširnem govoru, katerega prilično priobčimo, da se je po postavi uže pri uravnavi zemljiškega davka smelo ozirati na vremenske nezgode, ker izrekoma pri cenitvi vinogradov postava veleva, da se je ozirati celo na taka leta, v katerih se ni pridelalo ničesar.
Davkovski odsek zboljšal je postavo, v kolikor je bilo mogoče to storiti na korist kmetovalcem.
Da vlada do sedaj ni prezirala takih škod, kaže nadroben izkaz, po katerem se je v minulih 11 letih poprek odpisavalo po 606.000 gold, zemljiškega davka na leto. Ako tedaj imamo predložen kmetovalcem ugoden predlog, tedaj jim ne koristimo, ako zahtevamo reči, katerih vlada po svoji izjavi nikakor ne dovoli; konečno zavračal je krive trditve Lienbacherjeve, Zallingerjeve in Pollakove, izrekoma, da bi se tudi pri tej priliki moralo na one dežele bolj ozirati, ki se pred vrejenjem zemljiškega in hišnega davka mnogo manj plačevale, kakor pa na one (na pr. Kranjsko), ki so toliko časa po krivem preveč davka plačevale.
Iz Vipave 16. maja. (Razne kmetijske zadeve.) Dne
12. t. m. imela je naša kmetijska podružnica svoj letni občni zbor. Vdeležitev bila je proti navadi, jako slaba, kajti udeležilo se ga je le 5, reci pet udov, in pa tajnik
c. kr. kmetijske družbe, gospod G. Pire. Izvolil se je,
ker se je dozdajšnji predstojnik podružnici, gosp. vodja
R. Dolenc, zaradi preselitve na Dolenjsko predstojništvu odpovedal, velečastiti naš gosp. dekan Matija Erjavec predstojnikom. Ta izvolitev je gotovo vsem udom podružnice po godu, kajti naš g. dekan je res izgledno marljiv kmetovalec. To spričuje vse njegovo posestvo, posebno pa še njegov živinski hlev, njegovi vinogradi. Takih vinogradov, kakoršne ima zdaj on — vse na novo predelane — nima razun vinorejske šole nihče v Vipavi. Slava mu! Pri občnem zboru podružnice sklenilo se je dalje, da se iz podružničnega premoženja, 560 gl. znašajočega, katero je skoro izključivo iz kmetijskih tombolj, osnovanih po dosedajšnjem predstojniku gosp. * vodji Rih. Dolencu, narastlo, sledeče omisli. Dne 26. t. m. kupili bomo pri dražbi bikov c. k. družbi v Ljubljani dva bika, katera bodemo dvema marljivima vipavskima gospodarjema, pod gotovimi pogoji v oskrbovanje in rabo izročilo. Dalje se je sklenilo razpisati konkurenco za plug, kateri bode, po domačih rokodelcih izdelan; za vipavsko kaj težko zemljo najbolj vstrežljiv, to je, kateri bode z najmanjšo vprego pri največi solidarnosti primerno nizki ceni delo najboljše opravljal. Za bike se sme do 250 forintov potrositi, za plugno konkurenco, pa 50 for. kakor dar za najboljši plug, 30 for. pa za dotične stroške. Nakup bikov, njih pogojno oddajo dvema posestnikoma obsežja vipavske kmetijske podružnice, kakor tudi plugno konkurenco preskrbi posebni odbor obstoječ iz sledečih udov podružnice: Gospod dekan Matija Erjavec, g. deželni poslanec Matevž Lavrenčič, g. vodja Rihard Dolenc, g. adjunkt Viljem Rohrmann in g. Josip Vovk, posestnik in župan na Erzelju. Zaželeni dež nam je došel, danes dežuje uže tretji dan, pa žal! danes je tudi Čaven in gora nad Colom pobeljena, pač

sodre
aj s tabo v to gomilo rano »rne večni mrak in mraz,
malokomu pač bo znano; dobro znam in čutim jaz:
dušo vso si mi odprl, jaz ji v dno. i i v dno sem
o smrti
ga pevca Krilana; enako potrt, solzau ra prst zakriva čeatite telesne ostanke
ocniKa, porojenega
)ov. i., umnega ane aljuje vsakdo, kedor-> poLfe ^m^l^zr e^i v
rikazen novejših dni:
poznal, vzlasti
sem z
smem reci, aa me
njemu enakega, menitejše kreposti
združevale
je v_najlepšem svitu obsevalaTv dejanskem, njegj
ljenji; rodila je izredno_p^o^oin-Qst, katero sem
priliko čestojral^opazovaU^vcerkvi in razven Bo
svetišča ^^vljenji, tudi v tem, da nikedar ni^vst se vlegel, d&Jn^T^^	molitve;
rožnega^ve n c a p ^	, doma in
na poti ter niti ene skušnje" ni delaTTciarne bi imel pri sebi onega svetega orodja —	ngoroziraj.
Enako divno razcvetala se je v njem nenavadna poniž« nost; tem priprostejii je_bil_ človek, t^u^n^e občeval jež njiju; a tudi d o b r o d e 1 elTT)Il je nepozabljivi Rudolf; kolikim dijakom pomagal je ou v potrebi, da nam ni znano. Z najmirnejšo vestjo smem ga primerjati se sv. Alojzijem v tem, da krstne svoje nedolžnosti ni omadeževal nikedar; čistost, to najlepšo cvetko mladeniča in vsakaterega čuval je on kot punčico svojega
očesa, dasi ga je dosta truda stalo, vzlasti v velicih mestih; ostal je v tem otrok, nedolžen kot angelj Božji, v družbi katerih zre on Božje obličje — to verujemo.
Najvzornejši bil je naš jRudolf v svojem, k^ solnce č|s_tejo_4o na o 1 jji bj i, v katerem ni bilo opaziti znamenja najmanjše sebičnosti. Ljubin~je~~on slovenski jezik, ljubil svoj narodni čutil ž njim ter pripravljen je bil
za blagost njega storiti vse, karkoli bilo je v njega moči.
Sel je iskat zdravja v južno Italijo v Francijo, Nemčijo — a žal! ni je našel; vendar navzlic vračal se je z nekako rflfinvnjjpostjo in veseljem na dom; z g, kaj,? Kjerkoli je bil, tamkej obračal je pozornost na nas narod, deloma s časopisi, katere vzprejemal je v ptujini, deloma s tem, da je razumništvo ptujih narodov z be-
atera

sedo seznanoval se Slovenci
nem gibanj
itd
j
159 _
njihovej literaturi, politič- jaštvo
to mu je bilo neko zadostilo njemu
Gospod deželni predsednik
neprijetnega potovanja, nam pa dokaz, kako plemenito
ter do domovine ljubezni vroče bilo je njegovo
srce
poveljuik odpeljal
Ker je bil pokojni Rudolf tudi vsestransko izobražen
kolodvoru sprejela
gospod nadvojvoda
tukajšnji vo
soboto
junst ter do dobre
ran
vešč jezikov nenaškega, laškega
zdravih
— i« #
trdno nado sem
duha
bode
narodu našemu zdatno koristil ter zavzemal eno prvih • est v domovini slovenski. A sedaj nada je ukončana
Umrl
nedelj
ponoči gospod
?
da
suka
uklanjam se Božjej volji, kateri je bilo drago šica ugasnila je luč mladega, nadepolnega življ__,„, tero je bilo nepopisljivo drago vrlemu njega očetu," bratu in sestri, sorodnikom, meni in vsem mnogobrojnim njegovim prijateljem ter nepreštevilnim njega čestilcem
biTši predsednik
v •
kmetijske družbe, deželni predsednik
letu
kar so jasno pokazali včeraj dne
10. maja pri njega
ljanskega odvetnika
lastnik mnogih redov
svoje starosti. Pokoj
sin
nenavadno slovesnem pogrebu ob 4. uri popolud
bprevod pomikal seje od kolodvora
peljali mrliča iz Gorice
istega dne
>
kamor so pre-
zjutraj z mešancem
smrti
,	^^^^	k
Wurzbach
juridične p
Wurzbacha

lemeniti stan povišan
doktor
i
prava
v dolgi vrsti proti mirodvoru postojinsken£-Prvi za kri
žem so stopali učenci in učenke tukajšnje šolo z uči
teljstvom in gospodom c. kr. okr. nadzornikom Thumo za njimi uvrstila se je požarna bramba otoška temi čitalnica postojinska s zastavo svojo pali so nosilci krasnih vencev
nikov
volili so ga kranjski veleposestniki
in
Veličanstvo imenovalo
kom dežel v deželni
Karol baron
modroslovja,
kdar izvrševal. Leta 1861
deželni zbor
namestni«

glavarja. Deželni zbor volil
, a za
potem sto-
duhov-
odbor in v državni zbor
Leta 1864
ložil je bar. Wurzbach svoj državno-zborski mandat
opazili smo
gospod dekan J. Hofstetter
katerega je p konec
o
c4»
potem zopet sprejel ter
mni
Nakusa
lpavi
nika ter duhovne
preč. gospoda
edanja. Leta 1866. imenovalo ga je Veličanstvo deželnim glavarjem in leta 1871
svetnika
vei
v •
kojnega v umetno
neslo
vali so prezali venci žalujoče
izdelani krsti
očeta
mladeničev po , katero pokri
brata in sestre
deželnim predsednikom do avgusta leta 1872.; v baronski stan.
1. pa
katero mesto je zavzimal
ob tem času je bil povišan
K
rodnikov
ter nosil
j
prijatelj
vence so-
sošolcev itd
Za krsto stopal je
c. kr. deželni
novemb sednikom ponovljen
občnem zboru c. kr
kmetijske družbe 24
1
1869. leta bil je voljen družbenim pred katero častno mesto je zavzemal vsled volitve noter do meseca aprila t
visokorodni gospod baron Winkl predsednik z žalujočim očetom, preblagorodnim gospodom
c. kr. deželne vlade svetnikom
Zarad bolezni odpovedati se
posl
moral tudi temu
Akoravno rajnki pri svojih nazorih
Globočnikom ter
dr. Vladimirom in sestro gospico
mogel mnogo storiti v prospeh kranjske
bratom poKojnega w	__________________
Emilijo. Uvrstili so se potem sorodniki, visokorodni
stva
ni za
kmetij
grof L a n t h
cr
O
ljubeznij
vendar je bil vdan kmetijski'družbi z vso
ter
poseb
vestno
opravljal uradno
»
vitez Schwarz, c. kr. deželni živino
zdravnik Wagner, podpredsednik kmetijske družbe Zevnik,
nadžupun Vičič z
službovanje, katero je zvezano s predsedništvom
je bil včeraj ob
c. kr
metijske družbe
c. kr. sodnik Žužek z
gor

odborniki
gg. uradniki
uri popolud
Pogreb

vse razumništvo postojinsko, potem ob
činski predstojniki okraja, vzlasti veliko vipavskih
dalj
n a-
požarna straža postojinska ter vipavska s prele- povodom smrti
Gospod vladini svetovalec Globočnik daroval
pim vencem in skoro vsak z gorečo svečo v roki
svojega nadepol
sina dr. Rudolfa
naposled nad 2000 druzega občinstva, Globočnika ljubljanski ljudski kuhinji svoto 50 gold
Došli smo na mirodvor
opravi s prisotnimi
kapeli in pri gomili
na kolodvoru p^d vodstvom
peli:
črna prst votlo zadoni
_ x	0db°r Matice slovenske se je danes teden usta-
Prečastni gospod dekan novil in je za svojega predsednika izbral prečastitega
duhovniki še zadnje molitve v gospoda prof
M
ki so uže pred sprevodom bivši podpredsednik letos udal
Jako nas veseli, da se je

Usliši nas Gospod
se vsipa
>
dokler
je
. -	----- -----r ----— —o uua., tudi ime predsednikovi
Kleina ginljivo za- prevzeti.^ker dejanski.predsednik bil je uže minulo leto
SLJJaroda" sili nas sprego
zvezdami
in
ter
povsem
voriti o njem par besed." Nezdavnej
_ 1	1 *h 1 w	•«	-	O
ma^e ne zakrije v našo srčno bolest edino trdna vera
lesnih ostankov.
mu slovenskih državnih poslancev
shod
katero olajšuje čiti poslanca
, da poslovili smo se le od njega te- disch-Grat nikar pa od duše njegove. Res je, da ročilu razgov
Ho he nw
ona prebiva nad zvezdami v naročji Božjem, naša še form al ne g
na zemlji
, a ona je prosta, na kraj ne navezana.
Iz
listu št
v Hohenwartovem avnanja s predlogi zadevajočimi
pozemeljskih nižav zremo ž nje v nebo in Tiočemo ž imenovati njo gleaati našega Rudolfa,
godbo z Ogersko jemlje za povod, grofa Hohenwarta
nasprotnika češkega
•smo si uverjeni
?
da
a Rudolf nas, o katerem mandatarja vladnega smrtno-doslednie
kluba
bo nehal prositi za svojega ognje__
ljubeznjivega brata in prepleme- wartom
vito ljubljenega očeta,
nito sestro svojo, ter tudi, da ne boš pozabif, premili
nebeškega blagoslova prositi za ljubljeno domovino slovensko, tvoje prijatelje in čestilce mnogobrojne in za nevrednega, tebe goreče ljubečega
Taaffeia, n
, genere kimavca
J^SImi
nce
kimovce
■mi
čem
Ivana Lavrenčiča

govor o
vender enie
osia
lskih zadevah
azgovarjalo
£lučaj
luba
rilik
la o
Ljubljane. — Gospod nadvojvoda Rainer dospel zadevah pred vsem treba podatkov iz slovenski
je minuli petek v Ljubljano ogledat si brambovsko
vo
kraj
j
katerih preskrbeti je naravno ložj
raz-takih po-
onim po-
zveze z domovino in
slancem
razun
narodom i temu i
asovi zoper
slan ca vabiti
ega iz ravno neumestno je škoda imeno-:ila. ker nista
sicer
menenje
uzrokov enako ravnalo. — ičitanje ali sumičenje, da se va poslanca Slovencev nista
večine desnice >k treba cenit
kateri alosfo.
vana
• nekoliko ona velika
KaKorsno namerava vsem posebnim odsekom, li afera, zarad katere
Kar zadeva razpravo v stvarna in ker je bil predmet
za Primor
Kimovec prvi je po sodbi tega politika on mož, ki je še le ustanovil sedajno večino državnega zbora in kimovec je glava — duša sedajne večine, kimovci so vsi poslanci razun enega, katerem je naš narod že leta in leta skazoval brezpogojno zaupanje. — Sodili smo po pisavi in vsebini onega dopisa, da je v večji ali manjši zvezi z njim poslanec Šuklje sam, — ker nam je pa s svojo častno besedo zagotovil, da dopisa
ni ne pisal ne inšpiciral, tedaj nam mora to zadostovati. Toliko ojstreje pa je naša sodba oziroma gnju-soba, da slovenski list sprejema tako gradivo, — kakoršnega more sejati in širiti k večem najbolj zagrizen nasprotnik našega naroda.
Ogerska. — Za novega pravosodnega ministra
imenovan ie Theofil Fabinvi in nrise^el i« v nonedftlipk
razpisano. Plača znaša 1600 Dri c. k. namestništvu v Trstu
Dunaja
Z Dunaja. — Najpomenljivša novica zadnjih dni
je ta, da so se razprave z Rumunsko zarad podaljšanja trgovinske pogodbe pretrgale, ker so nam Rumunska ni hotela privoliti onih polajšav, kakoršne bi dovolila najbolj ugodno stavljenim pogojem za druge države. Zavolj tega nastane med našo državo in Rumunsko s 1. junijem carinska vojska, oziroma popolna trgovinska zaprtija na mejah Naši kmetovalci so tega veseli, ker ne bo k nam več prihajalo romunske živine in se ne bo uvažalo več po 4 milj. met. centov žita v našo državo: nasproti pa so nesrečni naši trgovci oziroma obrtniki, izrekoma dunajski rokovičarji in trgovci z gotovimi oblačili (večinoma judje) kateri so do sedaj na Rumunsko mnogo prodajali, sedaj pa jim bo to branila ob 7 frankov na 1400 frankov oziroma od 10 frankov na 2000 frankov po-vikšana carina.
V	državnem zboru ni ravno veselo znamenje, da se pri sedaj obravnavani postavi, — večina in izrekoma Hohenwartov klub ne zna varovati onih pasti, ki jih stavi levica s pomočjo Zalingerja in Lienbacher-ja, — pasti, katerih se je po izreku Greuterjevim toliko bolj varovati, ker so s sladkorjem potresene. Da se to zdaj godi, je dvakrat nevarno, ker bodo obravnave pogodbe z ogersko podajale stotere prilike, da levičarji raz-denejo desnico in se zopet vrinejo do moči in vlade. — Desnici je zato posebno sedaj ven in ven treba klicati: Varujte se krivih prerokov ! —
Včerašnja uradna „Wiener Zeitung" razglaša, da je deželni poslanec in okrajni sodnik Črnomeljski g. Deu imenovan za svetovalca deželne sodnije pri okrožni sodniji Novomeški, g. okrajni sodnik Del pin v Škofji Loki pa za svetovalca pri deželni sodniji v Celovcu.
Klub Hohenvvartov je iz časnikov čul, da so nekateri klubi desnice, izrekoma Češki, menenja, da naj ostane pri stari navadi in naj se vsi predmeti pogodbe z Ogersko, razun že odločene carinske tarife, obravnavajo v enem večjem odseku.
V	H. klubu stavil je načelnik vprašanje, katerega menenja je ta klub, ker stvar še ni dokonečno dognano in se je sam izrekel, da bi se po njegovem menenji po vsem različni predmeti pogodbe temelitejše pretre-
savali in boljše rešili, ako se delo razdeli, ker je posebno na* desnici zbornice v tej zadevi mnogo novincev, o katerih se sme pričakovati, da se vsak v posebnem predmetu nadrobno pouči, nikakor pa ni pričakovati, da bi se to moglo zgoditi enako temeljito glede vseh predmetov. — Prav tako izrekli so se,
Obravnave zarad dodatnega kredita so se pričele,
opozicija je vsa na nogah, pa vladina večina, katera
se je vdeleževala kakorkoli uže prekoračenja proračuna, sedajno vlado trdo podpera.
Laška. — V obče kolera nekoliko pojema enako na severnih, kakor na južnih krajih Laške. Volilna borba pričela se je po vsi deželi. Poljedelski minister Gr i m al d i govoril je pri volilnem banketu v Catan-zari in je omenjal pravilnega postopanja vlade pri Grških homatijah in je enako svaril pred prevroče-
krvnem ravnanjem zarad pokončanja Poiro-ve ekspe-dicije^ v Afriki.
Španiska. — V ponedeliek rodila ie kraliica sina.
Za innogobrojne dokaze milega sočutja o bolezni in smrti naše nepozabljive matere, gospe
Ivane Murnik-ove,
za muogobrojne darovane vence in obilo-številno spremstvo predrage pokojne k poslednjemu počitku izrekamo vsim sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
V Liubliani 18. maia 1886.
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani
Odgovorni vrednik