Celje - skladišče
D-Per
III 19/1988
1
111988
383,10
GOB 155 e
Glasilo delavcev sozda Merx	Številka 10 — Leto Vlil — December 1988
Soztl Merx združuje: Avto Celje. A v to tehnika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte. Gostinsko podjetje Celje. Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje. Potrošnik Celje. Reklama Celje. Savinja Mozirje. Teko Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magvar. Zdenka Detiček. Danica Dosedla. Boris Kmet. Fanika Ilijaš. Herbert Lešnik. Bojan Dežan. Alenka Škapin. Jelka Samec. Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. UL 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana.
Kmetijska zadruga Slovenske Konjiceje odprla v Zrečah novo trgovino, kar je bilo za prebivalce okoliških vasi pa tudi Zrečane same kar majhen praznik. Zunanjost nove trgovine se lepo ujema z okoljem.
Ob dnevu sozda Merx je bila 25. novembra v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah slavnostna seja delavskega sveta sozda. Po kratkem, a izredno doživetem kulturnem programu, ki gaje letos pripravila Glasbena šola iz Celja, je bil slavnostni govornik predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Franc Ban.
Sreče in zadovoljstva v novem letu 1989
vam želi uredništvo
g rkirvnt	<
Ji. CCSE-	e
Nekako navadili smo se že na reforme. V povojnem obdobju jihje bilo veliko, nekaj manjših, nekaj večjih, vse pa nosijo skupno obeležje, da nobene nismo pripeljali do konca, nekaterih pa niti prav začeli nismo. Verjetno še ni bil pravi čas zanje.
Danes, ko smo prišli na razpotje, ko ena cesta pelje v revščino, druga pa v korenite reforme, nam vsaj ni treba veliko razmišljati, kajti odločitev ni težka. Težka pa bo njihova izvedba, kar se kaže že danes, ko se poskušamo v Jugoslaviji sporazumeti o tem, kakšen cilj naj imajo reforme, v katerem vrstnem redu jih moramo izpeljati in na kakšen način. Nesoglasja so normalna, saj ni lahko zastaviti enakih in skupnih kriterijev na zelo različnih štartnih pozicijah, kakršne imamo danes v posameznih delih Jugoslavije. Lažje bi bilo in manj bi bilo nesoglasij in neusklajenosti, če bi katero od napovedanih reform uresničili, toda ni še bil zadnji čas. Sedaj pa je, očitno.
Merx, katerega 30 let poslovanja pod tem imenom se izteka — z letošnjim Silvestrom, je preživel doslej vrsto različnih bolj ali manj posrečenih reform, predvsem v organizacijskem smislu. Zadrga, obsežnejša, je bila pred osmimi leti, ko so se prve delovne organizacije povezale v sozd. Značilno za vse organizacijske dopolnitve pa je, da so imele skupen vsebinski cilj;
•	povezati se v reprodukcijsko celoto, ki bo dovolj močna za obvladovanje proizvodnje in tržišča;
•	združiti sredstva za zagotavljanje likvidnosti, organizirano usklajevanje blagovnih in denarnih tokov;
•	dvigniti raven tehnolgoije in vse enote usposobiti za enakopraven nastop na tržišču.
Danes, ko strokovno vrednotimo doseženo in ko ugotavljamo, da je vMerx povezanih 24 delovnih organizacij s skupno okoli8000 zaposlenimi, nas rezultati ohrabrujejo. Kljub hudim nihanjem v pogojih za gospodarjenje in najrazličnejšim koristnim ali nekoristnim, potrebnim in nepotrebnim administrativnim ukrepom, smo v Merxu vse temeljne usmeritve uresničili Tudi tu so bila nihanja v doseženih rezultatih. Prihajaloje do zamud pri izgradnji načrtovanih objektov, rušo nam vedno uspeli vsi načrtovani poslovni cilji uspelo pa nam je ohraniti celovitost, razviti dobro distribucijsko trgovsko mrežo, razviti kmetijsko proizvodnjo injo povezati z industrijsko predelavo ter v dostojni ravni kakovosti ponuditi tržišču.
Z vključitvijo avtomobilske stroke se Merxova paleta vplivno širi tudi na področju servisne dejavnosti, ki poleg dejavnosti gostinstva in
V
turizma ter industrijske kooperacije zaokroža celovito podobo naše dejavnosti v severozahodnem delu Slovenije in tudi zunaj nje, tudi v izvozu, čeravno še ne veliko.
Merx seje razvil v enega od nosilcev preskrbe prebivalstva v Sloveniji To je rezultat, ki ima vrednost Naši skupni dosežki so plod uspešnega kljubovanja vsem neugodnostim, ki so nas spremljale na razvojni poti. To je rezultat skupnega načrtovanja, skupnega dela, znanja, volje in spoznanja, da smo skupaj močni da zmoremo in da je politika razvoja vsem prinesla več, kot bi zmogel posameznik sam.
Zakon o podjetjih, ki doživlja še zadnje popravke, nam bo prinesel vrsto novosti Časa za usklajevanje z njim je tri leta. Dovolj, da nam ni treba hiteti Naglica nikjer ni dobra, po njej včasih močno boli glava. Potrebna paje preudarna in na strokovnih temeljih izoblikovana zasnova kaj in kako storiti, da bomo kos jutrišnjemu dnevu.
Na pogoje za gospodarjenje, ki smo jih vajeni, ne moremo več računati Tržno gospodarstvo je neusmiljen razsodnik, ki ne pozna drugega zakona kot ekonomijo. Kdor ne vzdrži, ta propadi Je pa to tudi edinstven izziv za tiste, ki znajo in so sposobni iztržiti svoj delež na trgu.
Zakon med vrsto sprememb prinaša to osrednjo novost, da se skozi procese ekonomskega raz računa vanja in tehnološke celovitosti oblikujejo takšne gospodarske enote—podjetja, ki bodo zmogla zagotoviti razvoj, likvidnost, tržnost, dobiček, socialno varnost delavcem na daljši rok in na človeka dostojni ravni
V Merxu smo si skupaj zgradili solidno organizacijsko in materialno pa tudi strokovno kadrovsko osnovo za izziv, ki nam ga prinašajo reformski zakoni in pogoji za gospodarjenje. Toda izrabili jih bomo lahko le skupaj.
Tudi v Merxu bodo potrebne mnoge spremembe, tako v organiziranosti kot v obvladovanju stroškov, še posebno tistih, ki bi nam omogočili sprostiti notranje rezerve tako materialne kot delovne. Nekatera dela bo potrebno začeti kmalu, takoj. Ob vsem razmišljanju in strokovnem vrednotenju naših razvojnih namer, možnosti in potreb pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da lahko dosežemo največ, če bomo uspeli povezati znanje in človeka z vsem obstoječim kapitalom in ga na strokovnih osnovah optimalno organizirani izrabiti za ustvarjanje dobička.
PST-R
Pričeli smo pripravljati planske dokumente
Bolj se bomo usmerili na tržno področje
V Merxu smo pričeli pripravo planov poslovanja za leto 1989. Zaradi spremenjenih razmer v poslovanju, spremenjene zakonodaje in večjega delovanja tržnih zakonitosti, povečanja samostojnosti in odločanja ozdov in še nekaterih drugih dejavnikov gospodarjenja so potrebne tudi spremembe v načinu načrtovanja proizvodnje in prodaje za prihodnje leto. Nova zakonodaja predlaga, da priprava in sprejemanje planov po enotni metodologiji nista več obvezni. To je pa seveda bistveno drugačno izhodišče za planiranje, kot smo ga poznali doslej. Planski dokumenti bodo morali biti bistveno krajši, bolj jedrnati, bolj analitični in predlagatelj-ski. Slednje pomeni, da bodo morali vsebovati več predlogov za boljše poslovanje in ne bodo le nerealne planske postavke, ki jih med letom ni mogoče realizirati. Torej bo staremu načinu planiranja bržkone treba dati slovo, saj ne dohaja vseh procesov spreminjanja družbe.
Na odboru za planiranje, poslovnem odboru in delavskem svetu smo že sprejeli skupna izhodišča načrtovanja za leto 1989, v katerih smo se dogovorili, da bomo glede na to, da sprejemanje planov ni obvezno, vsebino planov, metodološki prijem in pripravo poenostavili. Poudarek bomo dah realnim ciljem in nalogam, tako da bo plan res pripomoček za upravljanje, organiziranje dela in poslovanja, za ugotavljanje rezultatov dela in za kontrolo uresničenega.
Bolj kot doslej bomo cilje in naloge usmerili v tržno področje in delovanje tozdov, delovnih organizacij in sozda v povezavi z okoljem. Poleg tržnega koncepta bomo v letu 1989 uresničevali še naslednje prednostne naloge in cilje:
—	posebno pozornost bomo posvetili večanju znanja, timskemu delu, usposabljanju in sploh pripravi kadrov za boljše delo,
—	prizadevali se bomo, da bodo vse članice poslovale pozitivno, torej da se bo njihov položaj na tržišču izboljšal, prav tako njihova akumulacija in osebni dohodki,
—	povečati bomo morah količinsko proizvodnjo in prodajo.
—	povečati bomo morah izvoz,
—	večji poudarek bomo dah tudi razvoju in inovativnosti,
—	nekaj več aktivnosti pričakujemo tudi na naložbenem področju,
—	ekonomsko finančno področje bo še dalje med prednostnimi,
—	navesti je potrebno še naloge za izboljšanje informacijskega sistema.
Torej, izhodišča načrtovanja za leto 1989, ki so zasnovana na izvajanju politike temeljnih skupnih funkcij sozda in so bila potijena na delavskem svetu sozda, imamo. Naloga planskih služb v posameznih delovnih okoljih pa je, da bodo pripravile kratke, jedrnate plane, ki bodo resnično v teh težkih in stalno spreminjajočih gospodarskih razmerah pripomoček najodgovornejšim delavcem za organiziranje dela in poslovanja.

STRAN 2 DECEMBER 1988
Kako smo gospodarili
Za nami je tretje trimesečje, ki nam že kaže realnejšo sliko uspešnosti poslovanja ter daje osnovo za načrtovanje v naslednjem letu.
Ugotavljamo, da gospodarstvo SRS ni doseglo željenih rezultatov kot posledica neustrezne ekonomske politike. Negativni tokovi se nadaljujejo iz prejšnjih obdobjij in se odražajo v:
—	strahovito visoki inflaciji
—	padcu industrijske proizvodnje, kmetijske proizvodnje
—	padcu izvoza
—	zmanjšanju akumulacijske sposobnosti
—	padcu fizičnega obsega prodaje kot posledici manjše kupne moči prebivalstva in
—	rasti brezposelnosti in zmanjšanju socialne varnosti.
Vse težji pogoji za gospodaijenje so vplivali na poslabšanje ekonomskega položaja Merca in njegovih dejavnosti. V preteklem 9-mesečnem obdobju je ustvaril:
Celotni prihodek	656	milijard
porabljena sredstva	557	milijard
— amortizacija	7,5	milijard
dohodek	100	milijard
bruto OD	64	milijard
akumulacije	11 milijard
delež akum. v
dohodku %	11,6 milijard
ekonomičnost %	117,9
Celotni prihodek je večji v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta za 162%. Za Mera kot celoto in večino dejavnosti je značilno, da izkazuje nižjo indeksno rast celotnega prihodka od rasti cen, kar pomeni padec fizičnega obsega proizvodnje in predelave, prodaje v trgovinah in gostinstvu.
Ugodnejši je podatek, da so porabljena sredstva, ki pomenijo 85% celotnega prihodka, naraščala počasneje in vplivala na višino ustvaijenega dohodka. Zaloge blaga, surovin in materiala so prav tako naraščale počasneje od rasti prihodka, zato beležimo ugodnejše kazalce obračanja zalog (od 9,3 na 10,2) in manjšo vezavo dni (od 30 na 27).
Dohodek v višini 100 milijard dinje naraščal hitreje od rasti CP, posamezne dejavnosti so ga ustvarile v naslednjih deležih, prikazanih v grafikonu.
o o o
2,5% kmetijstvo 16,7% živ.pred.ind. 35,5% trgov.na drobno 15,2% trgov.na debelo 12,0% gostinstvo 3,8% transport 6 % storitve 0,6% žičničarstvo 7:7% IB in vse DSSS
Dohodek na delavca znaša 13.483.000 din, nižjega od povprečja beležijo trgovina na drobno ter gostinstvo in turizem. Po delovnih organizacijah pa jih dosega le 8 večji dohodek na delavca od povprečja Merca.
Obveznosti iz dohodka so znašale 25 milijard ali 3,7% celotnega prihodka ter predstvljajo preveliko obremenjenost. Zaradi ugodnejših delitvenih razmerij prihodka je bilo ustvaijenega več čistega
dohodka—75 milijard, od katerega pa smo porabili za bruto osebne dohodke 64 milijard in 11 milijard za akumulacijo. V letošnjem letu urejata področje osebnih dohodkov zakon in družbeni dogovor, ki ob veljavnosti zakona izgublja svojo vlogo. Povprečni neto OD na delavca seje oblikoval kot posledica različnih dohodkovnih zmožnosti DO in kot zakonsko določena kategorija. Ta znaša za Mera 503.142 din. Večina
DO, razen Blagovnega centra, Avta Celje, Savinjskega magazina in Zdravilišča Dobrna, izkazuje nižje OD na delavca kot v dejavnosti v okvir katere DO sodi.
V MERXu ustvaijamo premalo sredstev za akumulacijo, saj se delež v celotnem prihodku od lanskega leta ni povečal. Opaziti je tudi negativni tok akumulacije v dohodku za sozd, v dejavnosti trgovina in žičničarstvu ter v več kot polovici DO. Akumulacije niso ustvarile 4 DO, to so Turist Nazaije, RTC Golte, Reklama Celje in Savinja Mozirje. Glede na to, daje višina OD v odvisnosti od doseženih akumulacijskih stopenj panoge SRS, zato bomo več pozornosti namenili temu v nadaljnjem poslovanju. Sredstva za reprodukcijo (akumulacija in amortizacija brez revalorizacije) znašajo 17 milijard in se v primeijavi z lanskim letom niso povečala. Reprodukcijska sposobnost znaša 7,3% in je večja za 30% v primeijavi z lanskim letom, predvsem zaradi nizkih povprečno uporabljenih poslovnih sredstev.
Izgube v poslovanju so znašale 203 mio din, od tega v DO REKLAMA 60 mio din in Transportu KK Šentjur 143 mio din.
Če primeijamo uspešnost gospodarjenja pri članicah in po dejavnosti, ugotavljamo, da se gibanja iz preteklih obdobij nadaljujejo. Pomembnejše značilnosti in uspešnost poslovanja po dejavnostih je sledeča:
—	kmetijsko živ. pred. industrija izkazuje izredno dobre rezultate v primeijavi z lanskim letom, akumulacijo je povečala za več kot 2-krat, fizični obseg proizvodnje je manjši le za 2% v govedoreji, 10% v proizvodnji mlevskih izdelkov in 26% v poljedelstvu
—	trgovina beleži najmanj ugodne rezultate, zlasti trgovina na drobno (manjša akumulacija) kot posledica manjšega obsega prodaje tekstilnih izdelkov za 20% in živil za 8%,
—	gostinstvo in turizem sta kljub manjšemu obsegu prodaje storitev za 8% izboljšala finančne rezultate, saj beleži 3-krat večjo akumulacijo v primerjavi z lanskim enakim obdobjem,
—	dejavnosti transporta in storitev sta dosegli zadovoljive rezultate, če upoštevamo, da obe izkazujeta izgubo v poslovanju.
Srečanje delavcev
Podeljena priznanja
Srečanja ob rojstnem dnevu republike so postala v delovni organizaciji Gostinsko podjetje že kar tradicionalna. Letos so se zbrali v hotelu Hum v Laškem, da bi ob kratkem kulturnem programu in plesu pozabili na vsakdanje skrbi.
Ker pa je to edina možna oblika srečanja delavcev vseh tozdov in delovne skupnosti, je tudi običaj, da kratko orišejo uspehe in povedo tudi za neuspehe pri poslovanju. Teh seje v svojem govoru dotaknil glavni direktor delovne organizacije Peter Meštrov.
Za popestritev večera so poskrbeli člani pevskega zbora, folklorna skupina in dve mladi nadaijeni glasbenici ter tudi ansambel Venus.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja delavcem za deset, dvajset in trideset let delovne dobe ter priznanja, ki sojih njihovi delavci prejeli za strokovno delo ter za vključevanje na športnem področju.
Na končuje predstavnik republiškega odbora za gostinstvo in turizem pri sindikatih podelil tudi številna priznanja, med njimi jih je bilo kar nekaj z zlatim sijajem, ki sojih delavci Gostinskega podjetja prejeli na letošnjem Gostinsko turističnem zbora v Postojni.
Upamo lahko samo, da bodo tako številna priznanja spodbuda za še večje osebno prizadevanje pri doseganju poslovnih rezultatov in tudi pri izboljšanju medsebojnih odnosov.
Erika Grabar, vodja ekipe za pripravo in postrežbo turističnega menija, prejema srebrno plaketo z diplomo.
V kulturnem programu sta sodelovali učenki glasbene šole
Merxov nagelj za peka Jožeta Ograjenška
Pred dnevi je prejel Jože za svoje dolgoletno prizadevno delo državno odlikovanje medaljo dela. To je njegovo drugo priznanje za 37-letno delo. Prvega je prejel leta 1984 ob dnevu sozda Merc.
Oči polne sreče in veselja so govorile same od sebe, ko je v roki držal odlikovanje: »Vesel sem, da so mi priznali moj trud, saj sem vseh 37 let bil predan temu poklicu. Vedno sem ga opravljal z veseljem in če bi bil še enkrat mlad, bi se spet odločil za poklic peka.«
Jože Ograjenšek seje rodil v številni družini, ki seje zaradi zaslužka selila po Jugoslaviji. Po končani osnovni šoli se je izučil za peka. Zaposlil seje že s 17. leti. Po odslužen-ju vojaškega roka se je zaposlil v Mestnih pekarnah v Celju, ki so se 1958. leta priključile delovni organizaciji »Veležitar« Celje. Leta 1955 je ob delu končal šolo za VKV peka.
Jože Ograjenšek spada v tisto povojno generacijo, ki seje pri delu maksimalno angažirala. V svojem poklicu je opravljal vsa dela in naloge, od tehtalca, mešača, predpeč-nika do vodje obrata.
Zaradi strokovnosti, organizacijskih sposobnosti, predanosti delu in
delovni organizaciji je 20 let zelo uspešno vodil pekarno Gabeije. Po ukinitvi tega obrata — reorganizacija proizvodnje v tozd —je bil razporejen na dela »vodje skladišča« v Industrijski pekami v Celju.
Jože Ograjenšek je lik človeka, ki ni nikoli silil v ospredje. V DO ga poznamo kot človeka, kije z »dušo in telesom« predan svojemu poklicu. Vedno je bil in je pripravljen poprijeti za vsako delo v pekami, ne glede na opis njegovih del in nalog. Kot obratovodja 30-članskega kolektiva pekarne Gabeije je ponavadi prvi prišel v obrat in večkrat seje
zgodilo, da gaje zapustil, ko je delo končala že druga izmena. Delavci so bili navajeni, da so ga prišli iskat domov, če je kdo nepredvidoma izostal z dela. Takrat je poleg rednih delovnih dolžnosti tudi nadomeščal odsotne delavce, bilje mešač, pred-pečnik, tehtalec.
Pomemben je njegov prispevek pri usposabljanju mladih ljudi, ki so se po končani šoli zaposlili v obratu. S človeškim prijemom in strokovnimi nasveti je pomagal, da so se hitreje vključili v delovni proces. V obratu so kljub zastareli in skoraj popolnoma odpisani opremi opravili vsa redna in izredna naročila in nikoli ni bilo motenj v preskrbi s kruhom.
Jože Ograjenšek ni imel navade povzdigniti glasu in tudi ni imel težav, kadar je bilo treba v obratu delati prek polnega delovnega časa. Zaradi svojih delovnih navad in človeških lastnosti, kot so poštenost, skromnost, ga sodelavci cenijo in mu zaupajo. Tudi zaradi tega je bil dvakrat zapored izvoljen za predsednika skupne disciplinske komisije v delovni organizaciji.
Lahko rečemo, da danes težko najdemo tako predane delavce poklicu in delovni organizaciji, kot je Jože Ograjenšek.
Podeljena državna odlikovanja
V letu, ko delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija proslavlja 30-letnico skupnega delovanja mlinarjev in pekov na področju preskrbe, lahko s ponosom zapišemo, daje na svečani seji delavskega sveta, 15. decembra, iz rok predsednika skupščine občine Celje Toneta Zimška pet delavcev prejelo državna odlikovanja. To so Rajko Čižek, Jože Ograjenšek, Fanika Spolenak, Tone Iršič in Slavko Sisinger.
Po govoru direktorja delovne organizacije Edija Stepišnika, ki seje dotaknil predvsem sedanjosti in razvojnih možnosti, ter govora predsednika SO Toneta Zimška, so podelili še priznanja in plakete delovne organizacije.
Priznanja za doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov
in za ustvarjalno delo v samoupravnih organih in v DPO so prejeli: Dušan KUHTA, Vlado KORUN, Avgust KRAČUN, Milan KUŽEM, Anton MRAMOR Antonija PODBREGAR Silva TRSTENJAK in Gorenje, DO Gospodinjski aparati, tozd Gostinska enota.
Plakete so prejeli delavci, ki so s svojim delom v delovni organizaciji oziroma v njenih pravnih prednikih in z aktivnim delom v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah dali pomemben prispevek k njenemu razvoju in ugledu: Marija CENTRIH, Ida GORIŠEK, Adolf KOPRIVC, ter Jože GRAČNAR in Franc BAN iz sozda Merc za uspešno večletno delo in sodelovanje, ki je dalo vidne rezultate.
Kmetijstvo
in predelovalna industrija
Na zadnjem kolegiju direktorjev delovnih organizacij kmetijstva in predelovalne industrije so ocenili rezultate poslovanja v devetih mesecih in ugotovili, da so ti v mejah pričakovanj. Pri doseganju boljših rezultatov jih še vedno ovirajo isti problemi kot v preteklosti. To so neprilagojena finančna politika glede na naravo dela v kmetijstvu, prevelik vpliv administriranja v trženju, neusklajene poti-kmetijskih pridelkov od proizvodnje prek predelave do prodaje (mleko, jabolka), predrag investicijski kapital in podobno.
Govorili so tudi o razvojni in organizacijski strategiji dejavnosti glede na že znane osnutke nove zakonodaje. Skupna ocena v razpravi je bila, da bi bili kakršni koli hitri posegi v organizacijo v delovnih organizacijah v tem obdobju prej škodljivi kot koristni. Treba seje si-
cer pripravljati skladno z že znanimi tržnimi, ekonomskimi in organizacijskimi pogoji, kar pa še zdaleč ne pomeni naglih organizacijskih sprememb in morda nenačrtno in na hitro prenehati tisto, kar je bilo do sedaj in je še dobro in uspešno organizirano. Skratka, nova izhodišča je potrebno graditi na že znanih praktično potijenih osnovah.
Na koncu so še ocenili delo Zadružne zveze Slovenije v pripravi programa dela. Dogovorili so se, da bodo podprli vse tiste dejavnosti v Zadružni zvezi Slovenije, ki vodijo k učinkovitejšemu delovanju na področjih, za kateraje bila zveza ustanovljena. To je vodenje in oblikovanje kmetijske politike v zasebnem kmetijstvu, svoj pospeševalni center, v izobraževalnem procesu izboljšati oblike pospeševanja kmetijske pridelave, samoupravne organiziranosti kme-
tov in podobno. Vsi pa so bili enotnega mnenja, da Zadružna zveza Slovenije ni dovolj usposobljena in niti ni upravičenosti, da bi se usposobila za opravljanje poslovnih funkcij, kijih je predložila v programu in za katere že imamo uspešno organizirane poslovne skupnosti in koordinacijske odbore za posamezna področja nabave in seveda hranilno kreditno službo za finančno področje. Zato so se na sestanku tudi dogovorili, da se pripravi o tem v imenu članic sozda Mera pisno mnenje o novih dejavnostih Zadružne zveze Slovenije, še posebno zato, ker je potrebno pred morebitno novo organiziranostjo, ki pa je vsekakor posledica ali celo protiutež delovanju Kmečke zveze in Zveze kmečke mladine, prej razčistiti obstoječe koordinacije, ki v okviru Splošnega združenja uspešno delujejo.
MEFK
VIESTN1K
DECEMBER 1988
Praznovanje dneva Merx
V svojem govoru je orisal dosežke Merxa v preteklem obdobju in med drugim dejal: »Filozofija visokih cen in nizkih osebnih dohodkov, ki v mnogih okoljih že ogrožajo osnovno življenje ljudi, je nesprejemljiva. Zahtevamo takšne ukrepe ekonomske politike, kijih bodo ljudje povsod sprejeli za svoje, jim zaupali, in kijih bodo mobilizirali za drugačno ravnanje.« Ko je govoril o tem, v čem vidimo v Merxu kvaliteto premikov, ki smo jih dosegli, je še posebno poudaril, da kadri, njihovo znanje ter sposobnost sodijo na prvo mesto. Merx ima danes ustrezne kadrovske pontenciale, vendar za odločilne, nove, inovativne proboje v posameznih trenutkih smo mnogo prešibki V nekaterih ljudeh, predvsem v poslovodnih strukturah, je preveč malodušja, pesimizma, če hočete tudi starokopitnosti, zato potrebujemo osvežitve mladih, kreativnih, ambicioznih ljudi ki bodo znali in zmogli hitreje spreminjati stvari«
Letošnji dobitniki najvišjega priznanja sozda Merx: zlate značke (od desne proti levi sedijo) Stanko Lesnika, direktor Kmetijskega kombinata Šentjur, Karel Brajlih, direktor Tkanine Veleprodaje in Alojz Forštner, direktor Potrošnika.
Plaketo za poslovnega partnerjaje dobila tudi Ljubljanska banka, Splošna banka Celje Iz rok predsednika KPO Franca Bana jo prevzema Niko Kač.
Projekt Dobrna
Sedmega decembra je bil v Zdravilišču Dobrna pogovor predstavnikov sozda, kolektiva Dobrna in odgovornih delavcev Konusa o sovlaganju delovne organizacije Konus v izgradnjo hotela Dobrna.
Predstavljen je bil projekt te izgradnje, nad katerim so bili najodgovornejši delavci Konusa navdušeni in so v sklepnih pogovorih sprejeli predlog za sovlaganje oziroma časovni zakup dela hotelskih zmogljivosti za dobo desetih let, za kar bodo vložili 100 milijard dinarjev.
Pri izgradnji hotela Dobrna računamo poleg Konusa tudi na druge sovlagatelje. Projekt pa bo udeležen tudi na natečaju sredstev družbenopolitičnih skupnosti v Sloveniji. Po zagotovilih najodgovornejših predstavnikov Slovenije, isti dan popoldne so si maketo hotela ogledali namreč tudi Dušan Šinigoj, Janez Bohorič, Alojz Klemenčič, Avgust Metlika in Metka Oderlap ter predsednica komiteja za gostinstvo in turizem Slovenije, ima projekt vse 'možnosti, da ga financirajo tudi iz teh sredstev.
In za kakšen projekt gre? Delovna
organizacija Zdravilišče Dobrna, v skladu s srednjeročnim programom razvoja, se loteva preureditve depandanse Beograd in izgradnje hotelskega prizidka k obstoječemu hotelu Dobrna. Tako preurejena depandansa Beograd in nove nastanitvene kapacitete z delno posodobljenim hotelom Dobrna bodo tvorili zaključni hotelski kompleks s prek 400 ležišči in s sodobno urejenim medicinskim centrom in vsem udobjem, ki ustreza potrebam sodobnega domačega, še zlasti pa tujega turističnega tržišča. Preurejene in nove kapacitete vključujejo 65 ležišč v depandansi Beograd, 100 ležišč v novem hotelskem delu, plavalni bazen s savno in zimskim bazenom za skupinske termalne kopeli, centralno zajtrkovalnico s čajno kuhinjo in poletno teraso ter dvorano za rekreacijo, kozmetični salon, predavalnico in več družabnih prostorov za več govornih področij. Hotelske sobe v novem delu bodo velike približno 35 kvadratnih metrov in bodo imele ves konfort, ki ga zahteva visoka kategorija. Vse skupne preurejene in dograjene površine v Zdravilišču Dobrna bodo znašale 7000 kvadratnih metrov.
Nova trgovina
Nova trgovina Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, pod zastavo sozda Mene, ki so jo odprli v Zrečah, je že na sam dan otvoritve privabila številne kupce in tudi radovedneže, ki so na ta trenutek že dolgo čakali. Novo je torej zamenjalo staro, in za Zrečane, zlasti za kmetijce in gozdarje s pohorskih vasi, je bil to pomemben praznik.
Zbrane na slovesnosti je na potrebo po novi trgovini in njenem pomenu spomnil direktor Kmetijske zadruge Slovenske Konjice Jaka Zidanšek.
»Po gospodarski renesansi zadružništva, okoli leta 1980, smo začeli delavci konjiške zadruge pripravljati lokacijo za novogradnjo v Zrečah,« je dejal Jaka Zidanšek. Zaradi hitrega razvoja mesta Zreče so lokacijo pridobili šele pred dvema letoma, pri zasnovi velikosti trgovine in poslovnih prostorov pa so upoštevali poslovno uspešnost in zlasti gospodarsko usmeritev kmetijstva in gozdarstva na zreškem Pohorju, tehnološko posodobitev in kulturno raven strežbe kupcev.
Tako je nastal izjemno funkcionalen objekt, ki se po svoji arhitekturi spaja z okoljem, pri čemer se prepozna roka odgovornega projektanta Toneta Žlav-sa iz Kograda, kjer So izdelali projekte, gradnjo pa je prevzel konjiški tozd Ingrada.
Notranje prostore so opremili pri Slovenijalesu.
.Naložba je veljala 920 milijonov dinarjev za objekt in 120 milijonov za opremo. Dobršen del denarja, kar 60 odstotkov je, iz lastne blagajne, preostalo so posojila s slabimi kreditnimi pogoji.
Za Kmetijsko zadrugo Slovenske Konjice je bil nov objekt izdaten zalogaj in hkrati tudi velika delovna zmaga, za katere blišč imajo zasluge tudi nekatere delovne organizacije v občini, ki so tako ali drugače priskočile na pomoč pri gradnji nove trgovine. Med njimi velja zlasti omeniti Unior, Comet, Konus, LIP. Tako je nastala trgovina, ki meri 310 kvadratnih metrov, ki ima na 203 kvadratnih metrih v nadstropju poslovne prostore za Kmetijsko zadrugo in Gozdno gospodarstvo, zaprto skladišče meri 265 kvadratnih metrov, pokrito in odprto pa 190 kvadratnih metrov. Skupaj torej 970 kvadratnih metrov. Zunanje odprto skladišče za gradbeni material in kmetijske stroje pa meri 1330 kvadratnih metrov.
Franc RA VNIČAR, doma iz Bo-horine pri Zrečah, kooperant Kmetijske zadruge, nam je ob otvoritvi povedal Trgovina je zelo v redu. Mislim, da bom v njej našel vse, kar bom potreboval za svoje delo na kmetiji, če bom imel le dovolj denarja. Danes nas zelo slabo plačajo. Za liter mleka, vozim ga kar pet kilometrov daleč, dobim 510 dinarjev. Lahko se še tako »bunimo«, pa nič ne uspemo, ker nam še vedno politiki krojijo gospodarstvo, pa tudi kmetijstvo. Zato že delno opuščam prirejo mleka, ker ni nobene možnosti, da bi bilo kaj boljše. Danes se samo pogovarjamo in obljubljamo, na obljubah pa nič ne zraste. Ja, za to trgovino sem pa res vesel, zato naj se v imenu vseh kooperantov zahvalim Kmetijski zadrugi, da je kljub težkim časom bila sposobna zgraditi tudi nekaj za nas.«
Naše ladje
Gospodarsko ladjevje Jugoslavije, ki je desetletja plulo z usmerjanim zmernim vetrom in z na mirna morja vajenimi posadkami, preobloženo s tovori, ki sojih dokladah vsi od države, administracije, sisov, itd., je ob izrabljeni opremi ter z opešanimi motorji nenadoma zaplulo v vode, kjer pihajo drugačni, reformni vetrovi in krožijo spremenjeni tokovi. Na posamezne ladje so se postopoma vtihotapiti mnogi slepi potniki. Plovni pogoji bodo poslej enaki, kot veljajo že nekaj časa za večino tujih ladij. Kaj sedaj? Poti nazaj ni, treba je naprej. Čakati, da bi boljše ladje prevzele tovor in potnike iz potapljajočih se ladij ni dobro, kajti dodatno obremenjene se bodo potopile še te. Tudi slepih potnikov ne moremo prostodušno pometati v morje.
Ob tem, da novela Zakona o podjetjih daje več komande zopet v roke kapitanu, ki ga bosta morala poslej krmar in strojnik bolj ubogati, bomo verjetno morati nekaj sicer potrebnega in koristnega tovora žrtvovati in vreči v morje. V vsaki luki bomo ladjo postopoma usposobili za zanesljivejšo plovbo, istočasno pa izkrcali tudi del slepih potnikov in zaradi boljše opreml-jensoti tudi odvečni del posadke. Pošteno pa je, da jim skupaj kupimo novo ladjo, s katero bodo lahko prevažati tovor in zaslužiti sami.
Tako imamo upanje, da bomo postopoma usposobili ladje in posadke, da bodo plule hitreje, varno in pri tem za kakovostno pripeljan tovor zaslužile več kot le za gorivo ladji in osnovno hrano mornarjem.
Do sprejetja zakona imajo deti posadke in potnikov še možnost, da izsilijo vkrcanje v čolne, da bi se:
—	priključili drugi ladji,
—	da bi se združiti z drugimi čolni v splav in nadaljevati plovbo
—	da bi sami samozavestno pluli dalje.
Po sprejetju zakona, ko bo na ladji ponovno zavladal red in bo vzpostavljeno enotno poveljevanje, bo o tem lahko odločala le cela posadka. Predčasni pobegi lahko resno ogrozijo varnost matične ladje, kajti ladja lahko ostane brez varnostnega čolna in nujne opreme. Samostojno plovbo po širnih morjih si bo privoščil le tisti, ki ima dokazano nepotopljivo ladjo in nepokvarljiv motor, ati pa naivnež in samozavestnež, ki sodi oceane po domačem morju.
PST-R
Usposobitev klavnice
KZ Laško si je zagotovila sovlagatelje
Kmetijska zadruga Laško, temeljna organizacija Proizvodnja in predelava mesa, vlaga v razrešitev in sanitarno usposobitev klavnice, ki zajema pomožne prostore in razširitev hladilne komore s potrebno opremo. Do sanitarne usposobitve klavnice je prišlo predvsem zaradi spremenjenih predpisov.
Naložba je vredna 45 milijard, v investicijskem programu pa je zajeto tudi vlaganje v živino pri kmetih, za kar je namenjenih dodatnih 46 milijard dinarjev (starih). Kmetijska zadruga sije za to naložbo poleg lastnih sredstev zagotovila tudi sredstva sosednjih delovnih or-
ganizacij kot sovlagateljic in nekaterih članic sozda. Kmetijska zadruga Laško je namreč kot investitor skladno z dopolnjenim zakonom o enakomernejšem regionalnem razvoju v Sloveniji od Izvršnega sveta pridobila odločbo, po kateri bodo lahko sovlagatelji uveljavljati pravico ’, /.manjšanja obveznosti do sklada za financiranje manj razvitih republik in Sap Kosovo in znižanju osnov za davek iz dohodka.
Dela za razširitev in sanitarno usposobitev klavnice izvaja Ingrad, opremo pa bosta dobavila LTH Škofja Loka in KTO Celje.
Program razvoja do leta 2000
Pripravil se bo načrt izgradnje bungalovov
Kolektiv RTC Golte je skupaj z odgovornimi delavci sozda pripravil predlog programa razvoja RTC Golte do leta 2000, v katerem iščejo rešitve predvsem v oblikovanju take ponudbe in storitev, ki bo zagotavljala zadosten prihodek in manjšo odvisnost od drugih sistemskih virov financiranja.
V programu delavci razmišljajo, kako zmanjšati stroške, posodobiti obstoječe zmogljivosti, zamenjati nekatere tehnološko zastarele stroje in naprave in * podobno. Za zaokrožitev razvoja na hribu predlagajo delavci RTC Golte, načrt izgradnje bungalovov (po sistemu Kop), ker bi ob prenovi in dozidavi ho-
tela zaokrožili gostinsko turistično ponudbo v tem centra.
V prizadevanja za uresničitev tega programa se bo vključila tudi SO Mozirje, vsaj tako je zagotovila, da bodo zagonski stroški (načrti, zemljišče in podobno) minimalni.
Program do leta 2000 pomeni tudi spremembo sanacijskega programa, ki je v svoji vsebini sicer nakazal nekatere rešitve v razvojno tehničnem smislu za sanacijo centra (sedežnica, hotel itd), vendar se glede na razmere in čas, v katerem živimo, današnji program prilagaja predvsem razmeram za jutri.
Prvi korak k boljšemu
S sporazumom so se članice sozda Mera dogovorile, da bodo zaradi racionalnosti in večje razvojne ter poslovne učinkovitosti združile nekatera dela, ki jih bodo opravljale strokovne službe v delovni skupnosti. Od prvotnih razvojnih in finančnih seje postopoma dobro razvila še marketinška dejavnost. Delo in razvoj sta pokazala, da kaže skupaj storiti kaj tudi na področju ekonomike poslovanja, razvoja informatike, kadrovske politike, izobraževanja in SLO, rekreativno-športne dejavnosti, informiranja, za posamezne DO, predvsem manjše pa še varstvo pri delu in pravni posti.
Ocena možnosti in potreb v luči novih pogojev za gospodaijenje pa kaže na resno potrebo po prevrednotenju učinkovitosti naših strokovnih služb in njihovo prilagajanje novim potrebam in zahtevam trga, gospodarjenja in dela.
V Delovni skupnosti smo si zadati nalogo, postopoma izpeljati ustrezne prilagoditve, ki nam bodo prinesle:
L selekcijo opravil, ki so kot skupne
naloge vseh članic potrebne na ravni sozda;
2.	izbor tistih opravil, za katere se dogovorijo posamezne članice, ki teh del same ne bi mogle opraviti, ker nimajo toliko strokovnih služb;
3.	z nenehnim dograjevanjem strokovne kakovosti in vključevanjem računalniške podpore zagotoviti najvišjo možno kakovost dela;
4.	z optimalnim organizacijskim usklajevanjem opravil med sektorji v DSSS SOZD in Interne banke ter DO doseči tako organizacijsko in tehnološko skladnost v delu, ki bo dala največje učinke;
5.	v skladu z naštetimi nalogami postopno strokovno dograjevati in hkrati zniževati število izvajalcev.
V DSSS sozda ta čas že tečejo priprave na:
—	združevanje istovrstnih strokovnih opravil tako, da se bodo opravljala samo na enem mestu;
—	dela, za katera ocenj ujemo, da bi se uspešnejše opravila v DO, bomo pos-
topoma prenesti v konkretna delovna okolja.
Tako bo začet postopek, da se dejavnost AOP prenese delno v Interno banko, delno pa v delovne organizacije, za katere se dela opravljajo (zajemanje podatkov, vzdrževanje programov).
V naslednji fazi bomo, ob postopnem uvajanju avtomatske obdelave podatkov — poslovanje v IB, izvedli tudi ustrezne organizacijske uskladitve, ki naj bi v usklajenem delu z DSSS sozda postopoma prispevale k oblikovanju celote, ki bo na najvišji ravni strokovne usposobljenosti profesionalno obvladovala marketinško, finančno in razvojno funkcijo skozi njih pa tržne tokove. Med tem bomo izmed preostalih dejavnosti sozda opravljali opravila v skladu S'potrebo, interesom in konkretnim dogovorom posameznih DO.
Prvi koraki so torej narejeni, delo pa bomo nadaljevati delno kot izraz lastnega spoznanja o nujni racionalizaciji, delno pa kot izziv in razmislek podobnim okoljem.	PST-R
Laško
Odbor za gostinstvo in turizem
V začetku decembra je bil v SO Laško sklican odbor za gostinstvo in turizem. Na seji so obravnavati tudi koncept razvoja temeljne organizacije Savinja Laško in sanacijski program. Na sestankuje občina predlagala sklepe, ki jih je potrdil tudi izvršni svet občine in iz katerih je razvidno, daje v temeljni organizaciji Savinja Laško dosežen pomemben napredek v ureditvi in vzdrževanju objektov, sodelovanju z Zdraviliščem Laško, kadrovskih rešitvah, sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo in podobno. Vzroki za ukrep družbenega varstva so torej odpravljeni. Skupščina občine zato podpira pobudo kolektiva Savinja Laško o preoblikovanju iz temeljne v delovno organizacijo.
Prodaja Radeče
Tehnični oddelek in diskontna prodajalna
Ob obletnici rojstva republike so delavci temeljne organizacije Prodaja Radeče skupaj s krajani slavili kar dve delovni zmagi.
Tehnični oddelek v blagovnici Radeče so pridobili z dokončanjem del na objektu, kije bil sicer zgrajen že prej in obsega 250 kvadratnih metrov prodajnih površin ter potrebna skladišča v velikosti 150 kvadratnih metrov. Prodajni prostori skupaj z opremo so vredni 50 milijard, prodajni program pa * bo vezal povprečno 35 milijard din zalog. Naložbo so financirali v glavnem s svojimi sredstvi in denarjem soinvestitorjev
Kovinotehne, Gorenja, Zavarovalnice Triglav in Interne banke sozda Mere. Za otvoritev tehničnega oddelka so se odločili zaradi utesnjenosti prejšnjega oddelka, tako pa pridobili površine za razširitev tekstilnega oddelka in postavitve modnega kotička.
Prav tako pomembna pridobitev za temeljno organizacijo Prodaja Radeče je nova prodajalna diskont, ki je po načinu prodaje novost na tem področju. Pri odločitvi o diskontni prodaji sojih vodile želje kupcev in potrebe po pridobitvi novih zaposlitvenih možnosti.
Diskont v Slovenski Bistrici
Delavci Blagovnega centra so na dan Merea slavili še eno delovno zmago. V Slovenski Bistrici so na skromen način, brez govorov, toda ob številnih kupcih in tudi radovednežih, odprli diskontno prodajalno, ki nas po notranjosti bolj spominja na samopostrežno prodajalno z veliko izbiro blaga, preglednostjo ter nam daje prijeten občutek topline.
Iz starih, neurejenih prostorov bivše delavnice, je Blagovni center skupaj z izvajalcem Standbirojem ob pomoči sozda in SO Slovenska Bistrica v dobrem mesecu dni preuredil ta objekt v izjemno lepo prodajalno. Naložba jih je veljala samo...
In kaj so nam povedali ob otvoritvi?
Venčeslav ZALEZENA, direktor Blagovnega centra: »Daje iz stare stavbe nastal novi diskont v mesecu dni, je veliko pripomogla sinhronizacija vseh del, zato bi se rad zahvalil vsem, ki so pripomogli, da so se stvari tako hitro razreševale. Mislim, da bodo občani zadovoljni z izbiro blaga. Trudili se bomo, da jih bomo kar najbolje postregli, da bo ponudba resnično pestra ter da bomo s tem pripomogli k boljši oskrbi občanov na tem območju.«
Rajko ROBNIK, predsednik komiteja za družbenoekonomske odnose Slovenska Bistrica: »Zahvalil bi se rad vodstvu sozda Mere in delovni organizaciji Blagovni center za realizacijo tega projekta. Mislim, da smo s tem dokazali, da se v občini Slovenska Bistrica ne bojimo konkurence in s tem odpravljamo miselnost, da se pri nas trgovina zapira. S tem pa bodo tudi občani bolj zadovoljni. Upam, da to ni zadnja akcija z Mereom in da bomo sodelovali tudi v prihodnje.«
Marija BRA VČIČ: »Prodajalna je odlična, lepša kot smo pričakovali Res je lepa. Zelo je tudi pregledna. Po prvem vtisu mislim, da imate v trgovini vsega dovolj. Ni problem kupiti, le če imaš dovolj denarja. Sedaj si bom malo ogledala, potem pa bom šla domov po voziček, da bom kupila malo več, saj so pred nami prazniki.«
Vili GERM: »Pri nas vedno kupujemo enkrat na mesec. In prav za te nakupe so najboljše diskontne prodajalne. V Slovenski Bistrici že imamo eno takšno, vendar pa mislim, da se ne more primerjati z izbiro pri vas, z večjo preglednostjo, čeprav je v Meraovi diskontni prodajalni manjši prostor. Mislim, da bom postal kar vaš reden kupec. Pazite le, da se izbira blaga ne bo poslabšala in da bodo tudi cene konkurenčne.«
Marija Bravčič, desno na sliki
Viti Germ
ii i i	“"*«”™m-Tinrnw i iiiimuiII
MERK
VIESTNIK
DECEMBER 1988
Kratke novice
Nova
tehnologija
distribucije
Večkrat se zgodi, da kupec v popoldanskih ali večernih urah ne more kupiti mleka. Vzrok za to je sedanja tehnologija distribucije mleka, saj v večino prodajaln pripelje mleko samo enkrat na dan in to zjutraj.
Da bi to spremenili, potekajo že nekaj časa pogovori z republiškim komitejem za tržišče in splošne gospodarske zadeve, kije pripravljen sovlagati kar tretjino sredstev, za novo tehnologijo distribucije in skladiščenja konzumnega mleka, s katero bi lahko omogočili dovoz mleka v prodajalne ves dan. Seveda bi morali v ta namen postaviti v trgovine posebne hladilne komore, prilagojene za hlajenje mleka. S tem bi omogočili dovoz mleka ves dam
Merx nosilec oskrbe za občino Klanjec
Plodni
pogovori
Pred kratkim sta bila Jože Gračnar, podpredsednik kolegijskegai poslovodnega organa sozda, in Ivan Grobler, direktor marketinškega sektorja na poslovnem obisku v občini Klanjec.
S predstavniki te občine sta se dogovarjala o možnostih in oblikah celovite oskrbe te občine z živili. Kot sta nam povedala, se želijo v občini Klanjec organizirati tako, da bodo oblikovali samo eno delovno organizacijo, ki bo nosilec oskrbe za ves Klanjec, Meraovi nosilci poslov pa naj bi bili bodoči oskrbovanci te delovne organizacije.
Delovanje v tej smeri že teče, saj je bil pred nekaj dnevi že zelo konkreten pogovor.
O tem poslovnem sodelovanju med Mereom in občino Klanjec vas bomo sproti obveščali oziroma bomo napravili nekoliko večjo reportažo, če se bodo vsi pogovori do konca odvijali v pozitivno smer in bo Mere postal oskrbovanec občine Klanjec.
.	--..-g ■	:,--T»;rvgyyr-.--	;y • " "
Pomoč
neuspešnim
trgovinam
V dogovoru z Republiškim komitejem za tržišče in splošne gospodarske zadeve pripravljamo v sozdu Mere seznam tistih Meraovih trgovin zunaj centrov, ki niso uspešne, so pa potrebne za oskrbo območja.
Ta seznam pripravljajo zato, ker se v Komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve oblikujejo določena sredstva za pomoč tem trgovinam in sicer v obliki trajnih obratnih sredstev za zaloge.
Poleg poimenskega seznama teh trgovin je potrebno pripraviti še vrednost povprečnih zalog, letni promet in pa približno število prebivalcev, ki jih oskrbujejo te trgovine. V sestavljeni organizaciji Mera smo to nalogo delno že
opravili, lahko bi rekli prvi del, saj smo zbrali poimenski seznam in vrednost povprečnih zalog. Ostaja nam še torej drugi, nekoliko težji del, to je letni promet in število prebivalcev.
Savinja Mozirje
Obrtna
kooperacija
V	delovni organizaciji Savinja Mozirje imamo močno razširjeno obrtno kooperacijo, ki se v zadnjem času vse bolj širi tudi na področje šolskih potrebščin in pisarniškega materiala.
V	ta namen je že pripravljen samoupravni sporazum o kooperacijski pogodbi s tujim partnerjem za proizvodnjo šolskih potrebščin in pisarniškega materiala. Trenutno je sporazum o kooperacijski pogodbi na preverjanju v Beogradu in je proti njemu uradno že protestirala delovna organizacija TOZ iz Zagreba.
Kaj se bo »izcimilo« iz tega, še ne vemo, vendar pa ie zelo pozitivno, da se delovni organizaciji Savinja Mozirje in TOZ iz Zagreba medsebojno dogovarjata o umiku protesta TOZD. Do sedaj
sta se sestali že dvakrat, enkrat v Zagrebu in enkrat v Mozirju. Upamo lahko samo, da se bosta uskladili ter da bo sporazum o kooperacijski pogodbi s tujim partnerjem kmalu zaživel
Sodelovanje s Hmezadom
V težnji za vse večjim izvozom je bil tudi poslovni pogovor s Hmezadom in sicer z njihovim podpredsednikom za ekonomiko in direktorjem konzorcija za Malto.
Tudi na tem sestanku so se pogovarjali o tesnejšem sodelovanju na področju izvoza in uvoza predvsem za živila. To je v tem trenutku še toliko bolj zanimivo, ker v Hmezadu načrtujejo, da bodo prihodnje leto organizirali v Miinchnu mešano družbo in da bo potrebno za takšno tržišče združiti vse zmogljivosti Plansko poslovne skupnosti za zagotavljanje blaga za izvoz in seveda zagotoviti prek maloprodajne mreže plasiranje blaga za široko porabo, ki bi ga uvažali v kompenzacijskem poslu.
Oba sozda sta ocenila, daje to izjemno zanimivo, še posebno za Meraovo maloprodajo, ker bi na ta način popestrili našo dokaj monotono ponudbo v maloprodajni mreži.
Poslovno
sodelovanje
Predstavniki vodstva sozda Mera so pred kratkim imeli poslovni pogovor z najodgovornejšimi delavci delovne organizacije Aero.
Že dalj časa sta namreč obe delovni organizaciji ugotavljali, da sta glede na bližino, asortiman Aera in naših potreb do sedaj premalo sodelovali.
Na temelju omenjenega pogovora se sedaj v Aerovi temeljni organizaciji Trženje in Meraovem marketinškem sektorju v sodelovanju z delovnimi organizacijami pripravlja poseben samo upravni sporazum o poslovnem sodelovanju v trženju na področju bančništva in morda se celo odpirajo možnosti na podroqu obrtne kooperacije.
Nove
možnosti
Dogovori in priprave na združitev delovne organizacije Reklama, naše članice, z Golovcem, še potekajo. Delo počasi poteka zaradi odsotnosti vodilnih delavcev obeh omenjenih delovnih organizacij zaradi bolezni.
V tem času pa se je pojavila še ena možnost za rešitev problemov delovne organizacije Reklama. Namreč, Reklam Gorica pripravlja predlog poslov-no-tehničnega sodelovanja z našo članico Reklam;. Celje, s takšno kot je ali po vključitvi v Golovec.
Oblikovanje cen v trgovini
V Uradnem listu SFRJ št. 69/88 sta izdana odloka o načinu oblikovanja cen proizvodov v prometu na debelo in na drobno in odlok o načinu oblikovanja cen proizvodov iz uvoza.
Novi odlok o oblikovanju cen ne določa več marž pri tehle skupinah: kovinsko instalacijski material, proizvodi kovinskih in stavbnih konstrukcij, sterilizirano mleko, pralni praški, proizvodi tobaka in industrijski odpadki. Marže pri teh proizvodih lahko trgovinske organizacije oblikujejo po pogojih tržišča in višino opredelijo v svojih samoupravnih aktih — pravilnik o oblikovanju cen.
Enako velja tudi za uvoz naštetih izdelkov.
Sprememba je tudi pri oblikovanju cen olja. Tovarne olja so do sedaj oblikovale ceno olja Iranko kupec, po zadnji spremembi cen pri olju pa je proizvajalčeva cena franko nakladalna postaja proizvajalec.
%
Golte
Nova proga je že urejena
Dvosedežnico Smrekovec na Golteh pospešeno postavljajo, nova proga ob sedežnici je v celoti urejena in pripravljena, zataknilo seje le pri pogonski postaji. katere dobavitelj in delno tudi izvajalec Unior iz Zreč ne bo postavil do roka zaradi zapletov med delovno organizacijo Unior in njegovim poslov-nim.partneijem firmo Grafenauer iz Italije. Po zagotovilih najodgovornejših delavcev pri tem projektu iz Unioija bodo poskušali narediti vse, da bi bilo tudi to pripravljeno in postavljeno do 15. januaija, torej do zimskih počitnic.
Biljardni klub
Tekmovanje za veliko nagrado Merxa
V Motelu Šentjur so odprli biljardni klub v prostorih nekdanjega kegljišča. Šestnajst miz in nabito polna igralnica sleherni večer, predvsem pa ob koncu tedna, pove dovolj, daje bila odločitev o odprtju take igralnice več kot upravičena.
Kmalu bo stekla tudi odprta liga za veliko nagrado Merxa, zato vabimo vse ljubitelje biljarda, da preizkusijo svojo spretnost pred začetkom tekmovanja v Motelu Šentjur, kajti ameriški biljard, ki se trenutno igra, je zdaj prava moda. Vabilo velja tudi za vse tiste, ki biljarda še niso igrali, pa bi se ga radi naučili, kajti v motelu Šentjur so poskrbeli tudi za to. Vsa pravila so namreč napisana in obešena na vidnem mestu, tako da jih lahko prebere vsak, ki se zanima za to igro in se jih tudi nauči.
Pridite, vadite in se prijavite za ligo za veliko nagrado Menca. Na svidenje torej v motelu Šentjur.
Novi silosi za pšenico
Novembra so se začela ponovna prizadevanja sozda Mene in delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija z Zavodom za rezerve SRS za skupno gradnjo novih silosov za pšenico v Zgornji Hudinji, z zmogljivostjo 11.600 ton.
Naj kot zanimivost povemo še to, da bodo to silosi, vsaj tako predvidevajo, s popolnoma novo tehnologijo, torej bodo polnjenje in praznjenje silosov in nadzor računalniško vodeni.
Prav sedaj pripravljajo program, da bo lahko delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija konkurirala tudi za republiška sredstva, ki so namenjena za nove razvojne programe, kar pa tehnologija v novih silosih za pšenico vsekakor bo.
Poslovni obisk na Madžarskem
Najodgovornejši delavci sozda Mene so bili pred kratkim na poslovnem obisku na Madžarskem, v Budimpešti, skupaj s predstavniki delovne organizacije Kovinotehna, ki se pripravlja, da bo v glavnem mestu Madžarske odprla svoje predstavništvo.
Ker imamo s Kovinotehno že dobra tri leta podpisan samoupravni sporazum o skupnem izvozu in uvozu kmetijskih in prehrambenih izdelkov, se v sozdu Mera izredno zavzemamo za skupno, organizirano poslovanje prek tega predstavništva. Z izvozom tehničnega blaga bi lahko uvozili deficitarni reprodukcijski material za našo kmetijsko pridelavo in predelovalno industrijo ter nekatera cenovno zelo zanimiva živila za Mereovo široko porabo.
Vodstvo sozda Mera pa je v tem času opravilo še en pomemben razgovor. Obiskali so namreč največjo izvozno uvozno firmo v Budimpešti Conzumex in se dogovaijali za kompenzacijski posel, ki naj bi obsega! izvoz bele tehnike iz Gorenja na Madžarsko in uvoz blaga za široko porabo za našo sestavljeno organizacijo.
DECEMBER 1988
Nova brezcarinska prodajalna na Viču
Na mednarodnem mejnem prehodu Vič pri Dravogradu je bila 2.12. 1988 uradno odprta nova brezcarinska prodajalna, ki je pričela poskusno delati že konec novembra.
Pri izgradnji prodajalne so sodelovali trije investitorji: SOZD MERX G. P. Hotel KOŠENJAK DRAVOGRAD in EMONA Commerce, ki so dali vsak po 224 milijonov dinarjev, ter KOMPAS z deležem 384 milijonov din. Takoje znašala skupna vrednost investicije 830 milijonov dinarjev.
Objekt je bil zgrajen v manj kot treh mesecih. Prodajalna, ki meri nekaj nad 120 m2, je dobro založena s pijačami, tehničnim blagom, tobakom in tobačnimi izdelki ter tudi drugim blagom, zanimivim za tujce in domače kupce. Od drugih podobnih prodajaln se ta razlikuje po tem, da v njej lahko kupujejo tudi Jugoslovani.
V G. P. Hotel Košenjak ocenjujemo, da bo delež na skupaj ustvarjenem dohodku prodajalne ugodno vplival na poslovanje delovne organizacije.
MILENA JOŠT
Razvoj
maloprodajnih
enot
Naložbena dejavnost v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija je bila v letošnjem letu zelo velika. Poleg pekarne v Sevnici, novih silosov za moko so v zadnjem času odprli kar pet manjših lokalov za prodajo kruha in njihovih slaščic. Zadnji lokal, ki so ga kupili, se bo imenoval Rogljiček, svoj sedež pa bo imel v Zagorju.
Razvoj mreže lastnih maloprodajnih enot je torej del programa prestrukturiranja ter seveda nov korak k boljši in kvalitetnejši ponudbi.
Prenova hotela Kozjak
V temeljni organizaciji Gostinstvo in turizem Radlje so se že pričela
V zalogi večje količine mesa
Ker se je prodaja svežega mesa občutno zmanjšala, so v klavnicah ostale večje količine mesa. V tem času je prišlo tudi do večjega uvoza mesa, ki pa je cenejše, zato so se klavnice odločile pospešiti večjo prodajo mesa z znižanjem cen. V akcijo pocenitve mesa sta se vključili tudi naši dve članici Kmetijski kombinat Šentjur in Kmetijska zadruga Laško.
Kupili so računalnik
V Mlinsko predelovalni industriji so ustanovili sektor za informatiko v okviru delovne skupnosti te delovne organizacije. Kupili so računalnik in ga dali v novi silos za moko na Zgornji Hudinji. Načrtujejo, da bodo v sektorju za informatiko zaposlili pet
Predsednik Izvršnega sveta Dušan Šinigoj je 7. decembra, v spremstvu Janeza Bohoriča, namestnika predsednika republiškega IS Alojza Klemenčiča, predsednika Komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve ter njegove namestnice Metke Oderlap in direktorja republiškega zavoda za rezerve Avgusta Metlika in ob prisotnosti najodgovornejših delavcev sozda Merx, Mlinsko predelovalne industrije in predstavnikov občine Celje, odprl nov silos za moko na kompleksu Zgornje Hudinje, z zmogljivostjo 1.500 ton.
rušitvena gradbena dela za prenovo hotela Kozjak. Dela bodo izvedena v več fazah in predvidevajo kompletno sanacijo objekta, tako nastanitvenega kot tudi restavracijskega oziroma prenovo kuhinje.
Razpisali rok
za javno obravnavo SSA
Štirinajstega decembra je postal sklep o izločitvi temeljne organizacije Kope iz delovne organizacije Hoteli gostinstvo in v preoblikovanje v samostojno delovno organizacijo pravnomočen. Zato so že naslednji dan razpisali rok za javno obravnavo in potrditev samoupravnih aktov delovne organizacije. To pa pomeni, da bodo 30. decembra delavci z referendumom tudi potrdili svoje samoupravne splošne akte in se s 1. januarjem 1989 preoblikovali iz temeljne \ delovno organizacij K epe
mladih strokovnjakov, ki bi lahko v kratkem času dogradili že nekatere osnove za še boljši informacijski sistem.
Povečanje zalog mesa v živem
Da je v zadnjem času izjemno veliko sodelovanja sozda Mera z republiškimi organi, potrjuje tudi tale novica.
V dogovoru z republiškim zavodom za rezerve se začenjajo prizadevanja za povečanje zalog mesa v živem. V to povečanje sta sedaj v tem kraju vključeni tudi dve članici sestavljene organizacije in sicer Kmetijska zadruga Celje in Kmetijski kombinat Šentjur.
Ob koncu leta je bila v motelu Šentjur razširjena seja kolegija direktorjev temeljnih in delovnih organizacij, članic sozda Mera. na kateri so se dogovaijali o poslovni strategiji sistema Mera v letu 1989.
Priznanje
sozdu
Turistično društvo Celje je sozdu Merx, delovni skupnosti skupnih služb, dodelilo posebno priznanje za vzorno urejeno okolje poslovne stavbe v Ulici 29. novembra 16, ob zaključku vsakoletne prireditve Zlata vrtnica 88.
Povezovanje drobnega gospodarstva in združenega dela
Tori pred štirimi leti, danes in jutri...
Na predlog razpisne komisije je zbor Interne banke na seji, 25. 11. 1988, imenoval za direktoija Interne banke Toneta Guzeja, dipl. oec iz Celja.
Na osnovi 74. in 82. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd Mera ter na predlog komisije za imenovanje kolegijskega poslovodnega organa je delavski svet sozda na redni seji, 14. decembra, ponovno imenoval za predsednika kolegijskega poslovodnega organa Franca Bana, za podpredsednika za proizvodnjo in blagovne tokove pa Jožeta Gračnarja ter na novo imenoval za podpredsednika k po za razvoj tov. Antona Straška.
Drugega novembra letos je minilo štiri leta, ko je iz servisne delavnice Tonija in Nike Rifelj v Gornjem gradu, v sodelovanju z DO Avtotehnika Mera, začelo svojo pot v svet prvo zložljivo motorno kolo, ki gaje konstruktor Toni Rifelj poimenoval TORI. Lahko trdimo, daje ta pot vsaj do danes bila več kot uspešna, motoiji s tem imenom so postali znani po Jugoslaviji; tori ni več neznanka pri ljubiteljih motoijev. Veliko dni in noči,
mesecev je zagnani inovator Toni Rifelj potreboval, daje prišel od idejne zamisli do njene uresničitve. Osnovno obliko je dograjevaL že naslednje leto seje tako rodil tori AS, v sodobnejši obliki, s številnimi dopolnitvami. Leto kasneje je s tekočega traku prišla nova izvedenka, priljubljeni tori cross in enduro. V dobrem letu so poslali na trg prvih 1000 motoijev vseh štirih izvedb.
Po vseh začetnih težavah, kjer je
Študij ob delu
Delavci Mlinsko predelovalne industrije so ponosni, daje iz njihovih vrst izšel prvi magister. To je Zoran Nikolič, vodja razvoja, ki si je ob delu pridobil naslov magistra živilske tehnologije. Iskrene čestitke v imenu uredništva.
Janez Suhovršnik pri montaži vespe
V Hlebček po dober hlebček
Naj si bodo stvari še tako majhne, znajo biti pomembne in marsikomu zelo zelo dobrodošle.
Zaposleni v Industrijski pekarni v Titovem Velenju si že vrsto let prizadevajo ponuditi potrošnikom čim kakovostnejše izdelke. Pa naj si bodo to najrazličnejše vrste kruha, pekovskega peciva ali drugih dobrot, pripravljenih iz moke. Od 24. oktobra dalje pa so se z majhnim butikom vključili v popestritev ponudbe osnovnih vrst živil.
Hlebček je resnično vzorno urejen, ponudba v njem pa takšna, da bi zadovoljila še tako zahtevnega kupca. Čeprav je trgovinica majhna, se njene prodajne police kar šibijo pod težo najrazličnejših, vedno svežih vrst kruha, tudi ajdovega, sojinega je moč najti med njimi, da posebej ne omenjamo pekovskega peciva iz slaščičarne Staro Velenje, keksov, kijih pečejo v slaščičarni v Celja. Omeniti pa moramo še makovke, bige, žemlje, sezamove štručke, hlebce, sirove zavitke,... V ponudbo so vključili še drobtine, pakirane in precej cenejše odprte zavitke, vse vrste moke. kavo.
Delavci Industrijske pekarne v Titovem Velenju pravijo, Ja so občani
Hlebček dobro sprejeti. Le da mnogi še ne vedo, natanko, da lahko tu tudi v popoldanskem času dobijo svežo, še toplo štruco, zadovoljijo svoje želje po pekovskem pecivu. Hlebček je namreč odprt vsak dan, tudi ob sobotah, od 5.30 do 17. ure.
Če smo takrat, ko smo pisali o odprtju trgovinice z najosnovnejšimi prehrambenimi izdelki napisali, da bo pripomogla k pestrejši in kakovostnejši ponudbi, se nismo prav nič zmotili. Tisti, ki boste prestopili prag Hlebčka, se boste o tem sami prepričali. Upamo le. da bo takšen, kolje danes, ostal tudi v prihodnje.
(tap)
Joštov mlin
Delavci Mlinsko predelovalne industrije so se odločili, da bodo brezplačno oddali znani Joštov mlin Muzeju revolucije, ta pa ga bo dal v brezplačni J najem Joštu.
treba omeniti zlasti pomoč sodelavcev Tomosa, od koder še danes dobivajo v Gornji grad pogonske motoije in nekatere druge sklope za montažo, in sodelavcev v Ljubljanskem Rogu, se je deloviii proces normaliziral, tako, da so lahko iz leta v leto proizvodni načrt povečali za 100 odstotkov. Tako bodo letos izdelali že 3400 motorjev, številki 10000 naj bi se približali februarja prihodnje leto.
Ob vseh zagatah v proizvodnji in montaži pa Toniju inovatorska žilica ni dala miru. Takoje že lani predstavil prototip »Scuteija«, vespe, ki je tudi med strokovnjaki požela veliko odobravanje. Prvi izdelki so že v prodajalnah po Jugoslaviji, redna proizvodnja pa je stekla konec novembra, torej 24.1L 1988. V začetku jih bodo izdelovali v dveh različicah in sicer takšne, za katere ni potrebno vozniško dovoljenje, ter motoije, za katere bo potrebna registracija, torej tudi vozniško dovoljenje.
Lahko torej rečemo, daje prišel s tekočega traku prvi motor domač .*ga razvoja in domače proizvodnje v Jugoslaviji.
Kljub temu daje Tem Rifelj letos poleti prešel med inovatoije v svobodnem poklicu, pa je nenehno večanje proizvodnje zahtevalo tudi nove delovne prostore. Sedanjim 120 m2 so dodali 300 m2 nov ih delovnih in skladiščnih površin, kamor so že preselili tri proizvodne linije:
—	eno za montažo torijev
—	drugo za montažo motornih koles meri fr
(Nadaljevanje na 6. strani
sačKHeae
MEI«
VESTNIK
DECEMBER 1988
Reorganizacija sektoija za informatiko
Ogenj je lahko uničujoč
V	skladu s sklepom kolegija direk-toijev in delavskega sveta sozda, daje treba preučiti racionalizacijo delovnih skupnosti na vseh ravneh, smo v delovni skupnosti sozda začeli racionalizacijo in pripravo take delovne skupnosti, da se bo sposobna na najbolj ustvarjalen način vključiti v predvidene nove oblike poslovanja in trženja.
V	tem sklopu se bo reorganiziral tudi sektor za informatiko v sektor za avtomatsko obdelavo podatkov v iklopu Interne banke. Kratkoročni cilj novega sektoija bo ta, da bo s sprotnimi obdelavami interne banke, delovne skupnosti sozda in nekaterih delovnih organizacij zapolnil zmogljivosti računalnika, ki ga imamo in tako ustvaril osnovne možnosti za
Namen sestavka je predstaviti koncept logistike in ga povezati z njenim stroškovnim vidikom. Pri tem nas zanimajo logistični sistemi, katerih objekt pretoka predstavlja blago.
V teh primerih zmoremo logistične sisteme, pri katerih blagovni tokovi med dobaviteljem in prejemnikom niso prekinjeni, in takšne, pri katerih nastane prostorska in časovna premostitev. Nastajajoči informacijski tokovi med sistemi in v sitemih samih so pogojeni in izvedeni zaradi fizičnih tokov blaga.
Glavni namen logistike je racionalizacija poslovanja in zniževanje logističnih stroškov. Temeljni logistični procesi (transport, skladiščenje, manipulacije) na katere se navezujejo procesi s količinskim in sortimentnim preoblikovanjem blaga, so naloge, ki jih realiziramo z izvajanjem blagovnih in informacijskih tokov. Poleg teh izvajalskih nalog spadajo k logističnim nalogam tudi upravljalske in vodstvene naloge, kot so planiranje, organiziranje, uravnavanje in kontroliranje.
Poslovna logistika predstavlja podsistem v sistemu gospodarske organizacije, tako kot druga področja poslovanja, npr. nabava, proizvodnja, prodaja, razvoj in raziskava, finance, informacije, kadrovska funkcija in druge. Nabavna, distribucijska in razbremenitvena logistika predstavljajo področje marketinške logistike v gospodarskih organizacijah, ki poslujejo po marketinški logistiki. Glavni cilji politike marketinške logistike se bodo nanašali na skladiščne, transportne in prekladalne zmogljivosti gospodarske organizacije, in razreševanje problematike v procesih načrtovanja nabave blaga in surovin, na urejenost skladišč in notranjega transporta, na stanje zalog in gospodarjenje z njimi, da bi z distribucijsko logistiko dosegli načrtovano dobavno pripravljenost, dobavni čas in dobavno gotovost pri plasmaju blaga.
Logistični stroški so cenovni izraz
Na zadnji komercialni koordinaciji z vodji komercialnih služb in direktorji maloprodajnih delovnih organizacij, predvsem tekstilnih, so ugotovili, da promet v tekstilu hitro pada oziroma da zahteva prodaja tekstila nove prijeme v ponudbi. Za zadrževanje oziroma povečanje prometa v tej dejavnosti se bo potrebno, tako so ocenili na sestanku, v naslednjem letu izjemno potruditi, zato so v marketinškem sektoiju organizirali poseben pogovor z direktorji tekstilnih maloprodajnih delovnih organizacij.
Na tem sestanku so se dogovorili, da bodo prizadevanja za izboljšanje prodaje usmerili predvsem v naslednja področja:
1.	Kaj vse je potrebno storiti v medsebojnih poslovnih odnosih med nosilcem posla Tkaninino Veleprodajo do maloprodajne .tekstilne stroke, da se dosežejo čimvečji skupni učinki v maloprodaji.
2.	Kaj je potrebno storiti na nabavnem področju zunaj sozda Merc
nadaljnji razvoj računalništva na osnovi ekonomskih načel, s tem pa ponovno vzpostavil možnosti za postopno organiziranje informacijskega sistema na ravni sozda Merc. Z reorganizacijo sektoija za informatiko v sektor avtomatske obdelave podatkov se bo zracionaliziralo tudi število zaposlenih.
V vodstvu sozda ocenjujejo, da bo takšna organizacija sektoija potrebna dolgoročno predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da ne bi mogli uspešno usklajevati treh osnovnih funkcij, za katere smo se v sozdu odločili (marketinško, finančno in razvojno investicijsko) če nimamo vzpostavljenega informacijskega sistema. Drugi pa je ta, daje večina delovnih organizacij (po številu) sedaj in perspek-
vloženih prvin poslovnega procesa v logistični sistem.
Ekonomsko so upravičeni, če jim kot izhod iz sistema stojijo nasproti ustrezni učinki, ki morajo zadovoljiti, da bo pravilno blago v pravilnem stanju, v želenem času na želenem mestu.
Stroške je potrebno proučevati z vidika celosti logističnega sistema. Značilno je, da so ti stroški velikokrat obeleženi s stroškovnimi konflikti npr. zniževanje stroškov v nekem podsistemu lahko povzroči rast stroškov v drugem podsistemu ali prehod na cenejše transportno sredstvo lahko povzroči višje stroške pakiranja ali poveča stroške poškodb blaga in podobno.
Sinengijske učinke (1 + 1 = 3) je potrebno iskati v združevanju logističnih nalog, npr. skupno disponiran-
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	tretjo za proizvodnjo rezalke torex,
novega izdelka, ki ga je skonstruiral letos Toni Rifelj in ki sodi v zeleni program in jo uporabljamo za rezanje in obrezovanje trave, grmičevja.... Nosilec obrti, montaže in servisa je postala Tonijeva soproga Nika.
S teh traktov naj bi v prihodnjem letu prišlo:
—	2000 torijev
—	1000 motorjev meri
—	1000 rezalk torex.
Sedmim sedanjim delavcem v montaži in pripravi proizvodnje naj bi se za uresničitev teh načrtov pridružili še trije novi delavci. Morebitna širitev tudi v prihodnjih letih pa zagotavlja še številna nova delovna mesta.
Ob tem pa ne gre prezreti drugih sodelavcev-kooperantov, ki za te izdelke zagotavljajo posamezne sklope in sestavne dele. V celjski Avtoteh-niki ocenjujejo, daje ta zasnova obrt-
pri zagotavljanju pogojev, določanju asortimana, kvalitete blaga, rokov dobave in drugih možnih poslovnih odnosov proizvodnja-maloprodajna trgovina.
3.	Katere aktivnosti je potrebno organizirati znotraj delovnih organizacij oziroma posameznih trgovin za specializacijo ponudbe, dogovarjanju med trgovinami za ponudbo različnih blagovnih znamk, odpiralnega časa, prometa na zaposlenega in podobno.
4.	Kaj je potrebno narediti za obveščanje potrošnikov o različnih ponudbah vse leto 1989.
5.	Kaj je mogoče narediti in kaj se pričakuje od sodelovanja Interne banke, marketinškega sektoija in delovnih organizacij pri pridobitvi posojil in drugih možnih oblik posebne prodaje.
Tako bi se v prihodnjem letu, tako so vsaj menili najodgovornejši delavci za področje tekstila, prodaja tekstilnega blaga povečala, oziroma zadržala na sedanji ravni.
tivno na računalniški opremi Iskra Delta in je koordinacija dela in uvajanje enotnih programov še kako racionalno, iz ekonomskega vidika skoraj obvezujoče.
Dolgoročni cilj sozda na področju informatike pa bo ta, da si mora vsaka delovna organizacija s skupnim angažiranjem zagotoviti svoj računalnik ali celo več računalnikov ter da z nekaterimi skupnimi programi zagotovimo možnost poslovnega odločanja tako v delovni organizaciji kot tudi na ravni sozda.
To je bil sicer osnovni koncept razvoja informacijskega sistema v Mercu, ki je bil verificiran s podpisom SaS med Iskro Delto — sozdom Mera.
je vozil, s čimer bi zmanjšali prazne vožnje, izboljšali časovno in težinsko izkoriščenost vozil, zmanjšali število manipulacij itd.
Višina logističnih stroškov je največkrat podcenjena in so dejanski logistični stroški skriti med stroški nabave, proizvodnje in prodaje, kar je seveda posledica njihovega zajemanja zaradi obstoječe organiziranosti logistične funkcije.
Upravičeno lahko trdimo, da so največje racionalizacijske možnosti v logistiki in v administrativnih opravilih.
Realizacija koncepta logistike je odvisna od zaposlenih kadrov, njihovega znanja, spretnosti in načina razmišljanja o stroških poslovne logistike.
ne kooperacije v povezavi z Niko in Tonijem dobra izkušnja za nadaljnje pospeševanje drobnega gospodarstva tudi na drugih področjih.
Avtotehnika je že pred začetkom proizvodnje motornih koles sklenila z inovatorjem Rifljem sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju.
Na ta način je zagotovljen nadaljnji razvoj programov, ki so že uveljavljeni, in iskanje novih tržno zanimivih proizvodov. Naj omenimo, da s temi programi uspešno nadomeščamo uvoz in izpolnjujemo praznino na jugoslovanskem trgu.
Naj sklenemo ta sestavek z usmeritvijo, ki jo zagovarjajo v Avtoteh-niki in Nika ter Toni Rifelj: kakovost, ki je pogojena tudi z ne prevelikim pretiravanjem pri količini, kljub temu, da se že ponujajo tudi možnosti za izvoz njihovih izdelkov. Zagotovo pa bodo tudi tuji trgi in novi izdelki, ki jih Toni še načrtuje, nov izziv za prihodnost.
Šport
in rekreacija
V soboto, 17.12.1988, je v telovadnici 3. OŠ v Celju, DO SM Žalec, organizirala s službo za rekreacijo Merca turnir v košarki za moške. Prijavilo seje 7 DO Merca.
Najboljša ekipa je bila tokrat BC, ki je v finalu premagala ekipo SM Žalec s tesnim rezultatom 31:30, tretje mesto pa je zasedla ekipa ZD, ki s svojo lepo dinamično igro ni imela srečejeri metih na koš, sledi Tkanina in KK Šentjur.
Turnirje bil dobro organiziran in videli smo zanimiva in borbena srečanja v tej privlačni športni panogi.
Slavko Lisec
Z obema nogama smo zakorakali v hladne zimske dni. Razumljivo je, da se z nizkimi temperaturami pojavi potreba po ogrevanju prostorov, za kar se uporabljajo najrazličnejše ogrevalne naprave.
Tukaj, pri ogrevalnih napravah, pa tiči bistvo tega pisanja. Požarna varnost je največkrat toliko časa odvečno in obrobno področje, dokler ognjeni zublji ne opravijo svojega uničujočega dela. Še tako hitra intervencija je prepočasna za odvračanje vsakršne škode. Humani in požrtvovalni občani, ki se sicer ob vsakem času odzovejo pozivu na pomoč in jim največkrat pravimo gasilci, lahko le preprečijo ali omejijo nastajanje še večje škode, vendar to, kar je oplazil plamen, je ostalo poškodovano ali uničeno.
Z besedo »čaj«, brez kakršnekoli druge označbe dežele, v kateri je bil pridelan (kitajski, ruski, cejlonski, indijski...), pojmujemo samo listje in brstje čajnega grma Thea Simensis L. Največji pridelovalci čaja so Indija, Kitajska, Šri Lanka, Indonezija, Japonska, Sovjetska zveza, Pakistan, Brazilija in Filipini.
Najbolj znani indijski vrsti čaja sta darjeeling in assam, ki sta dobila ime po deželah v Indiji. Razlika med njima je v tem, da so čaji darjeeling bolj aromatični, čaji iz dežele Assam pa bolj močni in bolj polnega okusa.
Zgodovina čaja
Čaj je v osmem stoletju prišel na Japonsko, kjer je takoj posta! narodni napitek, priprava čaja pa je postala kult. Japonci trdijo, da je človek, ki čaja ne mara, brez čustev in duha. V devetem stoletju so nato čaj spoznali A rabci in ga leta 1610 prenesli v Evropo, kjer so ga najprej pričeli piti Angleži in Nizozemci. Istočasnoje čaj prišel tudi v Rusijo, od koder se je potem razširil še v druge dežele. V Ameriki, ki je bila takrat še angleška kolonija, so ga pričeli piti leta 1950.
Časi so se spreminjali, ljubezen do čaja pa se je še okrepita. »Tee at five«, čaj ob petih, ni postal pojem le v Angliji temveč, zahvaljujoč razširjenosti angleških kolonij, marsikje po svetu. Nek duhovit Anglež je nekoč zapisal: »Angleži verujejo v boga samo v nedeljo, v čaj pa sleherni dan...«
Največ čaja porabijo Angleži, Indijci, Japonci in Avstralci. Caj so na poseben način pripravljeni in posušeni listi vedno zelenega grma čajevca. V nasadih ga obrezujejo, da zraste do dva metra visok, košat grm. Liste začnejo obirati, ko je grm star štiri leta. Obirajo ga večkrat na leto, celo v deževnih dneh.
NAVODILO ZA UPORABO ROČNIH GASILNIH APARATOV
Ročni gasilni aparati so namenjeni za gašenje začetnih požarov, za pomoč pri umiku skozi plamen, za gašenje ljudi, ki jih je zajel požar (CO2 se za gašenje ljudi ne sme uporabiti).
1.	Uporaba ročnega aparata na gasilni prah
S tem aparatom gasimo goreče trde snovi, goreče tekočine in goreče pline. Gasilni prah je najbolj univerzalno gasilno sredstvo, vendar je njegova slaba lastnost ta, da močno onesnaži prostor, kjer ga uporabimo,
Listi so suličasti, na robu nazobčani, dolgi od 1 do 5 centimetrov, na koncu vsakega zobca je žleza. Cvet čajevega grma je zelo lep in prijetno diši. Najboljši je čaj iz mladih listov in listnih brstov. Po načinu obdelave razlikujemo tri vrste čajev: črnega, zelenega in oolong.
Kemična sestava čaja je_ odvisna od vrste in kakovosti čaja. Čaj ima v sebi približno 2 do 5 odstotkov alkaloida kofeina, od 5 do 25 odstotkov čreslovin oz. tanina, vitamina BI in B2, klorofil in fluor.
Najpomembnejša sestavina čaja pa je kofein, ki so ga nekoč imenovali tein in se po kofeinu v kavi razlikuje po tem, da kofein v kavi vpliva na srce, predvsem na prekrvavitev, kofein v čaju pa na možgane in centralno živčevje. Zato ima čaj osvežujoč učinek, pomaga pri utrujenosti, povečuje zbranost in sposobnost mišic za prenašanje naporov. Njegovo krepilno delovanje se začne pozneje zato pa dlje traja. V čaju je tudi tanin, ki ima trpek okus in deluje nasprotno od kofeina. Kofein stimulira, tanin pomiija;
Lističi čaja so brez soli, imajo malo beljakovin in zelo malo ogljikovih hidratov, poleg vitaminov B pa tudi vitamin C. V čajnih lističih je tudi klorofil, ki pospešuje nastajanje rde-
pa tudi ta, da se moramo približati gorečemu predmetu na 1 — 2 m.
Postopek priprave za gašenje je naslednji:
—	gasilni aparat snamemo z zidu s sprostitvijo pritrdilne verige ali pa dvignemo pritrdilne kljuke;
—	iz mehanizma za aktiviranje izvlečemo varovalko (rinčico s plombo)
—	z močnim sunkom navzdol na ročico aparata ustvarimo potreben tlak v gasilnem aparatu;
—	ko usmerimo ročnik gasilnega aparata v plamen, stisnemo ročko na ročniku in s tem omogočimo izhod gasilnega prahu.
Čas praznjenja gasilnega aparata S-6 je 12 sekund, S-9 pa 18 sekund.
2.	Uporaba ročnega gasilnega aparata na CO2
Ogljikov dioksid je najčistejše gasilno sredstvo in je zelo primeren za gašenje poslovne dokumentacije, gašenje požarov na napravah elektronike, gašenje živilskih in tekstilnih proizvodov ter za gašenje gorečih tekočin in plinov.
Zaradi močno ohlajenega gasilnega sredstva je potrebno pazljivo ravnati s temi aparati, saj lahko neposreden dotik gasilnega sredstva povzroči ozebline.
Postopek priprave je naslednji:
—	gasilni aparat prinesemo v bližino gorečega predmeta in ga postavimo na tla;
—	ročnik gasilnega aparata usmerimo v plamen (ročnik lahko primemo samo za leseni del)
—	z drugo roko odpremo ventil na vrhu gasilnega aparata in s tem omogočimo izhod gasilnega sredstva.
Devetkilogramski aparat COj zadostuje za eno minuto gašenja.
Pri gašenju se moramo plamenu približati na razdaljo 1—2 m.
Požar gasimo vedno tako, da nam piha veter v hrbet in pričnemo pri nam najbližjem gorečem robu.
čih krvnih telesc. Pomemben je zato, ker telo oskrbuje s kisikom. Fluor v čaju je pomemben za okostenitev in čvrstost zob. Čaj nima kalorij, zato je dovoljen pri vsaki dieti.
Pri nas poznamo čaje večinoma samo kot ruske z dodatkom sladkorja, mleka, limone in ruma, medtem ko so se v svetu uveljavile mešanice in aromatizirani čaji. Slednji so kombinacija glavnega čaja in eteričnih rastlinskih olj, naravnih arom, suhih cvetov, koščkov sadja in podobnega. Znani čaj earl grey je na primer kombinacija cejlonskih čajev in sicilskega olja bergamotte, v tujini pa so zlasti znani čaji z vonjem jasmina in okusom divje češnje. Do sedaj je znanih okoli 50 vonjev in okusov, med njimi marelica, Črni ribez, mentol, kivi, limona, pomaranča, vanilija in drugi. Aromatizirani čaji so priljubljeni zlasti na Kitajskem. Pri nas čaje slabo poznamo in tudi kultura priprave in pitja čajev sta na zelo nizki ravni, medtem ko je v svetu pitje čajev pravi obred.
Kakšen čaj naj pijemo, kako naj ga začnemo piti, kdaj nam bo najbolj koristil, je težko svetovati. Pijemo ga v miru, tako kot bi v miru popili tudi kavo. Upoštevajmo recept za pripra-
(Nadatjevanje na 7. strani)
Koncept poslovne logistike
Prodaja tekstila upada
Franc Kerk
Tori pred štirimi leti...
Obrambni načrti in njihov namen
Janko Kušar, republiški sekretar za ljudsko obrambo, je na nedavnih Gorjupovih dnevih v pogovoru z novinaiji govoril o obrambnih načrtih v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih. Eden izmed navzočih novinarjev je namreč menil, da so ti preobsežni, preveč zapleteni, in se vprašal, ali bi v izrednih razmerah, takšni, kot so, bili sploh uporabni. Janko Kušar seje strinjal s to ugotovitvijo in povedal, da prav zdaj v sekretariatu za ljudsko obrambo intenzivno pretresajo vse načrte, da bi jih naredili preglednejše, enostavnejše in uporabnejše. Obrambni načrti pač morajo povsem služiti svojemu namenu, je dejal Kušar, in dodal, da bo preureditev načrtov dolgotrajni proces, katerega osnovna poanta je po-družbljanje tega področja, torej delovanja armade in celotne SLO
in DS.
Zmotno je, da zdaj nekateri v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ocenjujejo obrambno sposobnost in pripravljenost ozdov in družbenopolitičnih skupnosti le skozi oceno obrambnih načrtov. Če so ti res preobsežni, preveč zapleteni in nepraktični (čeprav obenem teoretično dobro pripravljeni), se obrambna pripravljenost nikakor ne more identificirati z njimi, kajti to je nekaj več, je med drugim tista za zdaj mirujoča vez med ljudmi, ki bi se ob morebitni nevarnosti napada s katere koli strani nemudoma aktivirala med ogroženim prebivalstvom. Je to, kar nas ogrožene združuje, zbližuje in dfela močne. Obrambni načrti so le teoretični oris našega delovanja in organizacije v izrednih razmerah, a zato nič manj pomembni.
Brez čaja kot brez čustev in duha
Angleži verujejo v boga samo ob nedeljah, v čaj pa vsak dan

uživajte ob pitju kakovostnih aromatiziranih pravih čajev

M1ERX

( NASVETI ZA VSAKDAN )
Živimo z naravo na svojem vrtu!
Uporaba folije pri pridelavi vrtnin
V	naših podnebnih razmerah je pridelava vrtnin v primerjavi z drugimi območji v državi zelo omejena. Na prostem lahko pridelujemo zelenjavo od aprila do oktobra, to je šest mesecev. V zimskem obdobju je zato pomanjkanje zelenjave naj večje, najvišje pa so tudi cene.
Zaradi tega so ljudje vedno iskali možnosti pridelave vrtnin izven sezone v toplih gredah, zaprtih in ogrevanih prostorih itd.
V	zadnjih dvajsetih letih pa seje pri tem zelo uveljavila PVC folija. K nam seje razširila iz zahodne Evrope (Nizozemska), kjer seje najprej uveljavila. Obnesli sta se predvsem dve vrsti in sicer na bazi polietilena (PE folije) in polivinilklorida (PVC folija). Sončna svetloba, predvsem pa toplota, povzročata staranje folije (najprej razpad površinskih molekul in po določenem času celotne folije). Obstojnejša je stabilizirana folija, je pa tudi občutno dražja.
Pri proizvodnji vrtnin lahko uporabljamo folijo na različne načine; za izdelavo plastenjakov ali manjših tunelov, za katere uporabljamo debelejšo in stabilizirano folijo, medtem ko uporabljamo za direktno prekrivanje setvenic ali vrtnin tanjšo in nestabili-zirano perforirano folijo, ki je tudi cenejša.
V	današnjem prispevku se bomo omejili predvsem na uporabo perfori-rane folije debeline 0,03 do 0,05 mm. Tako folijo lahko občasno kupimo v trgovini (proizvajalec »Poligalant« Volčja Draga), lahko pa si jo pripravimo tudi sami. Folijo ustrezne debeline navijemo na večji motek tako, da je navita plast čim tanjša ter z vrtalnim strojčkom (sveder 0 10 mm) navrtamo ustrezno število lukenj.
Najustreznejše število lukenj na m2 folije je od 250 do 1000, odvisno od zahtev posamezne vrtnine.
Prekrivanje s perforirano folijo je učinkovitejše na klimatsko ugodnih legah, medtem ko v hladnih in senč-
nih legah nima posebnega učinka. Smiselno je prekrivanje v pozni jeseni, da ohranimo pridelek čim dalje na prostem, predvsem pa spomladi pri vzgoji sadik na setvenici, pa tudi zelenjave za svežo uporabo, saj dosežemo s tem 1 do 3 tedne zgodnejši pridelek.
Za vzgojo sadik na setvenici uporabljamo folijo predvsem pri vrtninah, katerih sadike rabimo sorazmerno zgodaj; to so kapusnice (zelje in cvetača) in solata.
Na prekriti setvenici seme hitreje in bolj enakomerno vzkali, je zavarovano proti ptičem in drugim škodljivcem, premočno sončno toploto in prevelikim zbijanjem zemlje ob nalivih. Gredo setvenico prekrijemo takoj po setvi tako, daje folija rahlo nagubana, da ne pritiska mladih rastlinic. Ob robovih folijo zagrnemo z zemljo. Ko posevek raste, moramo folijo ob straneh popuščati, da »raste s posevkom« in sadike lahko ostanejo prekrite do presajanja. Najprimernejša perforacija za prekrivanje setvenic je 500 do 1000 lukenj na 1 m2.
Da dosežemo večjo zgodnost pri vzgoji solate, kombiniramo sistem prekrivanja s perforirano folijo z vzgojo sadik v prstenih lončkih. Za tak način vzgoje so zlasti primerne sorte prezimnih in spomladanskih solat kot so: nansen, braziljanka, batavi-ja, majska kraljica, zagrebška kristalka itd.
Februarja si s posebno napravo (holandska stiskalnica za prstene lončke) napravimo iz vlažne prsti prstene lončke, v katere vsadimo po eno (najbolje pilirano) seme solate. Prstene lončke z vsajenim semenom zložimo v zabojčke in damo v toplo gredo ai drug topel prostor, kjer jih zalivamo, da vzkalijo in zrastejo v za presajanje primerne sadike.
Če nimamo doma ali kje v bližini stiskalnice za prstene lončke je enos tavneje, da si nabavimo nekaj muhi plošč M-35, jih napolnimo z vlažno prstjo, potlačimo in posadimo seme
ter v toplem prostoru pustimo do presajanja.
Presajamo na prosto v zgodnji spomladi, konec marca ali v začetku aprila, ko se tla primerno segrejejo. Presajamo s prstenim lončkom vred, da sadike ne čutijo presajanja. Presajamo na razdaljo 25 x 25 cm in takoj na rahlo prekrijemo s perforirano folijo 500 lukenj na 1 m2.
Priporočljivo je, da zemljišče za solato prej dobro pripravimo in po možnosti razkužimo ter obdelamo s herbicidom, da se izgonemo kasnejši zapleveljenosti in boleznim.
Za uničevanje plevelov v solati uporabimo herbicid kerb 50 W, pred setvijo ali presajanjem v količini 30 do 40 g na 101 vode za površino 100 m2. Z enako dozo lahko poškropimo posevke tudi po presajanju, ker je kerb selektiven za solato.
Čas prekrivanja je odvisen od debeline folije in števila lukenj ter traja od 15 pa tudi do 40 dni. Najprimernejši čas prekrivanja je 21 do 28 dni, pri tem pa moramo folijo redno popuščati, da solata normalno raste.
Preden solata dokončno obdeluje glave, jo odkrijemo, da se utrdi.
Za prekrivanje mehkolistnih solat in v neugodnih razmerah uporabljamo folijo z manj luknjami, v ugodnejših razmerah in za krhkolistne solate pa folijo s čimveč luknjami.
Prekrivamo lahko tudi razne druge vrtnine z upoštevanjem splošnih in specifičnih zahtev za prekrivanje posameznih vrtnin.
Radič lahko prekrivamo spomladi, vendar največ za tri tedne, enako ali še manj velja ža motovilec in špinačo.
Prekrivamo lahko tudi stročnice, plodovke ali gomoljnice, vendar le krajši čas, da nam preveč ne zraste nadzemni del rastline.
Podrobnejša pojasnila o uporabi folije lahko dobimo v ustrezni strokovni literaturi.
Karel Sander
Arhitekt
svetuje
Vprašanje: Bralec D. M. želi opremiti dnevno sobo v bolj modernem stilu z večjim številom sedišč
Odgovor: V predlogu opreme za dnevno sobo sem upošteval bralčevo željo, po večjem številu sedišč. Za to dnevno sobo sem predvidel tudi kamin.
Arhitekt: Boris Radšel
(Nadaljevanje s 6. strani)
Zelo malo ljudi ve, da se čaj ne kuha, temveč se pripravlja po naslednjih pravilih:
1.	Uporabljamo samo svežo in čisto vodo. Če je preveč klorirana, jo moramo prekuhati Posoda za pripravo čaja — čajnik — mora biti emajlirana ali iz nerjaveče pločevine.
2.	Čaj mora biti dovolj močan, zato priporočamo še dodatno žličko za čajnik, če je skodelic več.
3.	Ko voda zavre, zlijemo vrelo vodo na čajne lističe. Če pustimo stati čajne lističe v vroči vodi 1 do 3 minute, se bo sprostil kofein, ki poživlja, v 3 do 5 minutah pa tanin, ki daje čaju trpek okus in deluje pomirjujoče na črevesje. Od okusa in želja posameznika je torej odvisno, kako si bo čaj pripravil
4.	Čajnika ne smemo pomivati s čistilnimi sredstvi, temveč ga samo splaknemo z vročo vodo.
5.	Za pripravo čaja uporabljamo vedno isto posodo, čajnik. Lahko imamo posebno posodo za klasične čaje in posebno za aromatizirane vrste.
vo, kije na vsaki embalaži za čaj. Velja pa si zapomniti, da tudi najdragocenejši čaj lahko pokvarimo, če ga pripravljamo brez ljubezni in napačno.
Janez Marovt
MERK
VESTNIK	DECEMBER 1988
Rekreativni odmori med delom
Kadar govorimo o zdravju, imamo v mislih Svetovno zdravstveno organizacijo, ki pravi, da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak stanje fizične, psihične in socialne blaginje.
Na oblikovanje in razvoj zdravja vpliva nešteto dejavnikov človekovega delovnega, psihosocialnega in družbenoekonomskega sistema. Zato je potrebna usklajena aktivnost za spreminjanje okolja, življenjskih in delovnih razmer, da bodo zdravju čim manj škodljivi.
Varno delovno okolje in varne delovne razmere se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi in pravnimi ukrepi. Z njimi preprečujemo in odpravljamo vzroke, ki lahko privedejo do poškodb oziroma prek mikrotravme ter biomehaničnih obremenitev do kroničnih degenerativnih okvar zdravja.
Poleg obremenitev in škodljivosti na delovnem mestu pa spremlja sodobnega človeka še naglica, vse hitrejši življenjski ritem, neredno použita hrana, vse več kajenja, uživanje alkohola, pretirano jemanje zdravil, kijih potrebuje za povečane delovne napore ali za pomiritev oziroma boljše spanje.
Namen preventivnega zdravljenja pa je ohranitev zdravja oziroma povečanje funkcionalnih sposobnosti organizma ter njegove odpornosti v boju z negativnimi vplivi sodobnega dela in življenja.
Preventivno varstvo delavcev ni le
voda zrak
razgibajmo življenje
pomembna sestavina humanizacije dela, temveč tudi dobrega gospodarjenja.
Kronično degenerativna obolenja v zvezi z delom in rekreativni odmori
Kronično degenerativne bolezni so v zadnjih letih prodrle v vrh patologije prebivalstva. Predvsem opažamo vse več bolezni kosti in gibal, ki so na tretjem mestu po pogostosti. Bolezni gibalnega aparata povzročajo tudi veliko odsotnost z dela. Po številu izgubljenih delovnih dni zaradi začasne nezmožnosti za delo so kar na tretjem mestu. Pri proučevanju invalidiziran-ja opažajo, da so kronične degenerativne bolezni kar v 86% vzrok delovne invalidnosti. Največ invalidov povzročajo bolezni gibal, ki med vzroki invalidnosti še vedno kažejo tendenco rasti.
Anatomsko in biomehanično neugoden predel, kjer giljivi del hrbtenice prehaja v fiksno medenico, povzroča, predvsem v povezavi z nefiziološki-mi, prisilnimi držami delavcev na delovnem mestu in dvigovanju oziroma prenašanjem bremen degenerativne procese hrbtenice.
Najpogosteje obolevajo osebe v polni življenjski in delovni moči, od 30 do 50 let, brez dobre fizične kondicije.
Počitek med delom je utemeljen, ko se delavec utrudi. Znamenje utrujenosti je želja po prenehanju aktivnosti.
Rekreativni odmor med delom je oblika počitka, ko med prekinitvijo aktivnost ne preneha, ampak se le zamenja. Z uporabo korektivno kom-penzatornih vaj vplivamo na ohranjanje pokončnega položaja telesa oziroma pravilne drže, sprostimo statično obremenjene mišice, povečamo gibljivost sklepov in vplivamo na učinkovitejše delo dihalnega in kardiovaskularnega sistema. S spremenjeno aktivnostjo spodbujamo živčne centre v možganih in tako pospešimo proces »osvežitve« organizma. Z aktivnimi odmori zmanjšamo število spontanih odmorov med delom, spreminjanje delovnega učinka (količine in kakovosti) ter subjektivne težave, hkrati pa povečamo motivacijo za delo oziroma zadovoljstvo delavcev.
Slavko Lisec
Športna dejavnost v Blagovnem centru
■i.'.
Ekipa odbojkašic
Komisija za šport in rekreacijo je ob koncu leta ocenila uspešnost športne in rekreacijske dejavnosti v preteklem letu. Ugotovljeno je, da je bila izredno pestra in učinkovita tudi po rezultatih.
Končana tekmovanja v sindikalnih športnih igrah, ki jih organizira ZTKO. Naše ekipe sodelujejo skoraj v vseh disciplinah in to zelo uspešno. Sodelovali smo v vseh kategorijah v veleslalomu, v kegljanju moški in ženske, prav tako v streljanju, v odbojki ženske, v malem nogometu tri moške ekipe, v namiznem tenisu ženske, v šahu moški, prav tako v tenisu moški, v košarki moški. Med vsemi tekmovanji so bili doseženi nekateri izjemni dosežki: moški 4. mesto v šahu v I. ligi, moški 1. mesto v košarki v II. ligi, ženske 3. mesto v namiznem tenisu v I. ligi, ženske 3. mesto v kegljanju, seveda pa je nekaj uspehov tudi med posamezniki.
Sodelovali smo tudi na številnih tekmovanjih in turnirjih, ki sojih pripravili drugi organizatorji — delovne organizacije ter društva, seveda povsod zelo uspešno. Komisija je delo športnic in športnikov ocenila za uspešno, izrekla pa je kritiko tistim športnikom, ki se za posamezno tekmovanje prijavijo, pa sploh ne pridejo. S tem ne škodijo le sebi, temveč vsej ekipi in tudi skupnim rezultatom, kar seje letos zgodilo na letnih športnih igrah Merxa. Upamo, da se to ne bo več ponovilo.
Prepričani smo, da bomo z zavzetostjo tudi v prihodnje enako uspešni.
Komisija je tudi menila, da so akcije Merxa (odbojka, košarka in podobno) odmevne v delovnih organizacijah — članicah sozda in jih je potrebno v prihodnje pripraviti še več, saj je to edini način za krepitev medsebojnih vezi ter tudi poslovnih odnosov.
• ak
Smučanje
Turistična agencija Montenegro express nam tokrat nudi ugoden program smučanja v znanem zimsko športnem centru Zakopani/Poljska; od 22. 1. do 29. 1. 1989 (drugi teden šol. počitnic).
Cena 7-dnevnega aranžmaja je 580.000 dinaijev na osebo, za otroke do 10 leta starosti 30% popusta.
V ceno je vključen polpenzion (zajtrk, večerja) ter prevoz z avtobusom. Smučarsko vozovnico si kupimo posebej po zelo ugodni ceni. Plačilni pogoji: do 18. januarja je nujno vplačati polovico cene, preostalo pa februatja in marca.
Namestitev je v hotelu visoke B kategorije.
Rok prijave: najkasneje do 6. januarja oziroma do zasedbe avtobusa. Vse dodatne informacije: Slavko Lisec, tel. 063 21-352, MERX Celje.
Slavko Lisec
Smučarska šola Bojana Križaja
Bojan, ta idol naše bele bratovščine, ne more iz smučarskih vezi. S Petrolom je podpisal dogovor, da bo oblikoval zasebno šolo smučanja, ki bo obsegala tudi trgovino z opremo za šport.
Zasnova te šole, ki ima svoje prostore v Hotelu Špik v Martuljku, je širša kot samo smučanje, obsega celovito športno — rekreativno dejavnost. Predvsem pa, po zgledu nekaterih zunanjih šol, pomeni visoko raven strokovnosti in kakovosti tako v organizaciji kot tudi ponudbi storitev.
Pred dnevi nas j e obiskal v Merxu, kamor smo ga povabili, da bi nam predstavil svojo zasnovo, saj se tudi mi zavzemamo, da bi se s svojo zasnovo šole smučanja vključili v našo zimsko turistično ponudbo. Predstavljena zasnova nas je zanimala, saj predstavlja eno od novih področij bogatenja turistične ponudbe, ki ima možnosti poznejšega dograjevanja in Siljenja v turistični prostor doline, kakor tudi bogatenja trgovinske specializirane ponudbe. Toda to je še dokaj odmaknjeno. Delavci DO
Golte kažejo zanimanje in pripravili so tudi že prve miselne zasnove, ki bi utegnile za začetek s smučarsko šolo, pozneje pa morda še s čim, dati svoj pomemben prispevek k novi kakovostni stopnički našega zimsko športnega središča na Golteh in v Savinjski dolini.
PST-R
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke
DECEMBER 1988
Vodoravno: JAREK, STRITAR, OTTA, ONATAS, TREVOR HO-WARD, ŽAD, NESREČA, KOMENDA, ELO JUSTIN, MANON, OM, KINA, TOP, TEA, ET, KS,
UZANCA, OKNO, MARS, RAK, AVANTGARDA, UNČA, ATRIJ, LOVORIKA, RANG, LOS ANGELES, CORNELIA, TRTNA UŠ, RT, OPETNIK
Izžrebani nagrajenci:
1.	nagrado prejme: Pavle Crvelin, 63000 Celje, Trubarjeva 64, znesek: 7.500 dinarjev
2.	nagrado prejme: Justina Cvek, 63000 Celje, Tremerje 20, znesek: 5.000 dinarjev
3.	nagrado prejme: Franc Štefanič, 63215 Loče pri Poljčanah, Loče 71, znesek: 3.500 dinarjev
4.	nagrado prejme: Jolanda Drevenšek, 62392 Mežica, Lenartova 3, znesek: 1.500 dinarjev
Nagradni razpis velike novoletne križanke
L nagrada 15.000 dinarjev
2.	nagrada 10.000 dinarjev
3.	nagrada 7.500 dinarjev
4.	nagrada 5.000 dinarjev
5.	nagrada 3.500 dinarjev
6.	nagrada 1.500 dinarjev