o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. oktobra 1899 do konca septembra 1900. des kraimfchen Landesausfchusses für die Zeit vom 1. October 1899 bis Ende September 1900. Založil deželni odbor kranjski. — Verlag des krainischen Landesausschusses. Obseg Inhalt I. Posebni prigodki. (Stran 0.) 1. Najvišji godovni dan. — 2. Sedemdeseti rojstni dan Njegovega Veličanstva. II. Deželni odbor, razdelitev referatov, seje. (Stran 0.) 1. Obolenje deželnega odbornika Ivana Murnika. — 2. Razdelitev referatov. — 3. Seje. § 1. Rešitev v Najvišje potrjenje predloženih deželnozborskih sklepov in zakonških načrtov. (Stran 2 do 6.) 1. Začasne priklade deželnega zaklada za 1. 1900. — 2. Definitivne priklade deželnega zaklada za 1.1900. — 3. Hiralske in sirotinske ustanove. — 4. Posojilo mesta Ljubljane v znesku 800.000 gld. — 5. Zastava ljubljanske mestne grajščine Podturn. — 6. Posojilo mesta Ljubljane v znesku 30.000 K za Stuben-bergovo ustanovo. — 7. Pristojbina od lovskih kart. — 8. Razdružitev selske občine Bled. — 9. Uvrstitev enega kosa Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem mestu med državne ceste. — 10. Preložitev okrajne ceste Radeče-Dvor med Dvorom in Gomilo. — 11. Vpokojevanje učiteljskih oseb in preskrblje-vanje njih ostalih. — 12. Zaklad za javna dela in povzdigo deželne kulture. — 13. Realčni zakon. — 14. Električni daljnovodi. — 15. Zložba poljedelskih zemljišč. — 16. Ustanovitev nove selske občine Bukovje. — 17. Uvrstitev okrajne ceste Lienfeld-Brod in Osilniške okrajne ceste med deželne ceste. — 18. Najemninska naklada v mestu Črnomelj. — 19. Reja goveje živine. — 20. Vodovod za Novo Mesto in okolico. — 21. Okrajna gospodarska društva, deželno gospodarsko društvo in deželni kulturni svet. — 22. Zdravstvena služba v občinah. § 2. Davki. (Stran 6 do 18.) 1. Olajšave pri eksekucijah. — 2. Plačilni nalogi za osebno dohodnino, za plačarino in pridobnino. — 3. Akcija za znižanje hišno-najemninskega davka in pritiad na ta davek. — 4. Odpis davkov vsled uim. — 5. Davki in priklade za 1. 1899. I. Besondere Vorkommnisse. (Seite 1.) 1. Allerhöchstes Namensfest. — 2. Siebzigster Geburtstag Seiner Majestät. II. Landesausschuss, Hieferatseintheilnng, Sitzungen. (Seite 1.) 1. Erkrankung des Landesausschuss-Mitgliedes Johann Murnik. — 2. Referatseintheilung. — 3. Sitzungen. § 1. Erledigung der der Allerhöchsten Sanction unterbreiteten Landtagsbeschlüjse und Gesetzentwürfe. (Seite 3 bis 7.) 1. Provisorische Landesfonds-Umlagen pro 1900. — 2. Definitive Landesfonds-Umlagen pro 1900. — 3. Siechen-und Waisenstipendien. — 4. Anlehen der Stadt Laibach per 800.000 fl. — 5. Verpfändung des der Stadt Laibach gehörigen Gutes Unterthurn. — 6. Darlehen der Stadt Laibach per 30.000 K für die Stubenberg'sche Stiftung — 7. Jagdkartengebür. — 8. Theilung der Ortsgemeinde Veldes. — 9. Einreihung eines Theiles der Agramer Reichsstraße in Kandia bei Rudolfswert unter die Landesstraßen. — 10. Umlegung der Ratschach-Johan-nisthaler Bezirksstraße zwischen Johannisthal und Gomila. — 11. Pensionierung des Lehrpersonales und Versorgung seiner Hinterbliebenen. — 12. Fond für öffentliche Arbeiten und Hebung der Landescultur. — 13. Realschulgesetz. — 14. Elektrische Fernleitungen. —15. Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke. — 16. Constituierung der neuen Ortsgemeinde Bukovje. — 17. Einreihung der Lienfeld-Broder- und der Ossiunitzer Bezirksstraße unter die Landesstraßen. — 18. Mietzinsauflage in der Stadt Tschernembl. — 19. Rindviehzucht. — 20. Wasserleitung für Rudolfswert und Umgebung. — 21. Bezirksvereine und Landesverein der Landwirte, dann Landesculturrath. — 22. Sanitätsdienst in den Gemeinden. § 2. Steuern. (Seite 7 bis 19.) 1. Erleichterungen bei Executionen. — 2. Zahlungsaufträge für die Personaleinkommen-, Besoldungs- und Erwerbsteuern. — 3. Action wegen Ermäßigung der HauszinSsteuern und darauf verthellten Umlagen. — 4. Steuernachlässe infolge von Elementarschäden. — 5. Steuern und Umlagen pro 1899. IV Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. (Stran 20 do 112.) A. Deželna kultura. 1. Hidrografični posel na Kranjskem. — 2. Meteorologična opazovanja na Kranjskem. — 3. Nastavljen) e državnega hidrotehnika na Kranjskem. — 4. Hudournik Pišenea. — 5. Uravnava Save v delni progi Tacen-Sv. Jakob. — 6. Uravnava Save pri Hotiču, oziroma v delni progi Kresnice-Litija-Sava. — 7. Na-brežna zgradba ob reki Ljubljanici v Zavogljah. — 8. Uravnava reke Ljubljanice med Vevško papirnico in Gorenjim Kašljem. — 9. Nabrežna zgradba ob reki Ljubljanici v Slapah. — 10. Osuševanje Bačenske doline. — 11. Uravnava Krke. — 12. Uravnava Kamniške Bistrice. — 13. Nabrežna zgradba ob Tržiški Bistrici pri vasi Breg. — 14. Uravnava potoka Mirne. — 15. Odvajanje poplavne vode v Kočevskih in Ribniških kotlinah. — 16. Uravnava voda v Vipavski dolini. — 17. Hidro-logiena preiskavanja, oziroma opazovanja v kotlinskih dolinah na Notranjskem. — 18. Uravnava Sore. — 19. Uravnava potokov Bačeva in Sora. — 20. Zagradba jarka S uhelj. — 21. Odvajanje poplavne vode v Stružki in Loškopotoški dolini. — 22. Zagradba hudournikov pri Češnjici v Bohinju. — 23. Zagradba hudournika „Kirchengraben“ v Beli Peči. — 24. Uravnava Pivke. — 25. Zagradba potoka Mošenika. — 26. Uravnava potoka Švice v občinah Horjul in Dobrova. — 27. Uravnava Kokre med Tupaličami in Visokim. — 28. Uravnava črnega Potoka v Šmartnem pri Litiji. — 29. Zagradba hudournika Gola Beber. — 30. Uravnava potoka Škofljice in pritoka izpod Gojnič. — 31. Osuševanje travnikov v davčni občini Podraga. — 32. Zagradba hudournika v Karnem dolu. — 33. O popolnitvi zakonov, zadevajočih osuševanje Ljubljanskega barja. — 34. Glede nabave bagerja za trebljenje Ljubljanice. — 35. Požiganje Ljubljanskega barja. — 36. Nova volitev glavnega odbora za obdelovanje močvirja. — 37. Močvirski zaklad, njegovo stanje. — 38. Močvirskega odbora računi. — 39. Kapnica v Preženjskih Njivah. — 40. Vodovod v Gorenjem Mozlju. — 41. Vodovod v Colu. — 42. Kapnica na Pokluki. — 43. Vodovod v Zabavi. — 44. Preskrbljenje vode za Ambrus in okolico. — 45. Kapnica v vasi Sidole. — 46. Vodovod Semie-črnomelj. — 47. Vodovod v Postojini. — 48. Vodovod v Šmihelu, občina Hrenoviee. — 49. Vodovod v Metuljah. — 50. Vodovod v Gorenjem in Dolenjem Logatcu. — 51. Vodovod za Novo Mesto in okolico. — 52. Vodovod v Polhovem Gradcu in Pristavi. — 53. Vodovod v Vrhovljah. — 54. Vodovod v vaseh Šmarij e in Razdrto. — 55. Vodovod v vasi Baka. — 56. Vodovod v Vrbici. — 57. Vodovod v Št. Vidu pri Zatičini. — 58. Kapnica v vasi Sela, občina Vrabče. — 59. Vodovod v Vižmarjih, občina Št. Vid. — 60. Vodovod v Potočah, občina Dolenja Vas pri Senožečah. — 61. Kapnica v Butajnovi. — 62. Vodovod v vaseh Sušje, Slatnik, Vinice in Zapotok. — 63. Vodovod v Jurjeviči in Brezah. — 64. Vodovod v Novih Lazih pri Ribnici. — 65. §. 3. Landeskultur- und Sanitätsangelegenheiten. (Seite 21 bis 113.) A. Landrsrullur. 1. Hydrographischer Dienst in Kram. — 2. Meteorologischer Beobachtungsdienst in Krain. — 3. Betreffend die Anstellung eines Staatshydrotechnikers in Krain. — 4. Pišenea Wildbach. — 5. Saveregulierung in der Theilstrecke Tacen- St. Jakob. — 6. Saveregulierung bei Höttitsch, respective in der Theilstrecke Kreßnitz-Littai-Sava. — 7. Uferschutzbau am Laibachflusse bei Zawoglje. — 8. Regulierung des Laibachflusses zwischen der Papierfabrik Josefsthal und Oberkašelj. — 9. Uferschutzbau am Laibachflusse in Slap. — 10. Racnathalentwässerung. — 11. Regulierung des Gurkflusses. — 12. Regulierung der Steiner-Feistritz. — 13. Uferschutzbau an der Neumarktler Feistritz bei der Ortschaft Breg. — 14. Neuringbach-Regulierung. — 15. Ableitung der Hochwässer in den Kesselthälern von Gottschee und Reifnitz. — 16. Regulierung der Wasserläufe im Wippacher-Thale. — 17. Hydrologische Forschungen, respective Beobachtungen in den Jnner-krainer Kesselthälern. — 18. Regulierung der Seiet. — 19. Regulierung des Račeva- und Sora-Baches. — 20. Verbauung des Suhelj-Grabens. — 21. Ableitung der Gewässer im ©trüget« und Laserbacher-Thale. — 22. Wildbacherverbauung in Kerschdorf in der Wochein. — 23. Verbauung des Kirchengrabens in Weißenfels. — 24. Regulierung der Poik. — 25. Eindämmung des Mošenik-Baches. — 26. Regulierung des Švicabaches in den Gemeinden Horjul und Dobrova. — 27. Regulierung der Kanker zwischen Tupalič und Visoko. — 28. Regulierung des Schwarzenbaches in St. Martin bei Littai. — 29. Verbauung des Wildbaches Gola Reber. — 30. Regulierung des Škofljica- und des Gojniöe-Baches. — 31. Entsumpfung der Wiesengründe in der Steuergemeinde Podraga. — 32. Wildbachverbauung in Kami dol. — 33. Morast, Ergänzung der die Entsumpfung des Laibacher Moores betreffenden Gesetze. — 34. In Betreff des Ankaufes einer Baggermaschine zur Reinigung des Laibachflusses. — 35. Moorbrennen am Laibacher Moraste. — 36. Neuwahl des Morast-cultur-Hauptausschusses. — 37. Stand des Morastentsumpfungs-Fondes. — 88. Morastentsumpfungs-Rechnungen. — 39. Cisterne in Preženjske Njive. — 40. Wasserleitung in Obermösel. — 41. Wasserleitung in Zoll. — 42. Cisterne auf der Pokluka. — 43. Wasserleitung in Sabava. — 44. Wasserversorgung von Ambrus und Umgebung. — 45. Cisterne in Sidole. — 46. Wasserleitung Semitsch-Tschernembl. — 47. Wasserleitung in Adelsberg. — 48. Wasserleitung in St. Michael, Gemeinde Hrenovitz. — 49. Wasserleitung in Metulje. — 50. Wasserleitung in Ober- und Unterloitsch. — 51. Wasserleitung für Rudolfswert und Umgebung. — 52. Wasserleitung in Billichgraz und Pristava. — 53. Wasserleitung in Brhovlje. — 54. Wasserleitung in St. Marein uitb Razdrto. 55. Wasserleitung in Arch. — 56. Wasserleitung in Verbiča. — 57. Wasserleitung in St. Veit bei Sittich. — 58. Cisterne in Selo, Gemeinde Vrabče. — 59. Wasserleitung in Vižmarje, Gemeinde St. Veit. — 60. Wasserleitung in Potoče, Gemeinde Niederdorf bei Senosetsch. — 61. Cisterne in Butajnova. — 62. Wasserleitung in Suschje, Slateneg, Weinitz und Sapotok. — 63. Wasserleitung in Jurjowitz und Friesach. — 64. Wasserleitung in Rieder-Gereuth bei Reifnitz. — 65. Wasserleitung in Oberlaibach. — 66. Wasserleitung in Altoberlaibach. — 67. Wasserleitung in Planina bei Rakek. —- 68. Wasserleitung für Krainburg und Umgebung. — 69. Cisternen am Nanos. — 70. Schulcisterne in Lienfeld. — 71. Wasserleitung in Neumarktl. — 72. Wasserversorgung der Ortschaft Jurišiče, Gemeinde Grafenbrunn. — 73. Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. V Vodovod na Vrhniki. — 66. Vodovod v Stari Vrhniki. — 67. Vodovod v Planini pri Eakeku. — 68. Vodovod za Kranj in okolico. — 69. Dve kapnici na Nanosu. — 70. Šolska kapnica v Lienfeldu. — 71. Vodovod v Tržiču. — 72. Preskrbljenje vode v vasi Jurišiče, občina Knežak. — 73. Preskrbljenje vode v vasi Baš, občina Knežak. — 74. Kapnice v Koritnicah in Šembijah, občina Knežak. — 75. Vodnjak v vasi Studenec, občina Hrenoviee. — 76. Preskrbljenje vode v vasi Gabrče. — 77. Vodovod v vasi Godovič. — 78. Vodovod v Toplicah. — 79. Vodovod v Britofu v okraju Postojina. — 80. Dve kapnici v Sinadolju. — 81. Napajališče v vasi Cesta. — 82. Šolski vodnjak v Srednji vasi, okraj Kočevje. — 83. Šolska kapnica v Kočevski Reki. — 84. Poskusni vodnjak v vasi Ustje. — 85. Vodovoda v Gorenjem in Dolenjem Koprivniku v občini Bela Peč. — 86. Kal na planini Dedno polje. — 87. Druge vodne naprave. — 88. Deželna podpora za kmetijske namene. — 89. Državna podpora kmetijski družbi. — 90. Kmetijska podružnica v Žabnici. — 91. Sklepanje trgovinskih pogodeb. — 92. Kmetijsko-kemijsko preskušališše. — 93. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe. — 94. Poljedelska šola na Gorenjskem. — 95. Konjska bolnica v Ljubljani. — 96. Govedoreja. — 97. Nagrade za bike plemenjake. — 98. Premo van je govedi. — 99. Živinski promet z Ogersko. — 100. Ribarstvo. — 101. Čebelarstvo. — 102. Lovski zakon. — 103. Šolski vrti in sadne drevesnice, njih statistika. — 104. Podpore za šolske vrte. — 105. Pregledovanje šolskih vrtov. — 106. Podpore za sadne drevesnice. — 107. Podpori slušateljema e. kr. visoke šole za zemljedelstvo na Dunaju Antonu Šivic in Andreju Odlasek. — 108. Podpora slušatelju kmetijske šole v Mödlingu Jožefu Žorž. — 109. Streljanje proti toči. — 110. Trtna uš. —'111. Preosnova deželne komisije v trtnoušnih zadevah v deželno komisijo za vinorejske zadeve. — 112. Pouk o umnem kletarstvu in o vinarstvu. — 113. Brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov. — 114. Društvo v varstvo avstrijskega vinarstva. — 115. Podpora kmetijski podružnici v Čatežu. — 116. Peronospora. — 117. Popotni učitelj za mlekarstvo in sirarstvo. — 118. Pregledovanje subveneijoniranih mlekarn in sirarnic. — 119. Ovčarije in izdelovanje sira na Nanosu. — 120. Mlekarska zadruga v Škofji Loki. — 121. Mlekarska zadruga v Št. Jurju pri Kranju. — 122. Mlekarna v Poljanah pri Škofji Loki. — 123. Mlekarska zadruga v Sorici. — 124. Mlekarska zadruga Zagorje-Izlake. — 125. Sirarniea v Št. Vidu pri Zati-čini. — 126. Mlekarska zadruga v Ledinah. — 127. Sirarniea v Starem Trgu pri Ložu. — 128. Mlekarska zadruga v Cerknici. — 129. Mlekarska zadruga v Trnovem. — 130. Mlekarska zadruga v Hruševju. — 131. Mlekarska zadruga v Kočah. — 132. Mlekarska zadruga v Koprivniku v Bohinju. — 133. Sirarniea na planini Suha. — 134. Sirarniea na planini Laz. — 135. Sirarniea v Nomenu. — 136. Sirarniea v Savici. — 137. Podpora gozdarskemu društvu. — 138. Gozdna drevesnica v Kamniku. — 139. Gozdna drevesnica v Cerknici. — 140. Oddaja gozdnih sadik iz državnih gozdnih vrtov. — 141. Zgodovinska razprava o gozdarstvu na kranjskem. — 142. Deželni prispevek za pogozdovanje Krasa. — 143. Pogozdovanje Krasa. — 144. Pogozdovalna dela na Krasu. — 145. Proračun o pogozdovanju Krasa za 1. 1901. — 146. Premije za pobite zveri, vidre in steklega prašiča. — 147. Odprava talije za pokončanje vider. B. Agrarne razmere. 148. Poraba v agrarske s vrhe določenega kredita za 1. 1899. — 149. Uradno poslovanje komisij za agrarske operacije. — 150. Hipotekama zadolžitev. Wasserversorgung der Ortschaft Bač, Gemeinde Grafenbrunn. — 74. Cisternenanlage in Koritnice und Schembije, Gemeinde Grafenbrunn. — 75. Brunnen in Bründl, Gemeinde Hrenovitz. — 76. Wasserversorgung der Ortschaft Gaberče. — 77. Wasserleitung in Godovič. — 78. Wasserleitung in Töplitz. — 79. Wasserleitung in Britof im Bezirke Adelsberg. — 80. Cisternen in Sinadole. — 81. Viehtränke in Cesta. — 82. Schulbrunnen in Mitterdorf, Bezirk Gottschee. — 83. Schulcisterne in Stieg. — 84. Bersuchs-brunnen in Ustia. — 85. Wasserleitungen in Ober- und Unter-Nesselthal in der Gemeinde Weißenfels. — 86. Viehtränke auf der Alpe Dedno polje. — 87. Andere Wasserversorgungs-Angelegenheiten. — 88. Landessubvention für landwirtschaftliche Zwecke. — 89. Staatssubvention für die Landwirtschaftsgesellschaft. — 90. Landwirtschaftliche Filiale in Safnitz. — 91. Abschluss von Handelsverträgen. — 92. Landwirtschaftlich-chemische Versuchsstation. — 93. Haushaltungsschule der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft. — 94. Ackerbauschule in Oberkrain. — 95. Pferdespital in Laibach. — 96. Rindviehzucht. — 97. Prämien für Zuchtstiere. — 98. Rinderprämiirung. — 99. Viehverkehr mit Ungarn. — 100. Fischzucht. — 101. Bienenzucht. — 102. Jagdgesetz. —-103. Schulgarten- und Obstbaumschulen-Statistik. — 104. Schulgarten-Subventionen. — 105. Schulgärten-Jnspection. — 106. Unterstützungen für Obstbaumschulen. — 107. Unterstützungen den Hörern an der k. k. Hochschule für Bodencultur in Wien Anton Šivic und Andreas Odlasek. — 108. Unterstützung des Zöglings der landwirtschaftlichen Lehranstalt in Mödling, Josef Žorž. — 109. Wetterschießen — 110. Reblaus. — 111. Umwandlung der Landescommission für Reblausangelegenheiten in eine Landescommission für Weinbauangelegenheiten. — 112. Unterweisung in der rationellen Kellerwirtschaft und im Weinbaue. — 113. Unverzinsliche Darlehen für die Regenerierung von Weingärten. — 114. Verein zum Schutze des österr. Weinbaues. — 115. Unterstützung der landwirtschaftlichen Filiale in Tschatesch. — 116. Peronospora. — 117. Wanderlehrer für Molkerei und Käse-Erzeugung. — 118. Revision der subventionirten Molkereien und Käsereien. — 119. Schäfereien und Käseerzeugung am Nanos. — 120. Molkereigenossenschaft in Bischoflack. — 121. Molkereigenossenschaft in St. Georgen bei Krainburg. — 122. Molkerei in Pölland bei Bischoflack. — 123. Milchgenossenschaft in Zarz. — 124. Molkereigenossenschaft für Sagor-Jslack. — 125. Käserei in St. Veit bei Sittich. — 126. Molkereigenossenschaft in Ledine. — 127. Käserei in Altenmarkt bei Laas. — 128. Molkereigenossenschaft in Zirknitz. — 129. Molkereigenossenschaft in Dornegg. — 130. Molkereigenossenschaft in Hruševje. — 131. Molkereigenossenschaft in Koče. — 132. Molkereigenossenschaft in Koprivnik in der Wochein. — 133. Käserei auf der Alpe Suha. — 134. Käserei auf der Alpe Laz. — 135. Käserei in Nennung. — 136. Käserei in Savitz. — 137. Subvention des Forstvereines. — 138. Forstsaatschule in Stein. — 139. Forstsaatschule in Zirknitz. — 140. Abgabe von Waldbaumpflanzen aus den staatlichen Forstgärten. — 141. Geschichte des krainischen Waldwesens. — 142. Karstaussorstungs-Landesbeitrag. — 143. Karstaufforstung. — 144. Karstaufforstungs-Arbeiten. — 145. Karstaufforstungs-Präliminare pro 1901. —■ 146. Taglien für erlegte Raubthiere, Fischottern und ein wüthendes Schwein. — 147. Abschaffung der Taglia für die Vertilgung von Fischottern. B. Agrarverhältnisse. 148. Verwendung des für Agrarzwecke bestimmten Credites im Jahre 1899. — 149. Amtiernng der Commissionen für agrarische Operationen. — 150. Hypothekar-Verschuldung. VI Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. C. Zdravstvene reči. 151. Denarno gospodarjenje zdravstvenih okrožij. — 152. Plače, starostne doklade in pokojnine okrožnih zdravnikov, miloščine in vzgojnine njih vdov in sirot. — 153. Pokojninski zaklad okrožnih zdravnikov. — 154. Okrožni zdravniki. — 155. Izločitev občin Toplice, Poljane in čermošnice iz zdravstvenega okrožja Novomeškega ter ustanovitev novega okrožja Toplice. — 156. Premestitev sedeža okrožnega zdravnika iz Planine v Logatec. — 157. Deželni živinozdravniki. — 158. Podpore živinozdravniškim učencem. — 159. Ustanova za operaterja. — 160. Bolnica v Kandiji. — 161. Bolnica v Kočevji. — 162. Bolnica v Krškem. — 163. Hiralnica na Studencu. — 164. Podpore podkovskim učencem — 165. Morske kopeli v Gradežu. — 166. Morske kopeli v Trstu. — 167. Podpore za kopeli. § 4. Deželne podpore. (Stran 115 do 118) 1. Pogorelcem. — 2. Vsled toče. — 3. Vsled žleda na sadnem drevju. — 4. Vsled viharja. — 5. Vsled škode pri živini in drugih nezgod. — 6. Glasbena Matica v Novem Mestu. — 7. Za izvežbanje slovenskih gledaliških igralcev na Dunaju. — 8. Bitenc Slavica, slovenska gledališka igralka. — 9. Sajovic Anton, konservatorist na Dunaju. — 10. Schinzel Hilda, na konservatoriju na Dunaju. — 11. Raznožnik Franc, medieinee v Gradcu. — 12. Prispevek k oskrbnim stroškom za Magdaleno Eppich. — 13. Od deželnega zbora dovoljene podpore. — 14. Druge podpore. § 5. Občinske reči. (Stran 120 do 142.) 1. Občinske priklade. — 2. Občinske takse. — 3. Pasji davek. — 4. Prememba zakona o taksah za vročbe. — 5. Enotno postopanje glede pokritja šolskih potrebščin. — 6. Premestitev uradnega sedeža okrajnega sodišča iz Zatieine v Višnjo goro. — 7. Sprememba mej med selskima občinama Mirna Peč in Ajdoviea. — 8. Izločitev selske občine Draga iz sodnega okraja Kočevskega in odkazanje sodnemu okraju Ribniškemu. Sodni uradni dnevi za občini Osilnica in Kostel. — 9. Izločitev davčnih občin Veliki Trn in Ravno iz selske občine Krško in ustanovitev kot samostojna občina. — 10. Razdružitev selske občine Hrenovice v selske občine: Hrenovice, Razdrto, Stranje, Landol in Šmihel. — 11. Izločitev vasi Voleja Jama iz katastrske občine Sv. Anton in priklopitev katastrski in selski občini Šmartno. — 12. Ljubljanskega mesta loterijsko posojilo. § 6. Občila. (Stran 144 do 182.) 1. Gospodarjenje okrajnih cestnih odborov. — Cestni okraj Bistriški: — 2. Gradnje ceste Knežak-Globovnik. — Cestna okraja Cirkniea in Lož: — 3. Mitninska dohodka na Rakeku in Bloški Polici. — Cestna okraja Idrija in Logatec: — 4. Državna podpora za vzdrževanje deželne ceste Kalce-Idrija. — Cestni okraj Kamniški: — 5. Gradnja cesta Vodice-Spodnji Bernik. — Cestni okraj Kočevski: — 6. Most čez Kolpo pri Brodu. Pobiranje mitnine. — Cestni okraj Novomeški: — 7. Uvrstitev za opustitev odločene, 111 m dolge proge Zagrebške C. LamkSIsangLlLgrnheilLN. 151. Geldgebarung der Sanitätsdistricte im Jahre 1899. — 152. Gehalte, Dienstalterszulagen und Pensionen der Districts-ärzte, Gnadengaben und Erziehungsbeiträge an ihre Witwen und Waisen. — 153. Pensionsfond der Districtsärzte. — 154. Districts-ärzte. — 155. Ausscheidung der Gemeinden Töplitz, Pölland und Tschermoschnitz aus dem Sanitätsdistricte Rudolfswert und Bildung eines neuen Sanitätsdistrictes Töplitz. — 156. Verlegung des Sitzes des Districtsaztes von Planina nach Loitsch. — 157. Landschaftliche Thierärzte. — 158. Unterstützungen an Thierarzneischüler. —159. Operateur-Stipendium. — 160. Spital in Kandia. — 161. Spital in Gottschee. — 162. Spital in Gurkfeld. — 163. Siechenhaus in Brunndorf. — 164. Hufbeschlagsschüler-Unterstützungen. — 165. Seehospic Grado. — 166. Seehospic Triest. — 167. Badeunterstützungen. § 4. Landesunterstützungen. (Seite 115 bis 119.) 1. Für Abbrändler. — 2. Infolge Hagelschlag. — 3. Infolge Eisdruck an den Obstbäumen. — 4. Infolge Sturmwind. — 5. Infolge Schaden beim Viehstande und infolge anderer Unglücks-fälle. — 6. „Glasbena Matica" in Rudolfswert. — 7. Für die Ausbildung slovenischer Schauspieler in Wien. — 8. Bitenc Slavica, slovenische Schauspielerin. — 9. Sajovic Anton, Co riser-vatorist in Wien. — 10. Schinzel Hilda, Conservatoristin in Wien. — 11. Raznožnik Franz, Mediciner in Graz. — 12. Berpflegs-kosten-Beitrag für Magdalena Eppich. — 13. Vom Landtage bewilligte Unterstützungen. — 14. Andere Unterstützungen. § 5. Gemeindeangelegenheiten. (Seite 121 bis 143.) 1. Gemeinde-Umlagen. — 2. Gemeinde-Taxen. — 3. Hundesteuer. — 4. Änderung des Taxgesetzes für Zustellungen. — 5. Einheitlicher Vorgang in Betreff der Deckung der Schulerfordernisse. — 6. Verlegung des Amtssitzes des Bezirksgerichtes von Sittich nach Weixelburg. — 7. Änderung der Grenzen zwischen den Ortsgemeinden Hönigstein und Haidowitz. — 8. Ausscheidung der Ortsgemeinde Suchen aus dem Bezirksgerichtsprengel Gottschee und Zuweisung zum Bezirksgerichtssprengel Reifnitz. Gerichtliche Amtstage für die Gemeinden Ossiunitz und Kostel. — 9. Ausscheidung der Steuergemeinden Großdorn und Ravno aus der Ortsgemeinde Gurkfeld und Constituierung als selbständige Gemeinde. — 10. Zerlegung der Ortsgemeinde Hrenovitz in die Ortsgemeinden: Hrenovitz, Präwald, Strane, Landol und St. Michael. — 11. Abtrennung der Ortschaften Wolfsgruben von der Catastralgemeinde St. Anton und Einverleibung in die Ca-tastral- und Ortsgemeinde St. Martin. — 12. Laibacher städtisches Lotterie-Anlehen. § 6. Communicationsmittel. (Seite 145 bis 183.) 1. Präliminarien. Gebarung der Bezirksstraßenausschüsse. — Straßenbezirk Feistritz: — 2. Straßenbau Grafenbrunn. Globovnik. — Straßenbezirke Zirknitz und Laas: — 3. Mauteinnahmen in den Stationen Rakek und Bloška« Polica. — Straßenbezirke Jdria und Loitsch: — 4. Staatssubvention für die Erhaltung der Kalce-Jdrianer Landesstraße. — Straßenbezirk Stein: —- 5. Straßenbau Voditz-Unterfernig. — Straßenbezirk Gottschee: — 6. Brücke über die Kulpa bei Brod. Mauteinhebung. — Straßenbezirk Rudolfswert: — 7. Einreihung der auszulassenden, 111 m langen Strecke der Agramer Reichsstraße in Kandia in die Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. VII državne ceste v Kandiji med deželne ceste. — Cestna okraja Postojina in Senožeče : — 8. Mitninski dohodek na Reški cesti. Cestni okraj Radeški: — 9. Preložitev okrajne ceste Radeče-Dvor med Dvorom in Gomilo. 10. Stroški vzdrževanja Turjaške in Krško-Grosupeljske ceste 1. 1899. — 11. Preložitev okrajne ceste med Povodjem in Šmartnim pod Šmarno goro. — 12. Podpora za napravo dveh mostov čez hudournik Belo. — 13. Uvrstitev občinske ceste Koseze-Podutik med okrajne ceste. — 14. Naprava ceste Polhov Gradee-Sv. Jošt-Lučne-Trata. — 15. Uvrstitev okrajne ceste Lienfeld-Brod in Osilniške okrajne ceste med deželne ceste. — 16. Naprava cestne zveze med Podroštom in Petrovim Brdom. — 17. Podpora za vzdrževanje mostu čez Kokro nad Kranjem. — 18. Podpora za zgradbo novega mostu čez Ljubljanico pri Fužinah. — 19. Podpora za napravo kanala ob deželni cesti v Železnikih. — 20. Uvrstitev zasebne od graščine Šrajbarski Turn kupljene ceste med okrajne ceste in opustitev enega dela s Krškega na Šrajbarski Turn držeče okrajne ceste. — 21. Podpora za napravo brvi čez Savo pod Mošnjami. — 22. Preložitev okrajne ceste Radeče-Dvor med Dvorom in Gomilo. — 23. Preložitev deželne ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim. — 24. Uvrstitev občinske ceste Laze-Spodnja Planina med okrajne ceste. — 25. Uvrstitev občinske ceste Trebnje-Račje Selo med okrajne ceste. — 26. Podpora občini Hotič za popravo občinskih potov in mostov. — 27. Proračuni za 1. 1900. Prispevki za vzdrževanje deželnih cest od 1. oktobra 1899 do konca septembra 1900. — 28. Statistični izkazi o stroških za ceste. — 29. Druga železnična zveza s Trstom. — 30. Tako-zvani potresni vlaki na progi Ljubijana-Lesee-Bled, oziroma Ljubljana-Trbiž. — 31. Postajališče v Žlebiču. — 32. Podpora za postajališče v Preserji. — 33. Cestna policija; izogibanje in prehitevanje. § 7. Deželni zavodi in zakladi. (Stran 184 do 208). A. Deželna prisilna delalnica. 1. Poslopja. — 2. Uradniško in pazniško osobje. — 3. Božja služba in šola. — 4. Število prisiljencev. — 5. Disciplina. 6. Domača bolnica. — 7. Hrana prisiljencev. — 8. Fabrikacija. — 9. Prisiljene! na delu zunaj zavoda. — 10. Hišni duhovnik. — 11. Uravnava mezd prisiljencev in pazniških doklad. — 12. Dunajsko zavetišče za zanemarjene otroke. B. Deželni, dobrodelni zavodi 13. Oskrbovanje 1. 1897., 1898. in 1899. — 14. Število bolnikov 1. 1899. — 15. Podatki o številu oskrbnih dni in o oskrbnih stroških za 1. 1899. Bolnica. — 16. Blaznica na Studencu. — 17. Blazniea-hiralnica sv. Jožefa. — 18. Deželna hiralnica. — 19. Porodišnica. — 20. Darilo 400 K najdeniškemu zakladu. — 21. Imenovanje hišnega zidarja, zvišanje prejemkov kurjačem in pomožnim delavcem. — 22. Vzajemnost med Angleško in Avstrijo glede oskrbovanja ubogih umobolnih. — 23. Oskrbni stroški v tujih bolnicah. Kategorie der Landesstraßen — Straßenbezirke Adelsberg und Senosetsch: — 8. Rekastraßen-Mautgefälle. — Straßenbezirk Ratschach: — 9. Umlegung der Ratschach-Johannisthaler- Bezirks straße zwischen Johannisthal und Gomila. 10. Erhaltungskosten der Achaciberg- und der Obergurk-Großlupper Straße im Jahre 1899. — 11. Umlegung der Bezirksstraße zwischen Povodje und St. Martin unter Großgallenberg. — 12. Unterstützung zur Herstellung zweier Brücken über den Bela-Wildbach. — 13. Einreihung der Gemeindestraße Kosere-Podulik in die Kategorie der Bezirksstraßen. — 14. Straßenanlage Billichgratz - St. Jobst-Lučne-Trata. —- 15. Einreihung der Lienfeld-Broder und der Ossiunitzer Bezirksstraße in die Kategorie der Landesstraßen. — 16. Herstellung einer Straßenverbindung zwischen Podrošt und Petrovo Brdo. — 17. Unterstützung für die Erhaltung der Kankerbrücke ober Krainburg. — 18. Unterstützung für die Herstellung der Brücke über die Laibach bei Fužine. — 19. Unterstützung für die Kanalherstellung entlang der Landesstraße bei Eisnern. — 20. Einreihung der von der Herrschaft Thurnamhart erworbenen Privatstraße in die Kategorie der Bezirksstraßen und Auflassung eines Theiles der Gurkfeld-Thurn-amharter-Bezirksstraße. — 21. Unterstützung behufs Errichtung einer Brücke für Fußgeher über die Save unterhalb Möschnach. — 22. Umlegung der Ratschach-Johannisthaler Bezirksstraße zwischen Johannisthal und Gomila. — 23. Umlegung der Littai-Pluskaer Landesstraße zwischen Littai und St. Martin. — 24. Einreihung der Gemeindestraße Laze-Unter-Planina in die Kategorie der Bezirksstraßen. — 25. Einreihung der Gemeindestraße Treffen-Rappelgeschieß in die Kategorie der Bezirksstraßen. — 26. Unterstützung der Gemeinde Höttitsch behufs Instandsetzung der Gemeindewege und Brücken. — 27. Präliminarien pro 1900. Beiträge zur Erhaltung der Landesstraßen vom 1. October 1899 bis Ende September 1901. — 28. Statistische Ausweise, betreffend die Kosten für das Straßenwesen. — 29. Die zweite Eisenbahnverbindung mit Triest. — 30. Die sogenannten Erdbebenzüge auf der Strecke Laibach-Lees-Beldes, bezgw. Laibach-Tarvis. — 31. Haltestelle in Žlebič. — 32. Subvention für die Haltestelle in Presser. — 33. Straßenpolizei; Vorfahren und Ausweichen. § 7. Landesanstalten und Fonde. (Seile 185 bis 209). A. Landes-Zwangsarbrilsanflalt. 1. Gebäude. — 2. Directions- und Aufsichtspersonale. — 3. Gottesdienst und Schule. — 4. Stand der Zwänglinge. — 5. Disciplin. — 6 Hausspital. — 7. Verpflegung der Zwänglinge. — 8. Fabriksbetrieb. — 9. Zwänglings-Berwendung bei auswärtigen Arbeiten — 10. Anstaltscurat — 11. Rectificierung der Arbeitslöhne der Zwänglinge und der Aufseherzulagen. — 12. Wiener Schutzverein für verwahrloste Kinder. B. L-rndrs-WohIthMgkriks-Mrstalkrn. 13. Berpflegsdaten pro 1897, 1898 und 1899. — 14. Krankenstand pro 1899. — 15. Belags- und Verpflegsdaten pro 1899. Krankenhaus. — 16. Irrenhaus in Studenec. — 17. Jrren-Siechenhaus zum hl. Josef. — 18. Landes-Siechenhaus. — 19. Gebärhaus. — 20. Widmung Pr. 400 K für den Findelfond. — 21. Anstellung des Hausmaurers, Erhöhung der Bezüge der Heizer und Aushilfsarbeiter. — 22. Reciprocität zwischen Groß-britanien und Österreich in Bezug auf die Behandlung mittelloser Geisteskranken. — 23. Verpflegskosten in fremden Spitälern. VIII Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. C. Deželni muzej. 24. Nova razpostava zbirk. — 25. Rudninska zbirka. — 26. Fotografovanje zbirk. — 27. Arhiv in knjižnica — 28. Pridobitve. — 29. Obisk muzeja. — 30. Skrb za prazgodovinske in starinske najdbe na Kranjskem. — 81. Izplačilo umetniške zapuščine bratov Subic. — 32. Grefejevi akvareli „Alt Krain“. — 33. Lergetporerjev relief Kranjskega. — 34. Jama s kapniki v Spodnjih Selcih. § 8. Šolstvo. (Stran 210 do 228.) A. ljudske, srednje in visoke šole. 1. Nove ljudske šole. 1. Brezovica. — 2. Golo. — 3. Sv. Primož. — 4. Špitalič. — 5. Drenov grič. — 6. Blatna Brezovica. — 7. Podlipa. — 8. Zaplana. 2. Razširjanje ljudskih šol. 9. Banja Loka. — 10. Dobrepolje. — 11. Jesenice. — 12. Sv. Križ. — 13. Nemška mestna dekliška ljudska šola v Ljubljani. — 14. Postojina. — 15. Rateče. — 16. Trava. — 17. Vič. — 18. Vrhnika. 3. Ekskurendo šole. 19. Zapotok. — 20. Zibrše. 4. Raznovrstne šolske zadeve. 21. Prememba šolskih okoliš Bukovica, Selce, Škofja Loka. — 22. Izlake. — 23. Državni prispevek za ljudsko šolstvo. — 24. Topliee-Zagorje pouk nemškega jezika. — 25. Nadaljevalni pouk za odrasle ljudi. — 26. Višja dekliška šola v Ljubljani. — 27. Podpora za šolske zgradbe. — 28. Podpora mestni dekliški ljudski šoli v Ljubljani. — 29. Rova, šolska zgradba. — 30. Slovenske paralelke na realki v Ljubljani. — 31. Meščanska šola v Krškem. — 32. Nagrade za pouk v ženskih ročnih delih. — 33. Nagrada Ant. Javoršeku za neobvezen pouk v nemškem jeziku. — 34. Deželni šolski nadzornik za ljudske šole. — 35. član okrajnega šolskega sveta v Postojini. — 36. Slovenske učne knjige za srednje šole. — 37. Učna knjiga za pouk v domoznanstvu. — 38. Kranjska zgodovina na srednjih šolah. — 39. Izdavanje slovenskih učnih knjig v Ljubljani. — 40. Ciperle, knjiga „Kranjska dežela“. — 41. Razširjenje državne nižje gimnazije v Ljubljani v popolno gimnazijo. — 42. Vseučiliški zaklad. B. Obrtni pouk. 43. Deželnega odbora zastopnik za obrtne strokovne in nadaljevalne šole. — 44. Cesar Frane Jožefova ustanova za učence obrtnih nadaljevalnih šol. — 45. Državna podpora obrtnim nadaljevalnim šolam. — 46. Deželne podpore obrtnim nadaljevalnim šolam. — 47. Podpore učencem obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. — 48. Podpore učencem višjih in strokovnih šol. — 49. Nagrade za pouk v ročnih delih na ljudskih šolah. — 50. Podpore za obisk tečaja za deška ročna dela. — 51. Pospešitev obrtovalnih in surovinskih zadrug na Kranjskem. — 52. Delovodska šola mehanično-tehnične smeri in za stavbni obrt. — 53. Zboljšanje maloobrtnega kredita. — 54. Učni tečaji za mojstre. — 55. Podpore za mojstrske tečaje. — 56. Podpore za vstop v krojaško učil šee. — 57. Dvorana za krojaški učni tečaj. — 58. Podpora društvu za rokodelska dela na Dunaju. C. Landrsmuseum. 24. Neuaufstellung der Sammlungen. — 25. Mineraliensammlung. — 26. Publication der photographischen Aufnahmen. — 27. Archiv und Bibliothek. — 28. Erwerbungen. — 29. Besuch des Museums. — 30. Fürsorge für prähistorische und altert!)ihn« liche Funde in Krain. — 31. Bezahlung des künstlerischen Nachlasses der Gebrüder Šubic — 32. Grefe's Aquarelle „Alt-Krain". — 33. Lergetporers Reliefkarten von Krain. — 34. Tropfsteingrotte in Untec-Selce. § 8. Unterrichtsivesen. (Seite 211 bis 229.) A. Volks-, Mittel- und Hochschulen. 1. Neue Volksschulen: 1. Bresowitz.'— 2. Golo. — 3. St. Primus. — 4. Neuthal — 5. Drenovgrič. — 6. Blatna Brezovica. — 7. Podlipa. — 8. Zaplana. 2. Bolksschuler Weiterungen: 9. Banjaloka. — 10. Gutenfeld. — 11. Aßling. — 12. Hlg. Kreuz. — 13. Laibach deutsche städtische Mädchenvolksschule. — 14. Adelsberg. — 15. Ratschach. — 16. Obergras. — 17. Waitsch. — 18. Oberlaibach. 3. Excurrendo-Schulen: 19. Zapotok. — 20. ŽiBrše. 4. Verschiedene Schulangelegenheiten: 21. Änderung der Schulsprengel von Bukovica, Selzach, Bischoflack. — 22. Izlak. — 23. Staatsbeitrag für das Volksschulwesen. — 24. Töplitz-Sagor, Deutscher Sprachunterricht. — 25. Fortbildungsunterricht für Erwachsene. — 26. Höhere Töchterschule in Laibach. — 27. Schulhausbau-Subventionen. — 28. Subvention der städtischen Mädchen-Bollsschule in Laibach. — 29. Rau, Schulhausbau. — 30. Slovenische Parallelclassen an der Realschule in Laibach. — 31. Gurkfeld, Bürgerschule. — 32. Remuneration für den Unterricht in weiblichen Handarbeiten. — 33. Remuneration für den nichtobligaten deutschen Sprachunterricht an Anton Javoršek. — 34. Landesschulinfpecior für Volksschulen. — 35. Bezirksschulrathsmitglied in Adelsberg. — 36. Slovenische Lehrbücher für Mittelschulen. — 37. Lehrbuch der Heimatskunde. — 38. Studium der krainischen Geschichtskunde an den Mittelschulen. — 39. Herausgabe slovenischer Lehrbücher in Laibach. — — 40. Eiperle's Broschüre „Kranjska dežela". — 41. Erweiterung des Staatsuntergymnasiums in Laibach zum vollständigen Staatsgymnasium. — 42. Universitätsfond. B. Gewerblicher Unterricht. 43. Landesausschussvertreter für die gewerblichen Fachschulen und gewerblichen Fortbildungsschulen. — 44. Kaiser Franz Josef-Stiftung für Lehrlinge der gewerblichen Fortbildungsschulen. — 45. Staatssubvention für gewerbliche Fortbildungsschulen — 46. Landessubventionen für gewerbliche Fortbildungsschulen. — 47. Unterstützungen an Schüler der gewerblichen Fachschulen in Laibach. 48. Unterstützungen an Frequentanten höherer Unterrichtsanstalten und Fachschulen. — 49. Remunerationen für den Handfertigkeitsunterricht an Volksschulen. — 50. Unterstützungen zum Besuche des Knaben-Handfertigkeits-Unterrichtes. — 51. Förderung von Erwerbs- und Rohstoff-Genossenschaften in Krain. — 52. Werkmeisterschule mehanisch-technischer Richtung und für das Baugewerbe. — 53. Verbesserung des kleingewerblichen Ereditwesens. — 54. Abhaltung von Meistercursen. — 55. Unterstützungen für Meistercurse. — 56. Unterstützungen zum Eintritte in die Schneider-Zuschneide-Lehranstalt. — 57. Schneider-Lehrcurs-Locale. — 58. Subvention des Vereines für Knabenhandarbeit in Wien. Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. IX C. Kmetijska šola na Grmu. 59. Državna podpora. — 60. Učenci. — 61. Pouk v hi-gijeni. — 62. Mlekarstvo in sirarstvo. — 63. Potovanje adjunkta Bohrmana. — 64. Tečaj za zeleno cepljenje na Grmski šoli. — 65. Tečaj o presajenji, obrezovanji in povežnji sadnega drevja. — 66. Ločitev računov za šolo in gospodarstvo. — 67. Strelna postaja na Trški gori. — 68. Opravnik. — 69. Vinščak. — 70. Vročinska bolezen. § 9. Ustanove. (Stran 230 do 236.) 1. Kranjski državni ustanovljeno! v vojaških vzgojevalnieah. — 2. Kranjske probende za gospe plemenitega rodu. — 3. Deželne sirotinske ustanove za Marijanišče. — 4. Deželne si-rotinske ustanove za Lichtenthurnovo sirotišnico. — 5. Bočne sirotinske ustanove. — 6. Podpore sirotam, oziroma njihovim rednikom. — 7. Učnine za sirotinske dečke, ki se poprimejo raznih rokodelstev. — 8. Splošne deželne hiralske ustanove. — 9. Cesarja Prane Jožefa I. deželne hiralske ustanove. — 10. Deželne hiralske ustanove v spomin vladarske petdesetletnice cesarja Frane Jožefa I. — 11. Podpore iz ustanov deželnih hiralskih zakladov. — 12. Vzdrževanje gluhonemih deklic v Šmihelu iz Holdheimove ustanove. — 13. Nagrada šolskim sestram v Šmihelu. — 14. Podelitev Flödniggove ustanove za slepe Ivanu Grabliču. — 15. Podpora slepi Alberti Kattauer. — 16. Oskrbnina za siroto Josipa Schütte. § 10. Osebne stvari. (Stran 238 do 240.) 1. Osebne premembe pri deželni blagajniei in deželnem knjigovodstvu. — 2. Petletnica. — 3. Osebne razmere pri deželnih dobrodelnih zavodih. — 4. Nagrada dr. Štefanu Divjaku, blazniškemu zdravniku. — 5. Miloščina bivšega odgonskega sprevodnika M. Eppicha. — 6. Ustavitev pokojnine Mariji Zapletel. § 11. Različne stvari. (Stran 242 do 256.) 1. Bazlika med vplačanim davkom in deželnimi dokladami. — 2. Merilo obrtnega davka za vpis firme v trgovinski register. — 3. Predstave v deželnem gledališči leta 1899/1900, stroški za razsvetljavo, kurjavo, poprave in nove naprave ter donesek k potnim stroškom gledališkemu nadzorniku. — 4. Shramba za dekoracije in pohištvo deželnega gledališča. — 5. Dramatično društvo, brezobrestno posojilo 6000 K. — 6. Opustitev vinske klavzule v carinski in trgovinski pogodbi z Italijo. — 7. Ljudsko štetje po narodnosti. — 8. Pohištvo žandarmerijskih častnikov. — 9. Gasilstveni zaklad. — 10. Cesarja Franca Josipa I. vse-učiliščni zaklad. — 11. Bačunski sklep 3°/0 državnega posojila za 1. 1899. — 12. Zakup užitnine 1. 1899. — 13. Pobiranje samostojne deželne naklade na pivo 1. 1899. — 14. Deželna naklada na pivo, kontrola v obmejnih krajih. — 15. Pobiranje samostojne deželne naklade na žganje 1. 1899. C. Landwirtschaftliche Schule in Stauden. 59. Staatssubvention. — 60. Zöglinge. — 61. Unterricht in der Hygiene. — 62. Milch- und Käsewirtschaft. — 63. Bereisung des Adjuncten Rohrmann. — 64. Grünveredlungscurs an der Schule in Stauden. — 65. Curs über das Beschneiden und die Versetzung von Obstbäumen — 66. Sonderung der Conti „Schule" und „Wirtschaft". — 67. Schießstation am Stadtberge. — 68. Schaffner. — 69. Winzer. — 70. Typhus. § 9. Stiftungen. (Seite 231 bis 237.) 1. Krainische Staatsstiftlinge in den Militär-Erziehungs-Anstalten. — 2. Krainer adelige Damenstifts-Präbenden. — 3. Landes-Waisenstistsplätze für das Collegium Marianum. — 4. Landes-Waisenstistsplätze für das Lichtenthurn'sche Waisenhaus. — 5. Waisenhandstipendien — 6. Waisenfinder-Unterstützungen. — 7. Lehrgeldbeiträge für Waisenknaben. — 8. Allgemeine Landes-Siechenstistungen. — 9. Kaiser Franz Joses I. Landes-Siechenstis-tungen. — 10. Landes-Siechenstistungen zur Erinnerung an das 50jährige Rcgierungsjubiläum Kaisers Franz Joses I. — 11. Unterstützungen aus den Siechenstistungssonden. — 12. ©usten« tationsbeiträge für die Taubstummenzöglinge in St. Michael aus der Holdhelm'scheu Stiftung. — 13. Remuneration für die Schulschwestern in St. Michael. — 14. Verleihung eines Stiftplatzes der Flödnigg'schen Blindenstiftung an Johann Grablič. — 15. Unterstützung für die blinde Alberta Kattauer. — 16. Berpflegs-gebür für den Waisenknaben Josef Schütte. § 10. Personal-Angelegenheiten. (Seite 239 bis 241.) 1. Personalveränderungen bei der Landeseasse und bei der Landesbuchhaltung. — 2. Quinquennalzulage. — 3. Personalangelegenheiten bei den Landeswohlthätigkeits-Anstalten. — 4. Remuneration des Jrrenhausarztes Dr. Stefan Divjak. — 5. Gnadenpension des gewesenen Hauptschubführers Mathias Eppich. — 6. Einstellung der Pension der ständischen Kanzlistenswitwe Maria Zapletel. § 11. Verschiedenes. (Seite 243 bis 256.) 1. Differenz zwischen der eingezahlten Steuer und den Landesumlagen. — 2. Erwerbsteuer-Maßstab für Firmeneintragungen ins Handelsregister. — 3. Vorstellungen im Landestheater 1899/900, Kosten für Beleuchtung, Beheizung, Reparaturen, Anschaffungen und Hauserhaltung und Reisekostenbeitrag an den Theaterinspeetor. — 4. Aufnahme eines Magazines zur Unterbringung der Deeorationen und Möbel für das Landestheater. — 5. Dramatischer Verein, unverzinsliches Darlehen Pr 6000 K. — 6. Weglassung der Weinelausel aus dem Zoll- und Handelsverträge mit Italien. — 7. Volkszählung nach Nationalitäten. — 8. Gendarmerie-Offieiers-Möbelwirtschaft. — 9. Feuerwehrfond. — 10. Kaiser Franz Josef I. Universitätsfond. — 11. Rechnungsabschluss des 37o Staatsdarlehens pro 1899. — 12. Verzehrungssteuerpachtung im Jahre 1899. — 13. Einhebung der selbständigen Landesauflage auf Bier im Jahre 1899. — 14. Landesauflage auf Bier, Kontrole in den Grenzgegenden. — 15. Einhebung der selbständigen Landesauflage auf Branntwein int Jahre 1899. •M*5<3<=----- Letno poročilo l. Najvišji godovni dan. 2. Sedemdeseti rojstni dan Njegovega Veličanstva. 1. Obolenje deželnega odbornika Iv. Murnika. 2. Razdelitev referatov. 3. Seje. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga v smislu § 26. deželnega reda o svojem delovanju v dobi od 1. oktobra 1899 do konca septembra 1900 nastopno poročilo: I. Posebni prigodki. Dne 4. oktobra 1899, ko je bil Najvišji godovni dan Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva, se je brala v tukajšnji stolni cerkvi velika maša, katere se je udeležil tudi deželni odbor. Po končani slovesni maši se je podal deželni odbor k c. kr. deželnemu predsedstvu, da je izrazil za Njegovo Veličanstvo svoja najudanejša voščila, zakar se mu je naznanila Najvišja zahvala. (Št. 10.737, 156/pr. 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 4. maja 1900 se je deželnemu glavarju naročilo, da sporoči primernim potom Njega veličanstvu povodom sedemdesetletnice Njegovega rojstnega dneva naj-udanostne čestitke vojvodine Kranjske. Ko se je zvedelo, da Njega Veličanstvo tem povodom deputacij ne bo sprejemalo, se je podal deželni glavar dne 16. avgusta 1900 k c. kr. deželnemu predsedniku, da mu je izročil prepis deželnozborskega sklepa ter ga naprosil, sporočiti v sklepu izražena čutila na Najvišje mesto. Z dopisom e. kr. deželnega predsedstva z dne 6. septembra 1900, št. 3934, se je naznanila deželnemu glavarju Najvišja zahvala za v imenu dežele Kranjske poklonjen izraz zvestobe in udanosti. (Št. 6072, 194/pr. 1. 1900.) II. Deželni odbor, razdelitev referatov, seje. Z globokim obžalovanjem naznanja, deželni odbor deželnemu zboru da je ces. svetnik Ivan Murnik sredi meseca maja 1900 tako hudo zbolel, da ni bil v stanu, opravljati posle v deželnem odboru. Na njegovo mesto seje poklical v deželni odbor na podlagi § 13. deželnega reda namestnik Peter Grasselli. Ces. svetnik Murnik je odložil meseca julija mandat za deželni šolski svet in za komisijo za oskrbovanje realčnega fonda, nakar je bil izvoljen članom c. kr. deželnega šolskega sveta dr. Ivan Tavčar, članom komisije za oskrbovanje realčnega fonda pa Peter Grasselli. (Št. 72,106/pr. 1.1900.) Glede referatov pri deželnem odboru se od 1. oktobra 1899 do konca septembra 1900 ni ničesar izpremenilo. (Glej letno poročilo za leto 1896., stran 4.) V omenjeni dobi je bilo 36 rednih sej deželnega odbora, pri katerih je bilo rešenih 1175 uradnih spisov. Rechenschaftsbericht. Hoher Landtag! Der Landesausschuss erstattet im Sinne des Z 26 der Landes-Ordnung nachfolgenden Bericht über seine Amtsthätigkeit in der Zeit vom 1. October 1899 bis Ende September 1900. I. Besondere Vorkommnisse. Am 4. October 1899, als dem Allerhöchsten Namensfeste Seiner k. u. k. Apostolischen Majestät wurde in der hiesigen Domkirche ein feierliches Hochamt abgehalten, an dem auch der Landesausschuss theilnahm. Nach dem Hochamte begab sich der Landesausschuss zum k. k. Landespräsidium, um die all-unterthänigsten Glückwünsche für Seine Majestät zum Ausdrucke zu bringen, wofür ihm der Allerhöchste Dank bekannt gegeben worden ist. (ZZ. 10.737, 156/Pr. de 1899.) In der Landtagssitzung vom 4. Mai l. I. ist der Landeshauptmann angewiesen worden, Seiner Majestät anlässlich des 70. Geburtsfestes die tiefergebensten Glückwünsche des Herzogthumes Krain auf entsprechendem Wege zur Kenntnis zu bringen. Nachdem es bekannt geworden ist, dass Seine Majestät aus diesem Anlasse keine Deputationen empfangen werden, begab sich der Landeshauptmann am 16. August 1900 zum k. k. Landespräsidenten, um ihn unter Überreichung einer Abschrift des Landtagsbeschlusses zu bitten, die im Beschlusse zum Ausdrucke gebrachten Gefühle Allerhöchsten Orts zu verdolmetschen. Mit Note des k. k. Landespräsidiums vom 6. September 1900, Z. 3934, ist dem Landeshauptmanne der Allerhöchste Dank für die im Namen des Landes Krain ausgedrückten Gefühle der Loyalität und Ergebenheit bekannt gegeben worden. (ZZ. 6072, 194/Pr. de 1900.) II. KandesousschusS) Referatseintheilung, Sitzungen. Mit tiefem Bedauern bringt der Landesausschuss zur Kenntnis des Landtages, dass kais. Rath Johann Murnik Mitte Mai 1900 von einem schweren Leiden heimgesucht wurde, welches ihn an der Besorgung der Geschäfte im Landesausschusse hinderte. An dessen Stelle wurde in Gemäßheit des § 13 der Landes - Ordnung der Ersatzmann Peter Grasselli in den Landesausschuss einberufen. Kais. Rath Murnik legte im Monate Juli das Mandat für den Landesschulrath und für die Commission zur Verwaltung des Realschulfondes nieder, worauf Dr. Ivan Tavöar in den Landesschulrath, Peter Grasselli aber in die Commission zur Besorgung des Realschulfondes ensendet wurden. (ZZ. 72, 106/Pr. de 1900.) In der Referatseintheilung beim Landesausschusse ist in der Zeit vom 1. October 1899 bis Ende September 1900 nichts geändert worden. (Vide Rechenschaftsbericht pro 1896, Seite 5.) In der erwähnten Periode haben 36 ordentliche Sitzungen des Landesausfchusses stattgefunden, in welchen 1175 Geschäftsstücke der Erledigung zugeführt worden sind. 1. Allerhöchstes Namensfest. 2. Siebzigster Geburtstag Seiner Majestät. 1. Erkrankung des Landesausschuss - Mitgliedes Joh. Murnik. 2. Referatsein- theilung. 3. Sitzungen. Z Letno poročilo. — § 1. Rešitev v Najvišje potrjenje predloženih deželnozborskih sklepov in zakonskih načrtov. § 1. Rešitev v Najvišje potrjenje predloženih deželnozborskih sklepov in zakonskih načrtov. l. Začasne priklade deželnega zaklada za 1. 1900. Naj višje potrjenje je zadobil deželnozborski sklep z dne 29. decembra 1899. L, po katerem je bilo do končnoveljavne ustanovitve deželnega proračuna za leto 1900 v pokritje primankljajev pri deželnem zakladu pobirati za čas od 1. januarija do 30. junija 1. 1900 sledeče deželne priklade: 1. 40% doklado na užitriino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. samostojne naklade: a) od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač po 30 K od vsakega hektolitra in od porabe vseh drugih opojnih pijač po 60 h; b) od vsakega hektolitra porabljenega piva po 2 K; 3. 40 % doklado na polni predpis vseh direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka. (Št. 14.218 1. 1899.; 56 1. 1900.) 2. Definitivne priklade deželnega zaklada za 1. 1900. Z Najvišjim odločilom z dne 6. julija 1. 1900 je zadobil potrjenje deželnozborski sklep z dne 4. maja 1900, zadevajoč pobiranje sledečih, definitivno določenih priklad deželnega zaklada za 1. 1900, namreč; 1. 40% doklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. sledečih samostojnih naklad: o) od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač po 30 K od vsakega hektolitra in od porabe drugih opojnih pijač po 60 A; b) od vsakega hektolitra porabljenega piva po 2 .51; 3. 40 % doklade na polni predpis vseh direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka. Naklada ad 2 a) se je potrdila s to omejitvijo, da se od tistega žganja, ki je po § 6. zakona o davku od žganja oproščeno od državnega davka, ne sme pobirati deželna naklada. (Št. 6841, 9108 1. 1900.) 3. Hiralske in sirotinske ustanove. 4. Posojilo mesta Ljubljane v znesku 800.000 gld. Deželnozborska sklepa z dne 16. februarija 1. 1895. in 3. aprila 1. 1900, s katerima se je povodom praznovanja petdesetletnega vladanja Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva določilo letnih 5000 K za hiralske, odnosno letnih 1000 K za sirotinske namene ter sklenil dotični statut za hiralske ustanove, sta zadobila potrjenje z Naj višjim odločilom z dne 31. julija 1900. (Št. 3150 1. 1895.; 4728, 6819, 10.284 1. 1900.) Deželnozborski sklep z dne 5. maja 1899, s katerim se je mestu Ljubljani dovolilo najeti posojilo v znesku 800.000 gld., je bil potrjen z Naj višjim odločilom z dne 20. oktobra 1899. K § 1., marg. 8.1. 1899. (Št. 5441, 11.805 1. 1899.) 5. Sklep deželnega zbora z dne 26. aprila 1900, s katerim se je mestni občini Ljubljani Zastava dovolilo zastaviti mestno grajščino Podturn (Tivoli) do naj višjega zneska 140.000 K, je bil potrjen ljmesatneke z NaJ™Jim odločilom z dne 1. avgusta 1900. (Št. 5768, 10.273 1. 1900.) grajšeine Podturn. 6. Posojilo mesta dovolilo Čilom 2 30.000 K za Stubenbergovo ustanovo. Sklep deželnega zbora z dne 4. maja 1900, s katerim se je mestni občini Ljubljanski najeti posojilo 30.000 K za ustanovo grofice Stubenberg, je bil potrjen z Naj višjim odlo-dne 15. avgusta 1900. (Št. 6851, 11.793 1. 1900.) Naj višje potrjenje so zadobili: 7. V deželnozborski seji z dne 2. maja 1899 skleneni načrt zakona o nekaterih izpremembah Pristojbina od zakonskih določil o oproščenju od plačevanja pristojbine za lovske karte. Najvišje odločilo z dne lovskih kart. 10 deeembra 1899. K § 1., marg. 11. 1. 1899. (Št. 5277 1. 1899.; 57 1. 1900.) Rechenschaftsbericht — § 1. Erledigung der der Allerh. Sanction unterbreiteten Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe. Z § 1 Erledigung der der Allerhöchsten Sanction unterbreiteten Landtagsveschlnsse und Gesetzentwürfe. Die Allerhöchste Genehmigung erhielt der Landtagsbeschluss vom 29. December 1899, wornach bis zur definitiven Feststellung des Landesvoranschlages für das Jahr 1900 zur Bedeckung der Abgänge beim Landesfonde nachstehende Landesumlagen für die Zeit vom 1. Jänner bis zum 30. Juni 1900 einzuheben waren: 1. ein 40 % tiger Zuschlag zur Verzehrungssteuer von Wein, Wein-und Obstmost und Fleisch; 2. selbständige Auflagen: a) auf den Verbrauch von Liqueuren und allen versüssten geistigen Flüssigkeiten vom Hektoliter 30 K und auf den Verbrauch aller anderen geistigen Flüssigkeiten vom Hektolitergrad 60 h; b) auf jeden Hektoliter verbrauchten Bieres 2 K; 3. ein 40 % tiger Zuschlag zur vollen Vorschreibung aller directen Steuern mit Ausnahme der Personaleinkommensteuer (ZZ. 14.218 de 1899; 56 de 1900.) Mit Allerhöchster Entschließung vom 6. Juli 1900 erfolgte die Genehmigung des Landtagsbeschlusses vom 4. Mai 1900, betreffend die Einhebung nachstehender, definitiv festgestellter Landesfonds-Umlagen für das Jahr 1900, als: 1. eines 40 % tigert Zuschlages zur Verzehrungssteuer von Wein, Wein- und Obstmost, sowie von Fleisch; 2. folgender selbständiger Auflagen: a) aus den Verbrauch von Liqueuren und allen versüssten geistigen Flüssigkeiten vom Hektoliter 30 K und vom Verbrauch anderer geistigen Flüssigkeiten vom Hektolitergrad 60 h; b) auf jeden Hektoliter verbrauchten Bieres 2 K; 3. eines 40 % tigert Zuschlages zur vollen Vorschreibung aller directen Steuern mit Ausnahme der Personaleinkommensteuer. Die Auflage ad 2 a) wurde mit der Einschränkung genehmigt, dass von jenem Brantwein, welcher gemäß § 6 des Brantweinsteuergesetzes von der staatlichen Abgabe befreit ist, die Landesauflage nicht eingehoben werden darf. (ZZ. 6841, 9108 de 1900.) Die Landtagsbeschlüsse vom 16. Februar 1895 und 3. April 1900, betreffend die aus Anlass der Feier des fünfzigjährigen Regierungs-Jubiläums Seiner k. u. k. Apostolischen Majestät beschlossene Widmung jährlicher 5000 K für Siechen-, beziehungsweise jährlicher 1000 K für Waisenzwecke, und betreffend das einschlägige Statut für Siechenstipendien, erhielten die Genehmigung mit der Allerhöchsten Entschließung vom 31. Juli 1900. (ZZ. 3150 de 1895; 4728, 6819, 10.284 de 1900.) Der Lantagsbeschluss vom 5. Mai 1899, mit welchem der Stadt Laibach die Bewilligung zur Aufnahme eines Anlehens von 800.000 fl. ertheilt wurde, erhielt die Genehmigung mit Allerhöchster Entschließung vom 20. October 1899. Äd § 1, Marg. 8 de 1899. (ZZ. 5441, 11.805 de 1899.) Der Landtagsbeschluss vom 26. April 1900, betreffend die der Stadtgemeinde Laibach ertheilte Bewilligung zur Verpfändung des städtischen Gutes Ünterthurn (Tivoli) bis zum Höchstbetrage von 140.000 K wurde mit Allerhöchster Entschließung vom 1. August 1900 genehmiget. (ZZ. 5768, 10.273 de 1900.) Der Landtagsbeschluss vom 4. Mai 1900, wornach der Stadtgemeinde Laibach die Aufnahme eines Dahrlehns per 30.000 K für die Gräfin Stubenberg'sche Stiftung bewilliget wurde, erhielt die Genehmigung mit der Allerhöchsten Entschließung vom 15. August 1900. (ZZ. 6851, 11.793 de 1900.) Die Allerhöchste Sanction haben erhalten: Der in der Landtagssitzung vom 2. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend einige Abänderungen der gesetzlichen Bestimmungen über die Befreiung von der Entrichtung der Jagdkartengebür. Allerhöchste Entschließung vom 10. December 1899. Ad § 1, Marg. 11 de 1899. (ZZ. 5277 de 1899; 57 de 1900.) Provisorische Landesfonds-Umlagen pro 1900. 2. Definitive Landesfonds-Umlagen pro 1900. 3. Siechen- und Waisenstipendien. 4. Anlehen der Stadt Laibach per 800.000 fl. 5. Verpfändung des der Stadt Laibach gehörigen Gutes Unterthurn. 6. Dahrlehen der Stadt Laibach per 30.000 K für die Stubenberg'sche Stiftung. 7. Jagdkarten- gebür. 4 Letno poročilo. — § 1. Rešitev v Najvišje potrjenje predloženih deželnozborskih sklepov in zakonskih načrtov. 8. V deželnozborski seji z dne 10. maja 1899 sklenem načrt zakona o razdružitvi selske Razdružitev občine Bled v dve samostojni občini. Naj višje odločilo z dne 12. oktobra 1899. K § 1., m arg. 12.1.1899. selSBle°dbŽine (ŠL 5915, 12.130 1. 1899.)' 9. Uvrstitev enega kosa V deželnozborski seji z dne 12. maja 1899 skleneni načrt zakona o uvrstitvi 111-0 m Zagrebške drz. ,j0]ge proge Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem Mestu med deželne ceste. Najvišje pri Novem odločilo z dne 4. decembra 1899. K § 1., marg. 13. 1. 1899. (Št. 5997 1. 1899.; 508 1. 1900.) Mestu med državne ceste. 10. Preložitev okrajne ceste Radeče - Dvor med Dvorom in Gomilo. V deželnozborski seji z dne 26. aprila 1. 1900 skleneni načrt zakona o preložitvi okrajne ceste Badeče-Dvor v progi med Dvorom in Gomilo v cestnem okraju Badeškem. Najvišje odločilo z dne 20. julija 1900. (Št. 5763, 7182, 7470, 10.183 1. 19(H).) 11. Vpokojevanje učiteljskih oseb in pre-skrbljevanje njih ostalih. 12. Zaklad za javna dela in povzdigo deželne kulture. V deželnozborski seji z dne 26. aprila 1900 skleneni načrt zakona glede vpokojevanja učiteljskih oseb in preskrbljevanja njih ostalih. Naj višje odločilo z dne 30. julija 1900. (Št. 5769, 10.248 I. 1900.) V deželnozborski seji z dne 21. aprila 1900 skleneni načrt zakona o ustanovitvi zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem. Najvišje odločilo z dne 4. septembra 1900. (Št. 5457, 11.891 1. 1900.) Naj višjega potrjen j a nista zadobila: 13. T deželnozborski seji z dne 27. oziroma 28. aprila 1899 skleneni načrt zakona o realkah. Realčni zakon. Naj višje odločilo z dne 30. januarija 1900. Bazloai odklonitve niso bili navedeni. K § 1.. marg. 9. 1. 1899. (Št. 5200 1. 1899.: 2681 1. 1900. 14. Električni daljnovodi. V deželnozborski seji z dne 2. maja 1899 skleneni načrt zakona o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov. Najvišje odločilo z dne 12. decembra 1899. Kot razlog za odklonitev se poglavitno navaja, da spada sklepanje takega zakona v pristojnost državnega zbora. K § 1., marg. 10.1. 1899. (Št. 5276 1. 1899.; 9369 1. 1900.) Končna rešitev še ni došla glede nastopno navedenih sklepov deželnega zbora, in sicer: 15. Zložba poljedelskih zemljišč. Z dne 16. maja 1899 o načrtu zakona o zložbi poljedelskih zemljišč. Ta načrt zakona se je izročil, kakor se je že omenilo v § 1. pod marg. št. 14. lanskega letnega poročila, c. kr. deželnemu predsedstvu za izposlovanje Naj višjega potrjenja z dopisom z dne 21. julija 1899, pozneje pa se je vsled dotičnih razpisov c. kr. poljedelskega ministrstva še primerno popravil. (Št. 6017, 13.224 1. 1899.; 9128 1.1900.) Rechenschaftsbericht. — § 1. Erledigung der der Allerh. Sanction unterbreiteten Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe. 5 Der in der Landtagssitzung vom 10. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Veldes in zwei selbständige Gemeinden. Allerhöchste Entschließung vom 12. October 1899. Ad § 1, Marg 12 de 1899. (ZZ. 5915, 12.130 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 12. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Einreihung einer 111-0 m langen Strecke der Agramer Reichsstraße in Kandia bei Rudolfswert in die Kategorie der Landesstraßen. Allerhöchste Entschließung vom 4. December 1899. Ad § 1, Marg 13 de 1899. (ZZ. 5997 de 1899; 508 de 1900.) Der in der Landtagssitzung vom 26. April 1900 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Umlegung der Ratschach-Johannisthaler Bezirksstraße in der Strecke zwischen Johannisthal und Gomila im Straßenbezirke Ratschach. Allerhöchste Entschließung vom 20. Juli 1900. (ZZ. 5768, 7182, 7470, 10.188 de 1900.) Der in der Landtagssitzung vom 26. April 1900 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Versetzung des Lehrpersonales in den Ruhestand und die Versorgung seiner Hinterbliebenen. Allerhöchste Entschließung vom 30. Juli 1900. (ZZ. 5769, 10.248 de 1900.) Der in der Landtagssitzung vom 21. April 1900 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Bildung eines Fondes für öffentliche Arbeiten und Hebung der Landescultur in Krain. Allerhöchste Entschließung vom 4. September 1900. (ZZ. 5457, 11.891 de 1900.) Die Allerhöchste Sanction haben nicht erhalten: Der in der Landtagssitzung vom 27. beziehungsweise 28. April 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Realschulen. Allerhöchste Entschließung vom 30. Jänner 1900. Für diese Ablehnung waren keine Gründe angegeben. Ad § 1, Marg. 9 de 1899. (ZZ. 5200 de 1899; 2681 de 1900.) Der in der Landtagssitzung vom 2. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Enteignung zum Zwecke der Herstellung und des Betriebes von elektrischen Fernleitungen. Allerhöchste Entschließung vom 12. December 1899. Als Grund der Ablehnung wird hauptsächlich angeführt, dass die Beschließung eines solchen Gesetzes in die Competenz des Rcichsrathes falle. Ad § 1, Marg 10 de 1899. (ZZ. 5276 de 1899; 9369 de 1900.) Eine endgiltige'Erledigung erfolgte noch nicht bezüglich der nachstehend angeführten Landtagsbeschlüsse, und zwar: Vom 16. Mai 1899 über den Gesetzentwurf, betreffend die Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke. Dieser Gesetzentwurf wurde, wie bereits im § 1 sub Marg. Nr. 14 des vorjährigen Rechenschaftsberichtes erwähnt, dem k. k. Landespräsidium behufs Erwirkung der Allerhöchsten Sancton mit Note vom 21. Juli 1899 übermittelt, später aber auf Grund der diesbezüglichen Erlässe des k. k. Ackerbauministeriums noch entsprechend richtiggestellt. (ZZ. 6017, 13.224 de 1899; 9128 de 1900.) Theilung der Ortsgemeinde Veldes. 9. Einreihung eines Theiles der Agramer Reichsstraße in Kandia bei Rudolfswert unter die Landesstraßen. 10. Umlegung der Ratschach -Johannisthaler Bezirksstraße zwischen Johannisthal und Gomila. 11. Pensionierung des Lehrpersonales und Versorgung seiner Hinterbliebenen. 12. Fond für-öffentliche Arbeiten und Hebung der Landescultur. 13. Realschulgesetz. 14. Elektrische Fernleitungen. 15. Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke. 6 Letno poročilo. — § 1. Rešitev v Najvišje potrjenje predloženih deželnozborskih sklepov in zakonskih načrtov. Ustanovitev nove selske občine Bukovje. 17. Uvrstitev okrajne ceste Lienfeld-Brod in Osilniške okrajne ceste med deželne ceste. 18. Najemninska naklada v mestu Črnomelj. 19. Reja goveje živine. 20. Vodovod za Novo Mesto in okolico. 21. Okr. gospod. društva, deželno gospodarsko društvo in deželni kulturni svet. 22. Zdravstvena služba v občinah. 1. Olajšave pri eksekucijah. Z dne 3. aprila 1900 o načrtu zakona o ustanovitvi nove selske občine Bukovje v okraju Postojinskem. Se je izročil e. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 1. junija 1900, št. 4729, da mu izposluje Najvišje potrjenje. (Št. 4729, 8579 1. 1900.) Z dne 7. aprila 1900 o načrtu zakona o uvrstitvi okrajne ceste Lienfeld-Brod in Osilniške okrajne ceste v cestnem okraju Kočevskem med deželne ceste. Se je izročil e. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 25. avgusta 1900, št. 10.404. (Št. 5075, 8965, 10.404 1. 1900.) Z dne 26. aprila 1900 o dovolitvi 5% naklade na najemščino od stanovališč za čas od leta 1901 do vštetega leta 1910. Se je naznanil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 1. junija 1900, št. 5764. (Št. 5764, 10.492 1. 1900.) Z dne 28. aprila 1900 o načrtu zakona, s katerim se spremene nekatera določila deželnega zakona z dne 11. avgusta 1. 1890., dež. zak. št. 4. iz 1. 1891. o povzdigi reje goveje živine. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 17. maja 1900, št. 6465, (Št. 6465, 7018 1. 1900.) Z dne 3. maja 1900 o načrtu zakona o preskrbo vanju vode za Novo Mesto in okolico. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 19. maja 1900, št. 6561, (Št. 6561, 7017 1. 1900.) Z dne 5. maja 1900 o načrtu zakona o ustanovitvi okrajnih gospodarskih društev, deželnega gospodarskega društva in deželnega kulturnega sveta v vojvodini Kranjski. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 1. junija 1900, št. 6900, (Št. 6900 1. 1900.) Z dne 5. maja 1900 o načrtu zakona, s katerim se ureja zdravstvena služba v občinah. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 26. maja 1900, št. 6901, odnosno z dopisom z dne 3. avgusta 1900, št. 8704. (Št. 6901, 8704 1. 1900.) § 2. Davki. Po naznanilu c. kr. finančnega vodstva v Ljubljani z dne 6. novembra 1900, št. 11.084, so bile na podstavi razpisa e. kr. finančnega ministerstva z dne 7. maja 1900, št. 13.265, manjšim davkoplačevalcem na Kranjskem pri eksekucijah leta 1900 iste olajšave dovoljene, kakor za leto 1899. (Št. 13.172 1. 1900.) Sklep deželnega zbora z dne 24. aprila 1900, s katerim se je deželnemu odboru naročilo, posredovati pri e. kr. vladi, da tudi pri izterjevanju davkov in pristojbin v zneskih nad 20 gld. sedanje izterjevalne stroške zniža ter primerno spremeni obroke za vplačevanje raznih davščin osobito zemljiškega in hišnorazrednega davka, se je z dotičnim stenografičnim poročilom prijavil e. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, naj bi izposlovalo, da se ugodi želji, ki je izražena v tej resoluciji. (Št. 5564 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 1. Erledigung der der Allerh. Sanction unterbreiteten Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe. 7 Vom 3. April 1900 über den Gesetzentwurf, betreffend die Constituirung der neuen Orts- 16. gemeinde Bukovje im Bezirke Adelsberg. > Constituirung Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 1. Juni 1900, Z. 4729, behufs Erwirkung nb” neu?n. der Allerhöchsten Sanction übermittelt. (ZZ. 4729, 8579 de 1900.) BMovje Vom 7. April 1900 über den Gesetzentwurf, betreffend die Einreihung der im Straßenbezirke Gottschee gelegenen Lienfeld -Broder- und der Ossiunitzer Bezirksstraße in die Kategorie der Landesstraßen. Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 25. August 1900, Z. 10.404, übermittelt. (ZZ. 5075, 8965, 10.404 de 1900.) Vom 26. April 1900, betreffend die Bewilligung einer 5 % tigcn Auflage von den Mietzinserträgnissen in der Stadt Tschernembl für die Zeit vom Jahre 1901 bis inclusive 1910. Wurde dem k. k. Landespräfidium mit Note vom 1. Juni 1900, Z. 5764, mitgetheilt. (ZZ. 5764, 10.492 de 1900.) 17. Eireihung der Lieufeld-Broder- und der Ossiunitzer Bezirksstraße unter die Landesstraßen. 18. Mietzinsauflage in der Stadt Tschernembl. Vom 28. April 1900 über den Gesetzentwurf, mit welchem einige Bestimmungen des Landes- 19. gesetzes vom 11. August 1890, L. G. Bl. Nr. 4 de 1891, betreffend die Hebung der Rindviehzucht Rindviehzucht, abgeändert werden. Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 17. Mai 1900, Z. 6465, übermittelt. (ZZ. 6465, 7018 de 1900.) Vom 3. Mai 1900 über den Gesetzentwurf, betreffend die Wasserversorgung für die Stadt 20. Rudolfswert und Umgebung. Wasserleitung Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 19. Mai 1900, Z. 6561, übermittelt. ^ Rudolfs-(88- 6561, 7017 de 1900.) Umgebung. Vom 5. Mai 1900 über den Gesetzentwurf, betreffend die Errichtung von Bezirksvereinen der Landwirte, eines Landesvereines der Landwirte und eines Landesculturrathes im Herzogthume Krain. Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 1. Juni 1900, Z. 6900, übermittelt. (Z. 6900 de 1900 ) Vom 5. Mai 1900 über den Gesetzentwurf, betreffend die Regelung des Sanitätsdienstes in den Gemeinden. Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 26. Mai 1900, Z. 6901, beziehungsweise vom 3. August 1900, Z. 8704, übermittelt. (ZZ. 6901, 8704 de 1900.) 21. Bezirksvereine und Landesverein der Landwirte dann Landesculturrath. 22. Sanitätsdienst in den Gemeinden. § 2. Steuern. Laut Mittheilung der k. k. Finanz-Direction in Laibach vom 6. November 1900, Z. 11.084, 1. wurden im Grunde des Finanzministerial-Erlasses vom 7. Mai 1900, Z. 13.265, den kleinen Steuer- Erleichte- trägern in Krain in der Durchführung des Executionsverfahrens im Jahre 1900 dieselben Erleichte- rungen bei rungen wie für das Jahr 1899 gewährt. (Z. 13.172 de 1900). Executionen. Der Landtagsbeschluss der Sitzung vom 24. April 1900, mit welchem der Landesausschnss beauftragt wurde, bei der k. k. Regierung dahin zu wirken, dass auch bei der Einbringung von Steuern und Gebären in Beträgen von über 20 fl. die derzeitigen Executionskosten herabgemindert und die Abstattungstermine für die verschiedenen Steuern, insbesondere der Grund- und der Hausclassensteuer ensprechend abgeändert werden, wurde dem k. k. Landespräsidium unter Anschluss des stenographischen Sitzungsberichtes mit der Bitte zur Kenntnis gebracht, die Willfahrung des in der Resolution ausgesprochenen Wunsches erwirken zu wollen. (Z. 5564 de 1900). 2. Sklep deželnega zbora z dné 24. aprila 1900, s katerim se c. kr. deželna vlada naprosi, Plačilni nalogi ukreniti primerne naredbe, da se bodo plačilni nalogi za osebno dohodnino, za plačarino in Zhotatno° za°" Prid°bnino 011,111 zavezancem, ki so svoje fasije pravočasno podali, najkasneje do zapadlega prvega plačarino in plačilnega roka vročili, se je s stenografičnim poročilom dotične deželnozborske seje naznanil pridobnino. c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, naj bi ukrenilo, da se navedenemu sklepu deželnega zbora ustreže. (Št. 5563 1. 1900.) 3. Z dopisom z dnè 22. maja 1900, št. 5233, je deželni odbor v Opavu prijavil sklep Akcija za zni- sleškega deželnega zbora z dné 7. aprila 1900, ki se glasi: žanje hišnona- „Peticiji občinskega svèta v Bielskem in društva hišnih in zemljiških posestnikov v davka in pri- Bielskem za znižanje hišnonajemninskega davka in priklad na ta davek se odstopita visoki klad na ta c. kr. vladi v blagovoljno razmišljanje in kolikor le mogoče uvaževanje, ter se ista poživlja, da davek. uvede potom zakonodavstva kolikor le mogoče dopustne olajšave.“ ISTa ta dopis je deželni odbor odgovoril, da se pridruži temu sklepu sleškega deželnega zbora in da bo v tem smislu stavil visokemu deželnemu zboru primeren nasvet. Deželni odbor se toraj usoja predlagati : Visoki deželni zbor izvoli izreči svoje soglašanje z gori navedenim sklepom sleškega deželnega zbora z dné 7. aprila 1900. (Št. 8006 1. 1900 ) Rechenschaftsbericht. — § 1. Erledigung der der Allerh. Sanction unterbreiteten Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe. 9 Der Landtagsbeschluss der Sitzung vom 24. April 1900, mit welchem die k. k. Landesregierung ersucht wird, die geeigneten Vorkehrungen zu treffen, dass die Zahlungsaufträge für die Personaleinkommen-, Befoldungs- und Erwerbsteuern jene Verpflichteten, welche ihre Fasfionen rechtzeitig eingebracht haben, spätestens bis zur Fälligkeit der ersten Zahlungsrate zugestellt werden, wurde dem k. k. Landespräsidium unter Anschluss des stenographischen Landtagsberichtes mit dem Ersuchen zur Kenntnis gebracht, verfügen zu wollen, dass obigem Beschlusse Rechnung getragen werde. (Z. 5563 de 1900). Mit Note vom 22. Mai 1900, Z. 5233, hat der Landesausschuss in Troppau nachstehenden Beschluss des schlesischen Landtages vom 7. April 1900 anher mitgetheilt: „Die Petitionen des Gemeinderathes in Bielitz und des Vereines der Haus- und Grudbesitzer in Bielitz wegen Ermäßigung der Hauszinssteuern und darauf vertheilten Umlagen werden der hohen k. k. Regierung zur geneigten Erwägung und thunlichsten Würdigung abgetreten und dieselbe aufgefordert, im Gesetzgebungswege thunlichste Erleichterungen eintreten zu lassen." Über diese Zuschrift erklärte der Landesausschuss, dass er sich dem obigen Beschlusse des schlesischen Landtages anschließe und dass er in diesem Sinne dem h. Landtage den entsprechenden Antrag unterbreiten werde. Demgemäß erlaubt sich der Landesausschuss den Antrag zu stellen: Der h. Landtag wolle erklären, dass er dem obencitirten Beschlusse des schlesischen Landtages vom 7. April 1900 zustimme. (Z. 8006 de 1900). Zahlungsaufträge für die Personaleinkommen-, Besoldungsund Erwerbsteuern. 3. Action wegen Ermäßigung der Hauszinssteuern und darauf vertheilten Umlagen. 10 Letno poročilo. — Z 2. Davki. 4. Na prošnjo deželnega odbora je c. kr. finančno vodstvo poslalo sledeči izkaz o zemljiških Odpis davkov davkih, deželnih, okrajnih in zdravstvenih prikladah, ki so se vsled uim odpisale leta 1899. vsled uim. (8t. 12.826 leta. 1900.) 1 2 3 4 5 € 1 7 1 8 9 t Odpis - - Abschreibung an *■* ss N- 1 >1Ž -s f Davčni okraj Steuervezirk £ L l| §® »M .Q 3 = Z -1 'L L "O £ O 55 12 5 % popust 125 % Nachlass Čisti odpis od zemljiškega davka Netto-Ab-schreibung von der Grundsteuer 40 % deželne 40 % Landes zdrav- stvenega okrožja Sanitats- Districts- okrajne blagajnice Bezirks- Cassa- Skupaj (ko-iona 5 do 8) Zusammen (Kolonne 5 bis 8) Q-, N priklade - - Umlagen gld. (kr. gld. (kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gid. kr. gid. kr. l Postojna — Adelsberg 1 170 43 21 30 149 13 68 17 23 86 17 04'/, 258 20'/, 2 Škofja Loka — Bischofllack .... 46 98 5 88 41 10 18 79 1 41 12 21 73 51 3 Brdo — Egg 642 99 80 37 562 62 257 19 25 72 102 88 948 41 4 Bistrica — Feistritz 111 86 13 98 97 88 44 7*1/. 3 35'/, 20 13'/, 166 tl-/- 5 Kočevje — Gotischer 68 79 8 59 60 20 27 51 — — 21 33 109 04 6 Velike Lasiče — Großlaschitz . . . 599 44 74 93 524 51 239 78 23 98 209 80 998 07 7 Krško — Gurkfeld 1665 70 208 22 1457 48 666 28 — — 566 34 2690 10 8 Idrija — Jdria 9 Kranj — Krainburgl 10 Kranjska Gora — Kronau .... — 11 Laž — Laas 12 Ljubljana, mesto — Laibach, Stadt . 13 Ljubljanska okolica — Laibach, Umgeb. 5000 13 625 — 4365 13 2000 05 — — 1400 02 7775 20 14 Konstanjevica — Landstraß .... 212 51 26 57 185 94 85 — 8 50'/, 57 37',, 336 82 15 Litija — Littai 37 51 4 69 32 82 15 00'/, — — 6 75'/, 54 58 16 Logatec — Loitsch Odnos — Fürtrag . 8556 34 1069 53 7486 81 3422 52 86^83 2413 89 13410 05 Opomnja: Priklade, izkazane v davka, razvidnega v koloni 3. koloni 6. 7. in 8., preračunijo se od kosmatega odpisa zemljiškega Rechenschafstbericht. — § 2. Steuern. 11 Infolge Ersuchens des Landesausfchusses übermittelte die k. f. Finanzdirection den nachstehenden 4. Ausweis über die ansässlich der Elementarschäden pro 1899 bewilligten Nachlässe an Grundsteuern, Steuernachlässe Landes-, Bezirks- und Sanitätsumlagen. (Z. 12.826 de 1900.) Elemmtar" schaden. 1 2 3 4 5 6 I 7 1 8 9 8 Odpis - - Abschreibung an w SS ig. A 1 ,-s B ■e Davčni okraj SteirervezirK cd o it || >m s g-a a § Ig 12 5 % popust 125 % Nachlass Čisti odpis od zemljiš= kega davka Netto-Ab-schreibung bon der Grundsteuer 40 % deželne 40 % Landes zdrav- stvenega okrožja Sanitäts- Districts- okrajne blagajniee Sanitäts- Districts» Skupaj (kovna 5 do 8) Zusammen (Kolonne 5 bis 8) P-t cd O N priklade — Umlagen CS3 gld. 1 kr gld. Ikr. gld Ikr. gld kr. gld. kr. 1 gld. kr. gld. 1 kr. Prenos — Uebertrag . 8556 34 1069 53 7486 81 3422 52 86 83 2413 89 13410 05 17 Metlika, — Mottling 2254 55 281 83 1972 72 901 83 90 18 563 64 3528 37 18 Mokronog — Nassenfuß 295 88 36 99 258 89 118 351/2 8 88 76 92'/- 463 05 19 Tržič — Neumarltl — 20 Vrhnika — Oberlaibach 304 05 38 01 266 04 121 61 9 12 57 77 454 54 21 Badoljica — Radmannsdorf .... — — — 22 Badeee — Ratschach — — — — — — — — — — — — — — 23 Ribnica — Reifnitz 173 30 21 66 151 64 69 32 12 13 84 91 318 00 24 Novo Mesto — Rudolfswert .... 994 61 124 33 870 28 397 84'/, 29 83'/- 258 59'/2 1556 55'/J 25 Žužemperk — Teisenberg 104 61 13 08 91 53 41 84'/, 7 32 31 38'/- 172 08 26 Senožeče — Senosetsch 19 62 2 45 17 17 7 85 — 98 2 75 28 75 27 Zatieina — Sittich 1269 52 158 69 1110 83 507 81 38 08 266 60 1923 32 28 Kamnik •— Stein 993 60 124 20 869 40 397 44 29 80'/- 278 20'/- 1574 85 29 Trebnje — Treffen 144 10 18 01 126 09 57 64 4 32 37 47 225 52 80 Črnomelj — Tschernembl 1147 11 143 39 1003 72 458 83 80 29 321 20 1864 04 31 Vipava — Wippach .’..... 1330 85 166 35 1164 50 532 33 106 45 133 10 1936 38 32 Cerknica — Zirknitz Skupaj — Zusammen . 17588 14 2198 52 15389*62 7035 22'/- 504 22 1 4526144 27455 50'/, Anmerkung: Die in den Kolonnen 6, 7 und 8 ausgewiesenen Umlagen berechnen sich von der in der Kolonne 3 ersichtlich gemachten Brutto-Grundsteuer-Abschreibung. 4. Davki in priklade za 1. 1899. Letno poročilo. — § 2 Davki. Rechenschaftsbericht — § 2. Steuern. J-* SS ,-g 'S 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 C. kr. finančno vodstvo je vsled prošnje deželnega odbora poslalo sledeče tri izkaze: A. Izkaz dosedanjega neposrednjega davka s prikladami vred za leto 1899. (Št. 13.845 1. 1900.) Die k. k. Finanzdirection übermittelte über Ansuchen des Landesausschusses folgende drei Ausweise: A. Ausweis «ver die bisherigen direkten Steuern sammt Zuschlägen pro 1899. (Z. 13.845 de 1900.) 4. - Steuern und Umlagen pro 1899. Davčni okraj SteuervezirK Zemljiški Grund- Hišnona- jemninski Hauszins- Hišno- razredni Haus- elassen davek — Steuer Postojina — Adelsberg. . Škofja Loka — Bischoflack Brdo — Egg................ Bistrica — Feistritz . . . Kočevje — Gottschee . . Velike Lasiče — Großlaschitz Krško — Gnrkfeld . . . Idrija — Jdria .... Kranj — Krainburg . . Kranjska Gora — Kronan Lož — Laas..................... Ljubljana, mesto — Laibach, Stab Ljubljana, okol. — Laibach, It m g Kostanjevica — Landstraß Litija — Littai . . . Logatec — Loitsch . . Metlika — Möttling . Mokronog — Nassenfnß Tržič — Nenmarktl Vrhnika — Oberlaibach Radoljiea — Radmannsdorf Kadeče — Ratschach Ribnica — Reifnitz . . Novo Mesto — Rndolfswert Zužemperk — Teisenberg Senožeče — Senosetsch Zatičina — Sittich . . Kamnik — Stein . . Trebnje — Treffen . . Črnomelj — Tschernembl Vipava — Wippach. . Cerknica — Zirknitz Skupaj — Zusammen . Davki Steuern 5% davek od dohodka poslopij, ki so oproščena hišno-najemnin-skega davka 5% Steuer vom Ertrage Hauszins-^ steuerfreier Gebäude Zastanek — Rückstand gld. kr. I gld. kr, I gld, I kr. | gld. | kr. gld. | kr, gld. | kr, I Pridobnina in pridob-nina od krošnjarstva Erwerbstener und Hansier-Erwerbstener Zastanek Rückstand pro praeterito 6 82V, 1138 62 16 77 471/2 871/, 57 15 55V2 1157 09 Izkazana dohodnina Einkommensteuer, fütterte Zastanek Rückstand gld. ' kr pro praeterito gld. kr 200 71 11 211 217 310 56-/2 89*/, 53 84 39 32 45 Dohodnina od stalnih plač uradnikov in učiteljev Einkommensteuer von den stehenden Bezügen der Beamten und Lehrer Zamudne Pristojbine obresti od za zastalih izterjanje davkov davkov Verzugs- Steuer- zinsen von Executions- rück- Gebüren ständigen Steuern Takse od zglašenih obrtov in vpisanih kupčij Gewerbe- Anmel- dungs- und Firma- Protokol- lirungs- Taxen Zastanek — Rückstand gld. j kr. I gld. j kr. | gld. | kr. | gld. | kr. Vkupna svota cesarskih davkov Totalsumme der l. f. Gebür Zastanek Rückstand gld. 1 kr. 1339 9 28 211 220 1467 N-/2 30 36-/2 26-/2 32 60 55-/2 44 Tekoče Cmrens gld. I kr. Priklade — Umlage n Deželne, zemljiško-odvezne in normalno šolske Landes-, Gmndent-lastnngs- und Normal-schulfonds- Okrajne blagajnice Bezirks-Cassa- priklade — Umlagen Zastanek Rückstand gld. I kr. pro praeterito gld. kr. 95-/2 2 11 84 87 49 80 26 31 53 49 8I-/2 Rückstand Zastanek gld. I kr, 2 10 48 4 Tekoče Untren? gld! I kr. Donesek za kupčijsko zbornico Handelskammer-Beitrag Zastanek Rückstand gld j kr- 38 81 05 64 60 41 2 51-/2 46-/2 56 3 52-/2 19 84-/2 78-/2 07-/2 pro praeterito kr. Zdravstvene priklade Sanitäts-Umlagen Zastanek Rückstand gld. j kr. pro praeterito gld. j kr. 22-/2 85 19-,2 34 21-/2 Vkupna vsota vseh priklati Totalsumme der Gesammt-Umlageu Zastanek Rückstand gld. I kr. 4 94-/2 1 139 96 Tekoče Surren? gld. kr 77-/2 61 8 91-/2 - 99-/2 2 27-/2 47 35 6 96 40 48 ••ii'. ^«£4% ■ W ■' fi! - V; vi ■:. ..V ' Žf'Š ! ■< i • V •- i V \ * ':* V- / ; ■: •: ■■■ .VV- ' , '/ * - V V S:V- ,;j ,,■ •<• -S' tJì'-: ä iSSST -v'p-v./ ■ Vv:- ■'- yI v. ; i: . ;ì. - i * ' - - Vii - ä ' 'Mt*: ' 't ' 1 tA’i r ■ ■ Mi ■ -i; ' i; ■ ' ■ ' ìéjìsi ■■ ; ..'.v;;,,''iV V . mf ;? >r --• $«»,-, _ ■ - -.v ■-■. ;V:*4 . 1 ' bryVi VI,, > -i.ife'-i-T'' ! ■ . --VV - - v .. «Vyfif i v VM%' ' Post-Nr. Letno poročilo. — § 2. Davki. Rechenschaftsbericht. — § 2. Steuern. B. Izkaz o realnem davku s prikladami vred za leto 1899. (Št. 13.845 1. 1900.) B. Ausweis über die Realsteuern sammt Zuschlügen pro 1899. (Z. 13.845 de 1900.) >-s Id Ph S3 Davčni okraj Steuervezirk Davki — Steuern Zemljiški davek Grundsteuer Hišnorazredni davek Hausclassensteuer Hišnonajemninski davek Hauszinssteuer 5% davek od davka oproščenih poslopij 5% Steuer von steuerfreien Gebäuden Najemninske Zins- Davene Steuer- Redovne Ordnungs- Pristojbine za izterjanje Executions-Gebüren Zamudne obresti Verzugszinsen Svota cesarskih davkov Summe der landes-fürstlicheü Gebür kazni — Strafen Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1104 19 15239 21 28 O91/, 3157 68 43 13 3190 52 8 40 133 32 20 50 176 87 1256 06 1 02 34 1275 44'/, 23031 29 236 OOVa 21555 59 17 86 6197 84 147 37 2641 31 — — 31 71 — — — — 20 20 42 — — — — 27 — 771 37 2 47 12 42 395 18'/, 31230 66 280 35r/2 18097 68 48 18 5099 80i/, 75 37 784 81 — — 13 30 1 40 60 85 575 60 1 86 19 98 366 53 V, 24592 57 V, 234 671/2 7974 401/2 14 34 3081 SS'/, 14 731/2 1014 19 — — 38 47 10 110 65 914 86 5 39 12 88 361 11 13036 64 199 281 /3 17417 81 40 761/2 6018 211/, 51 26i/, 3264 48 6 92'/, 255 30 — — — — 8 — 44 20 — — — — 153 — 1069 81 — 19 231 42 459 43 28301 33'/, 26 06 7459 39 19 41 2389 39 6 04 473 75 — 96 19 GOI/, — 17 50 5 44Vo 368 76 1 28 3 79 59 IO'/, 10731 58 V, 90 77 20591 24 29 84 5463 32i/, 63 27 1698 13 16 45 51 10*/, 4 90 5 10 — 20 16 IS'/, — — — — 44 92 710 55 — 99 34 73 116 42 28570 30 V, 48 39 11032 31 24 091/2 2469 18'/, 69 62'/, 5630 66 3 291/2 213 94 — — — — 19 40 28 90 — — — — 10 30 360 25 — — 17 83 170 10'/, 19753 07'/, 443 911/2 29841 871/2 12 84 5811 40i/, 77 451/2 7504 71 11 99 103 17 — — ■ — — 20 8 — — — — — 81 61V, 1121 — 7 15 98 26 609 48'/, 44488 42 — 5512 13 2 85 1830 66 30 77 1709 76 — — 168 741/2 — — — — — — 3 17V, 2 — — — — 185 40 — 62 212 70 36 24 9622 57 89 961/2 11964 95 16 27 2562 SS'/, 14 93 846 62 — — 33 31 — — — — — — 6 — — — — 20 86 369 30 V, 1 02 21 42 110 50'/, 15804 16 147 271/2 6984 35 — 12086 33 127517 51 7053 62-/, 15749 79 696 20 553 75 2518 40 19840 98 153466 25 618 881/2 54114 38'/2 247 031/2 9666 61 288 911/2 8383 491/2 118 291/, 1348 08-/, — — 45 32V 2 28 10 20 59 — — — — 94 05 2138 08 18 53 114 87 1413 81 75831 44 1440 511/2 16235 61 117 85 3707 32 96 SS'/, 888 73 4 51-/2 53 25 — — — 8 50 13 50 20 — 10 — 23 42 640 87 25 68V, 65 09'/, 1736 84 21614 364 I61/2 20247 56 3 99 6269 33 5 20-/, 4142 85 — — 269 37'/, — — — — — — 16 73 — — — 19 65 882 19 3 98 279 12'/, 396 99 32107 16 35 31 10818 21-/2 22 — 2101 471/2 59 40 2096 25 — — 20 16 — — 25 20 — — 16 06V, — — — — 5 35 462 05 1 39 14 84 79 45 15554 25V, 169 031/2 10841 83 1 42 3274 81 56 80-/, 1066 12 1 40 24 27 — — — — 10 70 18 20 — — — — 121 53 576 26 V, 1 01 9 64 359 06 15811 13'/, 44 151/2 19347 41 — — 5028 68-/2 — 1021 48V, — — 4 44 — — — — — — 21 90 — — — — 59 49 427 95 3 48'/, 10 01 107 13 25861 88V, — 5590 86-/2 — — 1686 24 30 89 2345 86 — — 18 10'/, — — — — — — — — — — — 2 15 221 60 8 05 52 34 41 09 9915 01 108 03 19689 75 85 04 3974 OSI/, 59 121/2 1607 771/2 13 7 31 — — — — — — 2 30 — — — — 12 85 576 35 1 77 44 98'/, 146 30V, 25902 52 V, 218 58 21742 46 41 do-/. 6025 531/2 54 87'/, 3487 30‘/, 45 05 320 88'/, — — — — 7 19 3 60 — — — — 111 52 V, 1015 32'/, 6 06 34 16 401 371/2 32629 27 33 96 8630 66 18 03 2657 941/2 166 Hi/, 908 02 11 96-/2 51 311/2 — — — — 10 50 1 70 — — — — 36 731/0 267 57 — 96 17 69 242 23 V, 12534 90 — — 9290 64 13 52 V, 3330 80 27 42 976 43 2 53 111 86 — — — — — — 5 50 — — « — 2 45 381 90 — — 8 83 18 87'/, 14105 96 319 10 27690 37 20 «D/, 7987 241/2 81 30'/, 5197 42'/, — 96-/2 310 31'/, — — 8 40 2 25 7 48 — — — — 80 341/0 1161 75 V, 4 46 67 18 467 81 42430 17 10 49 8058 391/2 7 32-/2 3046 Sl'/, 27 53 436 86 — 42 49 — — — — — — 2 30 — — — — 2 40 249 10 2 94 6 48'/, 19 02'/, 11841 841/2 724 16'/, 7807 70 — 1835 49 18 60 769 15 136 151/0 649 53V, 6 91 30 40 885 83 11092 27'/, 18 18 16045 75 4 50 4007 68 2 92'/, 1159 68 — — 21 21 — — ■ — 6 50 1 50 — — 10 — 6 30 374 95 1 13 5 02 33 68l/2 21625 79 457 121/2 25020 58 28 16 6151 771/2 152 46-/, 3548 97 4 52'/, 149 11'/, — — — — — — 21 50 — — 10 — 100 541/, 1156 15'/, 6 59 77 66 693 09 36135 751/2 106 Idi/, 12044 85 20 82 3032 53 40 08-/, 865 08i/, 4 75 57 27 — — 367 63 — — 90 63 — — — — 15 85 363 08 — — 9 33 187 64 15830 40'/, 245 II1/2 15700 391/2 112 71 4509 56'/, 22 64-/, 1131 98i/, — — 53 02'/, — — — — — — — 20 — — — — 231 36 803 93 — — 8 76'/- 611 83 22207 86'/z 212 80 13044 43 4088 151/2 963 70 4 20 — — — 2 40 539 30 — — 24 23 215 20 18664 01V, 103 221/2 10068163 63 07 2161 441/, 21 96 1330 51 — — 2 10 — — — — 3 40 6 40 — — — — 36 72 611 52'/, 3 02 21 031/2 231 39'/, 14201 64V, 7943 Sl'/, 505701 421/, 357 84 128624 80 13619 23 198604 IS'/, 7295 21 19675 75 14 90 451 65'/, 105 14 401 61V, 22 — 48 90 1792 78V, 21898 64V, 667 99 4119 52 31818 41 879526 44V, Deželne in normalno-solske Landes- und Normalschulfonds- Zdravstvene Sanitäts-Districts- Okrajne blagajniee Bezirks-Cassa- Zemljiško-od-vezni zaklad Grund-Ent- lastungsfond Zaklad za cestno stavbo Gabrovšica-Studenec Straßenbaufond Ga-broväica-Studenec Svota vseh priklad Summe der Gesammt-umlagen priklade — Umlagen Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens gld. kr. gld kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 480 60-/, 10078 43 48 06 3527 45V- 180 04 2519 61 708 70V, 16125 49V- 160 OS'/, 13940 38V, 12 05V- 1047 68V- 95 97V, 9079 76 — — — — 268 66V, 24067 83 140 60 " 10972 26V- 7 42V- 1101 15 V- 42 18 V, 4404 63 — — — — 190 21 16478 05 104 85 V, 5589 88V- 8 08V- 419 35 53 58 2516 11 — — — — 166 47 8525 34V, 141 93 " 12654 31V- — 106 57 9807 05 — — — — 248 50 22461 36V, 23 SOV, 4812 09V- 2 07 481 20 17 42V, 4209 73 — — — — 42 89 9503 02V, 14 12736 10 01 6 88V- 10825 68 — — — — 20 89V, 23561 78 64 41-/, 9113 33 4 99 1139 17 15 72 4328 85V- — — — — 85 12V, 14581 35V- 265 351/0 19853 50 — 99 20V, 9937 42V- — — — — 364 56 29790 92V- 14 88 4454 05V- 1 17 V- 556 76V- 3 42 890 80V- — — — — 19 47 V, 5901 62V- 42 48 7066 76 5 35 883 35V- 17 24 3533 88 — — — — 65 07 11483 49V- 5753 80 76424 22 5753 80 76424 22 635 66 35121 97V- — — 344 03 24773 32V- — — — — 979 69 59895 30 715 73 9625 28 53 41 962 49 474 55V, 6497 08 1 54 — — 1245 23V- 17084 85 165 841/2 14408 30V- — 95 25V- 6483 72 — — — — 261 10 20892 02V, 32 22-/, 6891 73 4 71V- 1033 75V- 18 56V- 3445 87V- — — — — 55 50V, 11371 36 99 371/2 6986 21 9 93V- 698 61 56 77 4366 42 — — — — 166 08 12051 24 19 62-/2 11600 95 98V- 869 21 8 83 7533 11V- — — — — 29 44 20003 27V, 13 73 4610 70 1 37 461 06 4 81 1729 04 — — — — 19 91 6800 80 71 25 11610 86 5 37 871 40V- 42 67 V- 5518 95V- — — — — 119 29V- 18001 22 149 52 15035 81 7 47V- 751 80 — — — — 156 99V. 15787 61 79 91 5664 80V- 8 62 708 09V- 54 20V, 4248 53 — — — — 142 73V, 10621 43 10 14 6537 27 1 27V- 1144 04 10 90V- 8008 16 — — — — 22 32 15689 47 172 211/2 19188 42V- 8 61V- 1439 15 99 27 12472 46 — — — — 280 10 33100 03V- 10 931/2 5322 56V- 1 90V, 931 47 7 95V- 3991 92V, — — — — 20 79V, 10245 96 322 56 4753 21 39 89V- 594 15V, 111 58 1663 61V- — — — — 474 03V- 7010 98 67 9742 92 65 730 72 2 25 2679 31 — — 2435 73 11 57 15588 68 263 9IV2 16124 74V- 19 59 1219 48 137 34 11381 69 — — — — 420 84V- 28725 91V- 75 891/2 7357 66V- 5 55V- 551 83V. 31 47V- 4782 49V- — — — — 112 92V- 12691 99V, 158 27 " 9871 48 19 97V- 1727 54 88 98 6910 04 — — — — 267 22V, 18509 06 94 58V2 8276 28 11 82 1655 28V- 23 64V- 2069 05 — — — — 130 05 12000 61V'- 91 82 6216 73 36 97V- 621 69 36167 2020 44 — — — — 164 86V- 8858 86 10348 951/2 402643 25V, 316 05 25376 12'/, 2265 18'/, 183380 08 1 54 2435 73 12931 70 613835 19 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Postojina — Adelsberg. . Škofja Loka — Bischoflack Brdo — Egg................ Bistrica — Feistritz . . . Kočevje — Gottschee . . Velike Lasiče — Großlaschitz Krško — Gurtfeld . . . Idrija — Jdria .... Kranj — Krainbnrg . . Kranjska Gora — Kronan Lož — Laas................ Ljubljana, mesto — Laibach, Stadt Ljubljana, okol. — Laibach, Umg Kostanjevica — Landstraß Litija — Littai .... Logatec — Loitsch . . . Metlika — Mottling . . Mokronog — Nassenfnß . Tržič — Neumarttl . . Vrhnika — Oberlaibach . Badoljica — Radmannsdorf Radeče — Ratschach . . Ribnica — Reifnitz . . . Novo Mesto — Rudolfswert Žužemberk — Teisenberg . Senožeče — Senosetsch Zatičina — Sittich . . . Kamnik — Stein . . . Trebnje — Treffen . . . Črnomelj — Tschernembl . Vipava — Wippach. . . Cerknica — Skupaj — Zusammen Post-Nr. Lot n o poročilo — § 2 Davki. Rechenschaftsbericht — § 2. Steuern. 17 C. Izkaz o osebnem davku s prikladami vred za leto 1899. (Št. 13.845 1. 1900.) C. Ausweis über die Personalsteuern sammt Zuschläge» pro 1899. (Z. 13.845 de 1900.) Davčni okraj Steuervezirk •T3 I N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Postojina — Adelsberg. . Škofja Loka — Bischoflack Brdo — Egg , . . . . Bistrica — Feistritz . . . Kočevje — Gottschee . . Velike Lasiče — Großlaschitz Krško — Gurkfeld . . . Idrija — Jdria .... Kranj — Krainburg . . Kranjska Gora — Kronan Lož — Laas..................... Ljubljana, mesto — Laibach, Stadt Ljubljana, okol. — Laibach, Umg Kostanjevica — Landstras; Litija — Littai .... Logatec — Loitsch . . . Metlika — Mottling . . Mokronog — Nassenfnß . Tržič — Neumarktl . . Vrhnika — Oberlaibach . Radoljiea — Radmannsdorf Badeee — Ratschach . . Ribnica — Reifnitz . . . Novo Mesto — Rudolfswert Žužemperk — Teisenberg . Senožeče — Senosctsch Zatičina — Sittich . . . Kamnik — Stein . . . Trebnje — Treffen . . . Črnomelj — Tschernembl . Vipava — Wippach. . . Cerknica — Skupaj — Zusammen . Davki — Steuern Splošna pridobnina — Allgemeine Erwerbsteuer Priiobnina od javnemu dajanju računov zavezanih podjeteb Erwerbsteuer von den der öffentlichen Rechnungslegung unterworfenen Unter-nehinuiigen Prihodnina — Rentensteuer Osebna dohodnina — Personal-Einkommensteuer Piačarina Besoldungssteuer Kazni v korist državnemu zakladu po §§.241. in 244. Strafbeträge für Rechnung des Staatsschatzes nach §§. 241 und 244 kontingentovana contingciitierte nekontingentovana nicht contingentierte od kroš-njarskega in obhodnega obria vom Hausier-und Wander- gewerbe potom odtegljaja po — im Wege des Abzuges durch odmerjena na podlagi napoved auf Grund von Bekenntnissen bemessene pri davku zavezanem pobirljiva beim Steuerpflichtigen selbst einznhebende ki je odtegniti pri delodajalcu bei dem Dienstgeber in Abzug zu bringende Od stalnih plač, prejetih iz državnih plačilnic von den aus den Staatscassen erhobenen, stehenden Bezügen od stalnih plač, prejetih iz drugih neeraričnih plačilnic von anderen als aus Staatscassen erhobenen, stehenden Bezügen c. kr. državnih plači lnicah k. k Staatscassen drugih neeraričnih plačilnieah andere nicht ärarische Zahlstellen Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoee Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Rückstand Gurren? Rückstand Currens Gurren? Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Gurren? Rückstand Gurrens Rückstau Currens gid. kr. gld. kr. gu. kr gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. |kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr gld kr. gld kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. |kr| gld |kr gld. [kr gld. [kr gld. kr gld. kr. 19 43’/, 3861 22'/, 17 20 513 68’/, 53 50 18 74 7796 55 64 92 93 204 98 314 11 14 40 2287 90 95'/, 201 50 $ 3 >197 45 64 25 54'/, 4251 76 9 02'/, 723 35 — — 773 54 39 81 — — 1 21 — — 139 42 1 86 248 68 19 — 2565 70 — 61 94 173 21 — — 27 01 2977 19’/, 23 36’/, 474 92 — — — — 26 54 — — — 20 47 80 1 88 62 82'/, 137 50 201 62 1344 10 45 20 54 40 255 83 2261 08’/, 63 17 531 45 2 — — — 2711 91 — — 1 28’/, — — 96 97’/, 152 36'/, 178 34 68 52 1646 90 1 76 114 40 80 10 2 70 4723 61’/, 62 38 928 57 7208 — 1639 76 7274 47 — — 1 57 — — 860 92 38 47’/, 492 00’/, 18 65 3043 30 2 80 283 32 336 79 — — — — — — — — 2 11 1257 19’/, 5 82 239 93 — — — 01 31 51 — — , 46 5 12 71 70 — 80’/, 195 99 14 55 1157 22 — — 5 40 59 21 5 18 2201 85 33 74 387 97 62 50 29 77 41 23 — — — 24 — — 70 18 — 645 42’/, 63 40 3366 25 5 10 4080 211 32 — — — — — — -j — 2 62’/, 2603 92 101 42’/, 492 30 — — 25732 47 45528 16 — — — — 140 26 1 14 — — 44 27 7 40 1300 69 3 80 28 189 90 13 34 — — — — — — 49 9o 10505 56’/, 85 20’/, 1162 71 563 — 680 14 125 40 1 38 1 48’/, 213 80 237 48 21 01’/, 628 74 127 30 7204 20 19 20 216 95 275 48 - — 46 1615 28’/, 24 35’/, 414 95 — — 3002 11’/, 4446 47’/, — — — — — 22 49'/, 2 08 49 93 12 90 1105 59 — 08 1502 38 58 88 — — — 393 99 — 4 — 2 40 1368 49’/, 75 05’/, 389 99 — — 22 42 — — — — — 24 — — 105 51 — 37 64 22 10 2170 20 — — 128 90 66 10 3470 67’/, 55658 26 1183 96’/, 6721 24 20 50 30584 91 132261 09 — — — — 2037 44 20852 56 23 14 8983 70 9377 90 63063 94 549 09 9685 52 — — 779 61 — 4 16 20 199 17 15815 38 339 62 2100 88’/, 214 67 10856 27’/, 15140 47 — — — — 12 42 — 19 33 10’,' 685 17 259 67 8523 42 95 87’/, 1182 30 118 09 — 163 03 —. 4 — 85 85 1635 17'/, 81 43’/, 623 53’/, — — — 10 35 — — — 60 — — 17 79 16 67 99 70 52 10 935 70 2 34 22 40 146 45 4 5 021/2 6441 66’/, 13 34’/, 611 88 17 — 7223 78V. 36829 92 — — 1 10’/, — — 124 23 1 18’/, 221 10’/, 191 2112 40 2 20 620 10 180 05 — — 15 48 — — — — — 1767 51 117 27’/, 494 45’/, 60 — 151 24 3281 21 — — — 78 — — 142 82 — 414 02 165 71 5838 85 — — 177 10 116 80 — — — — 4 — 7 bd1/. 2063 88’/, 4 37’/, 435 32 — — — — 447 82 — — 1 36 5 90 285 53 — — 231 38 13 70 628 85 — — 15 20 96 13 — — — 63 50 1602 29 15 79 462 09 — — — — — — — — — 80 — — 20 07 — — 134 02’/, 62 1216 25 — 22 18 109 90 — — — 6713 09l/2 6 43 214 37’/, — — 1069 87’/, 1069 87’/, — — — — — — — — 6 71 456 86 1015 50 8723 16 50 378 63 71 52 — 4 — 32 65 5483 32’/, 459 68 597 03’/, — — 293 24 6847 96 — — 1 08 37 74 395 71 9 15 125 68 42 70 2419 60 7 216 60 108 41 90 02’/, 6906 47 6 33'/, 944 35 210 — 1743 44’/, 959 45'/, — — — 20 353 06 291 66 8 55 332 81 22 78’/, 2813 19 74 37 282 21 7 34’/, 1659 31 31 57 439 55 — — 20 31’/, 15 23’/, — — — — — — 20 37 14 15 125 43 65 75 1494 50 68 40 90 27 4 — 00'/, 3561 94’/, 21 10 335 32’/, — — — 303 08 — — — 27 39 65 339 56 3 30 105 01 i 40 1012 62 43 113 96 203 73’/, 7650 97 54 66'/, 1044 28 916 — — — 145 62 — — 1 30’/, — — 343 76’/, 146 94 595 42’/, 363 26 4728 08 25 77 173 51 501 58 16 66’/, 1456 35 1 26 215 37 — — — — 115 80 — — — 28 — — 101 25 120 47 3 60 543 40 8 40 72 98 14 29 1586 33 13 78 132 69’/, — — — — 598 31 — — — 80 — — 5 79 220 99 173 83 42 35 530 80 2 84 61 80 68 SO 1 33 1693 30 ^2 10 75 212 84’/, — — — — — — — — 1 50 — 42 34 125 70 449 80 3 60 83 75 224 70’/, 13890 3 3 V* 28 15’/, 983 89 87 — — — 107 03 — 22 — 83’/, — — 215 39 32 01 582 91 1499 02'/, 8200 55 ISO 247 40 311 9' 32 51 — — 1142 78’/, 14 07 259 54’/, — — — 42 15 35’/, — — — — 33 55 12 39 75 67 14 848 80 22 136 5U _ 5 35’/, 1824 31 14 24 364 51‘/, 1754 50 — — 10 82 — — — 62 — 155 09 222 42 222 26 680 540 22 40 142 18 29 70 7 42’/, 2 64 2444 26'/, 24 48 550 91 — — 9 63’/, 23 63 — — — — 113 08 2 32 273 64 260 88 59 35 1575 60 210 67 60 102 77 19 44’/, 2223 78 116 — 580 85 — — 17 42 4031 09 — — — 45 85 21’/, 3 56 8 75 10 10 35 SO 1226 - - 105 40 92 79 — — — — — — — — — — 4321 57 180847 93 3059 »e 24584 26'/, 11168 67 83869 52'/, 270236 17'/, 1 60 19 31’/, 3091 48’/, 25087 05’/, 1238 30'/, 12055 43’/, 9992 29 144756 40 718 64 15824 70 4646 6? 45 85 — — 1352 11 29 70 23 62’/, P r i k 1 a d e — Umlagen Pristojbine od zglašenih obrtov in vpisanih kupčij Gewerbeanmel- dungs-undFirma- protokollirungs- Gebüren Svota cesarskih davkov in pristojbin Summe der l f. Steuern und Gebüren Deželne in normalno-šolske Landes- und Normalschulfonds- Zdravstvenih okrožij Sanitäts-Districts- Okrajne blagajnice Bezirks-Cassa- Doneski za kupčijsko zbornico Handelskammer- Beiträge Zaklad za cestno gradbo Gabrov-ščiea-Studenec Straßenbanfond Gabrov-šica-Studcncc I Kazni v korist ubožnih zakladov po §§■ 247., 249, in 250. Strafbelräge für Rechnung der Sinnen« fonde nach §§. 247, 249 und 250 Vkupna svota vseh priklad Totalfumme der Gesammt-Umlagcn Priklade - - Umlagen Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče, Rückstand Gurrens Rückstand Gurren? Rückstand Currens Rückstand Gurrens Rückstand GnrrcnS Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Gurrens gld. kr gld kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 tr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. |kr gld. [kr. gld. [kr gld [kr gld. kr. gld. kr. 270 35 15319 68 3159 36’/, 4995 03 315 94 1748 26’/- 1185 767- 1248 767- 232 91 119 13 10 127 4902 98 8238 19 1 40 35 71 830137 8240 79 323 98’/, 2105 45’/, 24 30’/, 157 90’/- 194 40 1368 52 2 33 49 41 — — — — — — 32 — 545 02 3713 29 42 62 5053 93’/, 41 26 1446 48 2 07 144 627- 12 397- 578 587- 3 — 29 657- — — — — — — 10 — 58 727- 2209 347- 29 98’/, 7624 44’/, 1014 23’/, 2273 11’/- 76 07 170 48 507 11 1022 907- 76 357- 52 44 1673 77 3518 94 — — 35 88 1764 76’/, 251.88 44 697 32’/, 5370 24 — — — — 522 99 4161 957- 72 297- 123 46 — — — — 33 — 10 — 1325 61 9665 657- 24 19'/, 3018 61’/, 1 81 693 49 — 17 69 33 1 36 606 76 — 227- 13 82 — — — — 5 — 10 — 8 567- 139340 — 6 43 10 39 7034 19’/, 27 48’/, 1311 59 -1 — — — 19 897- 1114 83 2 03 23 347- 49 41 2449 76'/- 2 — — — 25969 93 50201 72 10332 50 19467 46 774 93 2433 427- 2841 447- 9247 04 774 H7, 485 267- — —■ — — — — — — 14723 05 31633 19 27 02 1198 64 20947 38 334 53 4986 17 — — — — 125 447- 2492 847- 6 617- 111 577- — —• — — — — — — 466 59 7590 59 — — — — 3041 99 9608 97’/, 1211 60 2768 26 90 87 345 93 272 61 553 76 90 517, 64 58’/- — — — 8 — 29 50 1673 657- 3762 037- — 121 97’/, 4267 07’/, 39 95’/, 718 44’/, 4 99’/, 89 807- 15 98 359 23 3 69 16 72 — — — — — — — 64 62 1184 20 — — 76 37’/, 47180 84 293118 99’/, 14086 54’/, 79763 22’/, — — — — — — — 918 — 1907 46 — -• — — — — — — 15004 5 t-/, 81670 687- 6 20 41 70 11802 33’/, 43985 30’/, 7907 34’/, 13565 06’/, — — — — 3953 697- 9495 54 596 80 326 797- — -• — — 10 — 77 — 12467 84 23464 40 8 17 239 36’/, 3498 30 73 33 947 51’/, 5 50’/, 91 747- 42 17 639 577- 7 637- 21 55 — -■ — — — — 15 — 128 64 1718 387- — — 2 — 7436 54 ' 47176 43’/, 2897 33’/, 17647 81’/, — — — 1665 93 7941 527- 532 85 434 927- — -- — — — — — — 5096 167- 26024 267- — — — — 433 22’/, 12293 54’/, 1326 05’/, 2386 47 198 92’/, 357 967- 762 48 1193 337- 101 17 54 867- — -- — — — — 5 — 2388 63 3997 637- — — 2 69 3 63 4208 16/, 4 57 1271 37 — 46’/, 127 117- 264 794 62 — 25 26 78 — -- — — — — — — 7 927- 2219 88"- — 4 99 141 29 3572 59’/, 31 72 879 37’/, 1 58 65 887- 14 27 571 017- — 467- 18 877- — -- — — — — 205 — 48 037- 1740 15 — — 1 91 2115 51’/, 17628 26’/, 433 17 3381 49’/, 43 31’/, 338 147- 151 62 1268 067- 32 847- 79 547- — -- — — — — 5 — 660 95 5072 25 3 49 882 16 16198 89 2644 78 5221 58 198 30’/, 391 63 1586 93 2480 24 39 16 126 877- — -- — — 10 — 36 — 4479 177- 8250 327- 44 12811 47’/, 739 34 3666 85 — — — 36 987- 183 337- 57 87 84 047- — — — 12 — 36 — 846 177- 3970 23 — — — 139 13 3913 06’/, 29 34’/, 895 81’/, 2 93 111 967, 21 02 671 86 3 267- 19 89 — — — — — 27 — 56 56 1726 53 — — 1 10 65 44’/, 5815 87 9 77 2012 26 1 22’/, 352 147- 10 49 2465 017- 2 337- 57 56’/- — -- — — 36 — 5 — 59 82 4891 98’/- 34 51 794 37 16135 04’/, 162 13*/, 3775 12’/, 8 11 283 15 93 23 2453 83 26 39 82 217- — — — — 8 — 12 — 281 887- 6606 32 7 21 52’/, 2641 30 7 19 763 21 1 25 133 537- 5 207- 572 397- — 98 16 937, — — — — — — 50 — 14 627- 1536 07'/- 288 57 3159 15’/, 337 49 996 47’/, 42 18’/, 124 56 118 107- 348 76 19 18 21 89 — — — — — — — — 516 96 1491 68"- 12 08 2612 84 4 84 812 74 — 35 60 94 1 21 223 52 1 127- 15 81 — — 203 18 — — — — 7 527- 1316 19 — — 5 66 1215 73’/, 24665 41 113 95’/, 6231 26’/. 8 55’/, 466 74 59 827- 4362 107- 39 787- 143 69 — — — — — — 45 — 222 12 11248 80 — — 1 47 41 10 2513 67’/, 10 76 597 36’/, — 80 44 797- 4 307- 388 267- — 74 12 76’/- — — — — — — — — 16 607- 1043 19 — — — — 146 36’/, 5152 28 7 83 973 09*/, — 97 170 237- 4 13 680 957- 1 44 23 50 — — — — — — — — 14 37 1847 787- 480 72’/, 5027 97’/, 124 17 1311 88 15 52 262 377- 31 05 327 98 — 86 27 967- — — — — — — — — 171 60 1930 18 — — — — 211 03 8266 90 1619 29 2738 32’/, 206 391/2 273 84 526 277, 889 97 5 767- 67 647- — — — — — — — — 2357 72’/- 3969 78 9 60 296 10’/, 106374 18‘/, 690900 73’/, 49755 01’/, 195974 05 2025 73’/, 8819 53 14789 99 60707 08 3653 11 4660 99 203 18 116 736 50 70339 85 271101 33 . . S'; MM - rt -iu *ép ■. • S/ V-':-- ~ ' ■!V ' . . : -v ' ■ - * . .... * ‘ '■ ■ - ' - ■ ; ■ mv m«® . MjiM ■ " ■ ' . ' • - ! . ' . ' - ■■ ■ - Mi M.; .. ■ - - " . : . ;Mv': • >' ' - ■ M.. - : M’~. . ' . : '.r ' ''•] z’''' ■ "• , it ■ • ' *£ y ! ‘ . ; - • •• ' ..'r, ■ : V . . § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. A. Deželna kultura. 1- Z dopisom z dne 17. decembra 1. 1898., štev. 16.897, je c. kr. deželna vlada naznanila, Hidrografični da znaša na deželo Kranjsko odpadajoča potrebščina za hidrografični posel za 1. 1899. na podstavi Kranjskem dotične izračumbe c. kr. ministrstva za notranje stvari 5300 gld. (Št. 13.567 1. 1898.) Prispevek, katerega je dovolil deželni zbor za hidrografični posel iz deželnih sredstev za 1. 1899. v znesku 1325 gld., seje na dotično prošnjo c. kr. deželne vlade z dne 4. decembra 1. 1899. nakazal v izplačilo. (Št. 13.304 1. 1899.) Za leto 1900 pa je glasom naznanila c. kr. deželne vlade z dne 22. decembra 1. 1899, št. 18.400, c. kr. ministrstvo za notranje stvari potrebščino za hidrografični posel na Kranjskem na 13.200 K proračunilo. Na dotično zaprosbo c. kr. deželne vlade, da bi deželni odbor v pokritje te potrebščine izposloval od deželnega zastopa najmanj 25% prispevek, seje odgovorilo, da deželni odbor glede na mnoge prispevke, ki se zahtevajo za razne melijoracije iz deželnih sredstev, ne more predlagati višjega prispevka, kakor se je dovolil za 1. 1899. (Št. 14.151 1. 1899.) 2- Deželno podporo, dovoljeno za meteorologična opazovanja na Kranjskem za leto 1900, Meteorologična je nakazal deželni odbor v izplačilo z dnem 7. julijem 1900, št. 8813. (Št. 8813 1. 1900.) opazovanja na Kranjskem. 3. Nastav ljenje državnega hidrotehnika na Kranjskem. K § 3., marg. 3. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 12. maja 1900, št. 5225, se je naznanil c. kr. deželnemu predsedstvu sklep deželnega zbora z dne 4. maja 1900, s katerim se je prvotno določeni deželni prispevek k stroškom nastavljenja melijoracijskega tehnika na Kranjskem v znesku 800 gld. = 1600 K, intencijam c. kr. poljedelskega ministrstva ustrezajoč, zvišal na letnih 2100 K. Obenem se je c. kr. deželno predsedstvo naprosilo, skrbeti za to, da se državni hidrotehnik kar najprej mogoče imenuje. (Št. 5225 1. 1900.) V dotičnem odgovoru z dne 30. julija 1900, št. 3358, je c. kr. deželno predsedstvo naznanilo, da se je glasom razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 17. julija 1900, št. 14.562, opravljanje tehniških agend kmetijskih melijoracij, potem uravnave voda in preskrbovanja vode na Kranjskem izročilo od 1. novembra 1900 naprej začasno c. kr. nadinženirju Francu Pavlin. Zajedno je prosilo c. kr. deželno predsedstvo za nakazilo deželnega prispevka za hidrotehnika, in sicer za meseca november in december 1. 1900. v anticipatnih mesečnih obrokih, od l.januarija 1. 1901. pa v anticipatnih polletnih obrokih. Tej zaprosbi c. kr. deželnega predsedstva je deželni odbor ustregel, poprej že pa mu je navedel ona dela, katera bi bilo radi njih nujnosti in važnosti izročiti pred vsem drugim v izvršitev novonastavljenemu hidrotehniku. (Št. 4496, 5225, 9872 1. 1900.) 4. Hudournik Pišenca. K § 3., marg. 4. letnega poročila za 1. 1899. C. kr. deželna vlada je poslala z dopisom z dne 4. januarija 1900, št. 789, račun c. kr. gozdno-tehniškega oddelka za zagradbo hudournikov v Beljaku o onih stroških, ki so narasli pri zagradbi potoka Pišence za dopolnilna dela ter je zaprosila deželni odbor, da bi se v tem računu izkazani primankljaj 13 K 54 h pokril iz deželnega zaklada. Tej zaprosbi se je ustreglo. (Št. 1559 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 21 § 3. KanÄescultur- und Saniläls -Angelegenheiten. A. <-Sttndescush.tr. Mit Zuschrift vom 17. December 1898, Z. 16.897, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass i-sich das auf das Land Krain entfallende Erfordernis für den hydrographischen Dienst nach der Hydro-diesbezüglichen Berechnung des k. k. Ministeriums des Innern pro 1899 auf 5300 fl. beziffert, graphischer (Z. 13.567 de 1898.) ' 8 " .®g|n Der vom Landtage für den hydrographischen Dienst aus Landesmitteln pro 1899 bewilligte Beitrag Per 1325 fl. wurde über Ersuchen der k. k. Landesregierung vom 4. December 1899 flüssig gemacht. (Z. 13.304 de 1899.) Für das Jahr 1900 wurde hingegen laut Mittheilung der k. k. Landesregierung vom 22. December 1899, Z. 18.400, das Erfordernis für den hydrographischen Dienst in Krain seitens des k. k. Ministeriums des Innern auf 13.200 K veranschlagt. Das Ersuchen der k. k. Landesregierung, der Landesausschuss möge behufs Bedeckung dieses Erfordernisses von der Landesvertretung mindestens einen 25%igen Beitrag erwirken, wurde dahin beantwortet, dass der Landesausschuss bei der vielfachen Inanspruchnahme der Landesmittel für verschiedene Meliorationen nicht in der Lage sei, einen höheren Beitrag, als pro 1899 bewilligt wurde, in Antrag zu bringen. (Z. 14.151 de 1899.) Die für den meteorologischen Dienst in Krain bewilligte Landessubvention im Betrage von 2-200 K wurde für das Jahr 1900 unterm 7. Juli 1900, Z. 8813, flüssig gemacht. (Z. 8813 de 1899.) Meteorolog. Beobachtungsdienst in Krain. Ad § 3, Marg. 3, Rechenschaftsbericht de 1899. 3. Mit Zuschrift vom 12. Mai 1900, Z. 5225, wurde dem k. k. Landespräsidium der vom Landtage ^treffend die in der Sitzung vom 4. Mai 1900 gefasste Beschluss, mit welchem der ursprünglich mit 800 fl. — 1600 K einenJ festgesetzte Landesbeitrag zu den Kosten der Bestellung eines Meliorationstechnikers in Krain den Inten- hydrotechnikers tionen des k. k. Ackerbauministeriums gemäß aus 2100 K pro Jahr erhöht wurde, mitgetheilt und dasselbe in Krain. gleichzeitig ersucht, nunmehr die ehethunlichste Ernennung des Staatshydrotechnikers zu veranlassen. (Z. 5225 de 1900.) In Erwiderung darauf gab das k. k. Landespräsidium unterm 30. Juli 1900, Z. 3358, bekannt, dass zufolge Erlasses des k. k. Ackerbauministeriums vom 17. Juli 1900, Z. 14.562, die Besorgung der technischen Agenden des landwirtschaftlichen Meliorationswesens, dann in Regulinings- und Wasserversorgungs-Angelegenheiten in Krain vom 1. November 1900 angefangen dem k. k. Oberingenieur Franz Pavlin provisorisch übertragen wird. Unter einem ersuchte das k. k. Landespräsidiuin, die Flüssigmachung des Landesbeitrages für den Hydrotechniker, u. zw. pro November und December d. I. in anticipativen Monatsraten, vom l. Jänner 1901 an aber in anticipativen Semestralraten zu verfügen. Diesem Ansinnen des k. k. Landespräsidinms wurde entsprochen, nachdem demselben schon ftüher jene Arbeiten bezeichnet wurden, welche ihrer Dringlichkeit und Wichtigkeit wegen dem neubestellten Hydrotechniker vor allem zur Ausführung zu übertragen wären. (ZZ. 4496, 5225, 9872 de 1900.) Ad § 3, Marg. 4, Rechenschaftsbericht de 1899. 4. Die k. k. Landesregierung übermittelte mit Zuschrift vom 4. Jänner 1900, Z. 789, eine Nach-Weisung der k. k. forsttechnischen Abtheilung für Wildbachverbauung in Villach über die durch die 1 h Ergänzungsarbeiten an der Pisencabach-Verbauung bedingten Auslagen und ersuchte den Landesausschuss, den nach der Rechnungslegung sich ergebenden Abgang per 13 K 54 h auf den Landesfond zu übernehmen. Diesem Ansinnen wurde entsprochen. (Z. 1559 de 1900.) 5. Uravnava Save v delni progi Tacen-Sv. Jakob. 6. Uravnava Save pri Hotiču, oziroma v delni progi Kresniee-Litija-Sava. 7. Nabrežna zgradba ob reki Ljubljanici pri Zavogljah. Z dopisom z dne 30. junija 1900., št. 9535, je poslala c. kr. deželna vlada zapisnik o izročitvi zagradbenih del ob potoku Pišenci onim udeležencem, ki so jih dolžni vzdrževati, in je omenila, da breg potoka Pišence pod zdaj obstoječo odvajalno napravo ni tako trden, da bi se dozdaj izvršene zgradbe moglo smatrati za končane, ker na tem kraju preti še vedno nevarnost, da potok ne prodere bregu ter napravi škodo spodnjemu delu kraja Kranjska Gora. C. kr. deželna vlada je dalje omenila, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo pripoznalo potrebo podaljšanja odvajalne naprave na tem kraju bregu ter se izreklo pripravljenim, dovoliti 50% prispevek iz kredita «melijoracije» v pokritje stroškov, katere je proračunil gozdno-tehniški oddelek za zagradbo hudournikov za izvršitev teh dodatnih del na 2800 K. Ob enem pa je c. kr. deželna vlada tudi naprosila deželni odbor, da bi se prevzelo 30 % teh stroškov na deželo. Glede na to, daje tudi vodna zadruga obljubila, dati 20% prispevek, seje deželni odbor izjavil, da se prevzame onih 30 °/0 na deželni zaklad. (St. 1559, 8647 I. 1900.) K § 3., marg. 7. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 23. oktobra 1899., št. 16.105, je prosila c. kr. deželna vlada za nakazilo petega obroka deželnega prispevka v znesku 5750 gld. za uravnavo Save, ki se je izvršila v delni progi Tacen-Sv. Jakob v stavbinskem letu 1899. Deželni odbor je ta prispevek nakazal v izplačilo. (Št. 11.759 1. 1899.) Izvršujč sklep deželnega zbora IX. seje z dne 21. aprila 1900 se je prošnja županstva občine Hotič za pričetek uravnave reke Save pri Hotiču poslala c. kr. deželnemu predsedstvu v blagovoljno dalnje poslovanje. (Št. 5454 I. 1900.) Z dopisom z dne 6. junija 1900, št. 2516/pr., je c. kr. deželno predsedstvo prijavilo, da je c. kr. ministrstvo za notranje stvari vsled prošnje Stanovnikov iz Laz za izvršitev nabrežnih zgradeb na desnem bregu Save z razpisom z dne 4. maja 1899, št. 12.916, deželno vlado pooblastilo, da ukrene hidrografične poizvedbe in projektovanja v onih progah reke Save med Lazami in Savo, koder so stavbinske naredbe bodisi v obrambo obdelanega sveta, bodisi v varstvo obstoječih uravnav že zdaj potrebne. Dalje je c. kr. deželna vlada naznanila, da so se poizvedbe tudi že izvršile, in da je pričakovati, da bo dotični projekt v kratkem dodelan, in da se bodo tudi poizvedbe v ostali progi reke Save od Kresnic do Litije še to jesen vršile. (Št. 5454, 8825 1. 1900.) K § 3., marg. 5. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 15. decembra 1899., št. 18.722, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo v pokritje stroškov za zagradbo bregu Ljubljanice pri Zavogljah, proračunjenih na 15.000 gld., dovolilo državni prispevek v visokosti 6500 gld. Ker je bilo podjetje na ta način v financijelnem oziru zagotovljeno, je naprosil deželni odbor c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani za razpis vodopravne razprave, obe udeleženi občini pa je pozval, skrbeti za to, da prično udeleženci nemudoma dovažati stavbno gradivo. (St. 13.820 1. 1899.) Vodopravna razprava se je vršila dne 1. februarija I900,vna kar je dalo c. kr. okrajno glavarstvo dovoljenje za napravo napominane nabrežne zgradbe. (Št. 1 191, 1952 1. 1900.) Izvršitev te zgradbe se je oddala firmi J. Knez in Jean Tavčar proti popustu 12%% od proračunjenih enotnih cen. (Št. 1475 1. 1900.) Med tem pa se je vršilo v naslednjem marginalu 8. obrazloženo zopetno pregledovanje razmer ob reki Ljubljanici med Zavogljami in Gorenjim Kašljem, ki je imelo to posledico, da je deželni odbor sklenil, opustiti projekt, ki je bil že odločen za izvršitev ter izvršiti pri Zavogljah samo začasno zagradbo bregu s proračunjenimi stroški 2800 K. Ta sklep se je c. kr. deželni vladi takoj prijavil in poslal se ji je načrt za to zagradbo s prošnjo, naj bi kar najhitreje delala na to, da se prevzame polovica stroškov, torej znesek 1400 K, na državni zaklad. (Št. 7818 1. 1900.) Rechenschaftsbericht — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 23 Mit Note vom 30. Juni 1900, Z. 9535, theilte die f. k. Landesregierung unter Anschluss des Protokolles, betreffend die Uebergäbe der Verbauungsarbeiten am Pisencabache an die Erhaltungs-Pflichtigen, mit, dass das an das gegenwärtig bestehende Leitwerk bachabwärts anschließende Ufer nicht geeignet sei, als Abschluss desselben zu dienen, da an dieser Stelle die Gefahr eines Ausbruches des Baches gegen den unteren Theil der Ortschaft Kronau noch immer besteht und dass das k. k. Ackerbau- ........... Ministerium die Nothwendigkeit der Verlängerung des Leitwerkes an dieser Stelle anerkannt und auch die Geneigtheit ausgesprochen hat, zu den von der forsttechnischen Abtheilung für Wildbachverbauung auf 2800 K veranschlagten Kosten dieser Nachtragsarbeit einen 50% igen Beitrag aus der Creditpost -Meliorationen» zu leisten. Anknüpfend daran stellte die k. k. Landesregierung das Ersuchen, der Landesausschuss möge 30% der fraglichen Kosten auf den Landesfond übernehmen. Der Landesausschuss erklärte sich bei dem Umstande, als auch die Wassergenossenschaft einen 20%igen Beitrag zu den erwähnten Kosten in Aussicht gestellt hatte, hiezu bereit. (ZZ. 1559, 8647 de 1900.) Ad § 3, Marg. 7, Rechenschaftsbericht de 1898. b. Mit Zuschrift vom 23. October 1899, Z. 16.105, ersuchte die k. k. Landesregierung um die reg^ih;ung Flüssigmachung der fünften Beitragsrate für die im Baujahre 1899 ausgeführten Saveregulirungsbauten in der Theil-in der Strecke Tacen-St. Jakob im Betrage von 5750 sl. Diesem Ansinnen wurde entsprochen. streckeTacen-(S- 11.759 de 1899.) St. Jakob. In Entsprechung des Landtagsbeschlusses der IX. Sitzung vom 21. April 1900 wurde das 6. Gesuch des Gemeindeamtes in Höttitsch um Inangriffnahme der Saveregulirung bei Höttitsch dem Save- k. k. Landespräsidium zur geeigneten weiteren Veranlassung übermittelt. (Z. 5454 de 1900.) 6ei0ööttltld Mit Zuschrift vom 6. Juni 1900, Z. 2516/kr., theilte nun das k. k. Landespräsidium mit, re^pectAn der dass das k. k. Ministerium des Innern infolge eines Einschreitens der Insassen von Laase um Errichtung Theilstrecke ^ von Uferschutzbauten am rechten Saveufer mit Erlass vom 4. Mai 1899, Z. 12.916, die Landesregierung ^^mtz-Llttai-ermächtigt habe, die hydrographischen Aufnahmen und Projectirungen in jenen Strecken des Saveflusses fcotia' zwischen Laase und Sava, woselbst schon dermalen theils zum Schutze von Culturgründen, theils zur Sicherung bestehender Regulirungen bauliche Maßnahmen nothwendig sind, zu veranlassen. Ferners hat die k. k. Landesregierung mitgetheilt, dass diese Aufnahmen thatsächlich auch durchgeführt wurden und dass es zu erwarten ist, dass die gegenständliche Projectsverfassung in Kürze beendet, sowie auch die Aufnahme der noch restlichen Savestrecke Kreßnitz-Littai noch in diesem Herbste erfolgen werde. (ZZ. 5454, 8825 de 1900.) Ad § 3, Marg. 5, Rechenschaftsbericht de 1899. 7. Mit Zuschrift vom 15. December 1899, Z. 18.722, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass ^^ibach-das k. k. Ackerbauministerium zu den mit 15.000 fl. veranschlagten Kosten der Herstellung eines Ufer- flusse bei schutzbaues an der Laibach bei Zavoglje einen Staatsbeitrag in der Höhe von 6500 fl. gewidmet hat. Zavoglje. Da ans diese Weise die finanzielle Seite des Unternehmens gesichert erschien, wurde einerseits an die k. k. Bezirkshanptmannschaft Laibach das Ersuchen gestellt, die wasserrechtliche Verhandlung einzuleiten, anderseits aber wurden die beiden betheiligten Gemeinden aufgefordert, dafür Sorge zu tragen, dass die Zufuhr des Banmateriales durch die Interessenten unverzüglich in Angriff genommen wird. (Z. 13.820 de 1899.) Die wasserrechtliche Verhandlung chat am 1. Februar d. I. stattgefunden, worauf die k.k. Bezirkshauptmannschaft die Concession zur Ausführung des in Frage stehenden Uferschutzbaues ertheilte. (ZZ. 1191, 1952 de 1900.) Die Herstellung des Baues wurde der Firma J. Knez & Jean Tavčar gegen einen Nachlass von 12%% von den veranschlagten Einheitspreisen überlassen. (Z. 1475 de 1900.) Unterdessen hat die im nächstfolgenden Marg. 8 besprochene neuerliche Besichtigung der Verhältnisse am Laibachflusse zwischen Zavoglje und Oberkaselj stattgefunden, deren Ergebnis zur Folge hatte, dass sich der Landesausschuss entschloss, das bereits zur Ausführung bestimmte Project aufzugeben und es bei Zavoglje bloß auf eine provisorische, mit einem Anfwande von 2800 K zu bewerkstelligende Sicherung des Ufers ankommen zu lassen. Dies wurde sofort zur Kenntnis der k. k. Landesregierung gebracht und dieselbe unter lieber* mittlnng des Entwurfes für die fragliche Ufersichernng ersucht, mit thunlichster Beschleunigung dahin zu wirken, dass die Hälfte der Kosten, somit der Betrag per 1400 K, vom Staate übernommen werde. (Z. 7818 de 1900.) Uravnava reke Ljubljanice med Vevško papirnico in Gorenjim Kašljem. 9. Nabrežna zgradba ob reki Ljubljanici v Slapah. 10. Osuševanje Radenske doline. Z dopisom z dne 20. avgusta 1900, št. 12.796, je c. kr. deželna vlada odgovorila, da c. kr. poljedelsko ministrstvo temu pritrjuje, da se projekt o napravi trajne zagradbe bregu ob reki Ljubljanici pri Zavogljah iz tehniških razlogov opusti, in da je za izvršitev najnujnejših varnostnih naprav na tem kraju dovolilo državni prispevek v znesku 1500 K. Na to se je delo takoj oddalo, in sicer se je izvršitev tega dela izročilo za znesek 2716 K, tedaj za 3 °/0 niže, nego je znašal proračun, firmi Knez in Tavčar, ki ni delala nobenih težav radi tega,v da se je preklicala izvršitev del definitivne nabrežne zgradbe, katero je bila ona prevzela. (Št. 1 1.539, 13.820 1. 1899.; 1191, 1475, 1952, 2017, 6896, 7818, 8474, 9822, 10.401, 10.547 1. 1900.) Poročilo deželnega inženirja Sbrizaja o zopetnem pregledovanju razmer ob reki Ljubljanici pri Gorenjem Kašlju in Zavogljah je dalo deželnemu stavbinskemu uradu povod, da je predlagal izvršitev novega ogleda na licu mesta v to svrho, da se razmotriva vprašanje, bi li ne kazalo, mesto projektirane zagradbe bregu Ljubljanice pri Zavogljah izvršiti uravnavo te reke med Vevško papirnico in Gorenjim Kašljem, pri čemer bi se porabila stara rečna struga. Po mnenju imenovanega deželnega inženirja bi imela ta uravnava mnogo nemalih koristi. (Št. 4890 1. 1900.) Deželni odbor je sprejel ta predlog ter se je potem, ko mu je tudi c. kr. deželna vlada pritrdila, odredil dotični ogled s privzetjem enega državnega in enega deželnega tehnika na 30. dan meseca aprila 1. 1900. (Št. 5313 1. 1900.) Izid tega ogleda je bil tak, da je deželni odbor sklenil, projektirano zagradbo bregu pri Zavogljah opustiti, deželnemu stavbinskemu uradu pa naročiti, da izdela potrebna projekta, enega za delno zagradbo reke Ljubljanice pri Zavogljah, katera bi se morala radi varnosti na vsak način izvršiti, enega pa za uravnavo reke Ljubljanice med Vevško papirnico in Gorenjim Kašljem, in sicer prvega takoj, drugega pa, ako bo c. kr. deželna vlada, katera se je o novem stanju te zadeve poučila, novemu stališču deželnega odbora pritrdila. (Št. 4890, 5313, 5698, 6018, 7014 1. 1900.) K § 3., marg. 6. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 13. januarija 1900., št. 395, je c. kr. deželna vlada naznanila, da nima c. kr. poljedelsko ministrstvo ničesar proti temu, da izroči deželni odbor izvršitev nabrežnih zgradbenih del ob reki Ljubljanici pri Slapah stavbnemu podjetniku Lončariču, in da se raztegnejo ta dela za 20 m dalje navzdol, da pa ni v stanu dovoliti prispevka v pokritje stroškov naraslih vsled podaljšanja te nabrežne zgradbe. (Št. 862 1. 1900.) To stališče je zavzemalo c. kr. poljedelsko ministrstvo tudi potem, ko je deželni odbor temu ugovarjal. (Št. 5482 1. 1900.) Podjetniku A. Lončariču se je za dotična dela nakazal v izplačilo zaslužek 1437 K 26 h. (Št. 862, 2164, 5482 1. 1900.) K § 3., marg. 7. letnega poročila za 1. 1899. Z vlogo z dne 4. aprila 1900 se je obrnilo županstvo v Račni do deželnega odbora ter ga prosilo, naj bi odredil, da se nadaljujejo osuševalna dela v Račenski dolini. Deželni stavbinski urad, v tej zadevi zaslišan, se je izjavil, da so ta dela po eni strani z uravnavo voda (Mali in Veliki Breg, Stari Breg i. t. d.), ki se končno pod imenom Dobravka v dolino iztekajo, po drugi pa s poplavnimi razmerami v Lučenski dolini in v gorenjem toku reke Krke v tako tesni zvezi, da bi se moralo sistematično postopati, če bi se hotelo neugodnim razmeram v Račenski dolini in v ozemlju voda, ki se vanjo iztekajo, odpomoči, ne da bi se obenem povzročila škoda v Lučni in Krki. Z ozirom na to se je imenovanemu županstvu odgovorilo, da bi se mogla dela v Račenski dolini šele tedaj nadaljevati, kadar bo cela zadeva v označenem oziruv dovelj jasna in bodo projekti izdelani, ki bodo dali z gotovostjo pričakovati vsestranski uspeh. (Št. 1810 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 25 Mit Zuschrift vom 20. August d. I., Z. 12.796, theilte nun die k. k. Landesregierung mit, 8. dass das k. k. Ackerbauministerium dem zustimmt, dass das Project der Herstellung eines dauernden Regulirung Uferschutzbaues am Laibachstusse bei Zavoglje aus technischen Gründen aufgegeben werde, und Laibach-dass es zur Ausführung der dringendsten Schutzvorkehrungen daselbst einen Beitrag von 1500 der Rmiier-" bewilligt hat. - fnbrif Josefs- Aus das hin wurde unverzüglich zur Vergebung des Baues geschritten, u. zw. wurde bie tl,al falelf6^ Ausführung ' der Firma Knez L Tavčar, welche keine Schwierigkeiten machte, als die von ihr bereits übernommenen Arbeilen des definitiven Uferschutzbaues rückgängig gemacht wurden, um den Betrag von 2716 K, was gegenüber dem Kostenvoranschlage einem 3%igeit Nachlasse gleichkommt, übertragen. (33. 11.539, 13.820 de 1899; 1191, 1475, 1952, 2017, 6896, 7818, 8474, 9822, 10.401, 10.547 de 1900.) . Ein auf Grund einer Neuerlichen Inaugenscheinnahme der Verhältnisse am Laibachflusse bei Oberkaselj und Zavoglje vom Landesingenienr Sbrizaj erstatteter Bericht gab dem Landesbauamte den Anlass, die Vornahme eines abermaligen. Localaugenscheines behufs Ventilirung der Frage zu beantragen,, oh es nicht angezeigt wäre, an Stelle der projectirten Ufersicherung bei Zavoglje eine Regulirung des Laibachflusses zwischen der Papierfabrik Josefsthal und Oberkaselj unter Benützung des alten Flussarmes zu bewirken, was nach dem Gutachten des obgenannten Landesingenieurs mit vielen bedeutenden Vortheilen verbunden wäre. (Z. 4890 de 1900.) Der Landesausschuss nahm keinen Anstand, auf diesen Antrag einzugehen und wurde, nachdem auch, die k. k. Landesregierung damit einverstanden war, die gegenständliche Localerhebung unter Zuziehung eines Staats- und eines Landestechnikers auf den 30. April d. I. anberaumt. (Z. 5313 de 1900.) Das Resultat der neuerlichen Erhebung war ein derartiges, dass sich der Landesausschuss bewogen sah, von der projectirten Ufersicherung bei Zavoglje abzusehen und das Landesbauamt zu beauftragen, sowohl für die theilweise Verbauung des Laibachflusses bei Zavoglje, welche sicherheitshalber unter allen Umständen durchgeführt werden muss, als auch für die Regulirung des Laibachflusses zwischen der Josefsthaler Papierfabrik und Oberkaselj die erforderlichen Projecte zu verfassen, u. zw. für den ersteren Bau sofort, für den letzteren aber erst dann, wenn die k. k. Landesregierung, welche von der neuen Sachlage unterrichtet wurde, sich mit dem neuen Standpunkte des Landesausschusses einverstanden erklärt haben würde. (ZZ. 4890, 5313, 5698, 6018, 7014 de 1900.) Ad § 3, Marg. 6, Rechenschaftsbericht de 1899. Mit Note vom 13. Jänner 1900, Z. 395, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass das ntn^a^ad)'»6 k. k. Ackerbauministerium gegen die vom Landesausschusse intendirte Vergebung der Uferschutzarbeiten flussein Slap. am Laibachflusse nächst Slape an den Bauunternehmer Lončarič und die Ausdehnung derselben um 20 m stromabwärts keinen Anstand erhebe, jedoch nicht in der Lage sei, zu dem durch diese Verlängerung des Uferschutzbaues bedingten Mehraufwand einen Beitrag zu leisten. (Z. 862 de 1900.) Auf diesem Standpunkte verharrte das k. k. Ackerbauministerium auch, als dagegen seitens des Landesausschusses eine Vorstellung gemacht wurde. (Z. 5482 de 1900.) Dem Unternehmer A. Lončarič wurde an Verdienst für die diesbezüglichen Arbeiten der Betrag von 1437 K 26 h flüssig gemacht. (ZZ. 862, 2164, 5482 de 1900.) Ad § 3, Marg. 7, Rechenschaftsbericht de 1899. io. Mit der Eingabe vom 4. April 1900 stellte das Gemeindeamt in Racna an den Landes- Cnttu«lienmg. ausschuss die Bitte, die Entwässerungsarbeiten im Racnathale fortsetzen zu lassen. Das Landesbauamt, hierüber einvernommen, erklärte, dass die fraglichen Arbeiten im Racnathale einerseits mit der Regulirung der schließlich als Dobravka in das Thal sich ergießenden Gewässer (Mali und Velikibreg, Staribreg u. s. w.) und anderseits mit den Jnnndations-Verhältnisseu im Leutscherthale und im Oberlaufe des Gurkflusses in so innigem Zusammenhange stehen, dass nur durch ein systematisches Vorgehen den ungünstigen Verhältnissen im Racnathale und im Gebiete der in dasselbe sich ergießenden Wasserläufe abgeholfen werden könne, ohne gleichzeitig in Leutsch und Obergurk Schäden zu verursachen. Mit Rücksicht darauf wurde dem genannten Gemeindeamte eröffnet, dass die Arbeiten im Racnathale erst dann allenfalls wieder aufgenommen werden könnten, wenn sich die ganze Angelegenheit in der eben angedeuteten Richtung geklärt haben und Projecte mit positiver Aussicht auf allseitigen Erfolg vorhanden sein würden. (Z. 1810 de 1900.) Uravnava Krke. 12. Uravnava Kamniške Bistrice. K § 3., marg. 8. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 28. februarija 1900, št. .378, je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem deželnemu odboru sporočilo, da obravnave z občinami, udeleženimi pri uravnavi reke Krke, zaradi 35 % prispevka za odstranitev jezu pri Brodu niso imele nobenega pozitivnega uspeha. V pričakovanju, da se dotične občine manjšemu prispevku ne bodo upirale, obrnil se je deželni odbor do c. kr. deželne vlade z zaprosbo, da bi izposlovala pri c. kr. poljedelskem ministrstvu mesto dovoljenega državnega prispevka 3300 gld. prispevek v visokosti 4500 gld., tako da bi z ozirom na 35°/0m prispevek, ki ga je zagotovila dežela, odpadlo na prizadete občine le 200,0 dotične potrebščine, to je 2000 gld. (St. 3179 1. 1900.) Med tem pa je predložilo županstvo občine Raka deželnemu odboru prošnjo Stanovnikov iz Mršečje Vasi, da bi se zagradil levi breg Krke pri Mršečji Vasi. Deželni odbor se je obrnil vsled te prošnje do c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem in ga naprosil, da bi dalo izvršiti potrebne poizvedbe po c. kr. okrajnem inženirju ter izdelati tudi dotični projekt. (Št. 5279 1. 1900.) Tej zaprosbi je c. kr. okrajno glavarstvo ustreglo. Na podstavi zadevnega preudarka stroškov znaša potrebščina za izvršitev nabrežne zagradbe pri Mršečji Vasi 7000 K. Deželni odbor je naprosil c. kr. deželno vlado, da bi izposlovala v pokritje te potrebščine 50 % ni državni prispevek. Obenem se je naprosilo c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem, da bi pripravilo udeležence do tega, da prevzemo 25% proračunjenih stroškov, dočim bi ostalih 25% plačala dežela. Z dopisom z dne 18. julija 1900., št. 13.556, pa je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem odgovorilo, da udeleženi Stanovniki iz Mršečje Vasi nanje odpadajočega prispevka ne morejo dati v gotovem denarju, da pa so pripravljeni, odslužiti ta prispevek s tlako. Deželni odbor je bil pri volji, udeležencem v tem oziru ustreči, ter je županstvo na Raki le pozval, da mu predloži njih pravnoveljavno izjavo. Zajedno se je županstvu pripomnilo, da bo imela od te naprave tudi občina korist, ker bo občinska cesta dobro zavarovana, in da torej pripravi občinski odbor do sklepa, s katerim bi se občina zavezala, da v tem slučaju, če bi tlaka udeležencev na njih odpadajočega 25 ° 0 prispevka popolnoma ne pokrila, popolni ta prispevek z doneskom iz občinskih sredstev. (St. 2285, 3179, 5279, 7263, 7491, 8240, 8732, 9325 1. 1900.) K § 3., marg. 9. letnega poročila za 1. 1899. Na podstavi pooblastitve, ki jo je dalo c. kr. poljedelsko ministrstvo, je c. kr. deželna vlada z ukazom z dne 19. oktobra 1899, št. 15.484, c. kr. deželni plačilnici naročila, izplačati deželnemu odboru za vzdrževanje nabrežne zgradbe ob Kamniški Bistrici pri Biščah v svojem času obljubljeni znesek 150 gld. in ravno tako za nabrežno zgradbo pri Beričevem znesek 765 gld., tedaj vkup 915 gld. Zajedno je c. kr. deželna vlada priobčila, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo glede nameravane uravnave Kamniške Bistrice tega mnenja, da bi bilo pred vsem potrebno, poučiti se o vodnih razmerah v tem oziru, če bi se ne dalo naplavljenje proda v Bistriškem potoku na ta način primerno zmanjšati, da se narede že v studenčnem ozemlju pripravne in v denarnem oziru izvedljive zagradbe. To preiskovanje bi prevzela sekcija za zagradbo hudournikov v Beljaku, ki je dotični ukaz že dobila. V onih progah reke, kjer bi se dala odvrniti neposrednje preteča nevarnost z nabrežnimi, na posameznih krajih potrebnimi zgradbami, naj bi se take zgradbe izvršile ter izdelali dotični projekti po državnih in deželnih tehnikih kar najpreje mogoče. Končno je c. kr. deželna vlada omenila, da se je cvkr. inženirju Boleslavu Bloudek že naročilo, izdelati projekt za najnujnejše nabrežne zgradbe. (St. 11.726 1. 1899.) Zdaj imenovanemu inženirju se je na dotično zaprosbo c. kr. deželne vlade v pokritje stroškov, naraslih povodom omenjenih poizvedovanj, nakazal v izplačilo na račun stavbinskega fonda predplačiloma vsega vkup znesek 1077 K 76 k. (Št. 12.211 1. 1899.; 11.396 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitats-Angelegenheiten. 27 Ad § 3, Marg. 8, Rechenschaftsbericht de 1899. Mit Zuschrift vom 28. Februar 1900, Z. 378, theilte die k. k. Bezirkshauptmannschaft in Gurkfeld dem Landesausschusse mit, dass die Unterhandlungen mit den an der Gurkregulirung interessirten Gemeinden wegen 35% iger Beitragsleistung zur Beseitigung des Wehres bei Brod kein positives Resultat ergeben haben. In der Voraussetzung, dass sich die dabei in Frage kommenden Gemeinden gegen eine geringere Beitragsleistung nicht auflehnen würden, wendete sich der Landesausschuss mit dem Ersuchen an die k. k. Landesregierung, beim k. k. Ackerbaunlinisterium statt des bewilligten staatlichen Beitrages von 3300 fl. einen solchen von 4500 ft. zu erwirken, so dass bei dem Umstande, als seitens des Landes ein 35% iger Beitrag zugesichert wurde, die betheiligten Gemeinden nur 20% des betreffenden Erfordernisses, d. i. 2000 fl., aufzubringen hätten. (Z. 3179 de 1900.) Unterdessen hatte das Gemeindeamt in Arch dem Landesausschusse eine Eingabe mehrerer Insassen von Mersecendorf um die Bewirkung einer Ufersicherung am linken User der Gurk bei Mersecen-borf unterbreitet. Der Landesausschuss richtete infolgedessen an die k. k. Bezirkshauptmannschaft in Gurkfeld das Ersuchen, die diesfalls nöthigen Erhebungen durch den k. k. Bezirksingenieur Pflegen und von demselben auch das gegenständliche Project verfassen zu lassen. (Z. 5279 de 1900.) Diesem Ansuchen hat die k. k. Bezirkshauptmannschaft entsprochen. Nach dem diesbezüglichen Kostenvoranschlage beläuft sich das Erfordernis für die durchzuführende Uferficherung bei Mersecendorf auf 7000 K und es wurde an die k. k. Landesregierung das Ersuchen gestellt, zur Bedeckung dieses Erfordernisses einen 50%igen Staatsbeitrag zu erwirken. Gleichzeitig wurde die k. k. Bezirkshauptmannschaft in Gurkfeld ersucht, die Interessenten zur Uebernahme einer 25%igeit Tangente zu bewegen, wogegen die restlichen 25% vom Lande übernommen werden sollten. Mit Zuschrift vom 18. Juli 1900, Z. 13.556, theilte die k. k. Bezirkshauptmaunschast Gurkfeld nun mit, dass die dabei in Frage kommenden Insassen von Mersecendorf nicht in der Lage seien, den auf sie entfallenden Beitrag in Geld zu leisten, wohl aber bereit wären, den auf sie entfallenden Beitrag durch Naturalleistungen wettzumachen. Der Landesausschuss nahm keinen Anstand, den Interessenten in dieser Richtung entgegenzukommen und forderte nur das Gemeindeamt in Arch auf, eine diesbezügliche rechtsverbindliche Erklärung derselben einzusenden. Unter einem wurde dem Gemeindeamte nahegelegt, bei dem Umstande, als dabei auch die Interessen der Gemeinde in Frage kommen, da durch die beabsichtigte Anlage auch der Bestand der Gemeindestraße gesichert wird, einen Beschluss des Gemeindeausschusses zu veranlassen, wonach sich die Gemeinde verpflichten würde, für den Fall, dass die Naturalleistungen der Interessenten den auf sie entfallenden 25% igen Beitrag nicht ganz aufwiegen würden, denselben durch einen Zuschuss aus den Gemeindemitteln zu completiren. (ZZ. 2285, 3179, 5279, 7263, 7491, 8240, 8732, 9325 de 1900.) Ad § 3, Marg. 9, Rechenschaftsbericht de 1899. Ueber Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums hat die k. k. Landesregierung unter dem 19. October 1899, Z. 15.484, das k. k. Landeszahlamt angewiesen, dem Landesausschusse für die Instandhaltung des Schutzbaues an der Steiner Feistritz bei Bisce den seinerzeit in Aussicht gestellten Betrag von 150 fl., und ebenso für den Schutzbau bei Förtschach den Betrag von 765 fl., somit insgesammt 915 fl., zu erfolgen. Unter einem theilte die k. k. Landesregierung mit, dass die Ansicht des k. k. Ackerbauministeriums hinsichtlich der angeregten Regulirung der Steiner Feistritz dahingeht, dass es vor allem nothwendig erscheint, eine Erhebung zur Klarstellung der Verhältnisse nach der Richtung zu Pflegen, ob die Schotterzufuhr in den Feistritzbach nicht schon im Quellgebiete durch geeignete und rücksichtlich der Kosten erschwingbare Maßnahmen auf ein erträgliches Maß herabgemindert werden konnte. Diese Erhebungen hätte die Wildbachverbauungs-Section Villach zu pflegen, welche den betreffenden Auftrag bereits erhalten habe. In jenen Flussstrecken, wo durch räumlich beschränkte Schutzbauten eine unmittelbare Gefahr abgewendet werden kann, wären solche Bauten durchzuführen und die diesbezüglichen Projecte durch Staats- oder Landestechniker ehestens zu verfassen. Zum Schlüsse gab die k. k. Landesregiernng bekannt, dass der k. k. Ingenieur Boleslav Bloudek mit der Verfassung des Projectes für die dringendsten Schutzbauten bereits betraut wurde. (Z. 11.726 de 1899.) Dem ebengenannten Ingenieur wurde über diesbezügliches Ansuchen der k. k. Landesregierung zur Bestreitung der Auslagen anlässlich der erwähnten Erhebungen aus Rechnung des Baufondes vorschussweise im ganzen ein Betrag von 1077 K 76 h aus Landesmitteln angewiesen. (ZZ. 12.211 de 1899; 11.396 de 1900.) 13. Nabrežna zgradba ob Tržiški Bistrici pri vasi Breg. 14. Uravnava potoka Mirne. Rečni nadzornik Friderik Hans, ki nadzoruje nabrežne zgradbe pri Biščah in Beričevem, je naznanil v svojem poročilu z dne 5. novembra 1899, da je nabrežna zgradba pri Biščah poškodovana. Deželni odbor je zaradi poprave takoj potrebno odredil. (St. 12.102 1. 1899.) Stroški te poprave so znašali 32 gld. (Št. 13.435 1. 1899.) Več, deloma od županstev, deloma od zasebnikov vloženih prošenj, da bi se uravnava Kamniške Bistrice kar le mogoče pospešila, je odstopil deželni odbor c. kr. deželni vladi. (Št. 11.726, 12.102, 12.211, 13.435, 13.718 1. 1899.; 349, 7078, 8779, 8999, 11.396 1. 1900.) K § 3., marg. 10. letnega poročila za 1. 1899. Kolavdacija nabrežnih zgradeb ob Tržiški Bistrici pri vasi Breg se je vršila dne 30. novembra 1. 1899. (Št. 12.619 1. 1899.) Z dopisom z dne 27. junija 1900, št. 11.135, je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju naznanilo, da je povodenj nabrežne zgradbe pri Bregu poškodovala. Deželni odbor je poslal inženirja na lice mesta, daje ogledal to škodo. (Št. 8335 1. 1900.) Iz dotičnega poročila je posnel deželni odbor, da je poškodovana vsled povodnji zlasti zadnja zgornja kašta, da pa je možno popraviti vso to škodo s stroški 100 K. Deželni odbor se je obrnil pri takih okolščinah do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju s prošnjo, da pozove udeleženo občino, da popravi poškodovane dele nabrežnih zgradeb; v pokritje dotičnih stroškov seje dovolila podpora 50 K iz deželnih sredstev. (Št. 12.619 1. 1899; 8335, 10.206 1. 1900.) K § 3., marg. 11. letnega poročila za 1. 1899. Z dnem 25. oktobrom 1899 je poslal načelnik vodne zadruge potoka Mirne petero pogodeb o odkupu vodne pravice ter prosil za povračilo stroškov v znesku 34 gld. 70 kr. Tej prošnji je deželni odbor ugodil in c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem na podstavi omenjenih pogodeb naprosil, da vodno knjigo primerno popravi. (Št. 11.875 1. 1899.) Prava uravnalna dela so se pričela dne 17. oktobra 1899, dne 7. decembra pa se je moralo to delo ustaviti zaradi velikega snega. O napredku uravnalnih del je predložil deželni inženir, ki vodi ta dela, poročilo, iz katerega se posname, da je bilo kopanje zemlje jako težavno, ker se je 1 do 12 m globoko prišlo do ilovice, katero je težko obdelavati, dočim se je 1*5 m globoko pokazalo toliko nadanje vode, da je morala vodna sesaljka noč in dan delati, če se je hotelo kopati. Vse to je vplivalo neugodno na napredovanje del. Med tem časom se je v pokritje režijskih stroškov pri uravnavi Mirne voditelju uravnalnih del dalo na razpolaganje vsega vkup 3000 gld., od katerih pa se je porabilo samo 2445 gld. 56 kr. Poleg tega se je izplačal firmi Ernest Hammerschmidt znesek 167 gld. 49 kr. za razno orodje. (Št. 11.639, 11.975, 12.569, 13.159, 13.214 1. 1899.) Skušnja pri kopalnih delih je napotila deželnega inženirja, kateremu je izročeno vodstvo uravnave potoka Mirne, da je predlagal nabavo stavbne sesaljke. Deželni odbor je ta predlog sprejel in se je naročila taka sesaljka pri firmi T. Neumann na Dunaju za znesek 280 K 50 h. (Št. 764, 1902 1. 1900.) Z dnem 23. februarijem 1900, št. 1255, se je naročilo vodstvu deželne prisilne delavnice, pravočasno vse potrebno oskrbeti, da se odpošlje ob nastopu ugodnega vremena 40 pri-siljencev na delo pri uravnavi Mirne. (Št. 1255 1. 1900.) Z dovoljenjem deželnega odbora se je podal vodja prisilne delavnice na Dolenjsko, da je ogledal mlin gospoda grofa Barbo, ki se je namenil za stanovanje prisiljencev. To poslopje se je našlo pripravno, vendar pa se je moralo v njem še marsikaj izvršiti. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten, 29 Der Stromaufseher Friedrich Hans, der die Aufsicht über die Uferschutzbauten bei Bisce und Förtschach führt, zeigte unterm 5. November 1899 an, dass die Schutzanlage bei Bisce Schaden gelitten habe. Der Landesausschuss ermangelte nicht, wegen der Herstellung sofort das Nöthige zu veranlassen. (Z. 12.102 de 1899.) Die Herstellungskosten beliefen sich auf 32 fl. sZ. 13.435 de 1899.) Mehrere, theils von den Gemeindeämtern, theils von Privaten eingebrachte, die thunlichste Beschleunigung der Regulirungsarbeiten an der Steiner Feistritz bezweckende Eingaben wurden der k. k. Landesregierung abgetreten. (ZZ. 11.726, 12.102, 12.211, 13.435, 13.718 de 1899: 349, 7078, 8779, 8999, 11.396 de 1900.) Ad § 3, Marg. 10, Rechenschaftsbericht de 1899. >3. Die Collaudirung der an der Neumarktler Feistritz bei der Ortschaft Breg ausgeführten Ufer- Uferschutzbau schutzbauten hat am 30. November 1899 stattgefunden. (Z. 12.619 de 1899.) Neumarktler Mit Zuschrift vom 27. Juni d. I., Z. 11.135, theilte die k. k. Bezirkshauptmannschaft Krainburg Feistritz bei der mit, dass die Uferschutzbauten bei Breg infolge Hochwasser Schaden gelitten haben. Ortschaft Breg. Der Landesausschuss ermangelte nicht, einen Ingenieur an Ort und Stelle zur Besichtigung des Geschehenen abzuordnen. (Z. 8335 de 1900.) Dem diesbezüglichen Berichte entnahm der Landesausschuss, dass infolge des Hochwassers namentlich die oberste der Buhnen beschädigt wurde, dass jedoch der ganze Schaden mit einem Aufwande von 100 K wettgemacht werden könne. Der Landesausschuss wendete sich bei diesem Umstande an die k. k. Bezirkshauptmannschaft in Krainburg mit dem Ersuchen, die. betheiligte Gemeinde zur Wiederherstellung der beschädigten Theile der Uferschutzbauten zu verhalten, wobei zur Bestreitung der Kosten eine Aushilfe von 50 K ans Landesmitteln in Aussicht gestellt wurde. (ZZ. 12.619 de 1899; 8335, 10.206 de 1900.) Ad § 3, Marg. 11, Rechenschaftsbericht de 1899. 14. Unterm 25. October 1899 übermittelte der Obmann der Neuringbachgenossenschaft fünf Wasser- Neuringbach-rechts-Ablösungsverträge und ersuchte um den Ersatz der Auslagen per 34 fl. 70 kr. Regulrrung. Diesem Ansinnen wurde entsprochen und die k. k. Bezirkshauptmannschast in Gurkfeld ersucht, auf Grund der erwähnten Verträge das Wasserbuch entsprechend zu berichtigen. (Z. 11.875 de 1899.) Die eigentlichen Regulirungsarbeiten sind am 17. October v. I. in Angriff genommen worden und wurden am 7. December wegen starken Schneefalles eingestellt. Ueber den Verlauf der Regulirungsarbeiten hat der mit der Leitung derselben betraute Landesingenieur einen Bericht vorgelegt, dem zu entnehmen ist, dass sich dem Aushub der Erde große Schwierigkeiten entgegenstellten, indem man in der Tiefe von 1 bis V2 m auf schwer zu bearbeitenden Lehm stieß und in einer Tiefe von l-5 m Grundwasser in solcher Menge zum Vorschein kam, dass die Wasserpumpe Tag und Nacht in Thätigkeit sein musste, um die Arbeit zu ermöglichen. Alles dies beeinflusste ungünstig das Fortschreiten der Arbeiten. Während dieser Zeit wurde behufs Bestreitung der Regieauslagen bei der Neuringregulirung dem Bauleiter insgesammt ein Betrag von 3000 fl. zur Verfügung gestellt, wovon jedoch nur der Betrag von 2445 fl. 56 kr. verwendet wurde. Außerdem wurde der Firma Ernest Hammerschmidt für verschiedene Werkzeuge ein Betrag von 167 fl. 49 kr. ausbezahlt. (ZZ. 11.639, 11.975, 12.569, 13.159, 13.214 de 1899.) Die Erfahrung, die man bei den Aushubarbeiten gemacht hatte, veranlasste den mit der Leitung der Neuringreguliruugsarbeiten betrauten Landesingenieur, den Ankauf einer Baupumpe in Antrag zu bringen. Auf diesen Antrag wurde eingegangen und ist die Pumpe bei der Firma Th. Neumann in Wien um den Betrag von 280 K 50 I> bestellt worden. (ZZ. 764, 1902 de 1900.) Unterm 23. Februar 1900, Z. 1255, wurde die Direction der Laudeszwangsarbeitsanstalt angewiesen, wegen der Detachirung von 40 Zwänglingen zu den Neuringregulirungsarbeiten bei Eintritt von günstiger Witterung rechtzeitig die Vorsorge zu treffen. (Z. 1255 de 1900.) Mit Zustimmung des Laudesausschnsses begab sich der Director der Zwangsarbeitsanstalt nach Unterkrain, um das dem Herrn Grafen Barbo gehörige Mühlgebäude, welches für die Unterbringung der Zwänglinge in Aussicht genommen wurde, in Augenschein zu nehmen. Dasselbe wurde im allgemeinen für zweckentsprechend befunden, doch mussten noch mehrfache Herstellungen an demselben vorgenommen werden. To delo se je izročilo načelniku cestnega odbora Francu Zupančič za znesek 640 K 56 h. (Št. 2955, 3810, 4291, 6719 1. 1900.) Obenem se je naprosila c. kr. deželna vlada, da pritrdi odpošiljatvi prisiljencev in njih nastanitvi v mlinu grofa Barbo v Bakovniku. C. kr. deželna vlada je pritrdila temu z dopisom z dne 1. aprila 1900, št. 5165. (Št. 4620 1. 1900.) Vsled vprašanja upravništva c. kr. kaznilnice v Kopru, če bi se pri uravnavi Mirne ne hotelo porabiti kaznjence, se je deželni odbor radi tega pričel pogajati, kar pa ni jmelo nobenega pozitivnega uspeha, ker bi bila poraba kaznjencev dražja, nego druzih delavcev. (Št. 6104, 7583, 10.709 1 1900. Na predlog vodstva uravnalnih del pri potoku Mirni so se storili potrebni koraki v ta namen, da bi se pridobila dva delavca od uravnave Bečve na Moravskem, ki bi znala delati fašine. (Št. 3437 1. 1900.) Moravski deželni stavbinski urad, do katerega se je obrnil deželni odbor v tej zadevi, je radovoljno obljubil posredovati in je tudi imenoval dva preddelavca, ki bi bila, kakor je zagotovil omenjeni stavbinski urad, tudi sposobna, opravljati nadziralni posel. Ker so bile njiju zahteve primerne, sprejel ju je deželni odbor. (Št. 3437, 4207, 5011, 5938 1. 1900.) Vsled želje načelništva vodne zadruge se je poskusilo, oddati zemeljna dela pri nekaterih prekopih potom dražbe, da bi se na ta način dala prilika, udeležiti se del pri uravnavi Mirne, tudi takim podjetnikom, ki nimajo veliko denarja na razpolago. Vložene ponudbe pa so bile take, da jih deželni odbor ni mogel sprejeti. (Št. 4019, 5010 1. 1900.) Na dotično prošnjo imenovanega načelništva se je dalje na podstavi poprej izvršene obravnave nakazal v izplačilo znesek 346 K 70 h v to svrho, da se je plačala odškodnina šestero posestnikom za travo, katere niso dobili vsled poškodovanja njihovih zemljišč. (Št. 13.341 1. 1899.; 6375, 7785 1. 1900.) To, da so bila dela pri uravnavi Mirne v polnem tiru in da se je za to podjetje do 31. maja 1900 iz deželnega zaklada že 74.859 K 77 h izplačalo, je dalo deželnemu odboru povod, da se je obrnil do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da__ bi kar najhitreje izposlovala nakazilo prve polovice državnega prispevka v znesku 70.000 K. (Št. 6328 1. 1900.) Na to je c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 28. junija 1900, št. 9881, odgovorila, da c. kr. poljedelsko ministrstvo po razpisu z dne 23. junija 1900, št. 16.187, z ozirom na to, da se letno poročilo o dozdaj izvršenih delih ministrstvu do sedaj še ni predložilo, ni imelo povoda, nakazati v izplačilo znesek 70.000 K iz melijoracijskega prispevka za uravnavo Mirne. Tudi se je c. kr. poljedelsko ministrstvo spodtikalo nad več postavkami predloženega mu izkaza stroškov, tako zlasti nad stroški vodstva gradnje, ker c. kr. poljedelsko ministrstvo je tega mnenja, da ne gre obremeniti stavbinskega zaklada s tekočo plačo stavbnega voditelja. (Št. 8521 1. 1900.) Da se opusti obširna obrazložba in da se omogoči pregled stroškov, ki so se plačali iz kranjskega deželnega zaklada za uravnavo Mirne do vštetega 30. septembra 1900, sledi nastopno tabelarično sestavljeni sumarični izkaz teh stroškov, iz katerega naj se izvolijo razviditi tudi oni zneski, ki so se tekom leta 1900 dali na razpolaganje stavbinskemu vodstvu in izplačali na zaslužkih prisiljencev. Rechenschaftsbericht. — § 3. Laiidescultiir- und Sanitäts-Angelegenheiten. 31 Die Ausführung derselben wurde dem Straßenausschussobmann Franz Zupančič um den Betrag von 640 K 56 h überlassen. (ZZ. 2955, 3810, 4291, 6719 de 1900.) Unter einem wurde die k. k. Landesregierung um die Zustimmung zur Detachirung von Zwänglingen und Unterbringung derselben in der Mühle des Grafen Barbo in Kroisenbach ersucht, welche Zustimmung die k. k. Landesregierung mit Zuschrift vom 1. April d. I., Z. 5165, ertheilte. (Z. 4620 de 1900.) Infolge einer Anfrage der k. k. Strafanstaltsverwaltung in Capodistria, ob bei den Neuringregulirungsarbeiten nicht auf Sträflingskräfte reflectirt wird, ließ sich der Landesausschuss diesbezüglich in Verhandlungen ein, welche jedoch zu keinem positiven Resultate führten, da die Verwendung von Sträflingen theuerer zu stehen gekommen wäre, als die Inanspruchnahme anderweitiger Kräfte. (ZZ. 6104, 7583, 10.709 de 1900.) Ueber Antrag der Bauleitung der Neuringregulirung wurden wegen Erwerbung zweier der Faschinenerzeugung kundigen Arbeiter von der Becva-Regulirung in Mähren die nöthigen Schritte eingeleitet. (Z. 3437 de 1900.) Das mährische Landesbauamt, an welches man sich in dieser Angelegenheit gewendet hatte, sagte bereitwilligst seine Vermittlung zu und es wurden von demselben thatsächlich zwei Vorarbeiter namhaft gemacht, die nach Versicherung des gedachten Bauamtes auch die Fähigkeit zur Versetzung des Aufseherdienstes besaßen. Da die Ansprüche derselben angemessen waren, wurden dieselben in Verwendung genommen. (ZZ. 3437, 4207, 5011, 5938 de 1900.) Ueber Wunsch der Vorstehung der Neuring-Wassergenossenschaft wurde der Versuch gemacht, die Erdarbeiteu bei einigen Durchstichen im Licitationswege zu vergeben, um auf diese Weise jenen Unternehmungsbeflissenen, welche über keine bedeutenden Geldmittel verfügen, Gelegenheit zu bieten, sich an den Neuringarbeiten zu betheiligen. Die eingegangenen Anbote waren jedoch derart, dass sie der Landesausschuss nicht annehmen konnte. (ZZ. 4019, 5010 de 1900.) Ueber Einschreiten der genannten Vorstehung wurde ferner auf Grund vorausgegangener Verhandlung behufs Befriedigung von sechs Besitzern für den Bittgang an Grasnutzung infolge Beschädigung ihrer Grundstücke anlässlich der Regulirungsarbeiten der Betrag von 346 K 70 h angewiesen. (ZZ. 13.341 de 1899; 6375, 7785 de 1900.) Der Umstand, dass die Neuringregulirungsarbeiten im vollen Gange waren und dass für das gegenständliche Unternehmen bis 31. Mai 1900 bereits 74.859 K 77 h- aus dem Landesfonde verausgabt wurden, gab dem Landesausschusse Anlass, sich mit dem Ersuchen an die k. k. Landesregierung zu wenden, ehestens die Flüssigmachung der ersten Hälfte des Staatsbeitrages in der Höhe von 70.000 K zu veranlassen. (Z. 6328 de 1900.) In Erwiderung darauf theilte die k. k. Landesregierung mit Note vom 28. Juni 1900, Z. 9881, mit, dass sich das k. k. Ackerbauministerium zufolge Erlasses vom 23. Juni d. I., Z. 16.187, mit Rücksicht darauf, dass ein Jahresbericht über die bisherige Bauthätigkeit dem Ministerium bisher noch nicht zugekommen ist, nicht veranlasst gefunden hat, auf die Flüssigmachung eines Betrages von 70.000 K ans dem Meliorationsbeitrage für die Neuringregulirung einzugehen. Auch beanständete das k. k. Ackerbauministerinm mehrere Posten in der ihm vorgelegten Kosten-nachweisung, so namentlich die Auslagen der Bauleitung, indem das k. k. Ackerbauministerium dafürhält, dass eine Belastung des Baufondes mit dem laufenden Gehalte des Bauleiters nicht angehe. (Z. 8521 de 1900.) Um alle Weitläufigkeiten zu vermeiden und um eine Uebersicht über die aus dem krainischen Landesfonde bis inclusive 30. September d. I. für die Neuringregulirung bestrittenen Auslagen zu ermöglichen, folgt nachstehend eine tabellarisch zusammengestellte summarische Nachweisung derselben, aus der namentlich auch die im Laufe des heurigen Jahres der Bauleitung zur Verfügung gestellten und an Zwänglings-Verdiensten ausbezahlten Beträge ersehen werden wollen. Zap. št. Predmet Z n e s e k posamezno vkup K 1 h K 1 h V letu 1894: 1 Stroški obravnav za določitev prispevka udeležencev . . . . 05 00 tH 82 1489 82 V letu 1895: 2 honorar kult. inžen. Edvardu Pour za njegovo izjavo o vloženih sedmih pritožbah 29 — 29 — V letu 1 8 9 7: 3 vodstvo gradnje in drugi komisijski stroški 522 40 522 40 V letu 1 8 9 8: 4 vodstvo gradnje (stroški za izdelavo projektov, plača, popotni stroški in dnevščine stavbinskega voditelja Antona Nadeniczek, plača risarja) 4158 66 5 risalne priprave in druge potrebščine 160 92 6 stroški ustanovitve vodne zadruge 166 74 4486 32 V letu 1899: 7 vodstvo gradnje (kakor ad 4) 4967 63 8 predplačilo vodni zadrugi v pokritje stroškov njene ustanovitve 1000 — 9 stroški za odkup vodnih pravic, oziroma mlinov od 5 posestnikov 50269 40- 10 kopanje zemlje in odstranitev mlinov (zaloge vodstvu gradnje) . 5000 — 11 nabava raznega orodja 334 98 12 komisijski stroški povodom obhoda potoka Mirne 394 84 13 popotni stroški in dnevščine stavbinskega voditelja inžen. Antona Nadeniczek povodom ogleda uravnave reke Glane na Koroškem 121 20 14 druge potrebščine . 19 22 62107 27 vkup • 1 • 168634 81 Od 1. januar ij a do 3 0. septembra 1900: 15 Vodstvo gradnje (kakor ad 4) 3814 12 16 kopanje zemlje (zaloge vodstvu gradnje) 16000 — 17 zaslužki prisiljencev za razna dela 3976 81 18 stroški za nabavo raznega orodja 318 40 19 nabava sesaljke 280 50 20 stroški poprave mlina za nastanitev prisiljencev 640 — 21 odškodnina 6 posestnikom za poškodovanje njihovih zemljišč . 346 70 j 22 risalne priprave in druge potrebščine 120 33 25496 86 Prištevši stroške od leta 1894. naprej do konca leta 1899. v znesku 68634 !81 znašajo vsi stroški . . . 94131 67 V gori pod zap. št. 15. navedeni svoti 3814 K 12 h je zapopadena plača inženirja Antona Nadeniczek za devet mesecev v znesku 1800 K in plača risarja Sollinger za 41/2 mesece v znesku 720 K. (Št. 11.028, 11.056, 11.639, 11.875, 11.975, 12.568, 12.569, 12.729, 13.159, 13.213, 13.214, 13.341, 13.954, 14.197 1. 1899.; 764, 1255, 1902, 2409, 2955, 3437, 3810, 3955, 4019, 4115, 4207, 4291, 4478, 4620, 5010, 5011, 5938, 6104, 6108, 6328, 6375, 6484, 6719, 7424, 7583, 7666, 7667, 7719, 7785, 7786, 8303, 8521, 8804, 9165, 9979, 9990, 10.266, 10.396, 10.709, 11.117, 11.166, 11.349 1. 1900.) Rechenschaftsbericht, — § 3. Landescultnr- und Sanitäts-Angelegenheiten, 33 » SS *L S3- Gegenstand W e t einzeln v a q zusammen K h K h Im Jahre 1894: 1 Kosten für die Verhandlungen behufs Bemessung der Interessenten- beitrage 1489 82 1489 82 Im Jahre 1895: 2 Honorar an den Culturingenienr Eduard Pour für eine Aeußerung über eingebrachte sieben Reeurse 29 — 29 — Im Jahre 1897: 3 Bauleitung und sonstige Commissionskosten 522 40 522 40 Im Jahre 1898: 4 Bauleitung (Auslagen für die Verfassung der Projecte, Gehalt, Reise- auslagen und Diäten des Bauleiters Anton Nadeniczek, Gehalt eines Zeichners) 4158 66 5 Zeichenrequisiten und sonstige Erfordernisse 160 92 6 Auslagen für die Bildung der Wassergenossenschaft 166 74 4486 32 Im Jahre 1899: 7 Bauleitung (wie ad 4) . 4967 63 8 Vorschuss der Wassergenossenschaft zur Bestreitung der Gründungs- Auslagen 1000 — 9 Auslagen für die Ablösung der Wasserrechte, beziehungsweise Mühlen, von fünf Besitzern 50269 40 10 Erdaushubarbeiten und Abtragung der Mühlen (Verlage an die Bau- leitung) 5000 — 11 Ankauf verschiedener Werkzeuge 334 98 12 Commissionskosten anlässlich der Begehung des Neuringbaches. . . 394 84 13 Reisekosten und Diäten des Bauleiters Ing. Ant. Nadeniczek anlässlich der Besichtigung der Glan-Regulirung in Kärnten 121 20 14 Sonstige Erfordernisse 19 22 62107 27 Zusammen . . . • 68634 81 Vom 1. Jänner bis 30. September 1900: 15 Bauleitung (wie ad 4) 3814 12 16 Erdaushubarbeiten (Verläge an die Bauleitung) 16000 — 17 Verdienste der Zwänglinge für verschiedene Arbeiten 3976 81 18 Auslagen für den Ankauf verschiedener Werkzeuge 318 40 19 Ankauf einer Pumpe 280 50 20 Auslagen für die Instandsetzung einer Mühle behufs Einquartirung eines Zwänglings-Detachements 640 — 21 Entschädigungen an sechs Besitzer für Beschädigungen ihrer Grundstücke 346 70 22 Zeichenrequisiten und sonstige Erfordernisse 120 33 25496 86 Hiezu die Kosten vom Jahre 1894 weiter bis Ende 1899 per . . 68634 81 Gesammtsumme . . . • 94131 67 In der oben unter Post-Nr. 15 angeführten Summe von 3814 K 12 h ist enthalten der Gehalt des Ingenieurs Anton Nadeniczek für 9 Monate per 1800 K und der Gehalt des Zeichners Sollinger für 4’/3 Monate per 720 K. (33. 11.028, 11.056, 11.639, 11.875, 11.975, 12.568, 12.569, 12.729, 13.159, 13.213, 13.214, 13.341, 13.954, 14.197 de 1899; 764, 1255, 1902, 2409, 2955, 3437, 3810, 3955, 4019, 4115, 4207, 4291, 4478, 4620, 5010, 5011, 5938, 6104, 6108, 6328, 6375, 6484, 6719, 7424, 7583, 7666, 7667, 7719, 7785, 7786, 8303, 8521, 8804, 9165, 9979, 9990, 10.266, 10.396, 10.709, 11.117, 11.166, 11.349 de 1900.) Odvajanja poplavne vode v Kočevskih in Ribniških kotlinah. 16. Uravnava voda v Vipavski dolini. 17. Hidrologična preiskavanja, oziroma opazovanja v kotlinskih dolinah na Notranjskem. 18. U ravnava Sore. K § 3., marg. 12. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 6. oktobra 1899, št 14.480, je c. kr. deželna vlada naznanila, da se bode izhajalo s prispevkom 3000 gld., ki ga je dovolil upravni svet dolenjskih železnic za osuševalna dela v Ribniški in Kočevski dolini. (Št. 11.178 1. 1899.) To se je prijavilo imenovanemu upravnemu svetu, ki je nato izplačal deželnemu odboru svoto 3000 gld. (Št. 11.558, 12.052 1. 1899.) Ta svota se je nakazala v delnih zneskih vodstvu osuševalnih del v Ribniški in Kočevski dolini. (Št. 10.282, 12.952 1. 1899.; 5864, 7062 1. 1900.) Sklep deželnega zbora IX. seje z dne 21. aprila 1900 glede nadaljevanja del za odvajanje vode v Ribniški in Kočevski dolini se je naznanil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi potrebno ukrenila, da se intencijam deželnega zbora zadosti. (Št. 5558 1. 1900.) Z dopisom z dne 15. junija 1900, št. 8771, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je ko-lavdacija osuševalnih del v Ribniški in Kočevski dolini odločena za poletenski čas 1900 in da se bode pri tej kolavdaciji tudi odločilo, se li bodo ta dela nadaljevala ali ne. (Št. 11.178, 11.558, 12.052, 12.952 1. 1899.; 5558, 5864, 7062, 7983 1. 1900.) K § 3., marg. 13. letnega poročila za 1. 1899. Z dnem 17. aprilom 1900 je vposlal profesor J. V. Hrasky deželnemu odboru izgotovljeni obširni operat o uravnavi voda v Vipavski dolini. Ta operat je izročil deželni odbor v zmislu sklepa deželnega zbora IX. seje z dne 21. aprila 1900 deželnemu stavbinskemu uradu v pregled, potem pa, ko ga je spoznal ta urad v vsakem oziru namenu ustrezajočim, poslal ga je deželni odbor potom c. kr. deželne vlade c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Potrebščina za izvršitev tega projekta znaša 1,200.000 K. Izdelovatejju projekta se je nakazal v izplačilo tretji obrok dogovorjenega honorara v znesku 1750 K. (Št. 3564, 5219, 5559 1. 1900.) K § 3., marg. 14. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 8. junija 1900, št. 8668, je poslala c. kr. deželna vlada deželnemu odboru projekt, ki gaje izdelal c. kr. gozdno-tehniški oddelek za zagradbo hudournikov v Beljaku za odvajanje vode v Ložki (Starotržki) dolini, in je zajedno vprašala, koliko bi prispevala dežela v pokritje stroškov, proračunjenih na 6000 K. Deželni odbor je izročil ta projekt deželnemu stavbinskemu uradu v presojo, potem pa, ko je bil izrek deželnega stavbinskega urada ugoden, je naznanil c. kr. deželni vladi, da bo dala dežela v pokritje teh stroškov 20% prispevek. (Št. 7654 1. 1900.) Z dopisom z dne 27. avgusta 1900, št. 11.298, naznanila je c. kr. deželna vlada, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo dovolilo nadaljevanje ombrometričnih opazovanj v kotlinah pri Starem Trgu, Ložu, Cerknici in Planini do jeseni leta 1900., ko pa morajo biti ta opazovanja končana, in da je polovico v to svrho na 660 K proračunjenih stroškov že nakazalo v izplačilo iz državnih sredstev. Zajedno je poslala c. kr. deželna vlada tehniško končno poročilo in končni račun za 1. 1899., kakor tudi daljnje poročilo c. kr. gozdno-nadzorniškega komisarja Viljema Putick o tej zadevi s prošnjo, da bi deželni odbor nasvetom imenovanega gozdnega tehnika pritrdil in nakazal v izplačilo deželni prispevek v znesku 330 K za nadaljevanje opazovanj leta 1900. Tej zaprosbi c. kr. deželne vlade se je ustreglo ter deželni blagajnici naročilo, izplačati deželni vladi znesek 330 K. (Št. 7654, 9817, 11.408 1. 1900.) K § 3., marg. 16. letnega poročila za 1. 1899. Vloga Stanovnikov iz Drage in Gosteč, katero je predložilo deželnemu odboru županstvo občine Medvode s poročilom z dne 17. decembra 1899, št. 869, in v kateri se prosi za odpomoč proti vedno večjemu opustošenju reke Sore, se je glede na to, da se je izrekla c. kr. deželna vlada v svojem dopisu z dne 23. avgusta 1898, št. 12.044, prav odločno proti izvršitvi paljativnih naprav ob reki Sori, poslala c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi delala na to, da se državni hidrotehnik kar najhitreje nastavi, da bi izdelal tudi projekt za sistematično uravnavo Sore. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 35 Ad § 3, Marg. 12, Rechenschaftsbericht de 1899. 15- Mit Zuschrift vom 6. October 1899, Z. 14.480, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass mit ?bMung der dem vom Verwaltungsrathe der Unterkrainer Bahnen für die Entwässerungsarbeiten von Reisnitz und Kessel-" Gottschee bewilligten Beitrage von 3000 fl. das Anslangen gefunden werden wird. (Z. 11.178 de 1899.) thalern von Dies wurde dem genannten Verwaltungsrathe zur Kenntnis gebracht, worauf letzterer den Gottschee und Betrag von 3000 fl. dem Landesausschusse zur Verfügung stellte. (ZZ. 11.558, 12.052 de 1899.) Steifnifc. Dieser ganze Betrag wurde ratenweise an die Bauleitung der Entwäfserungsarbeiten von Reifnitz und Gottschee ausbezahlt. (ZZ, 10.282, 12.952 de 1899; 5864, 7062 de 1900.) Der Landtagsbeschluss der IX. Sitzung vom 21. April d. I., betreffend die Fortsetzung der Arbeiten zur Entwässerung der Kesselthäler von Reifnitz und Gottschee wurde der k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen mitgetheilt, das Nöthige zu veranlassen, dass den Intentionen des Landtages Rechnung getragen werde. (Z. 5558 de 1900.) Unterm 15. Juni d. I., Z. 8771, gab die k. k. Landesregierung bekannt, dass die Entwässerungsarbeiten von Reifnitz und Gottschee während des heurigen Sommers zur Collaudirung gelangen sollen, wobei dann auch zu entscheiden sein werde, ob eine weitere Fortfübrung der Arbeiten stattzustnden haben Wird oder nicht. (ZZ. 11.178, 11.558, 12.052, 12.952 de 1899; 5558, 5864, 7062, 7983 de 1900.) Ad § 3, Marg. 13, Rechenschaftsbericht de 1899. 16. Unterm 17. April d. I. hat Professor I. V. Hrasky das fertiggestellte umfangreiche Operat, Regulirurig der betreffend die Regulirung der Wasserläufe im Wippacherthale, dem Landesausschusse zugemittelt. Wivvacher-*" Dasselbe wurde in Gemäßheit des Landtagsbeschlusses der IX. Sitzung vom 21. April 1900 thale. dem Landesbauamte zur Ueberprüfung übergeben und nachdem das Landesbauamt dasselbe in jeder Richtung als entsprechend befunden hatte, im Wege der k. k. Landesregierung an das k. k. Ackerbauministerium geleitet. Das Erfordernis für die Ausführung dieses Projectes ist mit 1,200.000 K beziffert. Dem Projectsverfasser wurde die dritte Honorarrate per 1750 K flüssig gemacht. (ZZ. 3564, 5219, 5559 de 1900.) Ad § 3, Marg. 14, Rechenschaftsbericht de 1899. Mit Note vom 8. Juni 1900, Z. 8668, übermittelte die k. k. Landesregierung dem Landesausschusse ein von der k. k. forsttechnischen Abtheilung für Wildbachverbauung, Section Villach, ausgearbeitetes Project für die Entwässerung des Laaser (Altenmarkter) Thales und stellte gleichzeitig die Anfrage, mit welchem Betrage zu den mit 6000 K präliminirten Kosten seitens des Landes beigetragen werde. Der Landesausschuss ließ das Project durch das Landesbauamt einer Prüfung unterziehen und theilte, nachdem das Urtheil des Landesbauamtes günstig ausgefallen war, der k. k. Landesregierung mit, dass das Land an der Bedeckung der gegenständlichen Kosten mit einem 20°/g igen Beitrage parti-cipiren werde. (Z. 7654 de 1900.) Unterm 27. August 1900, Z. 11.298, gab die k. k. Landesregierung bekannt, dass das k. k. Ackerbauministerium die Fortsetzung der ombrometrischen Beobachtungen in den Kesselthälern von Alten-markt-Laas-Zirknitz und Planina bis zum Herbste dieses Jahres, in welchem diese Beobachtungen zum Abschlüsse gelangen sollen, gestattet und die Hälfte der diesfalls präliminirten Kosten per 660 K aus Staatsmitteln bereits flüssig gemacht hat. Gleichzeitig übermittelte die k. k. Landesregierung den technischen Schlussbericht und die Schlussrechnung pro 1899 sowie einen weiteren Bericht des k. k. Forstinspections-Commissärs Wilhelm Putick in dieser Angelegenheit mit dem Ersuchen, den Antrügen des genannten Forsttechnikers zustimmen und einen Landesbeitrag von 330 K für die Fortsetzung der Beobachtungen im heurigen Jahre flüssig zu machen. 'Diesem Ansinnen der k. k. Landesregierung wurde entsprochen und die Landescasse angewiesen, den Betrag von 330 K der Landesregierung auszuzahlen. (ZZ. 7654, 9817, 11.408 de 1900.) Ad § 3, Marg. 16, Rechenschaftsbericht de 1899. Eine vom Gemeindeamte in Zwischenwässern unterm 17. December 1899, Z. 869, dem Landesausschusse in Vorlage gebrachte Eingabe der Insassen von Draga und Gosteče, worin um Abhilfe gegen die fortschreitende Verwilderung des Zeierflusses gebeten wird, wurde bei dem Umstande, als sich die k. k. Landesregierung in ihrer Note vom 23. August 1898, Z. 12.044, nachdrücklich gegen die Ausführung von Palliativmitteln an der Zeier ausgesprochen hat, der k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen übermittelt, auf die thunlichst baldige Beistellung eines Staatshydrotechnikers zu dringen, damit derselbe auch das Project für eine systematische Regulirung der Zeier verfassen würde. Hydrologische Forschungen, resp. Beobachtungen in den Jnner-krainer Kesselthälern. 18. Regulirnng der Zeier. Isto tako se je poslala c. kr. deželni vladi draga taka vloga omenjenih Stanovnikov, katero je predložilo deželnemu odboru županstvo občine Medvode s poročilom z dne 4. februarija 1900, št. 112. (Št. 13.856 1. 1899.; 1729 1. 1900.) Uravnava potokov Kačeva in Sora. K § 3., marg. 17. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 27. mareija 1900, št. 4556, je c. kr. deželna vlada vprašala, če se more v pokritje stroškov, ki so za zagradbo in uravnavo Sore in Račeve približno na 20.000 K proračunjeni, pričakovati iz deželnega zaklada in od udeležencev 50% prispevek. Na to se je županstvo v Žirih pozvalo, skrbeti za to, da se stori sklep občinskega odbora, s katerim sklepom bi se občina v imenu udeležencev zavezala, dati 30°/0 prispevek, dočim bi ostalih 20 % potrebščine dežela prevzela. (Št. 4357 1. 1900.) Omenjeni občinski sklep je bil storjen ; pet proti temu sklepu vloženih pritožeb je deželni odbor zavrnil. (Št. 11.712, 11.76Ò, 13.281 1. 1899.; 4357, 5560, 6621, 7475 1. 1900.) 20. Zagradba jarka Suhelj. K § 3., marg. 18. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 5. mareija 1900, št. 1278, je c. kr. deželna vlada deželni odbor vprašala, če bi se ne mogel 20% deželni prispevek, ki se je obljubil v pokritje stroškov za zagradbo jarka Suhelj, za toliko zvišati, da bi s prispevki udeležencev, in sicer cestnega erara v znesku 1000 K in Friderika Rasinger v Podkorenu v znesku 200 K, torej vkup 1200 K, znašal 30% vseh stroškov. Deželni odbor je izrekel c. kr. deželni vladi svoje obžalovanje, da določenega deželnega prispevka ne more zvišati ter je isto naprosil, naj bi eventuvalno ukrenila ustanovitev vodne zadruge, da se na ta način doseže pokritje primankljaja. (Št. 3381 1. 1900.) V dotičnem odgovoru je c. kr. deželna vlada priobčila, da se je c. kr. poljedelsko ministrstvo z razpisom z dne 4. maja 1900, št. 11.524, izreklo, da mora pri obstoječih razmerah, ko je od potrebščine, znašajoče 26.000 K, le 24‘6 % s prispevki dežele in udeležencev pokritih, misel na izvršitev napominanega podjetja za zdaj opustiti, da pa si pridrži, ako bi bilo pozneje enkrat od deželnega odbora in udeležencev pokritje 50% potrebščine, kakor tudi vzdrževanje zgradeb zagotovljeno, prispevati ostalih 50%. Zajedno pa je c. kr. poljedelsko ministrstvo odklonilo, prevzeti en del onih stroškov, katere je plačala dežela leta 1892. za začasne zavarovalne zgradbe ob potoku Krotnik in jarku Suhelj. (Št. 3381, 6822 1. 1900.) 21. Odvajanje poplavne vode v Stružki in Loškopotoški dolini. K § 3., marg. 20. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 10. oktobra 1899, št. 15.218, je poslala c. kr. deželna vlada poročilo gozdno-tehniškega oddelka za zagradbo hudournikov v Beljaku o pričetku del za odvajanje vode v Stružki kotlini in naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo državni prispevek 540 gld., ki gaje dovolilo za ta dela, nakazalo v izplačilo; obenem pa je c. kr. deželna vlada naprosila deželni odbor, da bi ukrenil izplačanje v enaki visokosti obljubljenega deželnega prispevka. Tej zaprosbi se je ustreglo. (Št. 11.446, 12.736, 13.005 1. 1899.) Sklep deželnega zbora IX. seje z dne 21. aprila 1900 glede nadaljevanja del za odvajanje vode v Stružki in Loškopotoški dolini se je naznanil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi potrebno odredila, da se intencijam deželnega zbora zadosti. (Št. 5558 1. 1900.) Z dopisom z dne 15. junija 1900, št. 8771, je c. kr. deželna vlada naznanila, da se je izdelovanje projektov za odvajanje vode v Stružki in Loškopotoški dolini izročilo gozdno-tehniškemu oddelku za zagradbo hudournikov v Beljaku. (Št. 7983 1. 1900.) 22. Zagradba hudournikov pri Češnjici v Bohinju. K § 3., marg. 26. letnega poročila za 1. 1897. Ko seje bilo že leta 1897. poskušalo, urediti vodne razmere v vasi Češnjice v Bohinju vsaj deloma, obrnilo se je županstvo v Srednji Vasi z vlogo z dne 11. oktobra 1898, št. 418, do deželnega odbora z nujno prošnjo, naj bi poslal inženirja na lice mesta v to svrho, da raz-motriva vprašanje, kako bi se prišlo v vasi Češnjice v okom vednim nezgodam, ki jih prouzročujejo hudourniki. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitats-Angelegenheiten. 37 Desgleichen wurde eine zweite, vom Gemeindeamte in Zwischenwäsiern mit Bericht vom 4. Februar 1900, Z. 112, dem Landesausschnsse übermittelte und den gleichen Zweck verfolgende Eingabe der gedachten Insassen an die t. k. Landesregierung geleitet. (ZZ. 13.856 de 1899; 1729 de 1900.) Ad § 3, Marg. 17, Rechenschaftsbericht de 1899. 19. Mit Note vom 27. März 1900, Z. 4556, stellte die k. k. Landesregierung die Anfrage, ob ^gulirung zu den für die Verbauung und Regulirung der Sora und Raceva approximativ mit 20.000 K ver- „ni) anschlagten Baukosten aus dem Landesfonde und von den Interessenten ein 50°/0 iger Beitrag zu er- baches, warten sei. Auf das hin wurde das Gemeindeamt in Sairach aufgefordert, einen Gemeindebefchluss zu veranlassen, womit sich die Gemeinde namens der Interessenten verpflichten würde, für einen 30%igen Beitrag aufzukommen, wogegen die restlichen 20% des Erfordernisses vom Lande übernommen werden würden. (Z. 4357 de 190(1) Der gedachte Gemeint!ebeschluss kam zustande und es wurden fünf dagegen eingebrachte Re-curse vom Landesausschusse zurückgewiesen. (ZZ. 11.712, 11.760, 13.281 de 1899; 4357, 5560, 6621, 7475 de 1900.) Ad § 3, Marg. 18, Rechenschaftsbericht de 1899. 20. Mit Zuschrift vom 5. März 1900, Z. 1278, stellte die k. k. Landesregierung an den Landes- Verbauung des ausschuss die Anfrage, ob nicht der zu den Kosten für die Verbauung des Suheljgrabens in Aussicht graben!, gestellte 20%ige Landesbeitrag soweit erhöht werden könnte, dass derselbe sammt den Beiträgen der Interessenten, und zwar des Straßenärars per 1000 K und des Friedrich Rasinger in Wurzen per 200 K, daher zusammen per 1200 K, 30% der Kostensumme ausmachen würde. Der Landesausschuss sprach der k. k. Landesregierung sein Bedauern aus, den festgesetzten Landesbeitrag nicht erhöhen zu können und ersuchte dieselbe, eventuell die Bildung einer Wassergenossenschaft zu veranlassen, um auf diese Weise zur Bedeckung des Abganges zu gelangen. (Z. 3381 de 1900.) In Erwiderung darauf theilte die k. k. Landesregierung mit, dass das k. k. Ackerbauministerium mit dem Erlasse vom 4. Mai 1900, Z. 11.524, erklärt habe, unter den obwaltenden Verhältnissen, wonach von dem Kostenerfordernisse von 26.000 K nur 24'6% durch Landes- und Jnteressentenbeiträge gedeckt erscheinen, von einer Realisirung des fraglichen Unternehmens vorläufig absehen zu müssen, dass es sich jedoch vorbehalte, falls in einem spätern Zeitpunkte seitens des Landesausschusses und der Interessenten die Aufbringung von 50% des Erfordernisses, sowie die Erhaltung der Bauten sichergestellt würde, die restlichen 50 % beizutragen. Gleichzeitig hat es das k. k. Ackerbauministerium abgelehnt, einen Theil jener Kosten, welche im Jahre 1892 für provisorische Sicherungsbauten am Krotnikbache und Suheljgraben vom Lande verausgabt wurden, zu übernehmen. (ZZ. 3381, 6822 de 1900.) Ad § 3, Marg. 20, Rechenschaftsbericht de 1899. 21- Mit Zuschrift vom 10. October 1899, Z. 15.218, theilte die k. k. Landesregierung unter Zu- ^^f.“110 bei sendung des Berichtes der forsttechnischen Abtheilung für Wildbachverbauung in Villach über die In- struge”unb angriffnahme der Entwästerungsarbeiten im Kesselthale von Struge mit, dass das k. k. Ackerbauministerium Laserbacherden für diese Arbeiten bewilligten Staatsbeitrag von 540 fl. flüssig gemacht habe und ersuchte, nun auch Thale. den seitens des Landes in Aussicht gestellten Beitrag in der gleichen Höhe zur Anweisung gelangen zu lassen. Diesem Ansinnen wurde entsprochen. (ZZ. 11.446, 12.736, 13.005 de 1899.) Der Landtagsbeschluss der IX. Sitzung vom 21. April d. I., betreffend die Fortsetzung der Arbeiten zur Entwässerung der Keffelthäler im Struger- und Laserbacherthale wurde der k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen mitgetheilt, das Nöthige zu veranlassen, dass den Intentionen des Landtages Rechnung getragen werde. (Z. 5558 de 1900.) Mit Note vom 15. Juni d. I., Z. 8771, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass mit der Verfassung der Projecte für die Entwässerung des Struger-und Laserbacherthales die forsttechnische Abtheilung für Wildbachverbauung in Villach betraut worden ist. (Z. 7983 de 1900.) Ad § 3, Marg. 26, Rechenschaftsbericht de 1897. . 22 Nachdem schon im Jahre 1897 der Versuch einer theilweisen Regelung der Wafferverhältnisse Wüdbach-in der Ortschaft Kerschdorf in der Wochein unternommen wurde, brachte das Gemeindeamt in Mitter- Knschdorf ür dors unterm 11. October 1898, Z. 418, die dringende Bitte an den Landesausschuss, einen Ingenieur der Wachem, an Ort und Stelle zu dem Zwecke abzuordnen, dass er sich mit der Frage beschäftigen würde, wie in der Ortschaft Kerschdorf den fortwährenden durch die Wildbäche verursachten Kalamitäten zu begegnen wäre. 23. Zagradba hudournika « Kirchengraben» v Beli Peči. 24. Uravnava Pivke. 25. Zagradba potoka Mošenika. 26. Uravnava potoka Švice v občinah Horjul in Dobrova. 27. U ravnava Kokre med Tupaličami in Visokim. Glede na to, da se deželnemu stavbinskemu uradu zaradi drugih neodložljivih del nikakor ni mogel še ta posel naložiti, obrnil se je deželni odbor do c. kr. deželne vlade s prošnjo, naj bi delala na to, da, se izroče dotične pozvedbe gozdno-tehniškemu oddelku za zagradbo hudournikov v Beljaku. (Št. 11.194 1. 1898.) Z dopisom z dne 10. januarija 1900, št. 19.317, poslala je c. kr. deželna vlada poročilo omenjenega gozdno-tehniškega oddelka o tej zadevi s pristavkom, daje c. kr. poljedelsko ministrstvo izpeljavam tega poročila pritrdilo, in da bo torej treba skrbeti za pokritje potrebščine na-pominane zagradbe, ki je proračunjena na 14.000 gld., v kateri namen bodo morali primerno prispevati dežela, prizadeta občina in okrajni cestni odbor. Ker za ta uravnalna dela ni bilo nobenega načrta, tudi deželni stavbinski urad ni bil v stanu, presoditi primernost in potrebo naprav, katere je nasvetoval gozdno-tehniški oddelek za zagradbo hudournikov v Beljaku. Radi tega in zlasti tudi radi velikih stroškov, za katere se gre pri tem podjetju, je moral deželni odbor, preden seje mogel baviti s tem vprašanjem, naročiti deželnemu stavbinskemu uradu izvršitev ogleda na lici mesta. O tem ukrepu se je obvestila c. kr. deželna vlada. (Št. 11.194 1. 1898.; 808 1. 1900.) K § 3., marg. 27. letnega poročila za 1. 1898. Podporo 600 gld., ki se je obljubila občini Bela Peč za zagradbo takozvanega «Kirchengraben» iz deželnih sredstev, je deželni odbor nakazal v izplačilo, ko se je prepričal, da je bilo delo po načrtu izvršeno. (Št. 10.848 1. 1899.) K § 3., marg. 23. letnega poročila za 1. 1899. Sklep deželnega zbora IV. seje z dne 3. aprila 1900, zadevajoč uravnavo Pivke, se je prijavil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi naročila novonastavljenemu deželnemu hidrotehniku, da študira v tem sklepu navedena vprašanja, oziroma, da nanja odgovori in da končno izdela tudi dotični projekt. (Št. 4743 1. 1900.) K § 3., marg. 24. letnega poročila za 1. 1899. Podpora, ki se je obljubila Antonu Ankele pri Sv. Ani za napravo stene sv piloti pri potoku Mošeniku iz deželnega zaklada v znesku 100 gld., se je nakazala v izplačilo. (Št. 11.804, 14.232 1. 1899.) Ponovljenim prošnjam županstev Horjul in Dobrova, da bi se odposlal deželni inženir v dotični občini v to svrho, da bi se natanko poučil o vodnih razmerah v teh krajih, kakor tudi o tej zadevi storjenima sklepoma deželnega zbora z dne 6. februarija 1. 1897. in 9. maja I. 1899., deželni odbor ni mogel ustreči, ker nima za to na razpolaganje potrebnih tehniških moči. Zdaj pa je županstvo občine Horjul s poročilom z dne 22. januarija 1900, št. 57, deželnemu odboru naznanilo, da bi samo dobilo zasebnega tehnika, ki bi izdelal projekt za uravnavo potoka Švice, če bi dovolil deželni odbor v ta namen primerno podporo. Deželni odbor je obljubil prav rad tako podporo pod tem pogojem, da se izroči delo zanesljivemu tehniku in s pripomnjo, da bo določil visokost podpore potem, ko mu bo naznanjen honorar, ki ga bi zahteval izdelovatelj projekta. (Št. 7879 1. 1894.; 7298, 11.379 1. 1895.; 11.266, II. 947 1. 1896.; 2262, 2332 1. 1897.; 5459 1. 1899.; 1271 1. 1900.) Izvrsujé sklep deželnega zbora VI. seje z dne 7. aprila 1900 naročil je deželni odbor deželnemu inženirju Sbrizaju, da se pouči o vodnih razmerah reke Kokre v progi med Tupaličami in Visokim. Imenovani inženir se je podal na lice mesta in je konštatiral nujnost uravnave reke Kokre v omenjeni progi. Ker pa deželni stavbinski urad te zadeve radi drugih del ni mogel prevzeti v izvršitev, poslal je deželni odbor izjavo imenovanega inženirja c. kr. deželni vladi s prošnjo, da bi izročila nadaljnje poizvedbe in izdelovanje zadevnega projekta novo nastavljenemu državnemu hidrotehniku. (Št. 5077 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 39 Der Landesausschuss wendete sich bei dem Umstande, als er dem Landesbauamte wegen anderweitigen unaufschiebbaren Arbeiten unmöglich noch diese Aufgabe aufbürden konnte, mit dem Ersuchen an die k. k. Landesregierung, dahin zu wirken, dass die gegenständlichen Erhebungen der forsttechnischen Abtheilung für Wildbachverbauung in Villach übertragen werden. (Z. 11.194 de 1898.) Mit Note vom 10. Jänner d. I., Z. 19.317, übermittelte nun die k. k. Landesregierung den von der gedachten iorsttechuischen Abtheilung in dieser Angelegenheit erstatteten Bericht mit dem Beifügen, dass das k. k. Ackerbauministerium den Ausführungen desselben zugestimmt hat, und dass nunmehr das Erfordernis für die gegenständliche Verbauung im Betrage von 14.000 fl. aufzubringen sein wird, wozu das Land, die betroffene Gemeinde und der Bezirksstraßenausschufs entsprechende Beitrüge zu leisten haben werden. Da eine planliche Darstellung der durchzuführenden Regulirungsbauten nicht vorlag und das Laudesbauamt daher nicht in der Lage war, über die Zweckmäßigkeit der von der forsttechnischen Abtheilung für Wildbachverbauung in Villach in Antrag gebrachten Herstellungen, sowie deren Nothwendigkeit ein Urtheil abzugeben, sah sich der Landesausschuss, namentlich auch mit Rücksicht auf den bedeutenden Aufwand, auf den es dabei ankommt, bemüssiget, das Landesbauamt mit der Abhaltung eines Localaugenscheines zu ,betrauen, bevor zu dieser Frage Stellung genommen wurde. Von diesem Entschlüsse wurde die k. k. Landesregierung in Kenntnis gesetzt. Dem Landtagsbeschlusse der XI. Sitzung vom 26. April d. I., betreffend die Herstellung von 84-vier Brunnen in der Gemeinde Ustia ist insoferne entsprochen worden, als vom Landesbauamt zunächst Versuchs- das Project für die Herstellung eines Versuchsbrunnens verfasst worden ist, um auf diese Weise die lUu|tia. nöthige Erfahrung für die definitive Lösung der Wasserversorgungsfrage dieser Ortschaft zu gewinnen. Die Kosten hiefür wurden mit 2200 K berechnet und ist der Gemeinde eine 25% ige Landesaushilfe zugesichert worden. (ZZ. 9111, 11.044 de 1899; 5767 de 1900.) Die Ortschaft Ober-Nesselthal, Gemeinde Weißenfels, hat mit einem Aufwande von 820 K 80 h 85. eine Wasserleitungsanlage hergestellt und wurde der Ortschaft zur Bestreitung der gegenständlichen Kosten Wasscr- eine Landesunterstützung von 205 K gewährt. OtaTÜmL Eine gleichgroße Unterstützung wurde der Gemeinde Weißenfels auch für die beabsichtigte Nesselthal in Wasserleitungsanlage in Unter-Nesselthal in Aussicht gestellt. (ZZ. 2513 de 1899; 8291, 11.594 de 1900.) der Gemeinde <1561 pell J IIS. Für die Herstellung der Viehtränke auf der Alpe Dedno polje wurde den Interessenten aus 86. Althammer, Gemeinde Mitterdorf in der Wochein, eine Aushilfe von 80 K aus Landesmitteln gewährt. Viehtränk^auf ... Dedno polje. (ZZ 5425, 8225 de 1900.) 11* 87. Razun sedaj navedenih naprav za preskrbljenje vode so pri deželnem odboru še na- Druge vodne stopne v rešitvi. naprave. __ • . V Črnomaljskem okraju. Vidoši, Dobliška Gora, Kralji, Jelševnik in Maverl v občini Dobliče, napajališče, oziroma vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 12.192 1.1895.; 3356, 5465, 9124, 13.605, 13.389 1. 1896.; 3227, 5914 1. 1897.; 2223, 10.135 1. 1898.) Grič v občini Dobliče, napajališče; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za leto 1899. (Št. 6721, 11.055, 12.813 1. 1896.; 5915 1. 1897.) Maverl v občini Dobliče, napajališče; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4645 1. 1896.) Rodine, Naklo in Rožičev Vrb v občini Teleč Vrh, vodnjaki; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 3471, 4847, 5916 1. 1897.) Suhor, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4139 1. 1897.) Bedenj in Pribinci v občini Tribuče, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2143 1. 1898.) Kal, Štrekljevec in Omota v občini Semič, podaljšanje črnomaljskega vodovoda; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2852 1. 1898.) Gorenja Oskoršnica v občini Semič, podaljšanje črnomaljskega vodovoda; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2853 1. 1898.) Črešnjevec, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2933 1. 1898.) Bojanci v občini Adlešiči, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 3749 1. 1898.) Adlešiči, Bojanci, Tribuče, Preloka in Žilje v občinah Adlešiči, Tribuče in Vinica, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4634 1. 1898.) Dragovanja Vas v občini Tanča Gora, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4976, 7631 1. 1898.) Brezovica v občini čeplje, vodohran in železne cevi za tamošnji vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 6508 1. 1898.; 2217 1. 1899.; 9724 1. 1900.) Metlika, vodovod; — glej § 3. A, marg.82. letnega poročila za 1.1899. (Št. 3756 1.1899.) Vinica, zajetje studenca pri Novi Lipi; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 3376 1. 1899.) Stari Trg, vodovod; — glej § 3. A, marg. 50. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 5273, 8921 1. 1899.; 5554, 9885, 10.614, 10.803, 10.980 1. 1900.) V Kamniškem okraju. Trojana, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1.1899. (Št. 2211 1.1896.) Zgornji Tuhinj in Cirkuše v občini Zgornji Tuhinj, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 12.117 1. 1896.; 12.605 1. 1897.) Beč v občini Šmartno, vodovod; —■ glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 99, 14.381 1. 1897.) V Kočevskem okraju. Banja Loka in Novo Selo v občini Banja Loka, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 1629 1. 1896.) Klinja Vas v občini Kočevje, napajališče; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 506, 6270 1. 1896.) Velika Slivica v občini Sv. Gregor, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 6962 1. 1896.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 63 Außer den angeführten sind beim Landesausschusse noch folgende Wasserversorgungsangelegenheiten anhängig. Im Bezirke Tschernembl. Vidosi. Döblitschberg, Kralji, Jelsevnik und Maierle in der Gemeinde Döblitich, Viehtränke, resp. Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (S3- 12.192 de 1895; 3356, 5465, 9124, 13.605, 13.389 de 1896; 3227, 5914 de 1897; 2223, 10 135 de 1898.) Gric in der Gemeinde Döblitsch, Viehtränke; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 6721, 11.055, 12 813 de 1896; 5915 de 1897.) Maierle in der Gemeinde Döblitsch. Viehtränke; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 4645 de 1896.) Rodine, Naklo und Rozicvrh in der Gemeinde Kälbersberg, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 3471, 4847, 5916 de 1897.) Suchor. Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 4139 de 1897.) Weidendors und Pribince in der Gemeinde Tribuče, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 2143 de 1898.) Kal, Strekljevec und Omota in der Gemeinde Semič, Verlängerung der Tschernembler Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 2852 de 1898.) Ober-Oskorsnica in der Gemeinde Semic, Verlängerung der Tschernembler Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 2853 de 1898.) Kerschdorf, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z 2933 de 1898.) Bo j a n ce in der Gemeinde Adleschitz, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 3749 de 1898) Adleschitz, Bosance, Tribuče, Preloka und Zilje in den Gemeinden Adleschitz, Tribuče und Weinitz, Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 4634 de 1898.) D ragowein sdors in der Gemeinde Tainberg, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 4976, 7631 de 1898.) Bresowitz in der Gemeinde Tscheplach, Reservoir und eiserne Röhren für die dortige Wasser-seitunq; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenichaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 6508 de 1898; 2217 de 1899; 9724 de 1900.) Möttli nq. Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 3756 de 1899.) Weinitz. Einfassung der Quelle bei Neulinden; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 3376 de 1899.) Wlten m arf t, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 50, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 5273, 8921 de 1899; 5554, 9885, 10.614, 10.803, 10.980 de 1900.) Im Bezirke Stein. Trojana, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pio 1899. (Z. 2211 de 1896.) Obertuchein und Cirkuse in der Gemeinde Obertuchein, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg 82, des Rechenschaftsberich'es pro 1899. (ZZ. 12.117 de 1896; 12.605 de 1897.) Butsch in der Gemeinde St Marlin, W sserleitiing; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 99, 14.381 de 1897.) Im Bezirke Gottschee. Banjaloka und Nova sela in der Gemeinde Banjaloka, Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg 82. des Recbenschaftsberichtes p'v 1899. (Z. 1629 de 1896.) Klindorf in der Gemeinde Gottschee, Viehlränke; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 506, 6270 de 1896.) Großsliwitz in der Gemeinde St. Gregor, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pio 1899. (Z. 6962 de 1896.) Andere Wasser-versorgungs-Angelegen-heiten. Travnik, Hrib in Ret j e v občini Loški Potok, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 9054, 14.280 1. 1897.) Nemška Loka in Prerigelj v občini Nemška Loka, preskrbljenje vode; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 9623 1. 1897.) Pod p reska v občini Draga, kapnica; — glej 8 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 1471, 4765, 6271 1. 1898.) Mala Gora, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 5297 1. 1898.; 525 1. 1899.) Morava v občini Novi Lazi, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 7503 1. 1898.) Zagorica v občini Podgora, napajališče; — glej 8 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (53t. 4610, 7137, 7588 1. 1899.) Zdenska Vas v občini Videm, trije vodnjaki; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 3159, 3237, 3302, 4347, 4966, 5398, 5958, 6494, 6633, 8404, 11.591 1. 1899.; 859 1. 1900.) Veliki Ločnik v občini Turjak, dve kapnici; — glej § 3. A, marg. 70. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4840 1. 1896.) V Kranjskem okraju. Štefanja Gora v občini Cerklje, vodovod. (Št. 305 1. 1900.) Naklo, vodovod. (Št. 860, 6987 1. 1900.) Si draž v občini Cerklje, vodovod. (Št. 1497 1. 1900.) Žeje v občini Naklo, vodovod. (Št. 6987 1. 1900.) V Krškem okraju. Brunik v občini Radeče, vodnjak z napajališčem; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 7369, 11.231 1. 1896.; 973 1. 1897.) Zloganje v občini Škocijan, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 11.352 1. 1896.) Mihovo v občini Št. Jernej, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 1587 1. 1898.) Javorovica v občini Št. Jernej, vodnjak; — glej § 3. A, marg 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 251, 1171 1. 1899.) V Litijskem okraju. Veliko Trebeljevo v občini Trebeljevo, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2903 1. 1896.; 13.131, 13.680 1. 1899.) Rovišče v občini Sv. Lampert, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 12.397 1. 1897.) Bleč Vrh v občini Polica, vodovod; —- glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 615, 3939 1. 1899.) V Ljubljanskem okraju. Sela pri Pancih v občini Dobrunje, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 1849 1. 1897.) Iška Vas, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 11.831 1. 1898.) S v. Jo št, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1.1899. (Št. 13.808 1. 1898.) V Logaškem okraju. Predgriže v občini črni Vrh, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2207 1. 1897.; 9415 1. 1898.) Cerknica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2969 1. 1898.; 8484 1. 1899.; 500, 972, 10.295 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- uud Sanitäts-Angelegenheiten. 65 Travnik, Hrib und Re tj e in der Gemeinde Laserbach. Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 9054, 14.280 de 1897.) Unterdeutschau und Prörigel in der Gemeinde Unterdeutschau, Wasserversorgung; — vide § 3 A, Marg. 82. des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 9623 de 1897.) Merleinsrauth in der Gemeinde Suchen, Cisterne; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechen--schaflsberichtes pro 1899. (ZZ. 1471, 4765, 6271 de 1898.) Mälzern, Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 5297 de 1898; 525 de 1899.) Mrauen in der Gemeinde Hinterberg, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 7503 de 1898.) Sagorica in der Gemeinde Podgora, Viehtränke; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 4610, 7137. 7588 de 1899.) Sdens ka Vas in der Gemeinde Widem, drei Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 3159, 3237, 3302, 4347, 4966, 5398, 5958, 6494, 6633, 8404, 11591 de 1899; 859 de 1900.) Groß-Locnik in der Gemeinde Auersperg, Cisternen; — vide § 3 A, Marg. 70, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 4840 de 1896). Im Bezirke Krainburg. Stefansberg in der Gemeinde Zirklach, Wasserleitung. (Z. 305 de 1900.) Naklas, Wasserleitung. (ZZ. 860, 6987 de 1900.) Sidraz in der Gemeinde Zirklach, Wasserleitung. (Z. 1497 de 1900.) Zeje in der Gemeinde Naklas, Wasserleitung. (Z. 6987 de 1900.) Im Bezirke Gurkfeld. Brunik in der Gemeinde Ratschach, Brunnen mit Viehtränke; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 7369, 11 231 de 1896; 973 de 1897.) Sloganje in der Gemeinde St. Cantian, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 11.352 de 1896.) Michowo in der Gemeinde St. Barthelmä, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z 1587 de 1898.) Jaworowica in der Gemeinde St. Barthelmä, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 251, 1171 de 1899.) Im Bezirke Littai. Großtrebeljewo in der Gemeinde Trebeljewo, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82' des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ 2903 de 1896; 13 131, 13 680 de 1899.) Römische in der Gemeinde St. Lamp'echt, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 12.397 de 1897.) Feldsberg in der Gemeinde Pölitz, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 615, 3939 de 1899.) Im Bezirke Laibach. Selo bei Pance in der Gemeinde Dobrunje, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 1849 de 1897) Jggdorf, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 11 831 de 1898.) St. Jobst, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 13.808 de 1898.) Im Bezirke Loitsch. Predgrize in der Gemeinde Schwarzenberg, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 2207 de 1897; 9415 de 1898.) Zirknitz, W'sserleitunq; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 2969 de 1898; 8484 de 1899; 500, 972, 10.295 de 1900.) Sleme v občini Cerknica, kapnica. (Št. 13.791 1. 1899,) Log v občini Žiri, vodovod. (Št. 289 1. 1900.) Hotedražica, vodovod. (Št. 3227 1. 1900.) Vrh v občini Stari Trg, vodovod. (Št. 4730 1. 1900.) Strmec v občini črni Vrb, kapnica. (Št. 4864 1. 1900.) Dobec v občini Cerknica, preskrbljenje vode. (Št. 10.257 1. 1900.) V Novomeškem okraju. Gorenja Gričica v občini Črmošnjice, dva vodnjaka; —- glej § 3. A, marg. 82* letnega poročila za 1. 1899. (Št. 8780 1. 1897.) Gradenec v občini Žužemperk, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 8838 1. 1897.; 2893 1. 1898.) Stara Žaga, Občica in Gorenji Vilbah v občinah Črmošnjice in Poljane, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 10.459 1. 1897.) Komama Vas v občini Črmošnjice, poprava napeljanega studenca; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 13.567 1. 1897.) črmošnjice, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 8534 1. 1898.) Veliki Orehek v občini Šmibel-Stopiče, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4580 1. 1899.) Vinja Vas, Pristava, Mihovec, Konec, Koroška Vas, Jurna Vas in Grm v občini Šmihel-Stopiče, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 5439 1. 1899.) Čatež v občini Velika Loka, vodovod; — glej § 3. A, marg. 58. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2504 1. 1895.; 4184 1. 1899.) V Postojinskem okraju. čelje, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1859. (Št. 1178 1. 1896.; 13.631 1. 1898.)' Gradec v občini Sv. Peter, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 3097 1. 1894.; 1881 1. 1895.) Grobišče v občini Slavina, vodnjak; — glej § 3. A. marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4993 1. 1896.; 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.; 6472 1. 1900.) Hrenovice, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. .(Št. 4071 1. 1893.) Košana, napajališče; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. ‘1899. (Št. 2253 1. 1895.; 9890 1. 1896.; 5039 1. 1898.; 9496 1. 1899.; 10.597 1. 1900.) Planina, preskrbljenje vode, vodnjaki; — glej § 3. A, marg 68. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 11.622, 12.146 1. 1895.; 5988 1, 1896.; 13.985 1. 1897.; 6003 1. 1899.) K a k o v 1 j e k v občini Hrenovice, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 7900 1. 1896.) Studeno v občini Postojina, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 6058 1. 1896.; 6438 1. 1898.; 9604 1. 1899.) Veliko Ubelsko v občini Hrenovice, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 3307 1. 1894.; 5072 1. 1896.) Žeje v občini Slavina, vodnjak ozir. vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 10.266 1. 1897.; 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.; 6472 1. 1900.) Paličje v občini Sv. Peter, napajališče; —- glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 11.752 1. 1897.; 2266 1. 1898.) Klenik v občini Sv. Peter, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 631 1. 1898.) Vrbovo v občini Jablanica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 9633 1. 1898.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 67 Slemen in der Gemeinde Zirknitz, Cisterne. (Z. 13.791 de 1899.) Log in der Gemeinde Sairach, Wasserleitung. (Z. 289 de 1900.) Hotederschitz, Wasserleitung. (Z. 3227 de 1900.) Vrh in der Gemeinde Altenmarkt, Wasserleitung. (Z. 4730 de 1900.) Strmec in der Gemeinde Schwarzenberg, Cisterne. (Z. 4864 de 1900.) Dobec in der Gemeinde Zirknitz, Wasserversorgung. (Z. 10.257 de 1900.) Im Bezirke Rudolfswert. Obermitterdorf in der Gemeinde Tschermoschnitz, zwei Brunnen: — vide § 3 A, Mara. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z 8780 de 1897.) Gradenetz in der Gemeinde Seisenberg, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Sß. 8838 de 1897; 2893 de 1898.) Altsag, Krapflern und Oberwild back in den Gemeinden Tschermoschnitz und Pöllandl, Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 10.459 de 1897.) Obertappelwerch in der Gemeinde Tschermoschnitz, Renovirung des Quellbrnnnens; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 13.567 de 1897.) Tschermoschnitz, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 8534 de 1898.) Großnussdorf in der Gemeinde St. Mickael-Stopitsch, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 4580 de 1899.) Weindorf, Pristawa, Michowec, Konec, Karndorf, Jurndorf und Grm in der Gemeinde St. Michael-Swpitsch, Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 5439 de 1899.) Catez in der Gemeinde Großlack, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 58, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 2504 de 1895; 4184 de 1899.) Im Bezirke Adelsberg. Celje, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 1178 de 1896; 13.631 de 1898.) Graz in der Gemeinde St. Peter, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 3097 de 1894; 1881 de 1895.) Grobsche in der Gemeinde Slavina, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 4993 de 1896; 1360, 2917 de 1898; 4664 de 1899; 6472 de 1900.) Hrenowitz, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z 4071 de 1893.) Kos chana, Viehtränke; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 2253 de 1895; 9890 de 1896; 5039 de 1898; 9496 de 1899; 10.597 de 1900.) Planina, Wasserversorgung, Brunnen; —vide § 3 A, Marg. 68, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 11.622, 12.146 de 1895; 5988 de 1896; 13.985 de 1897; 6003 de 1899.) Ra kovljek in der Gemeinde Hrenowitz, Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 7900 de 1896.) Kaltenfeld in der Gemeinde Adelsberg, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 6058 de 1896; 6438 de 1898; 9604 de 1899.) Groß-Ubelsko in der Gemeinde Hrenowitz, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 3307 de 1894; 5072 de 1896.) Zeje in der Gemeinde Slavina, Brunnen, resp. Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 10.266 de 1897; 1360, 2917 de 1898; 4664 de 1899; 6472 de 1900 ) Palčje in der Gemeinde St. Peter, Viehtränke; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (ZZ. 11.752 de 1897; 2266 de 1898.) Klenik in der Gemeinde St. Peter, Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 631 de 1898.) Vrbovo in der Gemeinde Jablanitz. Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (Z. 9633 de 1898.) 88. Deželna podpora za kmetijske namene. Koče v občini Slavina, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899' (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.; 6472 1. 1900.) Rakitnik v občini Slavina, vodovod; —• glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.; 6472 1. 1900.) Slavina, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.; 6472 1. 1900.) Bogu v občini Vrabče, kapnica; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 5205 1. 1899.) Jakovce v občini Vrabče, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4508 1. 1899.) Nova Sušica v občini Šmihel, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 1806 1. 1899.) Drskovče in Parje v občini Zagorje, naprava vodnjakov; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 2868 1. 1899.) Kal v občini Šmihel, vodovod; — glej § 3. A, marg. 38. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 3589 1. 1899.; 3736 1. 1900.) Trnovo, vodovod; — glej § 3. A, marg. 45. letnega poročila za 1.1899. (Št. 3226 1.1900.) Podkraj, vodovod; — glej § 3. A, marg. 51. letnega poročila za 1.1899. (Št. 9899 1.1899.) Bukovje v občini Hrenovice, vodovod; — glej § 3. A, marg 67. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 3875 1. 1896.; 8840, 11.496 1. 1897.; 8355 1. 1898.; 5994, 12.508 1. 1899.) Gorenje v občini Hrenovice, vodovod; — glej § 3. A, marg 67. letnega poročila za 1. 1899. (bt. 3875 1. 1896.; 8840, 11.496 1. 1897.; 8355 1. 1898.; 5994 1. 1899.) Predjama v občini Hrenovice, vodovod; — glej S 3. A, marg. 67. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 5994, 12.509 1. 1899.) Harije v občini Trnovo, vodnjak. (Št. 9427, 10.501 1. 1897.; 10.205 1. 1900.) Senožeče, vodovod. (Št. 3223, 4057 1. 1891.; 4173 1. 1893.; 3436 1. 1900.) Kuteževo v občini Jablanica, vodovod. (Št. 499 1. 1900.) Gorenji Zemon v občini Jablanica, zajetje studenca. (Št. 499 1. 1900.) Slap, vodovod. (Št. 1728 1. 1900.) Peteline v občini Sv. Peter, vodovod. (Št. 1899 1. 1900.) Mala Bukovica v občini Trnovo, preskrbljenje vode. (Št. 4887, 9849, 10.691 1.1900.) Nadanje Selo v občini Šmihel, vodovod. (Št. 6073, 10.074 1. 1900.) Velika Pristava v občini Šmihel, vodovod. (Št. 10.074 1. 1900.) V Radoljiškem okraju. Dobropolje in Brezje v občini Mošnje, vodovod; — glej § 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 4455 1. 1893.; 3159 1. 1894.; 1961, 6422 1. 1896.; 14.532 1.1897.; 4245 1. 1898.; 1194 1. 1899.) Radoljica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 8 2. letnega poročila zal. 1899. (Št. 10.908 1.1895.) Zlatna v občini Begunje, preskrbljenje s pitno vodo; — glej 8 3. A, marg. 82. letnega poročila za 1. 1899. (Št. 5572 1. 1896.) Osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe se je na njegovo dotično prošnjo z dne 9. februarija 1900, št. 104, nakazala v izplačilo redna letna podpora 2400 K. (Št. 2143 1. 1900.) Dalje je deželni odbor imenovani družbi na podstavi sklepa deželnega zbora XI. seje z dne 26. aprila 1900 nakazal v izplačilo znesek 8000 K za kmetijske namene in v nabavo tiskovin za živinorejske zadruge. (Št. 5761, 11.522, 11 860 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 69 Koce in der Gemeinde Slavinn, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (33. 1360, 2917 de 1898; 4664 de 1899; 6472 de 1900.) Rakitnik in der Gemeinde Slavina, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (33 1360, 2917 de 1898; 4664 de 1899; 6472 de 1900.) Slavina, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899-(33. 1360, 2917 de 1898; 4664 de 1899; 6472 de 1900.) Bogu in der Gemeinde Vrabce, Cisterne; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (3. 5205 de 1899.) Jakowce in der Gemeinde Vrabce, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechen-schastsberichtes pro 1899. (3- 4508 de 1899.) Neudirnbach in der Gemeinde St. Michael, Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes Pro 1899. (3- 1806 de 1899.) Drskovče und Parje in der Gemeinde 31florje, Herstellung von Brunnen; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (3- 2868 de 1899.) Kal in der Gemeinde St. Michael, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 38, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (33 3589 de 1899; 3736 de 1900.) Dornegg, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 45, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (3. 3226 de 1900.) Podkraj, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 51, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (3- 9899 de 1899.) Bukuje in der Gemeinde Hrenowitz. Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 67, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (33. 3875 de 1896; 8840, 11.496 de 1897; 8355 de 1898; 5994, 12.508 de 1899.) Gorenje in der Gemeinde Hrenowitz, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 67, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (33.3875 de 1896; 8840, 11.496 de 1897; 8355 de 1898; 5994 de 1899.) Luegg in der Gemeinde Hrenowitz, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg 67, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (33- 5994, 12.509 de 1899.) Harije in der Gemeinde Dornegg, Brunnen. (33- 9427, 10.501 de 1897; 10.205 de 1900.) Senosetsch, Wasserleitung. (33.3223, 4057 de 1891; 4173 de 1893; 3436 de 1900.) Kutezevo in der Gemeinde Jablanitz, Wasserleitung. (3- 499 de 1900.) Ober-Semon in der Gemeinde Jablanitz, Quellenfassung. (3- 499 de 1900.) Slap, Wasserleitung. (3- 1728 de 1900.) Peteline in der Gemeinde St. Peter, Wasserleitung. (3- 1899 de 1900.) Klein-Bukowitz in der Gemeinde Dornegg, Wasserversorgung. (33- 4887, 9849, 10.691 de 1900.) N a d a n j e - S elo in der Gemeinde St. Michael, Wasserleitung. (33- 6073, 10.074 de 1900.) Groß-Meierhos in der Gemeinde St. Michael, Wasserleitung. (3- 10.074 de 1900.) Im Bezirke Radmannsdorf. Guten selb und Bresiach in der Gemeinde Möschnach, Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (33 4455 de 1893; 3159 de 1894; 1961, 6422 de 1896; 14.532 de 1897; 4245 de 1898; 1194 de 1899.) Radmannsdorf. Wasserleitung; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (3. 10.908 de 1895.) Slatna in der Gemeinde Viqaun, Versorgung mit Trinkwasser; — vide § 3 A, Marg. 82, des Rechenschaftsberichtes pro 1899. (3- 5572 de 1896.) Ueber Ersuchen des Centralausschusses der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft vom 9. Februar d. I., 88- 3- 104, wurde die regelmäßige Jahressubvention von 2400 K flüssig gemacht. (3- 2143 de 1900.) . Landes- Weiters wurde der gedachten Gesellschaft in Gemäßheit des Landtagsbeschlusses der 'landwll°sckM° XI. Sitzung vom 26. April d. I. für wirtschaftliche 3wecke und zum 3wecke der Beschaffung von liche Zwecke. Drucksorten für Viehzuchtgenossenschaften der Betrag von 8000 K angewiesen. (33- 5761, 11.522, 11.860 de 1900.) Državna podpora kmetijski družbi. 90. Kmetijska podružnica v Žabnici. 91. Sklepanje trgovinskih pogodeb. 92. Kmetijsko- kemijsko preskušališče. Po dopisu c. kr. deželne vlada z dne 3. januarija 1900, št. 30, je c. kr. poljedelsko ministrstvo c. kr. kmetijski družbi za Kranjsko dovolilo in nakazalo v izplačilo sledeče podpore, in sicer: za družbeni vzorni dvorec na Viču 500 gld., za rejo ovac 200 gld. in za čebelarstvo 100 gld. Dalje je c. kr. poljedelsko ministrstvo po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 31. ja-nuarija 1900, št. 1691, omenjeni družbi kot vzdrževalni prispevek za podkovsko šolo v Ljubljani dovolila znesek 1200 gld. Končno je imenovano ministrstvo obljubilo c. kr. kmetijski družbi glasom sporočila c. kr. deželne vlade z dne 6. septembra 1900, št. 13.425, za sadne drevesnice, med katere je všteta tudi družbena drevesnica, in za dobro porabo sadja vkup 500 gld., — za nakup bikov plemenjakov in premovanje govedi vkup 4000 gld., in za rejo ovac, za prašičorejo in čebelarstvo vkup 1250 gld. (Št. 351, 1897, 11.119 1. 1900.) V XII. deželnozborski seji z dne 28. aprila 1900 deželnemu odboru v primerno rešitev izročena prošnja kmetijske podružnice v Žabnici, da bi se dovolila podpora za nabavo kmetijskih strojev, se je odstopila osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe, da podeli podporo iz dotacije 7000 K, ki se je dovolila družbi. (Št. 6079 1. 1900.) Vsled naročila c. kr. poljedelskega ministrstva je poslala c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 28. decembra 1899, št. 19.515, deželnemu odboru publikacijo, ki jo je izdelalo c. kr. trgovinsko ministrstvo o avstrijsko-ogrski trgovini z inozemstvom. (Št. 150 1. 1900.) Podpora 200 K, ki jo je dovolil deželni zbor v VIII. seji z dne 19. aprila 1900 avstrijskemu osrednjemu mestu za varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi pri sklepanju trgovinskih pogodeb, se je nakazala v izplačilo. (St. 5417 1. 1900.) Z dnem 7. majom 1900 poslalo je predsedstvo avstrijskega osrednjega mesta za varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi pri sklepanju trgovinskih pogodeb deželnemu odboru vabilo k seji stalnega odbora, ki je bila določena na dan 18. maja 1900, oziroma k zborovanju osrednjega mesta, ki se je določilo na dan 19. maja 1900 na Dunaju. Pri teh sejah je zastopal deželni odbor gospod deželni odbornik Franc Povše, katerega je že c. kr. kmetijska družba k tem sejam delegirala, in ki se je tudi udeležil obravnav avstrijskega kmetijskega sveta, ki so se vršile od 23. do 26. maja 1900. O izidu omenjenih sej oziroma obravnav je imenovani deželni odbornik podal svoja poročila. Z dopisom z dne 31. julija 1900, št. 1410 iz 1. 1899., je osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe poslal deželnemu odboru prepis poročila te družbe na c. kr. poljedelsko ministrstvo o stanju vseh panog kmetijstva v vojvodini Kranjski. (Št. 13.438 1. 1899.; 150, 4837, 5417, 6157, 6315, 6658, 7013, 10.062, 11.163 1. 1900.) K § 3., marg. 87. letnega poročila za 1. 1899. Deželni prispevek za vzdrževanje kmetijsko-kemijskega preskušališča v znesku 1000 gld. se je na dotično zaprosbo osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe nakazal v izplačilo. (Št. 13.709 1. 1899.) Z dopisom z dne 4. februarija 1900, št. 1290, naznanila je c. kr. deželna vlada razpis c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 16. januar ija 1900, št. 18.703, o reorganizaciji kmetijsko-kemijskega preskušališča. V tem razpisu zastopa c. kr. poljedelsko ministrstvo to mnenje, da ni nobene pravne zahteve v tem oziru, da bi se kmetijsko-kemijsko preskušališče v Ljubljani označilo kot zavod c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, in da govore že razlogi primernosti za to, da se preskušališče podredi kuratoriju, sestavljenemu iz zastopnikov države, dežele, kmetijske družbe, mestne občine Ljubljanske in trgovske in obrtnijske zbornice, in da se torej pusti vplivanje na oskrbovanje preskušališča vsem onim faktorjem, ki prispevajo za vzdrževanje tega zavoda. Ker je c. kr. poljedelsko ministrstvo za to stališče tudi stvarne razloge navedlo, in ker osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe sam takej organizaciji preskušališča ni prav nič ugovarjal, ni imel deželni odbor nikakega povoda, odrekati svojo pritrditev. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 71 Zufolge Zuschrift der k. k. Landesregierung vom 3. Jänner 1900, Z. 30, hat das k. k. Ackerbau- 89. Ministerium der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft für Kram nachstehende Subventionen bewilligt und Staats- flüssig gemacht, u. zw. für den gesellschaftlichen Musterhof in Waitsch 500 fl., für Schafzucht 200 fl. und subvention für für Bienenzucht 100 fl. ie “tIts Weiters hat das k. k. Ackerbauministerium laut Zuschrift der k. k. Landesregierung vom gesellschaft. 31. Jänner 1900, Z. 1691, der gedachten Gesellschaft als Erhaltungsbeitrag für die Hufbeschlagfchule in Laibach den Betrag von 1200 fl. bewilligt. Endlich hat das genannte Ministerium der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft, gemäß Mittheilung der k. k. Landesregierung vom 6. September d. I., Z. 13.425, für Obstbaumschulen einschließlich der gesellschaftlichen Baumschule und für Obstverwertung zusammen den Betrag von 500 fl., für Zuchtstierankauf und Rindviehprämien zusammen den Betrag von 4000 fl. und für Schafzucht, Schweinezucht und Bienenzucht zusammen 1250 fl. in Aussicht gestellt. (ZZ. 351, 1897, 11.119 de 1900.) Das in der XII. Landtagssitzung vom 28. April d. I. dem Landesausschusse zugewiesene 90. Gesuch der landwirtschaftlichen Filiale in Safnitz um Bewilligung einer Subvention für den Ankauf Landwirtschaft- landwirtschaftlicher Maschinen wurde dem Centralausschusse der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft behufs siche Filiale Gewährung einer Unterstützung aus der der Gesellschaft bewilligten Dotation per 7000 K abgetreten. m a,nt®‘ (Z. 6079 de 1900.) Ueber Weisung des k. k. Ackerbauministeriums übermittelte die k. k. Landesregierung unterm 91. 28. December 1899, Z. 19.515, dem Landesausschusse die vom k. k. Handelsministerium verfasste Abschluss von Publication über den österr.-ungarischen Außenhandel. (Z. 150 de 1900.) bereifen Der vom Landtage in der VIII. Sitzung vom 19. April d. I. der österr. Centralstelle zur "ia8en’ Wahrung der land- und forstwirtschaftlichen Interessen beim Abschlüsse von Handelsverträgen bewilligte Aushilfe von 200 K wurde flüssig gemacht. (Z. 5417 de 1900.) Unterm 7. Mai d. I. schickte die österr. Centralstelle zur Wahrung der land- und forstwirtschaftlichen Interessen beim Abschlüsse der Handelsverträge dem Landesausschusse eine Einladung zu der auf den 18. Mai d. I. in Wien anberaumten Sitzung des ständigen Ausschusses, resp. zu der auf den 19. Mai d. I. anberaumten Vollversammlung der «Centralstelle». Die Vertretung des Landesausschusses bei derselben übernahm der Herr Landesausschussbeisitzer Franz Povse, der bereits seitens der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft hiezu delegirt worden war und der auch an den vom 23. bis 26. Mai d. I. stattgehabten Verhandlungen des österr. Landwirtschaftsrathes theilnahm. Ueber das Ergebnis der erwähnten Sitzungen, resp. Verhandlungen, wurden vom genannten Landesausschussbeisitzer Berichte erstattet. Mit Zuschrift vom 31. Juli d. I., Z. 1410 de 1899, übermittelte der Centralausschuss der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft eine Abschrift des Gutachtens, welches seitens der gedachten Gesellschaft über die t>ermutige Lage der landwirtschaftlichen Production in allen ihren Zweigen im Herzogthume Krain dem k. k. Ackerbauministerium abgegeben wurde. (ZZ. 13.438 de 1899; 150, 4837, 5417, 6157, 6315, 6658, 7013, 10.062, 11.163 de 1900.) Ad § 3, Marg. 87, Rechenschaftsbericht de 1899. 92. Der für die Erhaltung der landwirtschaftlich-chemischen Versuchsstation bewilligte Landes- ^ucl^chemftche^ beitrag von 1000 fl. wurde über Ersuchen des Centralausschusses der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft Versuchs, flüssig gemacht. (Z. 13.709 de 1899.) station. Unterm 4. Februar d. I., Z. 1290, theilte die k. k. Landesregierung den Erlass des k. k. Ackerbauministeriums vom 16. Jänner d. I., Z. 18.703, betreffend die Organisation der landwirtschaftlichchemischen Versuchsstation mit. In diesem Erlasse vertritt das k. k. Ackerbauministerium die Anschauung, dass kein Rechtsanspruch vorhanden ist, um die landwirtschaftlich-chemische Versuchsstation in Laibach als ein Institut der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach zu bezeichnen und dass schon Billigkeitsgründe dafür sprechen, dass die Station einem aus Vertretern des Staates, des Landes, der Landwirtschaftsgesellschaft, der Stadtgemeinde Laibach und der Handels- und Gewerbekammer zusammenzusetzenden Kuratorium unterstellt werde und somit allen jenen Factoren eine entsprechende Einflussnahme auf die Führung der Station eingeräumt werde, welche zu ihrer Erhaltung beitragen. Da das k. k. Ackerbauministerium auch sachliche Gründe für diesen seinen Standpunkt anführte und der Centralausschuss der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft selber gegen eine derartige Organisation keinen Einwand erhob, gab es für den Landesausschuss keinen Anlass, seine Zustimmung zu versagen. 93. Gospodinjska šola c, kr. kmetijske družbe. 94. Poljedelska šola na Gorenjskem. 95. Konjska bolnica v Ljubljani. 96. Govedoreja. V dopisu z dne 11. septembra 1900, št. 13.474, je c. kr. deželna vlada deželnemu odboru naznanila, da je administracijo preskušališča začasno, to je do definitivne odobritve statuta, službenega navodila in opravilnega reda, ona prevzela. V odsek katerega bode c. kr. deželna vlada v važnejših zadevah v posvetovanje sklicevala, imenoval je deželni odbor vsled zaprosbe tega deželnega oblastva svojima zastopnikoma gospoda deželnega glavarja Otona pl. Detela in gospoda deželnega odbornika Franca Povše. (Št. 13.709 1. 1899.; 2221, 4846, 11.253 1. 1900.) Po naznanilu c. kr. deželne vlade z dne 3l.januarija 1900, št. 1691, je c. kr. poljedelsko ministrstvo dovolilo c. krv kmetijski družbi kot prispevek za vzdrževanje gospodinjske šole za 1. 1900 znesek 2000 K. (Št. 1897 1. 1900.) K § 3., marg. 89. letnega poročila za 1. 1899. V zadevi poljedelske šole na Gorenjskem se predloži posebno poročilo. K § 3., marg. 93. letnega poročila za 1. 1899. Na podlagi tozadevnega dopisa osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe je deželni odbor deželnemu stavbinskemu uradu naročil, izvršiti potrebne poizvedbe v zadevi ustanovitve konjske bolnice na vrtu c. kr. kmetijske družbe na Poljanah. Deželni stavbinski urad je izdelal projekt, po katerem bi znašali stroški za adaptiranje 22.000 K. Drugi stroški bi utegnili znašati kakih 3000 K, tako da bi se potrebovalo vsega vkup 25.000 K. Glede na to, da bi bila ustanovitev take bolnice v prvi vrsti le Ljubljanskemu mestu na korist, se je mestnemu magistratu Ljubljanskemu naznanilo, da bi se moglo na ustanovitev bolnice le tedaj resno misliti, če bi glavni del ustanovnih stroškov prevzela mestna občina Ljubljanska. Zajedno se je mestni magistrat naprosil, skrbeti za to, da se bo o tej zadevi storil sklep občinskega sveta. Glasom naznanila mestnega magistrata z dne 6. aprila 1900, št. 11.910, je občinski svet mesta Ljubljane v seji z dne 3. aprila 1900 sklenil, da dovoli za omenjeno ustanovitev le 5000 K iz občinskih sredstev, vsled česar deželni odbor ni v stanu priporočati ustanovitve konjske bolnice. (Št. 12.665 1. 1899.; 4987 1. 1900.) Iz nastopnega izkaza, sestavljenega na podlagi okrajnih pregledov, ki so jih poslala deželnemu odboru e. kr. okrajna glavarstva, se razvidi, koliko krav in telic so zglasile občine meseca januarija leta 1900 in kakšen izid je imelo licenciranje bikov v letu 1900. V rubriki «Opomnja» se omenja razdelitev plemenskih bikov, nakupljenih iz deželnih sredstev. Glede rubrike 6. do 9. tega izkaza se pripominja, da se ne vjemajo vsled tega, ker so izkazani v teh rubrikah samo v dotičnem letu licencirani biki, in pa tudi radi tega ne, ker imajo nekatere občine zadostno število plemenskih bikov ali pa celò več, nego jih je po zakonu potreba, s čemer se pa ne poravna primankljaj bikov plemenjakov v drugih občinah. V obče se iz okrajnih pregledov posname, da je žal mnogo občin, zlasti v političnih okrajih Kranj, Novo Mesto, Postojina, Kamnik in Litija, ki še vedno nimajo toliko plemenskih bikov, kolikor jih predpisuje zakon. V tem pogledu se je naprosila c. kr. deželna vlada, da bi po okrajnih glavarstvih kar najstrožje zahtevala od občin, da dopolnijo število bikov plemenjakov. Posebe bodi tu omenjeno, kar so opazile dopuščevalne komisije v posameznih okrajnih glavarstvih. Tako navaja komisija okraja Ljubljanska okolica to-le: «Zapazil se je tudi ta pot tako glede množine kakor glede kakovosti sicer počasen toda stanoviten napredek. Prignalo se je 97 bikov; od teh je bilo za dobre spoznanih 81 (proti 75 lanskega leta). Od bikov plemenjakov, ki so bili potrjeni 1. 1899., se jih rabi za plemenitev še 42. Potemtakem znaša vkupno število licenciranih bikov 123, torej toliko, kolikor jih pri vzetem številu 11.980 plemenskih krav in telic predpisuje zakon. Mnogokratna kaznovanja posestnikov, ki so dali rabiti svoje nelicencirane bike za plemenitev tuje živine, so pripomogla, da se je prignalo bike točneje pred komisijo ; s Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 73 Laut Mittheilung der k. k. Landesregierung vom 11. September 1900, Z. 13.474, hat dieselbe die Administration der Station provisorisch, d. i. bis zur definitiven Genehmigung des Statutes, der Dienstinstruction und der Geschäftsordnung, übernommen und wurden vom Landesausschusse über Ersuchen dieser Landes- stelle in das während dieser Zeit in wichtigeren Fällen einzuberufende Comite als seine Vertreter die Herren Landeshauptmann Otto von Detela und der Herr Landesansschussbeisitzer Franz Povse ernannt. (ZZ. 13.709 de 1899; 2221, 4846, 11.253 de 1900.) Laut Mittheilung der k. k. Landesregierung vom 31. Jänner 1900, Z. 1691, hat das k. k. Ackerbauministerium der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft als Erhaltungsbeitrag für die Haushaltungsschule pro 1900 den Betrag von 2000 K bewilligt. (Z. 1897 de 1900.) Ad § 3, Marg. 89, Rechenschaftsbericht de 1899. In Betreff der Ackerbauschule in Oberkrain wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden. Ad § 3, Marg. 93, Rechenschaftsbericht de 1899. Ueber Anregung des Centralausschnsses der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft beauftragte der Landesausschuss das Landesbauamt, in Angelegenheit der Errichtung eines Pferdespitals in dem der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft gehörigen Garten ans der Polanastraße die nöthigen Erhebungen zu pflegen. Das Landesbauamt lieferte ein Project, wonach sich die Adaptirungskosten auf 22.000 K belaufen würden, wozu dann noch etwa 3000 K sonstige Kosten kämen, so dass das ganze Erfordernis 25.000 K betragen würde. Bei dem Umstande, als von der Errichtung eines derartigen Spitals in erster Reihe die Stadt Laibach den Nutzen ziehen würde, wurde dem Laibacher Stadtmagistrate bekannt gegeben, dass an die Errichtung des Spitals nur dann geschritten werden könnte, wenn den größeren Theil der Errichtungskosten die Stadt Laibach auf sich nehmen würde und wurde der Magistrat unter einem um die Veranlassung eines diesbezüglichen Gemeinderathsbeschlusses ersucht. Laut Mittheilung des Stadtmagistrates vom 6. April d. I., Z. 11.910, hat nun der Gemeinderach von Laibach in der Sitzung vom 3. April d. I. den Beschluss gefasst, dem gedachten Zwecke nur einen Betrag von 5000 K aus Gemeindemitteln zuzuwenden, weshalb der Landesausschuss nicht in der Lage ist, die Errichtung eines Pferdespitals zu befürworten. (ZZ. 12.665 de 1899; 4987 de 1900.) Aus der nachstehenden, nach den von den k. k. Bezirkshauptmannschaften eingesendeten Bezirksübersichten zusammengestellten Tabelle ist die von den Gemeinden im Jänner 1900 angemeldete Anzahl der Kühe und Kalbinnen, sowie das Ergebnis der Stierlicenzirungen im Jahre 1900 ersichtlich. In der Rubrik «Anmerkung- geschieht auch der Vertheilung der aus Landesmitteln angekauften Zuchtstiere Erwähnung. Bezüglich der Rubriken 6 bis 9 wird bemerkt, dass dieselben deshalb nicht übereinstimmen, weil daselbst nur die im Gegenstandsjahre licenzirten Stiere ausgewiesen erscheinen, dann aber auch deshalb nicht, weil in einzelnen Gemeinden die genügende Anzahl oder sogar ein Ueberschuss an Zucht-stieren vorhanden ist, der jedoch den in anderen Gemeinden bestehenden Abgang nicht compensirt. Im allgemeinen ist aus den Bezirksübersichten zu entnehmen, dass leider zahlreiche Gemeinden, so namentlich in den politischen Bezirken Krainburg, Rudolfswert, Adelsberg, Stein und Littai, noch immer nicht mit der gesetzlich vorgeschriebenen Anzahl von Zuchtstieren versehen sind. Diesbezüglich ist die k. k. Landesregierung ersucht worden, im Wege der Bezirkshauptmannschaften bei den Gemeinden auf die Completirung der Anzahl der Zuchtstiere nachdrücklichst hinzuwirken. Im besonderen sei an dieser Stelle auf die Wahrnehmungen der Licenzirungscommissionen in einzelnen Bezirkshauptmannschaften hingewiesen. So äußerte sich die Commission im Bezirke Laibach Umgebung wie folgt: «Der zwar langsame, jedoch stetige Fortschritt war auch diesmal sowohl in quantitativer, als in qualitativer Beziehung bemerkbar. Vorgeführt wurden 97 Stiere, wovon 81 (gegen 75 des Vorjahres) als zuchttauglich erkannt wurden. Von den im Jahre 1899 licenzirten Zuchtstieren stehen noch 42 in Verwendung; es ergibt sich somit eine Gesammtsumme von 123 licenzirten Stieren, die der gesetzlich geforderten Anzahl 11.980 als faselbar anzunehmender Kühe und Kalbinnen entsprechen. Durch vielfache Bestrafungen von Besitzern, die ihre nicht licenzirten Stiere zum Belegen fremden Zuchtviehes verwenden ließen, wurde 93. Haushaltungsschule der k. k. Landwirtschafts-Gesellschaft. 94. Ackerbauschule in Oberkrain. 95. Pserdespital in Laibach. 96. Rindviehzncht. tem pa se je zajedno ugodno vplivalo na kakovost prignanih bikov. Lastniki bikov so namreč prav malo vredne živali le izjemoma v pregled pripeljali in vsled konkurence so se živinorejci bolj in bolj prizadevali, postaviti pred komisijo bike lepše postave in lastnosti. Glede uspešnejšega križanja se mora omeniti, da so se kakor doslej v največ slučajih dobro obnesli pinc-gavci, belanci in simendolci in da so se biki teh pasem tudi razširili po deželi; le v onih občinah, ki imajo močvirnate travnike in vsled tega kislo klajo, se opaža, da rdečesikasta planinska živina zlasti tudi radi slabega hlevarstva precej hitro propada. V teh krajih bi se morda bolje obnesla enobarvena siva poljanska živina, ki je z malim zadovoljnain bolj odporna, kar naj bi se vpoštevalo pri eventualni razdelitvi dežele v pasemske pokrajine». (St. 9124 1. 1900.) V Kamniškem okraju je konstatirala komisija, da so biki, ki se jih je prignalo pred komisijo, glede kakovosti primerni za plemensko živino tega okraja, in da se mora te bike v primeri z biki v prejšnjih letih prignanimi označiti kot dober materijal; primankljaj pri številu bikov pa je pripisovati živahni prodaji najboljših bikov plemenjakov. (St. 9682 1. 1900.) V Litijskem okraju se je izrazila komisija, da se pri bikih plemenjakih pripeljanih v pregled, kaže zboljšanje od leta do leta tako glede števila kakor posebno še glede kakovosti, odkar obstoji zakon o povzdigi reje goveje živine. Poglavitni vzrok tega zboljšanja je iskati po eni strani v tem, da podpirata ljudstvo deželni odbor in e. kr. kmetijska družba s podelitvijo prav dobrih bikov, po drugi strani pa v tem, ker je kmetovalec prisiljen, pečati se vedno umneje z živinorejo, kajti le živinoreja združena s poljedelstvom mu more donašati dobiček. Dalje je omenila ta komisija, da so se lastniki bikov pri licenciranju pritožili, ker se mnogokrat dopuščajo nelicencirani biki za plemenitev, ne da bi župani in četudi o tem kaj zvedo, kazensko postopali, ter je z ozirom na te pritožbe izrekla željo, naj bi se v prvi vrsti naročilo žandarmeriji, da vselej, kadar pri patroliranju kaj takega zapazi ali zve, to naznani županu, kakor tudi političnemu oblastvu, in da se v to svrho vroče vsem c. kr. žandarmerijskim postajam izkazi licenciranih in nelicenciranih bikov. Glede na to je deželni odbor naprosil c. kr. deželno vlado, da bi v označenem oziru odredila kar treba. (Št. 10.440 1. 1900.) Ravno tako se je glede na to, da je dopuščevalna komisija v okraju Črnomaljskem tudi zapazila, da se rabijo nelicencirani biki za plemenitev tuje živine, naprosila c. kr. deželna vlada, da bi ukrenila v tem oziru strogo nadzorovanje po žandarmeriji. (St. 6350 1. 1900.) V Postojinskem okraju je komisija označila razmere tako glede števila bikov plemenjakov, kakor tudi glede pasem teh bikov kot jako neugodne. Od 60 k licenciranju prignanih bikov bilo jih je le 14 čistokrvnih. Na enega bika bi odpadlo 171 krav in telic, oziroma 141 krav. Zlasti primanjkuje bikov v občini Vrabče in v Vremski dolini. Omeniti je posebno še posestnikov Antona Franetič v Dolenji Vasi in Ivana Lavrenčič v Vrhpolju zaradi zaslug, ki jih imata za povzdigo živinoreje. Končno je povdarjala komisija nujno potrebo za ustanovitev pasemskih pokrajin. (Št. 8061 1. 1900.) Kar se tiče razdelitve dežele v pasemske pokrajine, bodi tu omenjeno, da se je obrnil deželni odbor z ozirom na sklep deželnega zbora XII. seje z dne 28. aprila 1900 do osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe s prošnjo, da izrazi svoje mnenje o tej zadevi, oziroma da stavi svoje konkretne predloge. (Št. 6468 1. 1900.) V XII. deželnozborski seji z dne 28. aprila 1900 se je deželnemu odboru naročilo, da se pri nakupovanju bikov plemenjakov iz deželnih sredstev ozira na domačo prirejo ter kupuje v deželi take bike, ako so v čistih pasmah in primerni kakovosti na razpolago. Da bi temu naročilu zadostil, sklenil je deželni odbor, bike, prignane od živinorejcev v določenem času v določene kraje dežele, ogledati in nakupiti po komisiji, sestavljeni iz referenta, iz c. kr. veterinerskega koncipista Maksa Pavlin in enega praktičnega živinorejca dotičnega kraja. Na ta sklep so se živinorejci v ta namen, da bi pripeljali svoje bike, opozorili po razglasih v raznih časopisih. (Št. 6467 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 75 allgemein eine pünktlichere Vorführung der vorhandenen Stiere bewirkt; dadurch wurde gleichzeitig auch die Qualität des vorgeführten Materiales günstig beeinflusst, indem von Seite der Stierbesitzer ganz minderwertige Thiere nur ausnahmsweise zur Besichtigung gelangten und infolge der Concurrenz die Züchter mehr und mehr das Bestreben zeigten, nach Form und Eigenschaft bessere Thiere vorzuführen. Rücksichtlich der Verbesserungskreuzungen ist zu betonen, dass sich wie bisher Pinzgauer, Möllthaler und Simenthaler in den meisten Fällen gut bewährten und auch an Ausbreitung gewonnen haben, nur in den Gemeinden mit sumpfigem Wiesenterrain und daher sauerem Futter kann eine ziemlich rasche Degeneration des rothscheckigen Alpenviehes — besonders auch infolge der schlechten Stallhaltung — kaum verkannt werden. Hier dürfte sich das einfärbig graue, genügsamere und widerstandsfähigere Flachlandvieh besser bewähren, was bei der eventuellen Zuchtgebietseintheilung nicht zu übersehen wäre.» (Z. 9124 Im Bezirke Stein constatirte die Commission, dass das vorgeführte Stiermateriale in Bezug auf die Qualität den dortbezirkigen Zuchtverhältnissen entsprechend im Vergleiche zu den Vorjahren als ein günstiges bezeichnet werden müsse, der Abgang der Zahl nach jedoch dem regen Verkaufe von Zuchtstieren besserer Kategorie zuzuschreiben sei. (Z. 9682 de 1900.) Im Littaier Bezirke äußerte sich die Commission dahin, dass seit dem Bestehen des Gesetzes zur Hebung der Rindviehzucht von Jahr zu Jahr eine aus der Quantität, insbesondere aber aus der Qualität des vorgeführten Materiales an Zuchtstieren ersichtliche Besserung zu verzeichnen sei. Der Hauptgrund dieser Besserung sei einerseits in der Unterstützung der Bevölkerung seitens des Landesausschusses und der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft durch Betheilung mit sehr guten Stieren, anderseits darin gelegen, dass der Landwirt gezwungen sei, die Viehzucht immer rationeller zu betreiben, da er nur noch von dieser im Vereine mit der Feldwirtschaft Nutzen ziehen könne. Weiters brachte die Commission den Wunsch zum Ausdrucke, dass mit Rücksicht auf die anlässlich der Licenzirung seitens der Zuchtstierbesitzer vorgebrachten Beschwerden, dass vielfach nichtlicenzirte Stiere zur Zucht zugelassen wurden, ohne dass die Gemeindevorsteher, selbst wenn sie hievon Kenntnis erhielten, die Strafgewalt handhabten, in erster Linie die Gendarmerie zu beauftragen wäre, bei ihren Patrouillengängen jede derartige Wahrnehmung sowohl dem Gemeindevorsteher, als auch der politischen Bezirksbehörde anzuzeigen, zu welchem Zwecke sämmtliche k. k. Gendarmerieposten mit Verzeichnissen der licen-zirten und nichtlicenzirten Stiere zu betheilen wären. Zufolge dieser Aeußerung wurde die k. k. Landesregierung vom Landesausschusse ersucht, in der gedachten Richtung das Geeignete zu verfügen. (Z. 10.440 de 1900.) Desgleichen wurde infolge der von der Licenzirungscommission im Tschernembler Bezirke gemachten Wahrnehmung, dass nichtlicenzirte Stiere zur Zucht fremden Viehes Verwendung finden, die k. k. Landesregierung ersucht, diesbezüglich eine strenge Ueberwachung durch die Gendarmerie platzgreifen zu lassen. (Z. 6350 de 1900.) Im Bezirke Adelsberg wurden von der Commission die Verhältnisse sowohl hinsichtlich der Zahl der Zuchtstiere, als auch hinsichtlich der in Verwendung stehenden Ratzen als höchst ungünstige bezeichnet. Von 60 zur Licenzirung aufgetriebenen Stieren seien nur 14 reinmcuj gewesen. Auf einen ©tier kämen je 171 Kühe und Kalbinnen, resp. je 141 Kühe. Insbesondere herrsche Mangel an Stieren in der Gemeinde Vrabce und im Uremer Thale. Hervorzuheben seien die Verdienste der Besitzer Anton Franetič in Niederdorf und Ivan Lavrenčič in Oberfeld um die Hebung der Viehzucht. Schließlich betonte die Commission die dringliche Nothwendigkeit der Schaffung von Zuchtgebieten. (Z. 8061 de 1900.) Die Eintheilung des Landes in Zuchtgebiete anlangend sei an dieser Stelle bemerkt, dass der Landesausschuss mit Rücksicht auf den Landtagsbeschluss der XII. Sitzung vom 28. April 1900 den Centralausschuss der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft einlud, in der Angelegenheit sein Gutachten abzugeben, beziehungsweise concrete Anträge zu stellen. (Z. 6468 de 1900.) In der XII. Landtagssitzung vom 28. April 1900 wurde der Landesausschuss beauftragt, bei Ankauf von Zuchtstieren aus Landesmittelu auf die einheimische Zucht Rücksicht zu nehmen und im Falle des Vorhandenseins reinblütiger Thiere von entsprechender Qualität solche im Lande selbst anzukaufen. Um diesem Aufträge zu entsprechen, beschloss der Landesausschuss, die von den Viehzüchtern zu anberaumter Zeit an bestimmten Orten im Lande vorzuführenden Stiere von einer besonderen, aus dem Referenten, dann dem k. k. Veterinärconcipisten Max Pavlin und einem praktischen Züchter des betreffenden Ortes bestehenden Commission besichtigen und ankaufen zu lassen, worauf die Viehzüchter behufs Vorführung ihrer Stiere durch Verlautbarungen in verschiedenen Zeitungsblättern aufmerksam gemacht wurden. (Z. 6467 de 1900.) Število zglašenih Anzahl der angemeldeten Plemenski biki Zuchtstiere Politični okraj Politischer Bezirk krav Kühe telic Kal- binnen vkup summen teh je plemenskih Hievon faselöar Po zakonu potrebno število Gesetzlich erforder- lich Uglašenih je bilo Als Vor- handen an- gemeldet Po komisiji potrjenih Com- missionen licenzirt Še treba Noch zu beschaffen K m a d i — Stücke Črnomelj Tschernembl 4211 858 5069 4070 46 33 26 15 Kamnik Stein 7909 2454 12363 10363 131 160 88 56 Kočevje Gottschee 8618 2143 10761 8380 79 83 82 — Kranj Krainburg 9690 2948 12638 — 128 284 74 22 Krško Gurkfeld 7889 1662 9551 7639 83 90 79 17 Litija Littai 5173 1804 6977 5592 59 97 50 9 Ljubljana, okolica Laibach, Umgebung 11337 3530 14867 12280 121 171 81 — Ljubljana, mesto Laibach, Stadt — — — — — — 12 — Logatec Loitsch 6902 1645 8540 — — — 58 6 Novo Mesto Rudolfswert 6422 1875 8297 8297 77 60 56 29 Postojina Adelsberg 8471 2091 10526 10526 108 74 61 48 Radoljica Radmannsdorf — — — — 85 — — — Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 77 Licenciranje bikov se je vršilo Die Licenzirung der Stiere hat stattgefunden Deželnega odbora številke leta 1900. Landesausschusszahlen de 1900 čas — Zeit Število postaj za licenciranje Anzahl der Licen-zirungs-stationen O p o ni n j a Anmerkung 27., 28., 30./IV. 7 6350 Proti vplačilu polovice nakupne cene so 11, 12., 15., 16./VI. 17 5311, 7264, 9682 dobili bike: 1.) F. Gliha iz Gorenjevasi, 2.) J. Gnidovc iz Vel. Lipovca, 3.) J. Drenik iz Prečne, 4.) občina Krško, 5.) občina Domžale, 6.) A. Prež el j iz Lepejnce, 7.) A. Vidmar iz St. Jurija, 8.) M. Demšar iz Zirovskega Brda — vsi leta 1899. (Št. 11.145, 12.639, 12.981 1. 1899.) — Leta 1900 pa: 1.) A. Zajc iz Lipe, 17, 18, 20, 26./IV, 11.618, 2, 21, 23./V. 31 11.718 2.) A. Kramaršič iz Jurne Vasi. (Št. 1210, 8, 9, 10,11, 12, 16./V. 19 6933 6788, 8460 1. 1900.) Gegen Bezahlung der halben Anschaffungs- 30./IV, 1, 2, 3, 7, 8, 9./V. 6, 7, 8, 12, 13./VI. 21 7474 kosten haben Zuchtstiere erhalten: 1.) F. Gliha aus Oberdorf, 2.) I. Gnidovc aus Großlipowitz, 3.) I. Drenik aus Prečna, 4.) Gemeinde Gurk-feld, 5.) Gemeinde Domschale, 6.) A. Prezelj aus 19 10.440 Lepejnce, 7.) A. Vidmar aus St. Georgen, 8.) M. Demšar aus Sairachberg — sämmtliche im Jahre 1899. (ZZ. 11.145, 12.639, 12.981 de 1899) — und im Jahre 1900: 1.) A. Zajc 18, 19, 20, 21, 23, 24./IV. 11./V. 37 9124 aus Lipa, 2.) A. Kramarßic aus Jurnavas (ZZ. 1210, 6788, 8460 de 1900.) 1 6672 15, 16, 17, 18./V. 17 7261 2, 3, 4, 11, 12./V. 13 4619, 7048 7, 8, 9, 10, 11, 12./V. 16 2759, 8061 4, 5, 6./V. — 3744 Nagrade za bike plemenjake. 98. Premovanje govedi. 99. Živinski promet z Ogrsko. 100. Ribarstvo. 101. čebelarstvo. 102. Lovski zakon. 103. Šolski vrti in sadne drevesnice, njih statistika. Za rabo bikov plemenjakov nad pogojeno dobo dveh let so prejeli nagrade: Klun France iz Brež 30 K, občina Ajdovica 120 K, občina Hrenovice 80 K, Zajc Anton iz Lipe 200 K, Švigelj Matej iz Bezuljaka 70 K, Molj Aleš iz Trboj 30 K, Čadež Helena iz Poljan 70 K, Zajc Janko iz Kostrevnice 100 K. (Št. 12.864, 13.114, 14.318 1. 1899.; 1210, 3633, 3966, 5895, 6934, 7193 1. 1900.) Glede državne podpore dovoljene c. kr. kmetijski družbi za premovanje govedi glej § 3., marg. 89. letnega poročila. Sklep deželnega zbora IX. seje z dne 21. aprila 1900 glede izposlovanja ugodnejše pogodbe za živinski promet z Ogrsko se je prijavil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi posredovala, da se intencijam deželnega zbora ustreže. (Št. 5459 1. 1900.) V XII. deželnozborski seji z dne 28. aprila 1900 ribarskemu okrajnemu odboru v Ljubljani dovoljena podpora 100 K se je nakazala v izplačilo. Po naznanilu c. kr. deželne vlade z dne 20. avgusta 1900, št. 12.588, je c. kr. poljedelsko ministrstvo ribarskemu okrajnemu odboru v Ljubljani v povzdigo ribarstva dovolilo državno podporo v znesku 600 K. (Št. 6471, 10.640 1. 1900.) Nadučitelju v Šmartnem pri Kranju Francu Rojina se je dovolila in nakazala podpora 80 K v to svrho, da se udeleži glavnega tečaja na šoli osrednjega odbora za čebelarstvo na Dunaju. (Št. 7098 1. 1900.) Temu učitelju se je dalje za udeležitev mednarodnega kongresa čebelarjev v Parizu dovolila podpora 100 K. (St. 10.853 1. 1900.) Sklep deželnega zbora XVI. seje z dne 5. maja 1900 v zadevi spremembe lovskega zakona sc je naznanil c. kr. deželni vladi s prošnjo, da bi pozvedela na višjem mestu, ali bi se sprememba zakona v smislu navedenega deželnozborskega sklepa predložila v Najvišje potrjenje. (Št. 6903, 10.174 1. 1900.) C. kr. deželni šolski svet je poslal od okrajnih šolskih oblastev predložene mu statistične izkaze o šolskih vrtih in sadnih drevesnicah javnih ljudskih šol, o njihovem stanju, o pouku v sadjarstvu in posameznih strokah kmetijstva, kakor tudi o dotičnih učiteljih. Po teh izkazih znaša število ljudskih šol, pri katerih je pouk v v okraju šolskih vrtov sadnih drevesnic sadjarstvu kmetijstvu Črnomelj 22 20 16 14 Kamnik 18 2 15 8 Kočevje 22 21 23 18 Kranj 17 18 6 Krško 18 16 18 13 Litija 12 10 11 8 Ljubljana, okolica 20 1 21 11 Ljubljana, mesto 2 — 1 2 Logatec 19 17 16 11 Novo Mesto 27 25 20 10 Postojina 30 27 24 8 Radoljica 20 15 12 7 Posamezne stroke kmetijstva, v katerih se je podučevalo, so te-le : Cvetličarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, oskrbovanje travnikov in gozdov, vinarstvo, trtoreja, lepotno vrtnarstvo, gnojeznanstvo, poljedelstvo in kmetijstvo v obče. (Št. 14.453 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 79 Für die Verwendung von Zuchtstieren über die bedungene Zeit von zwei Jahren haben 97. Prämien erhalten: Franz Klun aus Breze 30 K, Gemeinde Haidowitz 120 K, Gemeinde HrenoWitz 80 K, Prämien Anton Zajc aus Lipe 200 K, Matthäus Swigelj aus Wesuljak 70 K, Alex. Molj aus Terboje 30 K, _ JR* Helene Cadez aus Pölland 70 K, Janko Zajc aus Kostreunitz 100 X. (ZZ. 12.864, 13.114, 14.318 ^uchtstlere. de 1899; 1210, 3633, 3966, 5895, 6934, 7193 de 1900.) Betreffend die vom Staate der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft für Rinderprämien gewährte 98. Unterstützung vide § 3, Marg. 89 des Rechenschaftsberichtes. Rinder- prämiirung. Der Landtagsbeschluss der IX. Sitzung vom 21. April 11900 betreffend die Erwirkung von 99. günstigeren Modalitäten für den Viehverkehr mit Ungarn wurde der k. k. Landesregierung mit dem Er- Viehverkehr suchen zur Kenntnis gebracht, zu veranlassen, dass den Intentionen des Landtages Rechnung getragen mit Ungarn, werde. (Z. 5459 de 1900.) Die in der XII. Landtagssitzung vom 28. April 1900 dem Fischereirevierausschusse in Laibach loo. bewilligte Aushilfe von 100 K wurde flüssig gemacht. Fischzucht. Zufolge Mittheilung der k. k. Landesregierung vom 20. August d. I., Z. 12.588, hat das k. k. Ackerbauministerium dem Fischereirevierausschusse in Laibach zur Förderung der Fischzucht eine Staatssubvention von 600 K bewilligt. (ZZ. 6471, 10.640 de 1900.) Dem Oberlehrer in St. Martin bei Krainburg, Franz Rojina, wurde behufs Besuches des ioi. Hauptcurses auf der Schule des Centralausschusses für Bienenzucht in Wien eine Unterstützung von Bienenzucht. 80 K bewilligt und flüssig gemacht. (Z. 7098 de 1900.) Demselben Lehrer wurde ferner zur Theilnahme an dem internationalen Congresse der Bienenzüchter in Paris eine Unterstützung von 100 K gewährt. (Z. 10.853 de 1900.) Der Landtagsbeschluss der XVI. Sitzung vom 5. Mai 1900 betreffend die Abänderung des 102. Jagdgesetzes wurde der k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen mitgetheilt, Höherenorts in Erfahrung Jagdgesetz, zu bringen, ob zu erwarten ist, dass eine derartige Gesetzesänderung, wie sie der erwähnte Landtagsbeschluss intendirt, zur Allerhöchsten Sanction unterbreitet werde. (ZZ. 6903, 10.174 de 1900.) Der k. k. Landesschulrath übermittelte die von den Bezirksschulbehörden gelieferten statistischen 103. Ausweise über die bei den öffentlichen Volksschulen bestehenden Schulgärten und Obstbaumschulen und Schulgarten deren Zustand, über die Ertheilung des Unterrichtes in der Obstbaumzucht und in den einzelnen Zweigen und Obstbaum-der Landwirtschaft, sowie über die bezüglichen Lehrkräfte. Statistik Nach diesen Ausweisen beträgt die Anzahl der Volksschulen mit im Bezirke Schulgärten Tschernembl . . . 22 Stein . . . 18 Gottschee . . . 22 Krainburg . . . 19 Gurkfeld . . . 18 Littai . . . 12 Laibach, Umgebung . . . . . . 20 Laibach, Stadt .... . . . 2 Loitsch . . . 19 Rudolfswert . . . 27 Adelsberg . . . 30 Radmannsdorf .... . . . 20 Unterricht in der Obstbaumschulen Obstbaumzucht Landwirtschaft 20 16 14 2 15 8 21 23 18 17 18 6 16 18 13 10 11 8 1 21 11 — 1 2 17 16 11 25 20 10 27 24 8 15 12 7 Die einzelnen Zweige, aus welchen der landwirtschaftliche Unterricht ertheilt wurde, sind nachstehende: Blumenzucht, Gemüsebau, Bienenzucht, Wiesen- und Waldcultur, Weinbau, Rebzucht, Ziergärtnerei, Düngerlehre, Feldbau und Landwirtschaft im allgemeinen. (Z. 14.453 de 1900.) 104. Za šolske vrte je deželni odbor dovolil in nakazal v izplačilo iz deželnokulturnega za- Podpore za klada sledeče podpore, in sicer: šolske vrte v v za šolski vrt v Štrekljevcu 16 gld. (Št. 11.762 1. 1899); > » » » Šmartnem pod Šmarno Goro 100 gld. (Št. 2359 1. 1899.; 3566 1. 1900); » » » » Zagorju na Krasu 40 gld. (Št. 4393, 5249 1. 1900); » » » » Šmartnem pri Kranju 100 gld. (Št. 1681, 10.029 1. 1900); » » » » Žužemperku 75 gld. (Št. 10.615 1. 1900.) 105. Pregledovanje šolskih vrtov. K § 3., marg. 99. letnega poročila za 1. 1899. V lanskem letnem poročilu se je omenilo, kaj je deželni odbor oskrbel, da se bode vršilo nadzorovanje glede primerne porabe podpor, ki so se dovolile za šolske vrte. Deželni vinarski potni učitelj Gombač je predložil poročilo o onem pregledu šolskih vrtev, ki ga je on izvršil. To poročilo seje poslalo c. kr. deželnemu šolskemu svetu. (Št. 13.964 1. 1899.; 6160 1. 1900.) 106. Podpore za sadne drevesnice. Za napravo, oziroma vzdrževanje sadnih drevesnic so prejele podpore sledeče kmetijske podružnice oziroma občine, in sicer: kmetijska podružnica v II. Bistrici, za vzdrževanje sadne drevesnice, iz deželnokulturnega zaklada 40 gld., iz državnega zaklada pa za nakup zemljišča za sadno drevesnico in trtnico 200 gld. (Št. 8354 1. 1899.; 1137 1. 1900); občina Dolenji Logatec, za napravo sadne in gozdne drevesnice, iz deželnokulturnega zaklada 75 gld. (Št. 5557 1. 1900); kmetijska podružnica v Zagorju vv političnem okraju Postojinskem, za napravo sadne drevesnice, iz državnega zaklada 250 gld. (Št. 6823 1. 1900); kmetijska podružnica v Št.v Jurju pri Kranju, za vzdrževanje sadne drevesnice, iz deželnokulturnega zaklada 50 gld. (Št. 6078, 7586 1. 1900); kmetijska podružniea v Selcih, v Kranjskem političnem okraju, za napravo sadne drevesnice, iz deželnokulturnega zaklada 75 gld. (Št. 5799, 8686 1. 1900); kmetijska podružnica v Zgornjem Tuhinju, za napravo sadne drevesnice, iz deželnokulturnega zaklada 150 gld. (Št. 3772, 6224, 7293, 10.296 1. 1900.) Glede podpor, ki so se dovolile iz deželnega zaklada za obnovitev po žledu poškodovanih vrtov na Notranjskem glej § 4., marg. 3. letnega poročila. 107. Slušatelju prvoletniku c. kr. visoke šole za zemljedelstvo na Dunaju, Antonu Sivic, se Podpori slu- je dovolila in nakazala v izplačilo podpora 200 gld. iz deželnokulturnega zaklada. (Št. 10.736, cTrelihToke u*711 L 1899.) iole za zemlje- Istotako se je dovolila slušatelju te zemljedelske šole, Andreju Odlasek, za čas od delstvo na 1. aprila do konca julija 1900 podpora 40 gld. iz deželnokulturnega zaklada. (Št. 11.768 Dunaju 1. 1899.) Antonu Šivic in Andreju Odlasek. 108. Podpora Žorž, služatelju 7 kmetijske šole v Mödlingu Jožefu Žorž. Slušatelju drugoletniku kmetijske šole «Francisco Josephinum» v Mödlingu, Jožefu se je dovolila podpora 100 gld. iz deželnokulturnega zaklada. (Št. 5157, 10.880 1. 1899.) 109. Streljanje proti toči. K § 3., marg. 101. letnega poročila za 1. 1899. Z dopisom z dne 15. februarija 1900, št. 2049, seje obrnil deželni odbor do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da bi izposlovala za streljanje proti toči tudi za leto 1900 iz državnih sredstev enak prispevek, kakor seje dovolil iz deželnega zaklada, to je znesek 2000 K. (St. 2049 1. 1900.) Z dopisom z dne 21. marcija 1900, št. 4361, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo zaprošeno podporo pod tem pogojem dovolilo, da se uredi streljanje proti toči tako, da bodo imele dotične postaje zvezo z onimi na Štajerskem. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- nnd Sanitäts-Angelegenheiten. 81 Für Schulgartenzwecke wurden folgende Unterstützungen aus dem Landesculturfonde bewilligt und angewiesen: für den Schulgarten in Streklowitz der Betrag von 16 fl. (Z. 11.762 de 1899); * ' » » » Sl. Martin unter Großgallenberg der Betrag von 100 fl. (ZZ. 2359 de 1899: 3566 de 1900); » » » » Zagorje am Karste der Betrag von 40 fl. (ZZ. 4393, 5249 de 1900); * » » - St. Martin bei Krainburg der Betrag von 100 fl. (ZZ. 1681, 10.029 de 1900); » » » > Seisenberg der Betrag von 75 fl. (Z. 10.615 de 1900.) Ad § 3, Marg. 99, Rechenschaftsbericht de 1899. Im vorjährigen Rechenschaftsberichte ist erwähnt worden, dass der Landesausschuss dafür gesorgt hat, dass darüber, ob die für die Schulgärten bewilligten Subventionen zweckentsprechend verwendet werden, eine Controle geübt werde. Der Landes-Weinbanlehrer Gombač hat nun über die von ihm vorgenommenen Inspektionen der Schulgärten einen Bericht erstattet, welcher dem k. k. Landesschulrathe mitgetheilt wurde. (ZZ. 13.964 de 1899; 6160 de 1900.) Zum Zwecke der Anlage, beziehungsweise Erhaltung von Baumschulen, erhielten nachstehende Landwirtschaftsfilialen, resp. Gemeinden, Unterstützungen, und zwar: die landwirtschaftliche Filiale in Jllyrisch-Feistritz zur Erhaltung der Obstbaumschule aus dem Landesculturfoude 40 fl. und aus Staatsmitteln zum Ankäufe eines Grundstückes für die Obstbaumund Rebschule 200 fl. (ZZ. 8354 de 1899; 1137 de 1900); die Gemeinde Unter-Loitsch für die Herstellung einer Obstbaumschule in Verbindung mit einer Forstsaatschule, aus dem Landesculturfonde 75 fl. (Z. 5557 de 1900); die landwirtschaftliche Filiale in Zagorje, politischer Bezirk Adelsberg, zur Herstellung einer Obstbaumschule, aus Staatsmitteln 250 fl. (Z. 6823 de 1900); die landwirtschaftliche Filiale in St. Georgen bei Krainburg, zur Erhaltung der Baumschule, 50 fl. aus dem Landesculturfonde. (ZZ. 6078, 7586 de 1900); die landwirtschaftliche Filiale in Selzach, politischer Bezirk Krainburg, zur Herstellung einer Baumschule, aus dem Landesculturfonde 75 fl. (ZZ. 5799, 8686 de 1900); die landwirtschaftliche Filiale in Ober-Tuchein, für die Herstellung einer Obstbaumschule, aus dem Landesculturfonde den Betrag von 150 fl. (ZZ. 3772, 6224, 7293, 10.296 de 1900.) Betreffend die zur Regenerirung der durch den Eisdruck beschädigten Gärten Jnnerkrains aus dem Landesfonde gewährten Unterstützungen vide § 4, Marg. 3, des Rechenschaftsberichtes. Dem Hörer des ersten Jahrganges der k. k. Hochschule für Bodencultnr in Wien, Anton Sivic, wurde eine Aushilfe von 200 fl. aus dem Landesculturfonde bewilligt und angewiesen. (ZZ. 10.736, 11.711 de 1899.) Desgleichen wurde dem Hörer derselben Hochschule, Andreas Odlasek, für die Zeit vom 1. April bis Ende Juli d. I. eine Unterstützung von 40 fl. aus dem Landesculturfonde gewährt. (Z. 11.768 de 1899.) Dem Zöglinge des II. Jahrganges der landwirtschaftlichen Lehranstalt «Francisco-Josephinum» in Mödling, Josef Zorz, wurde eine Unterstützung von 100 fl. aus dem Landesculturfonde angewiesen. (ZZ. 5157, 10.880 de 1899.) Ad § 3, Marg. 101, Rechenschaftsbericht de 1899. Unterm 15. Februar d. I., Z. 2049, richtete der Landesausschuss an die k. k. Landesregierung das Ersuchen, auch für das Jahr >900 zum Zwecke des Wetterschießens aus Staatsmitteln einen gleichen Beitrag, wie ihn das Land gewidmet hat, d. i. im Betrage von 2000 K, zu erwirken. (Z. 2049 de 1900.) Mit Zuschrift vom 21. März d. I., Z. 4361, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass das k. k. Ackerbauministerium die erbetene Subvention unter der Bedingung bewilligt hat, dass sich die Organisation des Schießens an jene in Steiermark vollständig anschließe. Schulgarten- Subventionen. 105. Schulgärten- Jnspection. 106. Unterstützungen für Obstbaumschulen. 107. Unterstützungen den Hörern an der k. k Hochschule für Bodencultur inJZBieit Anton Sivic und Andreas Odlasek. 108. Unterstützung des Zöglings der landwirt-schaftl. Lehranstalt in Mödling Josef Zorz. 109. Wetterschießen. Dalje je zahtevalo c. kr. poljedelsko ministrstvo natančen načrt o nameravani ureditvi streljanja proti toči. Tej zahtevi je deželni odbor ustregel. (Št. 4020 1. 1900.) Z dnem 28. aprilom 1900, št. 6621, je c. kr. deželna vlada na podstavi pooblastitve c. kr. poljedelskega ministrstva nakazala deželnemu odboru v izplačilo državno podporo 2000 K dovoljeno za streljanje proti toči. (Št. 5942 1. 1900.) Z dopisom z dne 16. maja 1900, št. 7547, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo v soglasju z mnenjem c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in zemeljski magnetizem sicer priznalo, da kaže načrt, ki ga je sestavil deželni odbor za uredbo streljanja proti toči, temeljito poznanje dozdanjih skušenj na tem polju, da se pa kljub temu ne more zadovoljiti s tem, da bi se napravilo v Vipavski dolini samo devet dobro urejenih strelnih postaj, sicer pa da bi se v drugih krajih dopolnile dozdaj obstoječe dasi ne povsem pravilno opravljene take naprave, — marveč da c. kr. poljedelsko ministrstvo zahteva, da se, vsaj kar se tiče porabe državne podpore 2000 K, določi za poskusno streljanje ozemlje, ki bi merilo deset štirjaških kilometrov, in da se na tem ozemlju napravijo in oskrbujejo strelne postaje prav na ta način, kakor na Štajerskem pri Slovenski Bistrici. Deželni odbor se je podvizal c. kr. deželni vladi nadrobno obrazložiti, v koliko se more zadosditi intencijam c. kr. poljedelskega ministrstva in v koliko se to iz gotovih razlogov ne more zgotiti. Pri tej priliki se je c. kr. deželni vladi tudi naznanilo, da se je poslal deželni vinarski popotni učitelj Gombač v Vipavo v to svrho, da bi se posvetoval z ondotnimi občinami, kako naj bi se v tej dolini pravilno uredilo streljanje proti toči. (Št. 6619, 7436 1. 1900.) Iz kredita 4000 K dovoljenega za streljanje proti toči od dežele in države so se dale podpore, in sicer: občini Vrabče 100 K, občini Št. Vid 200 K, občini Podraga 150 K, občini Slap 100 K, občini Erzelj 100 K, občini Goče 100 K, občini Lože 100 K, občinama Vrhpolje in Budanje vkup 150 K, občini Col 50 K, kmetijski podružnici v Planini 100 K, torej dotičnim podjetnikom v Vipavski dolini vkup 1150 K; dalje kmetijski podružnici v Metliki 250 K in občini Dobliče pri Črnomlju 100 K; občinama Gradišče in Polšnik v Litijskem okraju po 100 K, vkup 200 K; dalje v Novomeškem okraju občini Bela Cerkev 100 K, občini Šmihel-Stopiče 150 K, občini Orehovica 75 K, občini Mirna 80 K, kmetijski podružnici na Toplicah 75 K, vodstvu kmetijske šole na Grmu 100 K, vkup 580 K; potem občinam Velika Dolina, Kostanjevica in Št. Jernej v Kostanjeviškem sodnem okraju po 100 K, vkup 300 K; dalje občini Krško 100 K, občini Št Janž pri Radečah 150 K; potem občinam Št. Rupert, Trebelno, Šmarjeta in Tržišče v Radeškem sodnem okraju po 100 K, vkup 400 K; dalje so dobile podpore še: občina Radeče 150 K, občina Boštanj 100 K, občina Raka 150 K, občina Radoviča 100 K, občina Sv. Križ v Radeškem sodnem okraju 100 K in občina Suhor 100 K. (Št. 5902, 6769, 6967, 7266, 7591, 9603 1. 1900.) Na dotično vlogo deželnega odbora je dovolilo c. in kr. državno vojno ministrstvo dobivanje smodnika za streljanje proti toči za ceno, ki se je enkrat določila, tudi za leto 1900. (Št. 5669 1. 1899. ; 4056, 4549 1. 1900.) Resolucija, ki seje sklenila na shodu vinogradnikov sklicanem od deželnega vinarskega učitelja Gombača v Krško, da bi se cena smodnika za streljanje proti toči še bolj znižala, in se je naznanila vladi s priporočilom, ni imela nobenega uspeha. (Št. 6091, 6319 1. 1900.) Istotako ni imela nobenega uspeha resolucija, ki se je sklenila na shodu vinorejcev v Vipavi, in s katero se je nameravalo doseči, da bi se dobival smodnik za streljanje proti toči po znižani ceni pri onih, katerim je dovoljeno imeti smodnik v zalogi. C. in kr. državno vojno ministrstvo je namreč naglašalo, da se na to resolucijo že zaradi tega ne more ozir jemati, ker bi bila kontrola založnikov težavna. (Št. 9750 1. 1900.) Deželni odbor se je obrnil tudi do c. kr. železniškega ministrstva s prošnjo, naj bi ukrenilo, da bo podjetje dolenjskih železnic za prevožnjo smodnika za streljanje proti toči dovolilo enako ugodnost, kakor se je dovolila za prevožnjo modre galice. (Št. 8890 1. 1899.) Z dopisom z dne 14. decembra 1899, št. 57.255, je imenovano ministrstvo odgovorilo, da se je upravni svet dolenjskih železnic izrekel zoper naprošeno znižanje voznine za strelni smodnik. (Št. 14.055 1. 1899.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 83 Weiters verlangte das k. k. Ackerbauministerium die Vorlage eines ausführlichen Planes für die beabsichtigte weitere Ausgestaltung des Wetterschießdienstes. Diesem Ansinnen wurde entsprochen. (Z. 4020 de 1900.) Unterm 28. April d. I., Z. 6621, wurde seitens der k. k. Landesregierung über Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums die für das Wetterschießen bewilligte Staatssubvention von 2000 K zu Handen des Landesausschusses flüssig gemacht. (Z. 5942 de 1900.) Mit Zuschrift vom 16. Mai 1900, Z. 7547, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass das k. k. Ackerbauministerium in Uebereinstimmung mit dem Gutachten der k. k. Centralanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus zwar anerkannt hat, dass das vom Landesausschusse entworfene Programm für die Ausgestaltung des Wetterschießens von gründlicher Kenntnis der aus diesem Gebiete gemachten Erfahrungen zeigt, sich jedoch trotzdem damit nicht einverstanden erklären könne, dass im Wippacher Thale nur neun wohleingerichtete Wetterschieß-Stationen errichtet, im übrigen aber die anderen bisher schon mit allerdings ungenügenden Einrichtungen versehenen Wetterschießfelder ergänzt werden sollen, — und dass das Ackerbauministerium vielmehr verlange, dass wenigstens, was die Verwendung der Staatssubvention von 2000 K betrifft, ein einheitliches Versuchsfeld von zehn Quadrat-Kilometer Fläche eingerichtet und ganz in derselben Weise, wie das in Steiermark bei Windisch-Feistritz errichtete Wetter-schieß-Versuchsseld, ausgestattet und geleitet werde. Der Landesausschuss beeilte sich der k. k. Landesregierung gegenüber des näheren auszuführen, inwieserne den Intentionen des k. k. Ackerbauministeriums Rechnung getragen werden könne und inwie-serne dies aus zwingenden Gründen nicht thnulich ist, wobei der k. k. Landesregierung auch bekanntgegeben wurde, dass der Landes-Weinbaulehrer Gombač nach Wippach abgeordnet wurde, um mit den dortigen Gemeinden darüber zu berathen, wie in diesem Thale geordnete Schießversuche durchzuführen wären. (ZZ. 6619, 7436 de 1900.) Aus dem für Zwecke des Wetterschießens vom Lande und vom Staate bewilligten Credite von 4000 K erhielten Unterstützungen: die Gemeinde Vrabce 100 K, die Gemeinde St. Veit 200 K, die Gemeinde Podraga 150 K, die Gemeinde Slap 100 K, die Gemeinde Erzelj 100 K, die Gemeinde Goce 100 K, die Gemeinde Loze 100 K, die Gemeinden Oberfeld und Budanje zusammen 150 K, die Gemeinde Zoll 50 K, die landwirtschaftliche Filiale in Planina 100 K, somit die diesbezüglichen Unternehmungen im Wippacher Thale zusammen den Betrag von 1150 K; ferner die landwirtschaftliche Filiale in Möttling 250 K und die Gemeinde Döblitsch bei Tschernembl 100 K; die Gemeinden Gradišče und Billichberg im Littaier Bezirke je 100 K, zusammen demnach 200 K; dann im Rudolfswerter Bezirke die Gemeinde Weißkirchen 100 K, die Gemeinde St. Michael-Stopitsch 150 K, die Gemeinde Nussdorf 75 K, die Gemeinde Neudegg 80 K, die landwirtschaftliche Filiale in Töplitz 75 K, die Direction der landwirtschaftlichen Schule in Stauden 100 K, somit zusammen 580 K; weiters die im Gerichtsbezirke Landstraß gelegenen Gemeinden Großdolina, Landstraß und St. Barthelmä je 100 K, daher zusammen 300 K; ferner die Gemeinde Gurkfeld 100 K, die Gemeinde Johannisthal bei Ratschach 150 K; ferner die im Gerichtsbezirke Nassensuß gelegenen Gemeinden St. Ruprecht, Trebelno, St. Margarethen und Tersische je 100 K, zusammen daher 400 K; ferner erhielt noch die Gemeinde Ratschach den Unterstützungsbetrag von 150 K, die Gemeinde Savenstein einen solchen von 100 K, die Gemeinde Arch 150 K, die Gemeinde Radoviča 100 K, die Gemeinde St. Crucis, Gerichtsbezirk Ratschach, 100 K und die Gemeinde Suhor 100 K. (ZZ. 5902, 6769, 6967, 7266, 7591, 9603.) Ueber Einschreiten des Landesausschusses wurde seitens des k. und k. Reichs-Kriegsministeriums der Bezug des Pulvers zum Zwecke des Wetterschießens um den einmal festgesetzten Preis auch für das laufende Jahr zugestanden. (ZZ. 5669 de 1899; 4056, 4549 de 1900.) Eine anlässlich der vom Landes-Weinbaulehrer Gombač nach Gurkfeld einbemfenen Versammlung von Weingartenbesitzern gefasste Resolution, betreffend eine weitere Herabsetzung des Schießpulverpreises, die befürwortend zur Kenntnis der Regierung gebracht wurde, war von keinem Erfolge begleitet. (ZZ. 6091, 6319 de 1900.) Ebenso hatte die von der in Wippach stattgeftmdenen Versammlung der Weinbauer beschlossene Resolution, dahin gehend, es möge das Pulver zu ermäßigtem Preise für Zwecke des Wetterschießens im Wege der licencirten Pulververschleißer bezogen werden können, keinen Erfolg, indem das k. und k. Reichs-Kriegsministerium auf den Umstand hinwies, dass dies schon mit Rücksicht auf die Schwierigkeit einer Coutrole der Verschleißer nicht thunlich ist. (Z. 9750 de 1900.) Der Landesausschuss hatte sich auch an das k. k. Eisenbahnministerium mit der Bitte gewendet, zu veranlassen, dass von der Unternehmung der Unterkrainer Bahnen für den Transport des Schießpulvers zu Zwecken des Wetterschießens die gleiche Begünstigung bewilligt werde, wie solche bereits für den Transport des Kupfervitriols gewährt wurde. (Z. 8890 de 1899.) Mit Note vom 14. December 1899, Z. 57.255, theilte das gedachte Ministerium mit, dass sich der Verwaltungsrath der Unterkrainer Bahnen gegen die angestrebte Frachtermäßigung für Schießpulver ausgesprochen hat. (Z. 14.055 de 1899.) 110. Titna uš. 111. Preosnova deželne komisije v trtno-ušnih zadevah v deželno komisijo za vinorejske zadeve. 112. Pouk o umnem kle tarstvu in o vinarstvu. 113. Brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov. 114. Društvo v varstvo avstrijskega vinarstva. 115. Podpora kmetijski podružnici v Čatežu. Vsega vkup se je leta 1900 dobilo 6850 kg strelnega smodnika po znižani ceni 20 K 24 h za vsakih 25 kg. Od tega smodnika se je oddalo 6300 kg proti plačilu 20 K 60 h za vsakih 25 kg raznim občinam in kmetijskim podružnicam, 550 kg pa je ostalo še na razpolaganje. Deželni odbor je moral ceno enega zaboja smodnika s 25 kg zaradi tega za 36 h zvišati, ker so pri prevožnji smodnika narasli stroški, katerih na drug način ni mogel pokriti. (Št. 12.214 1. 1900.) Sklep deželnega zbora XV. seje z dne 4. maja 1900, da bi se pri streljanju proti toči smeli rabiti le taki topiči, ki bi imeli varstveno znamko, se je naznanil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi na to delala, da se želji deželnega zbora ustreže. (Št. 6644 1. 1900.) Sklepu deželnega zbora ravno te seje glede zavarovanja proti nezgodam takih oseb, katerim je poverjeno streljanje proti toči, je zadostil deželni odbor z okrožnico, s katero so bile vse dotične občine pozvane, da skrbe za zavarovanje onih oseb, ki opravljajo streljanje. (Št. 6643, 9782 1. 1900.) Končno bodi še omenjeno, da se je poslal deželni vinarski učitelj Gombač v St. Kathrein pri Brucku, da si je ogledal strelne priprave tvrdke «Greinitz & Neffen» in da je prisostoval strelnim poskusom, ki so se vršili ondi. (St. 957, 2710, 2711 1. 1900.) O razširjanju trtne uši na Kranjskem in o pospešitvi vinarstva se predloži posebno poročilo. Z dopisom z dne 16. avgusta 1899, št. 9416, je poslala c. kr. deželna vlada prepis zapisnika o seji deželne komisije o trtnoušnih zadevah z dne 10. avgusta 1899, v kateri se je imenovana komisija izrekla soglasno za preosnovo v deželno komisijo za vinorejske zadeve. Naloga te komisije naj bi se ne raztezala samo na trtnoušne zadeve, ampak raztezala naj bi se na pospeševanje vinarstva v obče. Deželni odbor je c. kr. deželni vladi naznanil, da smatra sklepe deželne komisije popolnem opravičene. (Št. 9416 1. 1899.) Na dotično vprašanje c. kr. deželne vlade je deželni odbor odgovoril, da referent deželne kulture v deželnem odboru kot član novoosnovane deželne komisije za vinorejske zadeve ne reflektuje na nikako odškodnino in da se bodo potni stroški in dijete vodje kmetijske šole na Grmu plačali iz deželnega zaklada. (Št. 1938 1. 1900.) Sklep deželnega zbora III. seje z dne 30. marcija 1900, da bi se poučevalo ljudstvo o umnem kletarstvu in o vinarstvu se je priporočil deželnemu vinarskemu učitelju Gombaču, da se po njem ravna. Dalje je deželni odbor prijavil ta sklep c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj potrebno ukrene, da se bodo ozirali nanj tudi državni organi. (Št. 4505 1. 1900.) Resolucija, ki jo je sklenil deželni zbor v III. seji z dne 30. marcija 1900 glede spremembe člena II. zakona z dne 3. oktobra 1891. h, drž. zak. št. 150, v tem smislu, da more državna vlada vinogradarjem podeljevati brezobrestna posojila za obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov brez ozira na visokost od dežele v to dovoljene svote, se je naznanila c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, naj bi posredovala, da se bo resolucija ugodno rešila. (St. 4506 1. 1900.) V seji deželnega zbora z dne 5. aprila 1900 društvu v varstvo avstrijskega vinarstva v Retzu dovoljena podpora 100 K se je nakazala v izplačilo. (Št. 4867 1. 1900.) Z dopisom z dne 27. junija 1900, št. 9627, je c. kr. deželna vlada naznanila, daje c. kr. poljedelsko v ministrstvo dovolilo kmetijski podružnici v Čatežu podporo 300 K za vinorejske namene. (Št. 8683 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 85 Im Ganzen wurden im Laufe des heurigen Jahres 6850 kg Schießpulver um den erniedrigten Preis per 20 K 24 h für je 25 kg bezogen. Hievon gelangten 6300 kg zu 20 K 60 h für je 25 kg an die verschiedenen Gemeinden und landwirtschaftlichen Filialen zur Vertheilung, während 550 kg noch zur Verfügung stehen. Der Landesausschuss war aus dem Grunde bemüssigt, den Preis für je eine Kiste Schießpulver ä 25 kg um 36 h zu erhöhen, weil ihm beim Transport des Pulvers Auslagen erstanden, die auf andere Weise nicht gedeckt werden konnten. (Z. 12.214 de 1900.) Der Landtagsbeschluss der XV. Sitzung vom 4. Mai d. I., dahingehend, dass beim Wetterschießen nur die mit einem Schutzzeichen versehenen Mörser zur Anwendung gelangen sollen, wurde der k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen bekanntgegeben, zu veranlassen, dass dem darin zum Aus-dmcke gebrachten Wunsche entsprochen werde. (Z. 6644 de 1900.) Dem in derselben Sitzung gefassten Beschlusse, betreffend die Unfallversicherung der mit dem Wetterschießen betrauten Personen, wurde mittelst eines Circulars entsprochen, mit welchem alle dabei in Frage kommenden Gemeinden aufgefordert wurden, für die Versicherung jener Personen, welche beim Wetterschießen beschäftigt sind, Sorge zu tragen. (ZZ. 6643, 9782 de 1900.) Schließlich sei noch bemerkt, dass der Landes-Weinbaulehrer Gombač nach St. Kathrein bei Bruck entsendet wurde, um ihm Gelegenheit zu bieten, sich die von der Firma Greinitz & Neffen erzeugten Schießapparate anzusehen und den daselbst stattfindenden Schießversuchen beizuwohnen. (ZZ. 957, 2710, 2711 de 1900.) Ueber die Verbreitung der Reblaus in Krain, sowie über die Förderung des Weinbaues wird HO. ein besonderer Bericht vorgelegt werden. Reblaus Unterm 16. August 1899, Z. 9416, übermittelte die k. k. Landesregierung eine Abschrift des Hl. Protokolles über die von der Landescommission für Reblausangelegenheiten am 10. August 1899 ab- Umwandlung gehaltene Sitzung, gelegentlich welcher sich genannte Commission einhellig für die Umgestaltung in eine bet 2 » » Košani .............................. 167.522 » » » Logatcu.............................. 386.799 » » » Trnovem.............................. 132.992 » » » Postojini............................. 88.000 » » i. t. d. Sirar izraža se, da pri mnogih teh društvih moralo bi se še mnogo zboljšati. Prvo bi bilo, da bi se osebje bolje izvežbalo o mlekarstvu in sirarstvu ter da bi prostori osobito hram za zorenje sira bili pravilniše zgrajeni. Prav zaradi slabih prostorov za zorenje sira ni misliti na izdelavo finega sira «Emodolca». Priznati pa se mora, da so deželne podpore povsod bile dobro uporabljene ter da delujejo te zadruge prav v korist kmetovalcev. Tako je le Logaška zadruga leta 1899. izplačala svojim zadružnikom za mleko lepo svoto 43.190 K. Opaziti je tudi, da v krajih, kjer so se osnovale mlekarske zadruge, so začeli kmetovalci nabavljati si dobrih krav, tako da bodo te zadruge znatno pripomogle tudi k zboljšanju naše govedoreje. V poletni dobi naročil je deželni odbor sirarju Doktoriču, da je obhodil vse mlekarske zadruge na Bohinjskem, ter je tekom šestih tednov tudi vse planine prehodil. Iz poročila o Bohinjskih mlekarskih zadrugah in ondotnih planinskih razmerah je posneti, Adelsberg............................................ 88.000 » u. s. w. Der Käsereifachmann bemerkt in seinem Berichte, dass bei vielen Genossenschaften noch vieles eine Verbesserung erfahren müsste. Vor allem wäre das Personale in der Milchwirtschaft und Käseerzeugung gründlicher auszubilden und die Räumlichkeiten, insbesondere die für das Ausreifen des Käse bestimmten Keller, sollten regelrechter hergestellt sein. Eben wegen der für das Ausreifen des Käse nicht entsprechenden Räume kann von einer Erzeugung des feinen Emmenthaler Käse keine Rede sein. Es muss jedoch anerkannt werden, dass die Landesunterstützungen überall rationell verwendet wurden und dass die Thätigkeit der Genossenschaften ganz zum Nutzen des Landmannes gereiche. Es hat nämlich die Loitscher Genossenschaft im Jahre 1899 ihren Mitgliedern für Milch den bedeutenden Betrag von 43.190 K ausgezahlt. Auch soll erwähnt werden, dass in jenen Gegenden, wo Molkereigenossenschaften bestehen, die Bauern auch bessere Kühe anschaffen, und dass die Genossenschaften ans diese Weise zur Hebung unserer Rindviehzucht vieles beitragen. In der Sommerszeit trug der Landesausschuss dem Käsereifachmanne Doktoric auf, alle Molkereigenossenschaften in der Wochein zu besuchen und hat derselbe im Verlaufe von sechs Wochen auch thatsächlich alle dortigen Alpen begangen. Aus den Berichten über die Wocheiner Molkereigenossenschaften und die dortigen Alpenverhältnisse ist zu entnehmen, dass Doktoric nachstehend angeführte Alpen besichtigt hat,^ und zwar: 1.) Vogu^ 2.) Suha, 3.) «za Poljano», 4 > «za Osredki», 5.) «za Liscem», 6.) «za Črno Goro», 7.) «za Savnikom», 8.) Bitenjsko, 9.) «na Jezerci», 10.) «na Krstenici», 11.) «pri Jezeru», 12.) Oševnik, 13.) Govnjač, 14.) Luža, 15.) Vovčarija, 16.) Dedno Polje, 17.) «v Lazu», 18.) Pod-l'elsko, 19.) Velo Polje, 20.) Zgornji in Spodnji Tosec, 21.) Konjšica, 22.) «za Javornikom, 23.) Praprotnica und 24.) «na Jelju». In der Wochein sind zwölf Käsegenossenschaften thätig, und zwar in: 1.) Nennung, 2.) Witt-nach-Lepejnce, 3.) Wocheiner-Feistritz, 4.) Deutschgereuth, 5.) Raune, 6.) Sawitz-Brod, 7.) Feld und Welschgereuth, 8.) Althammer, 9.) Mitterdorf, 10.) Kerschdorf-Jereka, 11.) Podjel und 12.) Koprivnik. Die Gesammteinnahme der Wocheiner für Käse beträgt rund 70.000 K. Auch bei den Wocheiner Käsereien besteht der Hauptfehler darin, dass dieselben nicht über wohleingerichtete Räumlichkeiten, nicht über entsprechende Käsekeller, wie auch nicht über in der Milchverwertung gehörig versirtes Personale verfügen. Der Käsereifachmann hat überall die wahrgenommenen Mängel und Fehler erklärt und den Käseerzeugern auseinandergesetzt, wie ein Käsekeller eingerichtet sein soll, damit in demselben der Käse gut ausreifen könne. Einige Ortschaften haben jetzt die Herstellung regelrecht eingerichteter Käsekeller in Angriff genommen, zu welchem Zwecke ihnen der Landesausschuss auch entsprechende Geldunterstützungen zugewendet hat. Derzeit zahlt man in der Wochein die Milch: Brutto zu 10'6 h, Netto zu 8'5 h pro Liter. Die Käsereigenossenschaften zahlen ihren Mitgliedern die Milch je nach der Qualität zu 8 bis 10 h. Außerdem erhalten die Eigenthümer der Kühe noch bei 100 kg Milch und 4 kg Zieger, welcher auch — zu 50 h gerechnet - 2 K wert ist. Im heurigen Jahre wurden 3020 kg Zieger erzeugt. Der Käse wird zum Preise von 52 bis 56 kr. = 104 bis 112 K verkauft. (ZZ. 5180, 6661, 9243, 9932, 10.407, 11.354 de 1900.) Ovčarije in izdelovanje sira na Nanosu. 120. Mlekarska zadruga v Škofji Loki. 121. Mlekarska zadruga v Št. Jurju pri Kranju. 122. Mlekarna v Poljanah pri Škofji Loki. 123. Mlekarska zadruga v Sorici. 124. Mlekarska zadruga Zagorje-Izlake. 125. Sirarnica v Št. Vidu pri Zatičini. 126. Mlekarska zadruga v Ledinah. 127. f, Sirarnica v Starem Trgu pri Ložu. 128. Mlekarska zadruga v Cerknici. Deželni odbor je odredil, da se je podal mlekarski popotni učitelj Doktorič na Nanos h tamošnjim ovčarijam. O tem potovanju je predložil imenovani popotni učitelj poročilo, v katerem popisuje razmere, ki obstoje na Nanosu glede paše ovac, razlaga porabo ovčjega mleka in izreka misel glede izdelovanja «Roquefort» sira. To poročilo je izročil deželni odbor osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe s prošnjo, da bi obrnil svojo pozornost na to gospodarsko panogo Nanoških planin ter za to podjetje eventualno izposloval pri c. kr. poljedelskem ministrstvu državno podporo. (St. 7554, 9112 1. 1900.) Mlekarski zadrugi v Škofji Loki, ki se šteje med največja taka podjetja v deželi, se je dovolila deželna podpora v znesku 1000 K, ki se je potem, ko se je deželni odbor po popotnem učitelju za mlekarstvo prepričal o pravilnem delovanju te zadruge, tudi nakazala v izplačilo. (Št. 14.039 1. 1899.) Mlekarski zadrugi v Št. Jurju pri Kranju se je obljubila podpora 800 K iz deželnih sredstev za nakup strojev in orodja. (Št. 14.230 1. 1899.) Zveznemu kmetijskemu društvu v Poljanah pri Škofji Loki se je na dotično prošnjo obljubila deželna podpora 800 K za ustanovitev mlekarne oziroma sirarnice. (Št. 1071 1. 1900.) Mlekarski zadrugi v Sorici, okraj Kranjski, se je za napravo sirarnice na podstavi podrobnega izkaza stroškov dovolila podpora 700 K in nakazala v izplačilo. (Št. 5247, 7160, 8649, 9992 1. 1900.) Mlekarski zadrugi Zagorje-Izlake se je na njeno dotično prošnjo nakazala podpora v znesku 600 K. (Št. 13.965 1. 1899.) Na prošnjo kmetijske podružnice v Št. Vidu pri Zatičini se je poslal tjekaj deželni popotni učitelj za mlekarstvo, da je dal potrebna navodila za napravo sirarnice. Imenovani podružnici se je dalje za to podjetje obljubila deželna podpora od 250 do 300 gld. (Št. 2344, 3188 1. 1900.) K § 3., marg. 113. letnega poročila za 1. 1899. Na podstavi sklepa deželnega zbora XV. seje z dne 4. maja 1900 se je mlekarski zadrugi v Ledinah dovolilo brezobrestno posojilo 800 K potem, ko seje deželni_odbor po mlekarskem popotnem učitelju Doktoriču prepričal o uspešnem delovanju te zadruge. (Št. 6852 1. 1900.) Na prošnjo narodno gospodarskega društva v Starem Trgu pri Ložu se je popotni učitelj za mlekarstvo vnovič tjekaj poslal, da bi pomagal imenovanemu društvu pri napravi sirarnice s svojim svètom. Za nabavo orodja za to sirarnico se je društvu v pokritje na 2506 K proračunjene potrebščine dovolil 25% prispevek iz deželnega zaklada, to je znesek 625 K, ki se je tudi že nakazal v izplačilo. (Št. 13.386 1. 1899.; 672, 4094, 5364, 6537, 6580 1. 1900.) V IX. seji z dne 21. aprila 1900 je deželni zbor prošnjo mlekarske zadruge v Cirknici za dovolitev podpore izročil deželnemu odboru v primerno rešitev. Predno je deželni odbor to prošnjo rešil, videlo se mu je potrebno, poslati mlekarskega popotnega učitelja, Otona Doktoriča, na lice mesta, da bi v gotovem oziru izvršil potrebne poizvedbe. (Št. 5455 1. 1900.) Iz dotičnega poročila Doktoričev ega je deželni odbor posnel, da se bodo potrebni prostori za to zadrugo šele jeseni leta 1900 preskrbeli, in da se bode šele potem pričelo delovanje zadruge. Radi tega se je zazdaj počakalo z nakazilom podpore. (Št. 7408 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts- Angelegenheiten. 91 Der Landesausschuss veranlasste eine Reise des Molkereiwanderlehrers Doktoric auf den Nanos zu den daselbst befindlichen Schäfereien. Ueber das Ergebnis dieser Reise hat genannter Wanderlehrer einen Bericht erstattet, sowohl über die dortigen Schafweideverhältnisse als auch über die Art der Schafmilchverwertung und regte die Erzeugung von Roquefort-Käse an. Dieser Bericht wurde dem Centralausschusse der k. k. LandwirtschaftsGesellschaft mit dem Ersuchen übermittelt, diesem Wirtschaftszweige am Nanos seine Aufmerksamkeit zuzuwenden und für diese Unternehmungen eventuell beim k. k. Ackerbauministerium eine staatliche Aushilfe zu erwirken. (Z. 7554, 9112 de 1900.) Der Molkereigenossenschaft in Bischoflack, welche zu den größten derartigen Unternehmungen im Lande gezählt werden muss, wurde eine Landesaushilfe von 1000 K bewilligt und nachdem sich der Landesausschuss durch den Wanderlehrer für Molkerei von der entsprechenden Thätigkeit der Genossenschaft die Ueberzeugung verschafft hat, auch flüssig gemacht. (Z. 14.039 de 1899.) Der Molkereig enossenschaft in St. Georgen bei Krainburg wurde für die Beschaffung von Maschinen und Geräthschasten eine Aushilfe von 800 K aus Landesmitteln in Aussicht gestellt. (Z. 14.230 de 1899.) Dem Vereine «Zvezno kmetijsko društvo» in Pölland bei Bischoflack wurde über ein diesbezügliches Einschreiten behufs Herstellung einer Molkerei, resp. Käserei, eine Landesaushilfe von 800 K in Aussicht gestellt. (Z. 1071 de 1900.) Der Milchgenossenschaft in Zarz, Bezirk Krainburg, wurde behufs Herstellung einer Käserei auf Gmnd einer detaillirten Nachweisung des Erfordernisses eine Aushilfe im Betrage von 700 K bewilligt und flüssig gemacht. (ZZ. 5247, 7160, 8649, 9992 de 1900.) Der Molkereigenossenschaft für Sagor-Jslak wurde über ein diesbezügliches Einschreiten derselben eine Unterstützung von 600 K flüssig gemacht. (Z. 13.965 de 1899.) Ueber Einschreiten der landwirtschaftl. Filiale in St. Veit bei Sittich wurde der Landeswanderlehrer für Molkerei dahin abgesendet, um behufs Errichtung einer Käserei die nöthigen Anleitungen zu geben. Der genannten Filiale wurde weiters für das von ihr beabsichtigte Unternehmen eine Landesaushilfe von 250 bis 300 fl. in Aussicht gestellt. (ZZ. 2344, 3188 de 1900.) Ad § 3, Marg. 113, Rechenschaftsbericht de 1899. In Gemäßheit des Landtagsbeschlusses der XV. Sitzung vom 4. Mai d. I. wurde der Molkereigenossenschaft in Ledine, nachdem sich der Landesausschuss durch den Molkereiwanderlehrer Doktoric von der ersprießlichen Thätigkeit dieser Genossenschaft die Ueberzeugung verschafft hatte, ein unverzinsliches Darlehen von 800 K gewährt. (Z. 6852 de 1900.) Ueber Einschreiten des volkswirtschaftlichen Vereines in Altenmarkt bei Laas wurde der Molkereiwanderlehrer wiederholt dahin abgesendet, um dem genannten Vereine bei der Errichtung einer Käserei mit seinem Rathe an die Hand zu gehen. Zum Ankäufe von Geräthschaften für die Käserei wurde dem Vereine ein 25°/0 iger Landesbeitrag zu dem Erfordernisse von 2506 K, somit der Betrag von 625 K, aus Landesmitteln bewilligt und flüssig gemacht. (ZZ. 13.386 de 1899; 672, 4094, 5364, 6537, 6580 de 1900.) In der IX. Sitzung vom 21. April d. I. hat der Landtag ein Gesuch der Molkereigenossenschaft in Zirknitz um eine Aushilfe dem Landesausschusse zur weiteren Amtshandlung zugewiesen. Der Landesausschuss erachtete es vor Erledigung des Gesuches für angezeigt, den Wanderlehrer für Molkerei, Otto Doktoric, an Ort und Stelle abzuordnen, um in gewisser Richtung Erhebungen zu pflegen. (Z. 5455 de 1900.) Dem bezüglichen Berichte des Doktoric entnahm der Landesausschuss, dass für die Molkerei in Zirknitz erst im Herbste des heurigen Jahres die nöthigen Räumlichkeiten beschafft werden sollen, und dass somit erst dann die Thätigkeit dieser Genossenschaft beginnen soll. Aus diesem Grunde wurde vorläufig mit der Anweisung einer Aushilfe gewartet. (Z. 7408 de 1900.) Schäfereien und Käse-Erzeugung am Nanos. 120. Molkereigenossenschaft in Bischoflack. 121. Molkereigenossenschaft in St. Georgen bei Krainburg. 122. Molkerei in Pölland bei Bischoflack. 123. Milch- genossenschaft in Zarz. 124. Molkerei- genossenschaft für Sagor- Jslak. 125. Käserei in St. Veit bei Sittich. 126. Molkereigenossenschaft in Ledine. 127. Käserei in Altenmarkt bei Laas. 128. Molkereigenossenschaft in Zirknitz. Mlekarska zadruga v Trnovem. 130. Mlekarska zadruga v II ruševju. 131. Mlekarska zadruga v Kočah. 132. Mlekarska zadruga v Koprivniku v Mohinju. 133. Sira mica na planini Suha. 134. Sirarnica na planini Laz. 135. Sirarnica v Nomenu. 136. Sirarnica v Savici. 137. Podpora gozdarskemu društvu. 138. Gozdna drevesnica v Kamniku. 139. Gozdna drevesnica v Cerknici. 140. Oddaja gozdnih sadik iz državnih gozdnih vrtov. K § 3., marg 92. letnega poročila za 1. 1898. Sklep deželnega zbora VIII. seje z dne 19. aprila 1900, s katerim se je prvi rok za povračilo mlekarski zadrugi v Trnovem dovoljenega deželnega posojila 1000 K preložil na 1. dan meseca januarija 1902, se je prijavil imenovani zadrugi. (St. 5399 1. 1900.) Mlekarski zadrugi v Hruševju, občina Hrenovice, se je za ustanovitev mlekarne in si-rarnice dovolila podpora 400 K iz deželnega zaklada ter nakazala v izplačilo. (St. 7146 1. 1900.) Na podstavi poročila mlekarskega popotnega učitelja Doktoriča se je mlekarski zadrugi v Kočah, občina Slavina, dovolila deželna podpora v znesku 400 K ter nakazala v izplačilo. (Št. 7146, 9111 1. 1900.) Mlekarski zadrugi v Koprivniku, občina Srednja Vas v Bohinju, se je za zadružne namene dovolila in nakazala v izplačilo deželna podpora v znesku 200 K. (Št. 1032 1. 1900.) Kmetijski podružnici v Bohinjski Bistrici se je za napravo nove sirarnice na planini Suha poleg prej že izplačane podpore 50 gld. nakazala v izplačilo še daljnja podpora v znesku 30 gld. (Št. 13.905 1. 1899. ; 468 1. 1900.) Deželni odbor je mlekarski zadrugi v Stari Fužini za napravo sirarnice na planini Laz na podstavi prej izvršenih poizvedeb dovolil in nakazal v izplačilo podpore v znesku 300 K. (Št. 893, 2959, 3046, 9568, 11.353 1. 1900.) Za napravo sirarnice v Nomenu se je kmetijski podružnici v Bohinjski Bistrici obljubila deželna podpora v znesku 300 K. (Št. 2110 1. 1900.) Kmetijski podružnici v Bohinjski Bistrici se je za napravo sirarnice v Savici dovolila podpora 800 K iz deželnega zaklada ter prva polovica te podpore v znesku 400 K tudi že nakazala v izplačilo. (Št. 5396, 7195, 9447 1. 1900.) Podpora 400 K, katero je dovolil deželni zbor v VIII. seji z dnev19. aprila 1900 gozdarskemu društvu za Kranjsko in Primorsko, se je nakazala v izplačilo. (St. 5415 1. 1900.) Na prošnjo c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku je deželni odbor primankljaj 87 K 52 h, ki se je pokazal pri pokritju vzdrževalnih stroškov tamošnje gozdne drevesnice za leto 1900, plačal iz deželnokulturnega zaklada. (Št. 1499 1. 1899.) K § 3., marg. 119. letnega poročila za 1. 1899. Tretji obrok deželne podpore, ki se je dovolila za gozdno drevesnico v Cerknici, v znesku 30 gld. se je nakazal v izplačilo, ko je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu poslalo deželnemu odboru poročilo gozdnega tehnika v Postojini o stanju te drevesnice. (Št. 4210 1. 1899.; 8981 1. 1900.) Z ozirom na naročilo, katero je dobil deželni odbor v VI. seji deželnega zbora z dne 7. aprila 1900, se je c. kr. deželna vlada naprosila, da bi se iz državnih gozdnih vrtov kolikor mogoče veliko gozdnih sadik brezplačno razdelilo. Z dopisom z dne 19. julija 1900, št. 6568, je c. kr. deželna vlada naznanila, da se je iz državnega gozdnega vrta v Gradišču pri Ljubljani oddalo dozdaj vsega vkup 49 milijonov 124.300 raznovrstnih gozdnih sadik manj premožnim in za povzdigo gozdne kulture vnetim posestnikom in občinam na Kranjskem deloma popolnoma brezplačno, deloma proti plačilu le 50 kr. od vsakih tisoč sadik za izruvanje, razvrstitev, štetje in povezanje. (Št. 5070, 9444 1. 1900.) Molkereigenossenschaft in Dornegg. 130. Molkereigenossenschaft in Hrusevje. 131. Molkereigenossenschaft in Koce. 132. Molkereigenossenschaft in Koprivnik in der Wochein. Der landwirtschaftlichen Filiale in Wocheiner-Feistritz wurde behufs Herstellung einer neuen 133. Käserei auf der Alpe Suha nebst der bereits früher ausbezahlten Subvention von 50 fl. noch eine Käserei auf der weitere Aushilfe im Betrage von 30 fl. flüssig gemacht. (ZZ. 13.905 de 1899; 468 de 1900.) Suha. Der Landesausschuss hat der Milchgenossenschaft in Althammer zur Herstellung einer Käserei 134. auf der Alpe Laz auf Grund vorausgegangener Erhebungen einen Unterstützungsbetrag von 300 K Käserei auf der bewilligt und flüssig gemacht. (ZZ. 893, 2959, 3046, 9568, 11.353 de 1900.) Behufs Errichtung einer Käserei in Neuming wurde der landwirtschaftlichen Filiale in Wocheiner-Feistritz eine Landesunterstützung von 300 K m Aussicht gestellt. (Z. 2110 de 1900.) Der landwirtschaftlichen Filiale in Wocheiner-Feistritz wurde behufs Errichtung einer Käserei in Savitz eine Unterstützung von 800 K aus dem Landesfonde gewährt und wurde die erste Rate im Betrage von 400 K auch bereits flüssig gemacht. (ZZ. 5396, 7195, 9447 de 1900.) Die dem krainisch-küstenländischen Forstvereine vom Landtage in der VIII. Sitzung vom 19. April d. I. bewilligte Subvention von 400 K gelangte zur Auszahlung. (Z. 5415 de 1900.) Ueber Ersuchen der k. k. Bezirkshauptmannschaft in Stein wurde der bei der Bedeckung der Erhaltungskosten der dortigen Forstsaatschule für das Jahr 1900 sich ergebende Ausfall von 87 K 52 h aus dem Landesculturfonde gedeckt. (Z. 1499 de 1900.) Ad § 3, Marg. 119, Rechenschaftsbericht de 1899. Die dritte Rate per 30 fl. der für die Forstsaatschule in Zirknitz bewilligten Landessubvention wurde flüssig gemacht, nachdem früher die k. k. Bezirkshauptmannschaft Loitsch einen Bericht des Forsttechnikers in Adelsberg über den Stand dieser Saatschule anher übermittelt hatte. (Z. 4210 de 1899; 8981 de 1900.) In Entsprechung der dem Landesansschusse in der VI. Landtagssitzung vom 7. April 1900 ertheilten Weisung, wurde die k. k. Landesregierung ersucht, zu veranlassen, dass aus den Staatsforstgärten möglichst viel Waldbaumpflanzen unentgeltlich zur Vertheilung gelangen werden. Mit Zuschrift vom 19. Juli 1900, Z. 6568, theilte nun die k. k. Landesregierung mit, dass aus dem staatlichen Forstgarten in der Gradisa bei Laibach bisher insgesammt 49 Millionen 124.300 Stück verschiedenartiger Waldbaumpflanzen an minderbemittelte und in der Förderung der Forstcultur strebsame Besitzer und Gemeinden in Krain theils vollkommen kostenlos, theils gegen Anrechnung von nur 50 kr. pro eintausend Stück Pflanzen für das Ausheben, Sortiren, Zählen und Verpacken derselben, abgegeben worden sind. (ZZ. 5070, 9444 de 1900.) 135. Käserei in Neuming. 136. Käserei in Savitz. 137. Subvention des Forst-vereines. 138. Forstsaatschule in Stein. 139. Forstsaatschule in Zirknitz. 140. Abgabe von Waldbaumpflanzen aus den staatliche» Forstgärten. Ad § 3, Marg. 92, Rechenschaftsbericht de 1898. Der Landtagsbeschluss der VIII. Sitzung vom 19. April d. I., womit der erste Termin für die Rückzahlung des der Molkereigenossenschaft in Dornegg gewährten Landesdarlehens per 1000 K auf den 1. Jänner 1902 festgesetzt wurde, wurde der genannten Genossenschaft bekannt gegeben. (Z. 5399 de 1900.) Der Molkereigenossenschaft in Hrusevje, Gemeinde Hrenowitz, wurde ein Unterstützungsbetrag von 400 K behufs Einrichtung der Molkerei aus dem Landesfonde angewiesen. (Z. 7146 de 1900.) Auf Grund eines Berichtes des Molkereiwanderlehrers Doktoric wurde der Molkereigenossenschaft in Koce, Gemeinde Slavina, eine Landessubvention von 400 K bewilligt und flüssig gemacht. (ZZ. 7146, 9111 de 1900.) Die Molkereigenossenschaft in Koprivnik, Gemeinde Mitterdorf in der Wochein, erhielt für Genossenschaftszwecke eine Landesaushilfe von 200 K. (Z. 1032 de 1900.) 141. Zgodovinska razprava o gozdarstvu na Kranjskem. 142. Deželni prispevek za pogozdovanje Krasa. 143. Pogozdovanje Krasu. 144. Pogozdovalna dela na Krasu. Da bi se omogočila izdaja zgodovinske razprava o gozdarstvu na Kranjskem, ki jo je spisal muzejski kustos profesor Alfonz Milliner, dovolil je deželni odbor spisatelju podporo 200 K ter jo nakazal v izplačilo. Št. 1666, 2763 1. 1900.) Deželni prispevek 4000 K, ki se je dovolil iz deželnega zaklada za pogozdovanje Krasa v letu 1900, je deželni odbor kraški pogozdovalni komisiji nakazal v izplačilo. (St. 4326 1. 1900.) K § 3., marg. 122. letnega poročila za 1. 1899. Na dopis deželnega odbora z dne 27. maja 1899, št. 4190, v katerem se je, kakor že v lanskem letnem poročilu omenjeno, kraška pogozdovalna komisija naprosila, da bi se pogozdovanje kraškega ozemlja v prihodnje hitreje zvrševalo, poslala je imenovana komisija dopis, v katerem navaja razloge, iz katerih se pogozdovanje ni moglo hitreje vršiti, in v katerem zlasti to povdarja, da je obseg vsakoletnih pogozditev zavisen od denarnih sredstev, ki jih v ta namen dovoljujeta vsako leto država in dežela. (St. 4116 1. 1900.) Po poročilu c. kr. gozdnega nadsvetnika in deželnega gozdnega nadzornika Golia, katero je izročila deželnemu odboru komisija za pogozdovanje Krasa z dopisom z dne 8. avgusta 1900, št. 244, so se izvršili na Krasu v spomladi leta 1900 sledeči novi nasadi: 1. ) v davčni občini Slavina na katastrski parceli št. 3889/1, ki je lastnina Stanovnikov iz Slavine in meri 9 • 09 ha, in 2. ) na katastrskih parcelah 3893/17 in 3896/2, ki pripadata župnijskemu uradu in kaplaniji v Slavini in merita 1 ’ 93 ha; 3. ) v davčni občini Narin na katastrski parceli št. 2047/1, ki je lastnina Stanovnikov iz Velike Pristave in meri 17 68 ha; 4. ) v davčni občini Radohova Vas na katastrski parceli št. 954, kije lastnina Stanovnikov iz Radohove Vasi in meri 2-64 ha, in 5. ) na katastrski parceli št. 4225, ki je lastnina Stanovnikov iz Hrastja in meri 2'27 ha; 6. ) v davčni občini Britof na katastrskih parcelah št. 1516, 1517, 1534, 1444, 1453, 1309/tl, 971/2 in 1057/1, ki so lastnina Leopolda Dekleva, Franceta Novak, Tomaža Tominc in Jožefa Tominc iz Britofa in merijo 12’99 ha; 7. ) v davčni občini Parje na katastrskih parcelah št. 2315/1 in 2346/1, ki sta lastnina Stanovnikov iz Parij in merita 15 • 7 2 ha ; 8. ) v davčni občini Kal na katastrskih parcelah št. 524/1, 552, 553, 554, 555, 556/1, 557, 634, 639, 640, 644 in 564, ki so lastnina Stanovnikov iz Kala in merijo 17-83 ha; 9. ) v davčni občini Stara Sušica na katastrskih parcelah št. 3805, 3815, 3819, 3820, 3822/1, 3822/2, 2823, 3833, 3834, 3876 in 3879, ki so lastnina Stanovnikov iz Neverk in merijo 7-23 h; 10. ) v davčni občini Trnje na katastrski parceli št. 835/47, ki je lastnina Stanovnikov iz Trnja in meri 20-87 ha in 11. ) v davčni občini Trnovo na katastrskih parcelah št. 1353/180 in 1792/1, ki sta lastnina Stanovnikov iz Trnovega in merita 15'94 ha. Vsi novi nasadi od spomladi leta 1900 merijo tedaj 124'19 ha ali 215-79 oralov. Za te nasade se je porabilo 1,660.000 sadik črnega borovca v vrednosti 4980 K. Te sadike je dobila kraška pogozdovalna komisija iz c. kr. gozdnega vrta v Gradišču pri Ljubljani brezplačno, le stroške za izruvanje, za povezanje in za prevožnjo sadik na kolodvor južne železnice v Ljubljani v znesku 1328 K je bilo treba povrniti. Prevožnjo sadik s kolodvora južne železnice v Ljubljani do železniških postaj Postojina, Sv. Peter in Trnovo-Bistrica je preskrbela južna železnica tudi brezplačno. Stroški za prevožnjo sadik od navedenih železniških postaj na posamezna zemljišča so znašali 99 K 60 h. Za zasaditev se je izplačalo 10.407 K 52 h, torej 6 K 20 h od 1000 sadik. 1527 K 85 h se je izdalo na raznih stroških, kakor za plačilo c. kr. logarjem za vodstvo in nadzorovanje pogozdovalnih del. Vsi stroški novih nasadov so znašali 13.362 K 97 h. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 95 Um die Herausgabe einer vom Musealcustos Professor Alfons Müllner verfassten -Geschichte 141. des krainischen Waldwesens» zu ermöglichen, wurde dem Verfasser eine Aushilfe von 200 K bewilligt Geschichte des und flüssig gemacht. (ZZ. 1666, 2763 de 1900.) Wwdwesens Der für die Karstaufforstung aus dem Landesfonde pro 1900 bewilligte Beitrag von 4000 K 142. wurde der Karstaufforstungs-Commission flüssig gemacht. (4326 de 1900.) Karstauffor- stungs-Landes- beitrag. Ad § 3, Marg. 122, Rechenschaftsbericht de 1899. 143. Auf die hierämtliche Zuschrift vom 27. Mai 1899, Z. 4190, in welcher, wie schon im vor- Karst-jährigen Rechenschaftsberichte erwähnt wurde, die Karstaufforstungs-Commission ersucht worden ist, bei der Aufforstung. Aufforstung des Karstgebietes in Zukunft einen rascheren Vorgang zu beobachten, übermittelte die genannte Commission eine Note, in der die Gründe, aus welchen die Aufforstung nicht schneller vor sich gehen konnte, dargelegt werden und worin namentlich auch auf den Umstand hingewiesen wird, dass das Ausmaß der jährlichen Aufforstungen durch die dafür von der Staatsverwaltung und vom Lande jeweilig bewilligten Geldmittel beschränkt ist. (Z. 4116 de 1900.) Zufolge des von der Karstaufforstungs-Commission mit Zuschrift vom 8. August d. I., Z. 244, anher übermittelten Berichtes des k. k. Oberforstrathes und Landesforstinspectors Goll sind im heurigen Frühjahre am Karste folgende Neuculturen gemacht worden: 1. ) In der Steuergemeinde Slavina auf der den Insassen von Slavina gehörigen Cat.-Parc. Nr. 3889/1 in der Ausdehnung von 9°09 ha und 2. ) auf den dem Pfarramte und der Kaplanei von Slavina gehörigen Cat.-Parc. Nr. 3893/17 und 3896/2 in der Ausdehnung von 1 ■ 93 ha; 3. ) in der Steuergemeinde Narin auf der den Insassen von Großmayerhof gehörigen Cat.-Parc. Nr. 2047/1 in der Ausdehnung von 17'68 ha; 4. ) in der Steuergemeinde Radockendorf auf der den Insassen von Rodockendorf gehörigen Cat.-Parc. Nr. 954 in der Ausdehnung von 2'64 ha und 5. ) auf der den Insassen von Hrastje gehörigen Cat.-Parc. Nr. 4225 in der Ausdehnung von 2'27 ha; 6. ) in der Steuergemeinde Britof auf den dem Leopold Dekleva, Franz Novak, Thomas Tominc und Josef Tominc aus Britof gehörigen Cat.-Parc. Nr. 1516, 1517, 1534, 1444, 1453, 1309/tl, 971/2 und 1057/1 in der Ausdehnung von 12‘99 ha; 7. ) in der Steuergemeinde Parje auf den den Insassen von Parje gehörigen Cat.-Parc. Nr. 2315/1 und 2346/1 in der Ausdehnung von 15-72 ha; 8. ) in der Steuergemeinde Kal auf den den Insassen aus Kal gehörigen Cat.-Parc. Nr. 524/1, 552, 553, 554, 555, 5)6/1, 557, 631, 639, 640, 641 und 564 in der Ausdehnung von 17'83 ha; 9. ) in der Steuergemeinde Altdirnbach auf den den Insassen aus Neverke gehörigen Cat.-Parc. Nr. 3805, 3815, 3819, 3820, 3822/1, 3822/2, 2823, 3833, 3834, 3876 und 3879 in der Ausdehnung von 7 ■ 23 ha; 10. ) in der Steuergemeinde Dorn auf der den Insassen von Dorn gehörigen Cat.-Parc. Nr. 835'47 in der Ausdehnung von 20'87 ha und 11. ) in der Steuergemeinde Dornegg ans den den Insassen von Dornegg gehörigen Cat.-Parc. Nr. 1353/180 und 1792/1 in der Ausdehnung von 15'94 ha. Das Gesammtausmaß der im Frühjahre 1900 bewerkstelligten Neuculturen beträgt sonach 124-19 ha oder 215*79 Joch. Dazu wurden 1,660.000 Stück Schwarzkieferpflanzen im Werte von 4980 K verwendet, welche von der Aufforstungs-Commission aus dem k.k.Forstgarten in der Gradisa bei Laibach unentgeltlich, jedoch gegen Anrechnung der Kosten für das Ausheben, Verpacken und Abstellen der Pflanzen auf den Südbahnhof in Laibach im Betrage von 1328 K. beigestellt wurden. Die Verfrachtung der Pflanzen vom Südbahnhofe in Laibach nach den Bahnstationen Adelsberg, St. Peter und Dornegg-Feistritz erfolgte seitens der k. k. priv. Südbahn-Gesellschaft ebenfalls unentgeltlich. Die Kosten für den Transport der Pflanzen von den vorbezeichneten Bahnstationen auf die einzelnen Culturobjecte haben 99 K 60 h betragen. Die Verpflanzungskosten sind auf 10.407 K 52 h, mithin auf 6 K 20 h pro 1000 Stück Pflanzen zu stehen gekommen. 1527 K 85 h wurden für unterschiedliche Erfordernisse, unter andern als Entlohnung der k. k. Forstwarte für die Leitung und Ueberwachung der Culturarbeiter, ausgegeben. Die Gesammtauslagen für die Neuculturen haben sonach 13.362 K 97 h betragen. 144. Karstauffor- stungs- Arbeiten. Razun teh novih nasadov se je popravilo pri nekaterih nasadih iz prejšnjih let 180-76 ha = 313‘57 oralov in za to porabilo 634.000 sadik črnega borovca, 70.000 smrekovih, 60.000 jelovih sadik in 2350 sadik japonskega mecesna v vrednosti 2553 K 75 h; poleg tega pa se je podsejalo 15'20 ha pogozdenega sveta in za to porabilo 100 kg smrekovega semena v vrednosti 246 K 90 h. Sadike za popravila je dobila komisija za pogozdovanje Krasa iz prej imenovanega gozdnega vrta in tudi brezplačno, le stroške za izruvanje, za povezanje in za prevožnjo na kolodvor južne železnice v Ljubljani v znesku 613 K 08 h se je povrnilo. Prevožnjo teh sadik s kolodvora južne železnice v Ljubljani do železniških postaj Prestranek, Postojina, Sv. Peter, Trnovo-Bistrica, Divača in Gorenje Ležeče je preskrbela južna železnica tudi brezplačno. Stroški za prevožnjo sadik od navedenih železniških postaj na posamezna zemljišča so znašali 68 K 62 h. Za zasaditve pri popravilih se je izdalo 4745 K 10 h, to je 6 K 10 h od 1000 sadik. 905 K 16 h se je izplačalo na raznih stroških, kakor za plačilo c. kr. logarjem za vodstvo in nadzorovanje delavcev pri popravilih. Vsi stroški popravil znašajo tedaj 657 < K 11 h. Razun sedaj navedenih stroškov se je izdalo 1181 K 01 h za zemljemerska pozvedovanja na zemljiščih, za napravo potov, za svarilne table, za pokončanje borovega sukača, za risalne priprave, za pisarniške potrebščine in za druge nenadne stroške. Iz navedenega se posname, da se je spomladi leta 1900 na kranjskem Krasu 124'19 ha = 215-79 oralov sveta na novo pogozdilo in 180-76 ha == 313'57 oralov nasadov popravilo ter za ta dela 2,294.000 sadik črnega borovca, 70.000 smrekovih, 60.000 jelovih sadik in 2350 sadik japonskega mecesna, potem 100 kg smrekovega semena porabilo, — in da so znašali dotični stroški 21.123 K 09 h. Pri pogozdovanju spomladi 1. 1900 je bilo 2147 delavcev, ki so imeli 13.814 delavnih dni. Ves svet, kar se ga je na kranjskem Krasu od leta 1876. ob državnih in deželnih stroških, s prispevki južne železnice in z drugimi prihodki pogozdilo, meri 1687‘57 ha = 2933'11 oralov ter se je za to porabilo 26,850.630 sadih. Vse pogozditve se nahajajo v prav dobrem stanju. (St. 10.236 1. 1900.) 145. Proračun o pogozdovanju Krasa za I. 1901. Komisija za pogozdovanje Krasa je ustanovila proračun za 1. 1901. glasom dopisa z dne 10. avgusta 1. 1900., št. 247, nastopno: Potrebščina: D 2.) 3.) 40 Za nove nasade in popravila, za varstvene zidove, svarilne table, za vzdrževanje in varstvo nasadov, za napravo potov in za druge stroške .......................................................... za komisijonalne pozvedbe, za ekskurzije in za seje pogozdovalne komisije.......................................................... za nadzorovanje, in sicer: c. kr. logarju: plača 1400 K, starostna doklada 200 K, aktivi-tetna doklada 350 K, pavšal za obleko 50 K, potni pavšal 300 K, pisarniški pavšal 24 K in pavšal za popotno hrano 420 K . . . za štiri gozdne čuvaje po 480 K, za enega gozdnega čuvaja pa 420 K .................................................... za uniformo c. kr. logarja 136 K in za letensko obleko petih gozdnih čuvajev 200 K............................................. za nagrade slučajnim varuhom pogozditev (železniškim čuvajem, cestarjem, občinskim čuvajem)..................................... za vodstvo in nadzorovanje pogozdovalnih del po gozdnih organih prispevek k potnim stroškom c. kr. gozdnonadzorniškega komisarja v Postojini............................................... za podpore občinam in zasebnikom za pogozditve . . . . • Odnos . . . 30.186 K — h 1.600 » — » 2.744 > — » 2.340 » — » 336 » — » 600 » — » 1.000 » — » 200 » — » 1.000 » — » 40.006 K — h Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 97 Außer diesen Neuculturen wurden Nachbesserungen an einigen in den früheren Jahren gemachten Aufforstungen in einer Ausdehnung von 180 76 ha — 31.057 Joch mit 634.000 Schwarzkiefern, 70.000 Stück Fichten, 60.000 Stück Tannen und 2350 Stück japanischen Lärchenpflanzen im Werte von 2553 K 75 h vorgenommen und nebenbei 15'20 ha Aufforstungen mit 100 kg Fichtensamen im Werte von 246 K 90 h unterbaut. Die Pflanzen für die Nachbesserungen wurden der Aufforstungs-Commission aus dem vor-bezeichneten Forstgarten gleichfalls unentgeltlich, jedoch gegen Anrechnung der Kosten für das Ausheben, Verpacken und Abstellen derselben nach dem Südbahnhofe in Laibach im Betrage von 613 K 08 h beigestellt. Der Transport dieser Pflanzen vom Südbahnhofe in Laibach nach den Bahnstationen Prestranek, Adelsberg, St. Peter, Dornegg-Feistritz, Divača und Oberlezece erfolgte seitens der Südbahn-Gesellschaft ebenfalls unentgeltlich. Die Auslagen für den Transport der Pflanzen von den vorbezeichneten Bahnstationen auf die einzelnen Culturobjecte haben 68 K 62 h betragen. Die Verpflanznngskosten bei den Nachbesserungen haben sich auf 4745 K 10 h, das ist auf 6 K 10 h pro 1000 Stück Pflanzen belaufen. 905 K 16 h wurden für unterschiedliche Erfordernisse unter andern als Entlohnung der k. k. Forstwarte für die Leitung und Ueberwachung der Arbeiter bei den Nachbesserungen ausgegeben. Die Gesammtauslagen der Nachbesserungen haben sonach 6579 K 11 h betragen. Außer den vorverzeichneten Ausgaben wurden 1181 K 01 h für geodätische Aufnahmen von Culturobjecten, für Wegherstellungen, für die Aufstellung von Warnungstafeln, für das Vertilgen des Kieferntriebwicklers, für die Anschaffung von Zeichenrequisiten, für Kanzleierfordernisse und für sonstige unvorhergesehene Auslagen verbraucht. Nach allem diesem wurden im Frühjahre 1900 am krainischen Karste Neuculturen im Ausmaße von 124'19 ha — 215'79 Joch und Nachbesserungen im Ausmaße von 180'76 ha = 313'57 Joch mit 2,294.000 Stück Schwarzkiefer-, 70.000 Stück Fichten-, 60.000 Stück Tannen- und 2350 Stück japanische Lärchenpflanzen und mit 100 kg Fichtensamen mit dem Kostenaufwande im Betrage von 21.123 K 09 h bewerkstelligt. Bei den Aufforstungen im Frühjahre 1900 sind 2147 Arbeiter unter Anrechnung von 13.814 Tagschichten in Verwendung gestanden. Die Gesammtfläche der seit dem Jahre 1876 auf Staats- und Landeskosten und mit Beiträgen der k. k. priv. Südbahngesellschaft und durch sonstige Zuflüsse in Krain bewerkstelligten Karstaufforstungen beträgt 1687-57 ha — 2983 11 Joch, wofür 26,850.630 Stück Pflanzen verwendet wurden. Der Stand der Aufforstungen kann insgesammt als ein recht erfreulicher bezeichnet werden. (3- 10.236 de 1900.) Die Karstaufsorstungscommission stellte laut Zuschrift vom 10. August d. I., Z. 247, das Präliminare für das Jahr 1901 in nachstehender Weise fest: Erfordernis: 1.) Für Neuculturen und Nachbesserungen, für Schutzmauern, Warnungs- tafeln, für Pflege und Schutz der Culturen, für Wegbau und sonstige Auslagen.............................................................. 30.186 K — h 2. ) für commissionelle Erhebungen, Exkursionen und Sitzungen der Auf- forstnngscommission................................................... 1.600 » — » 3. ) für Aufsichtskosten, und zwar: für den k. k. Forstwart: an Gehalt 1400 K, an Alterszulage 200 K, an Activitätsznlage 350 K, an Monturspauschale 50 K, an Reisepauschale 300 K, an Kanzleipauschale 24 K und an Zehrgeldpauschale 420 K . 2.744 » — » für 4 Forsthüter ä 480 K, für 1 Forsthüter 420 K................. 2.340 » — * für die Uniform des k. k. Forstwartes 136 K und für die Sommeruniformen der 5 Forsthüter 200 K....................................... 336 » — . für Remunerationen an Gelegenheitswächter der Aufforstungen (Eisenbahnwächter, Straßeneinräumer und Gemeindewaldhüter)................... 600 » — » 4. ) für die Leitung und Ueberwachung der Aufforstungsarbeiten durch Forst- organe ..................................................................... 1.000 » — » als Reisekostenbeitrag an den k. k. Forstinspections-Commissär in Adelsberg..................:....................................... 200 > — > 5. ) für Unterstützung der Aufforstungen seitens der Gemeinden und Private 1.000 » — » Fürtrag . . . 40.006 K — h 145. Karstauffor-stungs-Präliminare pro 1901. 146. Premije za pobite zveri, vidre in steklega prašiča. 147. Odprava talije za pokončanje vider. 148. Poraba v agrarske svrhe določenega kredita 1.1899. Prenos . . . 40.006 K — h 6. ) za nagrade uradnikom deželne blagajnice, plačilo služabnika, za nabavo pisarnične oprave, za kurjavo, razsvetljavo in snaženje pisarne, za pisarniške rekvizite, za pisanje in za manipulacijsko službo............................................................ 840 » — » 7. ) za nenadne stroške....................................... 1.000 » — » vkup . . . 41.846 K — b Pokritje: 1. ) Predvidni blagajnični ostanek konec 1. 1900 . . ............... 9.200 K — h 2. ) prispevek dežele................................................ 4.000 » —‘h 3. ) globe za gozdne prestopke....................................... 1.000 » — » vkup . . . 14.200 K — h V primeri s potrebščino............................................ 41.846 » — » se kaže primankljaj . ■.............................v................ 27.646 K — h čegar pokritje je izprositi od c. kr. poljedelskega ministrstva. (St. 10.237 1. 1900.) V dobi od 1. oktobra 1. 1899. do konca septembra 1900 se je izplačalo premij za pobite zveri, vidre in steklega prašiča, in sicer : za 1 medveda....................................60 K » 2 volkulji à 50 K.............................100 » » 1 volka.......................................40 » » 21 vider à 4 K ................................84 » » 1 steklega prašiča ............................... 10» Skupaj . . . 294 K (Št. 12.010, 12.765, 12.782, 13.023, 13.073, 13.751, 13.969, 14.296, 14.297 1. 1899.; 158, 822, 1159, 1483, 1837, 2326, 4251, 5525, 5678, 6247, 6781, 7721 1. 1900.) Sklep deželnega zbora XV. seje z dne 4. maja 1900, zadevajoč odpravo talije za pokončane vidre, se je vsled provzročitve deželnega odbora razglasil v splošno vednost v deželnem zakoniku, politična oblastva prve instance pa je poleg tega opozoril deželni odbor na ta ukrep še s posebnimi dopisi. (Št. 6847 1. 1900.) B. Agrarne razmere. Z dopisom dne 2. aprila 1900, št. 163, vposlala je c. kr. deželna komisija za agrarske operacije v smislu določila § 7. dogovora z dne 11. junija 1897. 1. glede nastavljenja zemljemerskega osebja deželnemu odboru tabelarni izkaz o gospodarjenji s kreditom 20.000 gld., ki se je iz deželnih sredstev dal na razpolago omenjeni deželni komisiji za leto 1899. V navedenem pregledu se nahajajo nastopni naslovi o izdatkih, in sicer : 1. ) Plače in adjuta evidenčnih uradnikov in elevov .... 4.635 gld. — ki-. 2. ) Aktivitetne doklade evidenčnih uradnikov 3. ) Plačila nestalnih pomožnih tehnikov...................• . 4.526 4. ) Dnevščine, stroški za potovanja in selitve.............. 5. ) Nagrade in podpore...................................... 6. ) Pisarniški pavšal....................................... 7. ) Prispevki k splošnemu civilnemu pokojninskemu zakladu za leto 1899 .............................................. 8. ) Stroški vzdržavanja zemljemerskega orodja in rekvizit (za katere dežela ne zahteva odškodnine)....................... 9. ) Najemščina za pisarne deželnih komisarjev (za kar dežela tudi ne zahteva povračila)................................. 829 > 16 4.526 > 25 4.186 » 62 V, 138 T> — 517 » 50 126 » 20 899 » 25 Odnos . . . 15.857 gld. 98V* kr. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 99 Ueb ertrag . . . 40.006 K — h 6.) für Remunerimng - der landschaftlichen Cassabeamten, Entlohnung des Dieners, für Anschaffung von Kanzleieinrichtung, für Kanzleibeheizung, Beleuchtung und Reinigung, für Kanzleirequifiten und für den Schreib- und Manipulationsdienst............................................... 840 » — » 7.) für unvorhergesehene Auslagen......................................... 1.000 > — » Zusammen . . . 41,846 K — h Bedeckung: 1. ) Voraussichtlicher Cassarest mit Ende 1900 .................................... 9.200 K — h 2. ) Beitrag des Landes............................................................ 4.000 » — » 3. ) Forststrafgelder.............................................................. 1.000 » — » Summe . . . 14.200 K — h Gegenüber betn Erfordernisse per........................................................ 41.846 » — > resultirt somit ein Abgang von........................................................ 27.646 K — h welcher vom k. k. Ackerbauministerium zu erbitten sein wird. (Z. 10.237 de 1900.) In der Zeitperiode vom 1. October 1899 bis Ende September 1900 ist für Erlegung von Raubthieren, Fischottern und eines wüthenden Schweines ausbezahlt worden, wie folgt: für 1 Bären............................................ 60 K * 2 Wölfinnen ä 50 K................................100 > » 1 Wolf..............................................40 » » 21 Fischottern ä 4K..................................84 » » 1 wüthendes Schwein................................10 » 146. Taglien für erlegte Raubthiere, Fischottern und ein wüthendes Schwein. Zusammen . . . 294 » (ZZ. 12.010, 12.765, 12.782, 13.023, 13.073, 13.751, 13.969, 14.296, 14.297 de 1899; 158, 822, 1159, 1483, 1837, 2326, 4251, 5525, 5678, 6247, 6781, 7721 de 1900.) Der Landtagsbeschluss der XV. Sitzung vom 4. Mai 1900, betreffend die Abschaffung der 147. Taglia für die Vertilgung von Fischottern wurde über Veranlassung des Landesausschusses mittelst einer Abschaffung der Kundmachung in dem Landesgesetzblatte zu allgemeinen Kenntnis gebracht, während die politischen >ur die Behörden erster Instanz außerdem noch mittelst Zuschriften darauf aufmerksam gemacht wurden. (Z. 6847 ^iSi0U de 1900.) B. JDgrarüer^ältnifire. Mit Note vom 2. April 1900, Z. 163, übermittelte die k. k. Landescommission für agrarische Operaüonen im Sinne der Bestimmung des § 7 des Uebereinkommens vom 11. Juni 1897, betreffend die Bestellung des geometrischen Personales für agrarische Operationen, eine tabellarische Uebersicht über die Gebarung mit den aus Landesmitteln der gedachten Landescommission für das Jahr 1899 zur Verfügung gestellten Credite per 20.000 fl. anher. Diese Gebarungsübersicht weist folgende Rubriken über die Auslagen aus, und zwar: 1. ) Gehalte und Adjuten der Evidenzhaltungsbeamten und Eleven . . 4.635 fl. — kr. 2. ) Activitätszulagen der Evidenzhaltungsbeamten.......................... 829 » 16 » 3. ) Entlohnungen der nicht ständigen Hilfstechniker..................... 4.526 »25 » 4. ) Diäten, Reise- und Uebersicdlungskosten..............................4.186 » 621/, » 5. ) Remunerationen und Aushilfen................................... — » — » 6. ) Kanzleipauschalien........................................... 138 » — » 7. ) Beiträge zum allgemeinen Civilpensionsetat für das Jahr 1899 . 517 > 50 » 8. ) Kosten der Instandhaltung der geodätischen Jnsttumente und Re- quisiten (für welche das Land keinen Ersatz beansprucht) .... 126 » 20 » 9. ) Mietzins der Amtslocalitäten der Landescommissäre (für den das Land gleichfalls keinen Ersatz beansprucht)................ 899 » 25 » Fürtrag . . . 15.857 fl. 98»/, kr. 148. Verwendung des für Agrarzwecke bestimmten Credites im Jahre 1899. 149. Uradno poslovanje komisij za agrarske operacije. 150. Hipotekarna zadolžitev. Prenos . . . 15.857 gld. 98ya kr. 10.) Na račun denarnih zalog lokalnih komisarjev izdani zneski, in sicer: a) stroški, za katere dežela ne zahteva povračila (papir, tiskovine, kurjava i. t. d.).................................... 427 » 50 » b) režijni stroški (po izkazu A, točka 8.)........................ 449 » 68^2 » c) drugi stroški (po izkazu B, točka 7.)........................ 2.762 >22 » Skupaj . . . 19.497 gld. 39 kr. Račun je toraj sklenen s preostankom 502 gld. 61 kr., ki se ni porabil in ki je v smislu § 8. navedenega dogovora povrniti deželi. (St. 4545 1. 1900.) V seji dne 7. aprila t. 1. skleneno deželnozborsko resolucijo, da naj komisije za agrarske operacije sestavljajo za slovenske stranke slovenske zapisnike in jim izdajajo odloke v slovenskem jeziku, prijavil je deželni odbor c, kr. deželni vladi s prošnjo, da bi ugodila želji deželnega zbora. (Št. 5071 1. 1900.) Vsled prošnje deželnega odbora je poslala c. kr. centralna statistična komisija na Dunaju sledeči tabelarični pregled o denarni vrednosti sprememb pri posesti in pri dolgovih zemljišč na Kranjskem leta 1899. (Št. 12.437 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 101 Uebertrag . . . 15.857 fl. 98 '/8 kr. 10.) die auf Rechnung der Geldverläge der Localcommissäre verausgabten Beträge: a) Ausgaben, für die das Land keinen Ersatz beansprucht (Papier, Drucksorten, Beheizung rc.) .................................... 427 » 50 » b) Regiekosten (nach dem Ausweise A, Post 8)....................... 449 » 68Va 1 c) Sonstige Kosten (nach dem Ausweise B, Post 7)................ 2.762 » 22 » Zusammen . . . 19.497 fl. 39 kr. Die Rechnung schließt somit mit dem nicht zur Verwendung gelangten Reste per 502 fl. 61 kr., welcher im Sinne des § 8 des oben gedachten Uebereinkommens au das Land zu refundiren ist. (Z. 4545 de 1900.) Die in der Sitzung vom 7. April d. I. gefasste Landtagsresolution, dahin gehend, es mögen i49-von den Commissionen für agrarische Operationen mit slovenischen Parteien slovenische Protokolle auf- Amtirung der genommen und denselben die Entscheidungen in slovenischer Sprache zngestellt werden, wurde mit dem Commissionen Ersuchen zur Kenntnis der k. k. Landesregierung gebracht, zu veranlassen, dass dem Wunsche des Land- rLmtioneiL tages entsprochen werde. (Z. 5071 de 1900.) Die k. k. statistische Centralcommisston in Wien hat über Ersuchen des Landesausschusses nach- 15°-stehende tabellarische Uebersicht über den Geldwert der Veränderungen int Besitz- und Lastenstande Hypothekar-der Realitäten Krains im Jahre 1899 mitgetheilt. (Z. 12.437 de 1900.) Verschuldung. Denarna vrednost sprememb pri posesti in bremenih zemljišč v vojvodini Kranjski leta, 1899. Premembe pri posesti — Veränderungen im Besitzstände Tabularno oblastvo Tabular-Behörde vsled kupnih pogodeb durch Kauf- verträge vsled drugih pogodeb durch andere Verträge vsled ekseku- tivne prodaje durch Executions- führungen vsled smrti von Todes -wegen Skupaj Zusammen kron — Kronen Dež. sodnija v Ljubljani — Landesgericht in Laibach 985432 350191 66456 1402079 - Okrajna sodnija Ljubljana — Bezirksgericht Laibach (Stadt) 965954 463359 153400 789762 2372475 Okrožna sodnija Novo Mesto — Kreisgericht Rudolfswert (Stadt) .... 43310 4100 — 4840 52250 Okrajna sodnija: — Bezirksgericht: Postojina — Adelsberg 51924 15010 27388 69455 163777 Škofja Loka — Bischoflack 266259 259030 20928 351465 897682 Brdo — Egg 175572 165516 34518 126288 501894 Kočevje — Gottschee 209180 186436 41835 123022 560473 Velike Lašče — Großlaschitz .... 232359 2406 58181 60894 353840 Krško — Gurkfeld 178960 26255 33313 94909 333437 Idrija — Jdria 188450 792 7398 20468 217108 11. Bistrica — Jllyr.-Feistritz .... 151490 4966 23181 30410 210047 Kranj — Krainburg 482515 53370 29344 388851 954080 Kranjska gora — Kronan 148111 30234 — 127915 306260 Lož — La as 225164 — 37594 28654 291412 Ljubljana — Laibach 1125997 104597 150556 367124 1748274 Kostanjevica -— Landstraß 199966 1606 31849 47120 280541 Litija — Littai 319317 8058 49047 121899 498321 Logatec — Loitsch 191832 2920 17300 103044 315096 Metlika — Möttlmg 326276 30734 58069 81170 496249 Mokronog — Naffenfuß 305194 35886 6950 121022 469052 Tržič — Neumarkil 112085 9200 — 69906 191191 Vrhnika — Oberlaibach 298430 16548 6240 238040 559258 Radovljica — Radmannsdorf .... 664067 31612 55732 1857848 2609259 Radeče — Ratschach 135266 5750 4636 32283 177935 Ribnica — Reifmtz 215634 50601 68986 54065 389286 Novo Mesto — Rudolfswert .... 531790 119888 8458 124580 784716 Zužemperk — Snsenberg 133617 18443 25920 22569 200549 Senožeče — Senosetsch 139808 20107 3124 68185 231224 Zatičina •— Sittich 150496 46538 5898 47419 250351 Kamnik — Stein 508877 26346 47426 120212 702861 Trebnje — Treffen 117574 12460 13233 22670 165937 Črnomelj — Tschernembl 300531 32508 68532 130763 532334 Vipava — Wippach 108696 135303 7648 63552 315199 Cirknica — Zirknitz 206456 11451 11172 55480 284559 Rudarijska knjiga Ljubljana — Bergbuch Laibach 640 640 Skupaj — Zusammen . . 10396589 2282861 1107856 6032340 19819646 Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 103 Geldwert der Veränderungen im Desch- und Lastenstande der Realitäten im Herzogthume strain im Jahre 1 8 9 9. Premembe pri dolgovih — Veränderungen im Lastenstande Novi dolgovi — Nene Belastung Razbremenitev — Entlastung vsled j zaostalih kupnin durch Kaufschillings- ! resle - 1 posojilnih pogodeb durch Darlehens- verträge vsled drugih pogodeb durch andere Vertrüge upravičenih pre-notacij durch justificirte Präno- tationen ekseku- tivnih vknjižeb durch executive Jutabula- tiouen vsled dedščine durch Ver- mächtnisse Skupaj Zusammen nezadost- skupila infolge Unzulänglichkeit des Erlöses drugih izbrisov infolge anderer Erlöschungs- arten Skupaj Zusammen i r o n — Kronen 40000 446734 213587 i 6795 707116 678522 678522 131424 851268 408884: ! 5134 119172 106423 1622305 85973 561675 647648 12820 22000 27800 „ — 3760 3071 69451 — 16315 16315 1455 97084 22093 55257 28448 204337 13727 147570 161297 25380 209759 108858 — 14705 63212 421914 19304 192896 212200 1 51102 183821 57585 1762 31434 24318 350022 3445 195574 199019 i 37453 153638 60323 — ' 32810 26849 311073 — 282887 282887 ; 25149 66457 78082 138 13860 26026 209712 10709 166818 177527] 16884 124515 28662 — 13423 35982 219466 7004 170480 177484 : 28761 120505 47170 2600 13624 10437 223097 5226 185804 191030 35503 48280 64888 960 15446 25478 190555 29306 227412 256718 ! 15360 276593 135806 — 21914 75376 525049 5329 400195 405424 i 12371 63036 13674 4371 6989 100441 — 45480 45480 7688 101398 70933 — 23137 4184 207340 63162 736917 800079: 115040 I 786286 164380 1668 64227 113710 1245311 15035 713379 7284141 16014 69244 108850 511 22034 15538 232191 6092 115372 121464j 16630 ' 180764 69006 — 14010 25752 306162 29864 243668 273532 I 19950 88602 23440 — 38925 13662 184579 15565 88710 104275.1 23680 258626 36730 — • 20533 23938 363507 13073 237745 250818 ! 22651 111768 1 44715 — 19397 49777 248308 — 136403 136403 8000 31234 33446 - 6717 16570 95967 — 83196 83196 1 1339 81381 52053 670 6501 48694 190638 540 114930 115470 38474 269274 86780 12034 47346 62655 516563 34861 208125 242986 5370 33328 24316 — 10032 23266 96312 8950 66898 75848 13652 165143 55807 130 37108 25788 297628 18077 244169 -262246 118330 193984 106557 800 1949Ö 84572 523733 12400 270624 283024 19108 43182 55207 9483 15332 142312 13367 80582 93949 59589 32737 ! 28240 8888 10715 140169 96675 47970 144645 18900 59992 48327 1150 3543 12124 144036 6942 186894 193836 17332 191240 238812 4406 39556 75518 566864 22270 335722 357992 8310 76508 49782 8361 9317 152278 — 96869 96869 18392 166652 94621 1944 24340 22376 328325 53258 252168 305426 31016 164746 . 60861 — 19358 20482 296463 41230 165445 206675 15018 54612 55708 200 12549 15536 153623 4114 97506 101620 — — — 5795 — 5795 — 688 688 1028145 5824391 2775983 34107 807901 1122115 11592642 635498 7795608 8431106 j 161. Denarno gospodarjenje zdravstvenih okrožij 1. 1899 C. Zdravstvene reči. u H d=L 0 S3- 1 08 M | »M ož S3

^ tudi c kr. deželna vlada se je opetovano prav toplo za -to izrekla in Črmoš- njice iz Razloge, ki govore za ustanovitev zdravstvenega okrožja Toplice, je uvaževal de zdravstve- želni odbor popolnoma že takoj s početka, vendar pa so bili z dveh strani zanj mero-n 1900.) Auch die Errichtung der gleichfalls mit 1200 K zu dotirenden landschaftlichen Thierarztens-Stelle in Oberlaibach ist seinerzeit von der Leistung eines Beitrages von 400 K seitens der Gemeinden des Gerichtsbezirkes Oberlaibach abhängig gemacht worden. Nach Sicherstellung dieses Beitrages — die -Gemeinde Oberlaibach erklärte 360 K und die Gemeinde Franzdorf 40 K. übernehmen zu wollen, 156. Verlegung des Sitzes des Districts-arztes von Planina nach Loitsch. 157. Landschaftliche Thierärzte. 158. Podpore živi-nozdravniš-kim učencem. 159. Ustanova za operaterja. 160. Bolnica v Kandiji. 161 Bolnica v Kočevji. 162. Bolnica v Krškem. 163. Hiralnica na Studencu. podelilo diplomiranemu živinozdravniku Viktorju Zajcu. (Št. 7648, 13.069 leta 1899, 3852, 6240 leta 1900). Slušateljema živinozdravništva na Dunaju Hugonu Hinterlechner in Francu Černe je dovolil deželni odbor za šolsko leto 1899/900 podpore, in sicer prvemu v znesku 420 K, drugemu pa 114 K. (Št. 2492, 8190 leta 1900). V minolem deželnozborskem zasedanji je bil deželni odbor pooblaščen, da gradui-ranemu zdravniku v svrho izobrazbe v porodničarstvu in ginekologiji podeli ustanovo v visokosti 1200 K, od katerih bi deželni zaklad prevzel znesek 696 K, dočim pa bi se ostanek 504 K pokril na ta način, da bi c. kr. deželna vlada dala na razpolago jedno za slovenske medicince določeno ustanovo. Za to ustanovo je prosil dr. Emil Papež, sekun-darij v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, ter se mu je ista podelila. Ker pa je c. kr. deželna vlada izjavila, da tozadevne prošnje deželnega odbora ne more priporočati c. kr. ministarstvu za uk in bogočastje, ker po njenem mnenju ni sedaj nikake potrebe na Kranjskem, da bi se še več zdravnikov posebno izobrazilo za ženske bolezni in ker vlada sploh načeloma smatra za umestnejše, da se te ustanove ne porabljajo za izobrazbo že graduiranih zdravnikov kot specialisti, temveč v podporo medicincem, ki se šolajo na vseučiliščih. Teh ustanov namen je, v obče odpomoči pomanjkanju zdravnikov na Kranjskem, kar pa se ne bo doseglo, ako se ustanove uporabljajo na omenjeni način. Deželni odbor je torej dr. Emilu Papežu, — kateremu je c. kr. ministerstvo zagotovilo vsprejem kot operacijski gojenec na II. porodničarsko-ginekologični kliniki dunajskega vseučilišča, — mogel dovoliti le znesek 696 K iz deželnega zaklada kot podporo za dovršitev omenjenih študij. (Št, 1010, 9204, 9746, 10 143 leta 1900), Usmiljenim bratom v Kandiji je bila v deželnozborski seji dné 4. februarja 1898 v pokritje stroškov za zgradbo nove bolnice dovoljena podpora 8000 gld., ki je izplačati v 4 letnih obrokih po 2000 gld. Letos je bil izplačan tretji letni obrok v znesku 2000 gld. = 4000 K. Izvršuje deželnozborski sklep dné 19. aprila 1900 se je dalje izplačal tudi za leto 1900 dovoljeni zvišek letne podpore v znesku 1000 gld. = 2Ò00 K, (Št. 13.690 leta 1899., 5411, 6636 leta 1900). V deželnozborski seji dné 3. aprila 1900 je bila za zgradbo in opravo bolnice v Kočevji dovoljena podpora 6000 K. Prvi rok te podpore v znesku 3000 K se je letos v izplačilo nakazal, (Št. 4740 leta 1900). Bolnica v Krškem je bila otvorjena dné 1. decembra 1899. Od tega dné dalje nakazala se je od deželnega zbora za opravljanje zdravniške službe v zavodu dovoljena nagrada letnih 1000 K v četrtletnih anticipatnih obrokih v roke županstvu, katero je okrožnega zdravnika dr. Antona Kaisersbergerja imenovalo začasnim zdravnikom v bolnici. IzvrSujé deželnozborski sklep dnè 19. aprila 1900 prosil je deželni odbor c. kr. deželno vlado, da tei bolnici prizna pravico javnosti. (Št. 9733, 11 530, 12.179, 12.580, 13.370 leta 1899., 5413, 5928, 5712 leta 1900). V deželnozborski seji dnè 3. aprila 1900 je bila deželnemu odboru izročena prošnja občine Studenec-Ig za podporo k ustanovitvi hiralnice in bolnišnice z naročilom, da poizve, kako daleč so priprave za ustanovitev omenjenega zavoda dozorele, kakšne namene bi mogel ta zavod izpolnjevati in kako je s pokritjem potrebščine za njega ustanovitev in vzdrževanje. Kakor kažejo do sedaj spisi, ta stvar takole stoji: Na prošnjo županstva na Studencu za podporo, oziroma posojilo v svrho zgradbe hiralnice, katere bi bile deležne tudi sosedne občine Želimlje, Pijava Gorica, Iška Vas, Iška Loka, Verbljene in Tomišelj, odgovoril je deželni odbor že leta 1898, da ga je eventualno volja podpirati to prošnjo pri deželnem zboru. Ta prvotni stvarni položaj pa se je med tem časom v toliko predrugačil, ker so se zastopniki sosednih občin izrekli, da za hiralnico na Studencu nočejo ničesar prispevati ter je občinski odbor na Studencu potem sklenil, usta- Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitätsangelegenheiten. Ill wurde die Stelle ausgeschrieben und dem diplomirten Thierarzte Victor Saitz verliehen. (ZZ. 7648, 13.069 de 1899; 3852, 6240 de . 900.) Den Hörern der Thierheilkunde Hugo Hinterlechner und Franz Černe in Wien sind für das Studienjahr 1899/1900 Unterstützungen und zwar Ersterem im Betrage von 420 K, Letzterem im Betrage von 114 K bewilligt worden. (ZZ. 2492, 8190 de 1900.) In der verflossenen Landtagssession erhielt der Landesausschuss die Ermächtigung, einem gra-duirten Arzte behufs Ausbildung in der Geburtshilfe und Gynäkologie ein Stipendium in der Höhe von 1200 K zu verleihen, wovon der Landesfond den Betrag von 696 K zu übernehmen hätte, während der Rest per 504 K in der Weise aufzubringen wäre, dass seitens der k. k. Landesregierung ein für slovenische Mediciner bestimmtes Stipendium zur Verfügung gestellt würde. Für dieses Sti- pendium wurde über sein Ansuchen der Secundararzt im Spitale der barmherzigen Brüder in Kandia, Dr. Emil PapeL in Aussicht genommen. Da die k. k. Landesregierung jedoch erklärte, das diesfalls an sie gestellte Ansinnen beim k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht nicht befürworten zu können, da nach ihrer Ansicht eine Nothwendigkeit zur Ausbildung weiterer als der schon verhandenen Specialisten für Frauenkrankheiten derzeit in Krain nicht bestehe und da sie es überhaupt principiell für zweckmäßiger erachte, dass diese Stipendien nicht zur Ausbildung bereits graduirter Aerzte zu Specialisten, sondern zur Unterstützung noch in Universitütsstudien befindlicher Mediciner verwendet werden. Diese Stipendien haben die Bestimmung, dem Aerztemangel in Krain im Allgemeinen abzuhelfen, welchem Zwecke sie durch die gedachte Art der Verwendung entzogen würden. So konnte dem Dr. Emil PapeL, dessen Aufnahme als Operationszögling an der II. geburtshilflich-gynäkologischen Klinik der Wiener Universität seitens des k. k. Ministeriums zugestanden wurde, nur der Betrag von 696 K aus dem Landesfonde als Unterstützung zur Vollendung der gedachten Studien bewilligt werden. (ZZ. 1010, 9204, 9746, 10.143 de 1900.) Von der den barmherzigen Brüdern in Kandia in der Landtagssitzung vom 4. Februar 1898 zur Deckung der Kosten für den neuen Spitalsbau bewilligten, in 4 Jahresraten ä 2000 fl. zahlbaren Subvention per 8000 fl. ist Heuer die dritte Jahresrate per 2000 fl. = 4000 K flüssig gemacht worden. Weiters gelangte in Ausführung des Landtagsbeschlusses vom 19. April 1900 die für das Jahr 1900 bewilligte Erhöhung der Jahressubvention im Betrage von 1000 fl. — 2000 K zur Auszahlung. (ZZ. 13.690 de 1899; 5411, 6636 de 1900.) Von der in der Landtagssitzung vom 3. April 1900 zum Baue und zur Einrichtung des Krankenhauses in Gottschee bewilligten Unterstützung von 6000 K ist Heuer die erste Rate ä 3000 K zur Auszahlung gelangt. (Z. 4740 de 1900.) Die Eröffnung des Spitals in Gurkfeld fand am 1. December 1899 statt. Vom gleichen Tage ab wurde die vom Landtage für die Versehung des ärztlichen Dienstes in der Anstalt bewilligte Remuneration jährlicher 1000 K in '/Zährigen Anticipatraten zuhanden des Gemeindevorstandes, welcher den Districtsarzt Dr. Anton Kaisersberger provisorisch zum Anstaltsarzte ernannt hatte, flüssig gemacht. In Ausführung des Landtagsbeschlusses vom 19. April 1900 ist die k. k. Landesregierung ersucht worden, dem Spitale das Oeffentlichkeitsrecht zuzuerkennen. (ZZ. 9733, 11.530, 12.179, 12.580, 13.370 de 1899; 5413, 5928, 5712 de 1900.) In der Landtagssitzung vom 3. April 1900 wurde betn Landesausschusse das Gesuch der Gemeinde Brunndorf um Unterstützung behufs Errichtung eines Siechen- und Krankenhauses mit dem Aufträge abgetreten, zu erheben, inwieweit die Vorbereitungen zur Errichtung der gedachten Anstalt gediehen sind, welchen Zwecken dieselbe zu dienen imstande wäre und in welcher Weise für die Bedeckung des Erfordernisses für deren Errichtung und Erhaltung vorgesorgt sei. Der Sachverhalt ist nach der bisherigen Actenlage folgender: Schon im Jahre 1898 wurde dem Gemeindeamte Brunndorf über dessen Unterstützung-respecliwe Darlehensgesuch zum Zwecke des Baues eines Siechenhauses, welches auch den benachbarten Gemeinden Želimlje, Piautzbüchl, Jggdorf, Jgglack, Verbljene und Tomischel zugute kommen sollte, vom Landesausschusse bedeutet, dass er eventuell das Gesuch beim Landtage zu unterstützen geneigt sei. Diese ursprüngliche Sachlage hat jedoch seither insoferne eine Veränderung erfahren, als die Vertreter der Nachbargemeinden sich dahin aussprachen, für das Siechenhaus in Brunndorf nichts beisteuern zu wollen und 158. Unterstützungen an Thierarznei-schüler. 159. Operateur- Stipendium. 160. Spital in Kandia. 161. Spital in Gottschee. 162. Spital in Gurkfeld. 163. Siechenhaus in Brunndorf. 104. Podpore pođkovskim učencem . 165. Morske kopeli v Gradežu. 166. Morske kopeli v Trstu. 167. Podpore za kopeli. novità hiralnico le za občino Studenec. Dalje se je opustila tudi zgradba posebne hiše za hiralnico ter se sklenilo kupiti posestvo obstoječe iz hiše s 17 prostorišči, z vrtom, njivo, ter z majhnim travnikom za kupno ceno 6000 K, v čegar pokritje je deželni odbor pooblastil županstvo, da sme pri ljubljanski mestni hranilnici najeti posojilo v enakem znesku. Medtem ko je županstvo deželnemu odboru poročalo, da je občinski odbor sklenil nakup te hiše v ta namen, da bo služila občini kot hiralnica ter za slučaj nalezljivih boleznij kot bolnišnica, glasi se sklep v dotičnem sejnem zapisniku z dné 10. novembra 1899 temu nasproti tako, da se bo hiša v bodoče rabila za shrambo občinskega orodja in priprav, potem za pisarno, kjer se bodo vršile občinske seje ter le v sili tudi za preskrbo-vanje občinskih ubogih, dočim se glede porabe kot bolnišnice za silo sploh nič ne omenja. Glede na to se je županstvu naročilo, da to zadevo še enkrat predloži občinskemu odboru v točno sklepanje o tem, kateri in koliko prostorov bo služilo v občinske namene sploh, koliko pa posebej za hiralnico, oziroma za bolnišnico in koliko postelj se namerava omisliti za hiralnico in za bolnišnico. Dalje se je naročilo občinskemu odboru, da predloži natančen podrobni izkaz o stroških nakupa, o odstotni pristojbini in prepisnim, o stroških za poprave in notranjo opravo hiralnica in bolnišnice kakor tudi o načinu pokritja navedenih stroškov ter posebno še onih za napravo in vzdrževanje hiralnice in pa bolnišnice. (Št. 9548, 11492. 13.157 leta 1898., 13.609, 13.996 leta 1899., 466, 2729, 4727, 6366, 7888, 9809 leta 1900). Podkovskim učencem Antonu Per iz Sapa pri Vrhniki, Frančišku Rozman iz Stražiša pri Kranju in Antonu Juvan iz Vač je deželni odbor dovolil za leto 1900 vsakemu po 120 K podpore. (Št. 4415, 9645 1. 1900). V svrho zdravljenja v Gradežu je deželni odbor dovolil podpore po 100 K sledečim otrokom: Francu Matko, Viktorju Šerik, Mariji Škraba, Andreju Vovnik, Hedviki Singer, Viktorju Cepuder, Ivanu Zdravje, Ivanu Rosulnik, Josipu Kumše, Francu Zemljan, Ernestu Zupanc in Francu Pavčič. V isto svrho dobil je tudi tehnik Ernest Hiti 60 K podpore. (Št. 7641, 9043, 9638 leta 1900). Z dovoljenjem deželnega odbora zdravili so se v Tržaških morskih kopelih na račun deželnega zaklada sledeči na Kranjsko pristojni otroci: Božidar Gros, Karmela Jak-setič, Ivan Meršnik, Albreht Prelesnik, Ana Čeč, Alojzija Gostiša, Josipina Sterle, Franja Zuzzi in Alojzija Šraj Vrh tega je bila dacarju pri deželni nakladi Francu Abčin za zdravljenje njegove hčere dovoljena podpora 100 K iz zaklada za bolne dacarje deželne naklade. (Št. 6908, 7521, 7676, 8754, 9095, 9301 leta 1900). Podpore za rabo kopeli so dobili, in sicer za kopeli v Kamniku Marija Toman 35 K, in za kopeli v Toplicah na Dolenjskem Matija Čeh 60 K, Ignacij Železnik 40 K, Marija Kobetič 35 K, Neža Flak 30 K, Franc Perhaj 15 K, Marija Čeh 40 K in Uršula Škerlj 35 K. Dalje so dobili podopre za rabo kopeli Josip Seiko 22 K, Serafina Grebenc 40 K, Marija Lušin 80 K in Marija Lampič 20 K. (Št. 13.837 leta 1899., 7363, 8155, 8549, 8953, 9077, 9426, 9485, 9639, 9771, 9918, 10223, 10994 leta 1900). =>S>5©li ^ a neposrednje davke — I us die direkten Steuern II š 1 2 ogli «L « L Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina - - Gemeinde g; SS LK n to °/o K h Vrh — Schweinberg . . 1900 45 — — — št. 11.826 de 1899 Stari Trg — Altenmarkt 1900 30 25 — — št. 13.246 de 1899 Suhor — Suhor . . . 1900 30 — — — št. 13 247 de 1899 Dol. Podgora — Unterberg 1900 60 — — — št. 13.278 de 1899 Vinji Vrh — Weinberg . 1900 20 — — — št. 755 de 1900 Tribuče — Tribuče . . Tribuče — Tribuče . . 1900 30 — — — Bedenj — Weidendorf 1900 29 — — — št. 879 de 1900 Radence — Radenze . . Radence — Radenze . . 1900 21 — — — št. 1063 de 1900 Zo s 1 ■e H 1 Z? Grible — Grüble . . . Dol — Thal.... po vasi Dol — in der Ortschaft Thal .... po ostalem delu občine — im übrigen ^Theile der Gemeinde 1900 1900 1900 30 42 40 — — — št. 1529 de 1900 št. 1749 de 1900 «V a o Lokvice — Lokwitz . . 1900 25 — — — št. 1801 de 1900 s >o Obrh — Oberch . . . 1900 18 — — — št. 1802 de 1900 Podzemelj — Podzemelj 1900 19 — — — št. 1868 de 1900 Črešnjevec — Kerschdorf 1900 25 — — — št. 2050 de 1900 Tanča Gora — Tanzberg 1900 20 — — — št. 2439 de 1900 Pianina — Stockendorf . 1900 74 — — — št. 2481 de 1900 Božjakovo — Božjakovo Božjakovo — Božjakovo 1900 35 — — — Rozalnice, Radoviči — Ro^alnice, Radoviči . . 25 — — — št. 2618 de 1900 Telči Vrh — Kälbersberg 1900 35 — — — št. 2728 de 1900 Loka — Loka .... 1900 33 — — št. 2859 de 1900 Rechenschaftschericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiten. 121 8 5. Gemkindeangelegenheiteil. l Vom 1. October 1899 bis Ende September 1900 wurde nachbenannten Gemeinden die Ein- Gemeindehebung von Gemeindeumlagen bewilliget: Umlagen. 1 £ .2 Selška Davčna s -ZG S °«L tUD 3 SS =3.3 '5* ■g® ■3 “ ZK Orts- Steuer- A si || 03 -/Q 0) -ö 1 £ §i» •1§ if cd o Na pivo od vs hektolitra — B vom Hektoliter Opomnja Anmerkung 'O O občina — Gemeinde äs LN % K 1 h Dobliče — Döblitsch . . 1900 40 — — — št. 2920 de 1900 Adlešiči — Adleschitz . . Adlešiči — Adleschitz . . 1900 35 — - — Bojanci — Bojanci . . 56 — — — št. 3097 de 1900 Semič — Semitsch. . . Semič in po vaseh Ver- Čiče, Sela pri Verčičah in Gaber — Semitsch und in den Ortschaften Wertschitsch, Sela bei Wer- tschitsch und Gaber. . . 1900 45 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der s e Gemeinde 15 — — — št. 3160 de 1900 1 Črnomelj — Tschernembl 1900 70 — 2 — št. 3397 de 1900 d M Radoviča — Radoviča 1900 16 — — — št. 3498 de 1900 1 Drašiči — Draschitz . . 1900 44 _ št. 4179 de 1900 i8 a Vinica — Weiniz . . . 1900 20 — — — št. 4196 de 1900 § Čeplje — Tscheplach . . 1900 45 št. 5379, 7776 de >o Kot — Winkel .... Kot — Winkel .... 1900 43'/- — — — 1900 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 35 — — — št. 6915 de 1900 Petrova Vas — Petersdorf 1900 60 — — — št. 6960 de 1900 Butoraj — Wutarei . . po vaseh Butoraj, La- hina in Zorence — in den Ortscbaften Wutarei, Lachina und Sorenze . . 1900 57 _ po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 27 — — — št. 7303 de 1900 1 1 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. •e J2ss> I II Selška Orts- Davčna Steuer- SÖ- A ol eS NtiD Na neposrednje davke — Auf die direkten Steuern 1 1 §n jf sil Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde % K h Volčji Potok — Wolfsbach 1900 22 — - — — št. 13.588 de 1899 Bistričica — Wisterschitz 1900 22 — — — št. 13 787 de 1899 Županje Njive — Županje- njive 1900 22 — — — št. 13.901 de 1899 Brezovica — Bresovitz . 1900 25 — — — št. 14 076 de 1899 Prevoje — Prevoje . . 1900 21 — — — št. 14.351 de 1899 Sp. Koseze — Unterkoses 1900 16 — — — št. 35 de 1900 Nevlje — Neul . . . 1900 50 — — — št. 89 de 1900 Palovče — Palowitsch 1900 35 ~ — — št. 411 de 1900 Loka — Laak .... 1900 30 — — — št. 413 de 1900 Špitalič — Neuthal . . 1900 24 — — — št. 457 de 1900 i Češnjice — Kerschstetten . 1900 40 — — — št. 462 de 1900 (4) J Šmartno — St. Martin . 1900 30 — — — št. 624 de 1900 Ä Kamnik — Stein . . . 1900 25 25 — — št. 627 de 1900 1 Moravče — Moräutsch . 1900 20 — — — št. 752 de 1900 Velika Vas — Grostdors 1900 50 _ št. 1168, 5603 de 1900 Peče — Petsch .... Peče — Petsch .... 1900 20 — — — Zg. Koseze — Oberkoses 35 — — — št. 1433 de 1900 Trojana — Stojana . . 1900 20 — — — št. 1616 de 1900 Stranje — Stranje . . 1900 27 — — — št. 1678 de 1900 Mekine — Münkendorf . 1900 26 — — — št. 1691 de 1900 I Mengeš — Mannsburg . 1900 25 — — — št. 1721 de 1900 Dob - Aich .... 1900 20 — — — št. 1949 de 1900 Vodice — Woditz . . . 1900 41 — — — št. 2273 de 1900 Tunjice — Theinitz . . 1900 60 — — — št. 2482 de 1900 Hruševka — Hruševka . 1900 23 — — št. 2501 de 1900 Rechenschaftsbericht. — § 5. GemeiiiLeaiigelegenbeiten. 123 Selška Davčna 1 £ ® «j > -3 LG Š °-Z bb 3 LZ a .2 if I o = P*S3- Orts- Steuer- "cf 3% fü 0,-2 0) vQ ÖM- 1 £ If S L Na pivo od vs hektolitra — B vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde aä LK M & O'o K 1 h Dolsko — Dolsko . . . Dolsko, Petelinje, Vinje, Senožeti — Dolsko, Peteline, Weinthal, Senoschet 1900 50 št. 2504 de 1900 Loke — Laake .... 1900 28 — — — št. 3432 de 1900 Dol — Lustthal .... Baričevo — Fönschach . 1900 63 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 18 št. 3751 de 1900 1 Blagovica — Glogowitz . 1900 20 — — — št. 3911 de 1900 1 Zg. Tuhinj — Obertuchein 1900 37 — — — št. 4425 de 1900 1 Rova — Rau .... 1900 27 — — — št. 5302 de 1900 1 Depalja Vas — Depelsdorf 1900 40 — — — št. 6392 de 1900 Trzin — Tersein . . . 1900 30 — — - št. 7101 de 1900 Jarše — Iarsche . . . 1900 36 — — — št. 7154 de 1900 Podgorje — Podgier . . 1900 20 — — — št. 8103 de 1900 j Domžale — Domschale . po vsej občini izvzeuiši vas 8v. Pavel — in der ganzen Gemeinde mit Ausschluss der Ortschaft St. Paul 1900 42 št. 10 231 de 1900 Grotnice — Götteniz . . 1900 50 — št. 12.058 de 1899 Ribnica — Reifnitz . . Ribnica — Reisnitz . . 1900 46 42 1 — d — § po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 24 24 št. 13.420 de 1899 i Sodražica — Soderschitz. Sodražica — Soderschitz 1900 30 — — — P Vinice — Weinitz . . . 47 — — — >$ 9 W Zamostec. Žigmarice — Brückl, Schigmaritz. . 17 — — — št. 13.426 de 1899 po vsej občini — in der ganzen Gemeinde . . . 30 — — št. 780 de 1900 124 Letno poročilo. — § 5. Občinske leči. J3® O - a S S Selška Orts- Davčna Steuer- '*o' A fl 1 neposrednje davke — us die birecten Steuern JO 6» 1 1 ogli 'sir gf Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung 11 občina — Gemeinde 65 n to % K h Loški Potok — Laserbach 1900 64 20 — — št. 13.545 de 1899, 2867 de 1900 Koče — Kölschen . . . 1900 47'/, — — — št. 13.621 de 1899 Morovec — Morobitz. . 1900 30 — — — št. 13.842 de 1899 Trava — Obergras . . 1900 50 — — — št. 13.934 de 1899 Dol. Log — Unterlag. . 1900 43 — — — št. 14.266 de 1899 M Gora — Gora .... Vel. Poljane — Groß-pblland po onem delu občine, ki je vfaran v Vel. Poljane — in dem nach Großpöl-land eingepfarrten Theile der Gemeinde .... po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 1900 1900 73 100 25 20 — — št. 14.346 de 1899, 4427 de 1900 št. 689, 8659 de 1900 1=> D Vel. Lašče — Großlaschitz 1900 20 — — — št. 751 de 1900 1 Mozelj — Mosel . . . 1900 50 — — — št. 830 de 1900 ’k o >0 o Struge — Strug . . . Nemška Loka — Unter- 1900 22 — — — št. 961 de 1900 deutschen 1900 28 — — — št. 1488 de 1900 Kompolje — Kompole. . 1900 45 — — — št. 1502 de 1900 Srednja Vas — Mitterdorf 1900 20 — — — št. 2315 de 1900 Fara — Fara .... črni Potok — Schwarzen- 1900 75 25 — — št. 2680, 5164 de 1900 bach 1900 75 — — — št. 3053 de 1900 Lienfeld — Lienfeld . . 1900 70 — — — št. 3053 de 1900 Dane — Dane .... 1900 40 — — — št. 3362 de 1900 Koprivnik — Neffelthal . 1900 30 — — — št 3776 de 1900 Stari Log — Altlag . . 1900 50 — — — št. 3827 de 1900 Podgora — Podgora . . 1900 35 — — — št. 3875 de 1900 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiten. 125 ft ii Selška Orts- Davčna Steuer- sC- A s« 1 neposrednje davke — uf die directen Steuern š 1 L > g g® ir H L CS L S>f LL ° it g -’S »le cd ^ E Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde E5S9 Ssa- N tio °L K h Jurjeviča — Jurjowitz . 1900 33 — — — št. 3878 de 1900 Kočevska Reka — Stieg 1900 32 — — — št. 4824 de 1900 Novi Lazi — Hinterberg. 1900 20 — — — št. 5195 de 1900 Polom — Ebenthal . . 1900 50 — — — št. 5748 de 1900 Videm — Widen, . . . 1900 28 — — — št. 6812 de 1900 Banja Loka — Banjaloka 1900 20 — — — št. 7553 de 1900 L d Sele — Sele .... 1900 48 — — — št. 8440 de 1900 © Kočevje — Gotischer . . 1900 60 — — — št. 8512 de 1900 Kočevje — Mala Gora — Malgern . po onem delu občine, ki je vfaran v Stari Log — in dem nach Altlag ein-gepfarrten Theile der Gemeinde 1900 88 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 45 št. 8580 de 1900 Draga — Suchen . . . 1900 60 — - — št. 8909 de 1900 Osilnica — Ofsiunitz . , 1900 50 — — — št. 8925 de 1900 Sv. Gregor — St. Gregor 1900 19 — — — št. 9800 de 1900 Knežja Lipa — Graflinden 1900 37 — — — št. 11.151 de 1900 Trata — Trata . . . 1900 25 — — — št. 12.927 de 1899 S5 SS .Sv. Katarina — St. Katharina 1900 42 — — št. 13.543 de 1899 .5 « Kranj — Krainburg . . 1900 30 30 1 20 Št. 13.863 de 1899 1 Zminec — Zminec. . . 1900 30 — — — Št. 13.976 de 1899 "s Javorje — Afriach . . 1900 20 — — — št. 14.301 de 1899 cd S* « Škofja Loka — Bischoflack • 1900 40 — — — št. 11 de 1900 . 1 Sv. Ana — St Anna . 1900 47 št. 359 de 1900 1 126 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. ■yro -ZN •s s ZL Selška Orts- Davčna Steuer- "cf A ii 1 neposrednje davke — uf die direkten Steuern .S š 11 §TO 1§ •sl a L Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung i§s O o občina — Gemeinde S5S3 E3SS n ro % K h Križe — Hl. Kreuz . . Križe, Senično, Žiganja Vas — Hl. Kreuz, Senično, Siegersdorf. . . 1900 50 Duplje — Duplach. . . 25 — — — št. 459 de 1900 Sv. Jošt — St. Jodoci . Zgornja in Spodnja Besnica — Ober- und Unter« wessnitz 1900 50 _ po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 21 _ št. 829 de 1900 Mavčiče — Mautschitsch . Jama, Mavčiče, Praše, Podreče — Jama, Mau-tschitsch, Praše, Podreče . 1900 22 _ _ Breg, Drulovka — Breg, Drulovka 48 — — — št. 899 de 1900 • S3 Oselica — Osslitz. . . 1900 19 — — — št. 1387 de 1900 .5 g Stražišče — Strafchische. 1900 34 — — — št, 1621 de 1900 ss 1 Stara Loka — Altlack . 1900 20 — — — št. 2119 de 1900 I Tržič — Neumarktl . . 1900 66 — — — št. 2483 de 1900 Sv. Jurij — St. Georgen 1900 17 — — — št. 2502 de 1900 Sorica — Zarz.... 1900 29 — — — št. 2697 de 1900 Preddvor — Höflein . . Breg, Bela, — Ranndorf, Vellach 1900 41'/- — — — Srednja Vas, Goriče, Kokra — Srednjavas, Goriče, Kanker .... 44'/, po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 24 V, št. 3520 de 1900 Smlednik — Flödnig. . Smlednik, Moše, Hraše — Flödnig, Moše, Hraše 20 — — — Trboje — Terboje. . . 1900 44 — — — Zapoge — Seebach . . 34 — — — št. 3795 de 1900 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenhelten. 127 ji ■g® L ZL ■a-a 3 o cus»- Selška Orts- Davčna Steuer- Za leto Für das Jahr Na neposrednje davke — Auf die directen Steuern JO ä 11 ir cd L LK Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde °/n K h Hrastje — Hrastje . . 1900 52 — — — št. 5437 de 1900 Selce — Stlzach . . . Bukovica — Bukovica . 1900 I 45 j 92 — — — 1 62 — — — Dolenja Vas, Kališče, Nemilje, Selce, Sv. Križ, « Sv. Nikolaj (MartinjVrh) W S3 — DolenjavaS, Kališče, Ne- >Q S3 milje, Selzach, Hl Kreuz, 'S St. Nikolai (Martinsberg) 45 — — — Z 1 Dražgoše — Draschgosche 35 — — — 'S -S Studenc — Studeno . . ! 65 45 — — — 5 Sv. Klemen — St. Cle- mentis 1 45 62 — — Sv. Lenart, Zg. Luša — t 65 St. Leonhard, Oberluscha 1 35 — — — št. 6451 de 1900 Cerklje — Zirklach . . 1900 30 — — — št. 7012 de 1900 Št. Jernej — St. Bartelmä 1900 32 _ — — št. 13.425 de 1899 Št. Ruprt — St. Ruprecht 1900 31 — — — št. 13.637 de 1899 Teržišče — Tersische . . 1900 35 — — — št. 13.638 de 1899 JO Radeče — Ratschach . . 1900 50 — — — št. 13.723 de 1899 *E Škocijan — St. Cantian Dobrova, Dole, Stara Vas Z — Dabrova, Dole, Alten- 1 dors 1900 30 — — — O Krsinj Vrh, Telče — Ker- >50 Ph sinj Berh, Telče . . . 35 — — — št. 13.818 de 1899 Mokronog — Nafsenfuß . 1900 35 — — — št. 14.027 de 1899 Studenec — Bründl . . 1900 25 — — — št. 14.029 de 1899 Raka — Arch .... 1900 25 — — — št. 14.030 de 1899 Dvor — Johannisthal. . 1900 43 št. 14.233 de 1899 128 Letno poročilo — § 5. Občinske reči. 1 P .2 Ö5 Selška Davčna II ä a§ JS 2 8 L [ji Orts- Steuer- JS- 1-1 1 s °« s J ">N sO- > Ä r-j •s i! ° p Opomnja J3® ! O A S,-- oTjo cd 3 gas &§«■ Anmerkung ZU s « a> j=3 cd oj oi "m § Z-Z občina — Gemeinde SgfeJ L K 3 a o ° CU&- N t» “L K h Čatež — Čatež .... 1900 32 — — — št. 14.298 de 1899 Cerklje — Zirkle . . . 1900 28 — — — št. 142 de 1900 Bučka — Bučka . . . 1900 48 — — — št. 580 de 1900 Kostanjevica — Landstraß 1900 40 — — — št. 966 de 1900 Krško — Gurkfeld. . . po mestu Krško — in der Stadt Gurkfeld . . po onih delih občine, ki 1900 35 20 — — so vfarani k sv. Duhu — in den nach Hl. Geist eingebauten Theilen der Gemeinde po vaseh Senuše, Križe, Straža, Drenovice, Ravno — in den Ortschaften Senuše, Križe', Straža, Drenovice, Ravno 45 20 50 20 — — yo po ostalem delu občine — im übrigen Theile der S3 žet Gemeinde 25 20 — — št. 1120,6795 de 1900 V 1 Trebelno — Trebelno. . 1900 21 — — — št. 1202 de 1900 O Šmarjeta — St. Marga- Gorenja Vas, Zbure — >on rechen Oberdorf, Zbure . . . 1900 39 — — — Fh M Velika Dolina — Groß- Zagrad — Zagrad. . . 38 št. 2175 de 1900 št. 2360 de 1900 1900 32 — — — Sv. Križ pri Kostanjevici Sv. Križ — Hl. Kreuz . 1900 — Hl. Kreuz bei Landstraß 66 Bušeča Vas, Planina, Stojanski Vrh — Bu-fchendorf, Planina, Sto» janSki Berh 86 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 28 št. 2587 de 1900 Sv. Križ pri Svibnem — Sv. Jurij — St. Georgen St. Crucis 1900 29 — — — Svibno — Scharfenberg . 49 — — — Dobovec — Dobovec. . 96 — — — št. 2588 de 1900 Boštanj — Savenstein . 1900 30 20 — — št. 3201 de 1900 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiten. 129 ‘5*1 1® ZU Selška Orts- Davčna Steuer- ■is- A 1 neposrednje davke — as tie birecten Steuern "jQ Š 11 ogli d o Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung '■3 občina — Gemeinde S3» CL,S<- N ÜP °/„ K h Zagorje — Sagor. . . 1900 23 — — — št. 13.052 de 1899 Režiše — Arschische . . 1900 23 — — — št. 13.544 de 1899 Šmartno — St. Martin. 1900 17 — — — št. 14.299 de 1899 Kresnice — Kresnitz . . 1900 20 — — — št. 2 de 1900 Krka — Obergurk. . . 1900 15 — — — št. 361 de 1900 Kotredež — Kotredesch . po vaseh Čebine, Znojile in sv. Planina — in den Ortschaften Čebine, Znojile und Hl. Alpe . . 1900 27 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 35 št. 408 de 1900 « I Moravče — Morautsch 1900 22 — — — št. 1869 de 1900 I Polšnik — Zillichberg 1900 20 — — — Št, 3008 de 1900 ,rö *2 Gorenja Vas — Oberdorf 1900 21 — — — št. 4354 de 1900 3 Draga — Draga . . . 1900 21 — — — št. 4355 de 1900 Kolovrat — Kolovrat. . 1900 39 — — — št. 4382 de 1900 Dole — Mariathal. . . 1900 24 — — — št. 4449 de 1900 Kanderše — Kandersch . Zabava — Zabava . . 1900 37 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 17 št. 4524, 7307 de Št. Lamport — St. Lam-precht 1900 21 — — 1900 št. 5304 de 1900 Vače — Watsch .... 1900 18 — — — št. 5625 de 1900 Prapreče — Prapretsche . 1900 38 — — — št. 9858 de 1900 ISO Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. 1 g .2 03 Selška Davčna S 3 > a m &§ L 2 Orts- Steuer- L- fl L-Z 1 g ■a C !> S' p ii-i Opomnja O L o ö? M 73 D,--Q) J=3 S § S S- ■iP Anmerkung is S O m «m-CÖ .S3 cS o g Gemeinde S Si SIN ~ -g občina — Ls- N» °/n K h Devica Marija v. Polju — Mariafeld .... Slape, Kašelj, Zadobrova — Slape, Kaschel, Sabo-krova 1900 34 Sv. Agata — St. Agata po ostalem delu občine 28 — — — — im übrigen Theile der Gemeinde 21 — — — št. 1983 de 1900 Vrbljene — Verdiene 1900 42 — — — št. 2565 de 1900 Polhov Gradec — Billich- gratz 1900 24 — — št. 2695 de 1900 Vrhnika — Oberlaibach . Zaplana, Verd — Zaplana Verd 1900 22 — — — Stara Vrhnika — Alt- oberlaibach 17 — — — št. 3007 de 1900 d 5§ Tomišelj — Tomischel • * 1900 30 — — — št. 3214 de 1900 2-«l 1 Studenec — Brunndorf . 1900 24 — — — št. 3637 de 1900 -S Medvode — Zwischen- $3 «6 wässern Sora, Draga, Studenčice, a Gorenja Senica in po 0 vaseh Goriče, Svetje in 3 Rakovnik — Zaier, Draga, Studenčice, Ober-senica und in den Ortschaften Görtschach, Svetje und Rakovnik .... 1900 42 št. 4487 de 1900 črni Vrh — Schwarzenberg črni Vrh — Schwarzen- berg 1900 79 — — — Selo — Selo .... 40 — — — št. 5212 de 1900 Šmartno — St. Martin Zgornje in Spodnje Pir- niče — Ober- und Unter» pirnitsch 1900 21 — — — Šmartno, Tacen, Gameljni St. Martin, Tazen, Gamling 26 — — — št. 6549 de 1900 Vič — Waitsch .... 1900 33 — — — št. 6955 de 1900 Moste — Moste . . . Šmartno — St. Martin 1900 30 — — — št. 7153 de 1900 1 r 1 1 I. Logatec — Loitsch Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiten. 131 1 g Selška Davčna S -S® S cS S. NZ 1Š.Š js ff 5? LN Orts- Steuer- JS' O 1 s GQ ** Oh-- I g gg- II g 15 ° d s OS’S .äsio- Opomnja Anmerkung 1# Z L O o s « K i.s S3S5 a-s „ A« § občina - - Gemeinde cd S3 !ZZ 0-( n to °/° K“[ h Orehovica — NusSdorf Novo Mesto — Rudolfs- 1900 47 — — — št. 12.831 de 1899 wert 1900 30 20 — — št. 13.777 de 1899 črmošnjice — Tscherwosch- nitz 1900 50 — — — št. 14.345 de 1899 Poljane — PSllandl . . 1900 35 20 — — št. 253 de 1900 Dobrniče — Döbernik Selo — Selo .... 1900 16 — — — Dobrniče, Knežja Vas, Korita — Döbernik, Grafendorf, Trögern . . . 50 — — — št. 491 de 1900 Brusnice — WrufSnitz . 1900 30 — — — št. 1603 de 1900 Velika Loka — Großlack 1900 20 — — — št. 2858 de 1900 ts Bela Cerkev — Weiß- a «j» kirchen 1900 30 — — — št. 3157 de 1900 Sv. Peter — St. Peter Židanja Vas, Črešnjice, H Sv. Peter, Herinja Vas 1 — Seidendorf, Kerschdorf, St Peter, Hereindorf. . 1900 18 — — — O Žalovice — Schalowitz 20 — — — št. 3158 de 1900 g Smuka — Langenthon. . 1900 25 — — — št. 3890 de 1900 O Šmihel—Stopiče — St. > o Michael—Stopitfch. . . po vasi Kandija — in ff; der Ortschaft Kandija . . 1900 31 — — — Jurka Vas — Jurkendorf 44 — — — po ostalem delu obline — im übrigen Theile der Gemeinde 29 — — — št. 4633 de 1900 Toplice — Töplitz. . . 1900 — 20 — — Dobni Dol — Eichenthal Podturn, Toplice — Un- 18 — — — terlhurn, Töplitz . . . 68 — — — Gorenje Polje — Oberfeld 48 — — — št. 5153 de 1900 Trebnje — Treffen . . Mirna — Neudegg. . . Mirna, Brezovica, Selo — 1900 20 — — — št. 6189 de 1900 Neudegg, Brezovica, Selo 1900 20 — — št. 6938 de 1900 1 Poštojina 134 Letno poročilo. — § 6. Občinske reči. 4 -M N ji O O O.S)- 05 Selška Orts- Davčna Steuer- L O o*§ © a neposrednj e davke — uf die birecten Steuern jS š , s 1 g if cs L Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina - - Gemeinde ass LK tsjtfo % K h Janeževo Brdo — Janeževo Berdo 1900 30 št. 13.975 de 1899 Zagoije — Zagorje . . 1900 49 20 — — št. 14.344 de 1899 Smerje — «Smetje . . . 1900 55 25 — — št. 59, 3051 de 1900 Vrhpolje — Oberfeld. . 1900 34 20 — — št. 301 de 1900 Prem — Prem .... 1900 45 25 — — št. 404 de 1900 čel j e — čelje ... 1900 46 — — — št. 623 de 1900 Trnovo — Dornegg . . 1900 — 18 — — št. 712 de 1900 Brdce, Vel. Bukovica, Mala Bukovica Dobro Polje, Trnovo, Zarečje, Zarečica, Topolec, Koseze — Brdce, Groß-bukowitz, Kleinbukowitz, Dobrepolje, Dornegg, Zarečje, Zarečica, Topolec, Koseze 17 Tominje, Harije — To-rninje, Harije .... 32 Mereče, Podstenje — Mereče, Podstenje . . . 47 — — — št. 2205 de 1900 Budanje — Budanje . . 1900 38 25 — — št. 835 de 1900 Bistrica — Feistritz . . 1900 25 25 — — št. 964 de 1900 Postojina — Adelsberg . 1900 35 — — — št. 1015 de 1900 Knežak — Grafenbrunn. Bač, Knežak, Koritnice — Bač, Grafenbrunn, Koritnice 1900 30 20 Šembije, Podtabor — Šembije, Podtabor . . . 45 20 — — Košana — Kofchana . . Jurišiče — Jurišiče . . 1900 60 20 18 — — št. 1432, 3052 de 1900 št. 1799 de 1900 Košana, Volčje—Kofchana, Volče 50 _ Ostrožno Brdo — Ostrožno Berdo 73 Suhorje — Suhorje . . 57 — — — št. 3396 de 1900 Pošto jina Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiteii. 135 P - L Z« Z Z ZA <33 JS 5$ Selška Orts- Davčna Steuer- sö- A ii 1 neposrednje davke — tis die directe» Steuern S. 1 E oSg- l§ ■s S žf oj e. 60 3 <0 o •ä.8 g® o. -a 1 Z ° 3 2 Si’S ti* žil Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde N °/o K h Kilovče — Killenberg. . po vasi Sp. Bitinje — in der Ortschaft Unterbitinje 1900 40 št. 2248 de 1900 Slavina — Slavina . . 1900 — 18 — — št. 2455 de 1900 Matenja Vas, Rakitnik, Slavina — Mautersdorf, Rakitnik, Slavina . . . 22 Orehek — Nussdorf . . 38 — — — št. 3464 de 1900 Rateževo Brdo — Rate-žteo Berdo Jablanica — Jablanitz . 1900 1900 30 20 — — št. 2503. 5624 de 1900 Jablanica. Jasen, Gorenji Zemon, Dolenji Zemon, Vrbovo — Jablanitz, Jasen, Obersemon, Unter* semon, Vrbovo . . . 20 Trpčane — Trpčane . . 30 — — — št. 2528 de 1900 Podkraj — Podkraj . . 1900 — 27 — — št. 3009 de 1900 Vrabče — Vrabče. . . Polje — Polje .... 1900 50 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 20 št. 3217 de 1900 Podraga — Podraga. . 1900 27 — — — št. 3218 de 1900 Šturija — Sturia . . . 1900 45 45 — — št. 3395 de 1900 Britof — Britof . . . 1900 25 — — — št. 3499 de 1900 Planina — Planina . . 1900 28 — — — št. 4154 de 1900 Dolenja Vas — Niederdorf 1900 20 — — — št. 4334 de 1900 Goče — Goče .... 1900 45 — — — št. 5093 de 1900 Sv. Peter — St. Peter 1900 20 1 — Selce — Selce . . . 30 št. 5137, 7451 de 1900 136 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. ■g® ° s 2 IS "o ’S Selška Oris- Davčna Steuer- e e? 3 « Q) VQ -s =s n Na neposrednje davke — Auf die birecten Steuern ä i ^ 1 2 st II «8 L LN Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina - - Gemeinde % K h 6o1 — Zoll Col, Križna Gora — Zoll, Kreutzberg.... 1900 59 — — — Sanabor — Sanabor. . 78 — — — št. 5155 de 1900 Ustje — Ustia .... 1900 50 25 — — št. 5245 de 1900 Šmihel — St Michael . 1900 20 1 — Kal, Stara Sušica — Kal, Altdirnbach . . . 50 — — — št. 5471, 6961 de y=a 1900 5$ Št. Vid - St. Veit . . Št. Vid, Lozice — St. i Veit, Lozice .... . 1900 25 — — — št. 5834 de 1900 s P Laže — Laže .... 1900 25 — — — št. 6049 de 1900 O Gorenje Vreme — Ober- PL, urem ....... 1900 44 — — — št. 6424 de 1900 Hrenovice — Hrenowitz Šmihel — St. Michael . 1900 80 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 30 — — — št. 6681 de 1900 Slap — Slap .... 1900 50 50 — — št. 9361, 10.368 de 1900 Kamna Gorica — Stein- büchl 1900 20 — — — št. 13.210 de 1899 Srednja Vas — Mitter- dorf 1900 35 — — — št. 13.260 de 1899 o L e Kranjska Gora — Kronan 1900 45 — — — št. 13.900 de 1899 a 5 JZ> Jesenice — Assling . . 1900 30 — — — št. 13.933 de 1899 a S3 Dovje — Lengenfeld . . 1900 20 — — — št. 14.073 de 1899 1 66 Lesce — LeeS .... 1900 25 — — — št. 14.074 de 1899 3 Kropa — Kropp . . . 1900 35 — — — št. 14.127 de 1899 c6 Koroška Bela — Karner Cd Vellach ...... 1900 35 — — — št. 14.156 de 1899 Breznica — Bresnitz . . 1900 34 " št. 14.300 de 1899 Rechenschaftsbericht. — § 6. Gemeindcangelegenheiten. 137 •§•'1 JxS) ° L SS -LA Selška Orts- Davčna Steuer- 'cf A o% 3> ä eg 5 NÜO Na neposrednje davke — Auf die direkten Steuern ’-/O 1 1 og- li ßA cg £ LK Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde 7o K h Radoljica — Radmanns» dorf 1900 40 25 — — , št. 3 de 1900 Bled — Veldes ... . 1900 48 — — — št. 191 de 1900 Bela Peč — WeißenfelS . 1900 50 — — — št. 458 de 1900 Zg. Gorje — Obergörjach 1900 40 — — — št. 460 de 1900 I Mošnje — Möfchnach . . Mošnje, Brezje, Otok — e es Möfchnach, Bresiach, Otok 1900 27 — — — E A Leše — Lefchach . . . 25 — — — 85 I Ljubno — Laufen . . . 30 — — — št. 714 de 1900 sö •2 Lancovo — Lanzovo . . 1900 30 — — — št. 991 de 1900 E? 1900 60 — — — št. 2590 de 1900 es P5 Rateče — Ratfibach . . 1900 50 — — — št. 2749 de 1900 Bohinjska Bistrica — Wocheiner Feistritz . . . Bohinjska Bistrica — Wocheiner Feistritz. . . 1900 76 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 48 št. 6046 de 1900 2. Občinske takse. 3. Pasji davek. 4 Prememba zakona o taksah za vročbe. 5. Enotno postopanje glede pokritja šolskih potrebščin. 6 Premestitev uradnega sedeža okrajnega sodišča iz Zatičine v Višnjo Goro. Od 1. oktobra 1899 do konca septembra 1900 se je dovolilo pobiranje občinskih taks sledečim občinam, in sicer: V Črnomaljskem okraju: Loka, št. 11.099 1. 1899. V Kamniškem okraju: Mekine, št. 2453 1. 1900.; Trojana, št. 4566 1. 1900; Moravče, št. 8727 1. 1900. V Kočevskem okraju: Dane, št. 3363 1. 1900; Draga, št. 9066 1. 1900. V Kranjskem okraju: Kovor, št. 12.631 1. 1899.; Oselioa, št. 14.191 1. 1899.; Trata, št. 513 1. 1900; Predoslje, št. 9572 1. 1900. V Krškem okraju: Radeče, št. 13.723 1. 1899.; Šmarjeta, št. 2174 1. 1900. V Litijskem okraju: Režiše, št. 4118 1. 1900. V Ljubljanskem okraju: Črni Vrh, št. 12.886 1. 1899.; Tomišelj, št. 625 1. 1900. V Logaškem okraju: Planina, št. 2359 1. 1900. VNovomeškem okraju: Orehovica, št. 12.8311. 1899.; Črmošnjice, št. 53781. 1900. V Postojinskem okraju: Zagorje, št. 14.344 1. 1899. V smislu zakona z dné 13. decembra 1868.1., št. 4 dež. zak. 1. 1869. se je uvedel pasji davek po sledečih občinah, in sicer: V Kočevskem okraju: Dane, št. 3363 1. 1900. V Krškem okraju: Radeče, št. 13.723 1. 1899. V Logaškem okraju: Planina, št. 2359 1. 1900. V deželnozborski seji z dné 10. maja 1899 se je deželnemu odboru naročilo, da bodo občine na deželi pri vročbah za stranke ne glede na oddaljenost od sedeža občinskega urada pobirale vročnine k večerau po 20 h od vsake vročbe, in da eventualno nasvetuje primerno premembo zakona z dné 3. decembra 1868, 1., dež. zak. št. 17. Da bi se zadostilo temu naročilu deželnega zbora, pozvane so bile vse občine, da sklepajo o tem predmetu ter o tem, kar so sklenile, poročajo deželnemu odboru. Došla poročila pa se precej razlikujejo, ker v enih se predlaga, da ostane pri sedanjem načinu, v drugih se govori za brezplačno vročbo, v drugih zopet pa se priporoča, da bi se taksa znižala pod 20 h. Pri tako različnem mnenju občin se deželnemu odboru ni vedelo primerno, predlagati deželnemu zboru premembo zakona z dné 3. decembra 1868. L, dež. zak. št. 17. (Št. 5912 1. 1899.; 4930 1. 1900.) V deželnozborski seji z dné 24. aprila 1900 se je deželnemu odboru naročilo, da se s c. kr. deželnim šolskim svetom dogovori glede enotnega postopanja pri rešitvah pri-tožeb, oziroma sklepov občinskih zastopov o skladu za šolske potrebščine, in sicer tako, da se uvažujejo prejšnji prispevki posameznih podobčin za šolske potrebe. t C. kr. deželni šolski svet, ki je bil o tem sklepu obveščen, se je izrekel v svojem dotičnem dopisu z dné 20. julija 1900, št. 1571, tako, da se je pri reševanju pritožeb držati načela, da pokrije stroške za stvarne šolske potrebščine javnih ljudskih šol torej tudi za napravo šolskih poslopij vedno cela selska občina. (Št. 5565, 9445 1. 1900.) Z ukazom c. kr. pravosodnega ministrstva z dné 5, novembra 1899, št. 24.281. se je uradni sedež za okraj Zatičino določenega okrajnega sodišča od 1. januarija 1. 1901, naprej premestil iz Zatičine v Višnjo Goro. (Št. 12.591 1. 1899.) Po tej premestitvi uradnega sedeža se sodni okraj imenuje Višnja Gora. Temu primerno je deželni odbor odredil, da se bode od 1. januarija 1. 1901. naprej tudi sedanji cestni skladovni okraj Zatičina imenoval cestni „skladovni okraj Višnja Gora.“ Zajedno se je c. kr. deželno predsedstvo naprosilo provzročiti, da se bode tudi ime zdravstvenega okrožja spremenilo v „zdravstveno okrožje Višnja Gora“. (Št. 13.956 1. 1898.; 12,591 1. 1899.; 4860 1. 1900.) SSoitt 1. October 1899 big Gčnbe September 1900 mürbe nađjbenannten ©emeinben bie ©in» Ijebung oon ©emeinbetajen bewilliget, unb jwar : 3m 93ejirfe Sfđjernembl: Sofa, 3- 11.099 de 1899. Sm 93ejirfe Stein: SJtünfenborf, 3. 2453 de 1900; Srojana, 3. 4566 de 1900; ÜKoräutfdj, 3. 8727 de 1900. 3m 93ejirfe ©ottfd^ee: Sane, 3- 3363 de 1900; Suđjen, 3- 9066 de 1900. 3m 93ejirfe Srainburg: Saier, 3. 12.631 de 1899; Dfglih, 3. 14.191 de 1899; Srata, 3. 513 de 1900; pebaffet, 3. 9572 de 1900. 3m S3e5irfe ©urffelb: Statfdjach, 3- 13.723 de 1899; St. SRargarettjen, 3- 2174 de 1900. 3ut 93ejir!e Sittai: Slrfdjifdje, 3- 4118 de 1900. 3m 93ejir!e Saibacf): Sdjwarjenberg, 3- 12886 de 1899; Somifdjet, 3> 625 de 1900. 3m 93ejirfe Boitfd): planina, 3- 2359 de 1900. 3m 93 e g i r f e Stubol fgwert: Stufgborf, 3- 12.831 de 1899; Sfchermofdjnife 3- 6378 de 1900. 3m 93ejirfe 9lbelgberg: Zagorje, 3- 14.344 de 1899. 3m Sinne beg ©efe|eg 00m 13. December 1868, Str. 4, S. ®. 93. de 1869, würbe bie fpunbefteuer in nachbenannten ©emeinben eingefüprt, unb jwar; 3m 93egirfe ©ottfdjee: Sane, 3- 3363 de 1900. 3m 93egirfe ©urlfelb: Statfchad), 3- 13.723 de 1899. 3m 93egirfe Soitfd): Panina, 3- 2359 de 1900. Sn ber Sanbtaggfi|ung 00m 10. SDtai 1899 ift ber Sanbegaugfdjufg beauftragt worben, baljin ©influfg ju nehmen, baf§ in ben ©emeinben am Sanbe bei 3uftellungen in fßarteifadjen oljne Stüdfidjt auf bie ©ntfernung 00m Sitje beg ©emeinbeamteg eine Sage non tjödjfteng 20 h oon jeher 3ufteHung •eingehoben werbe, unb eüentueH eine biesbegüglidje Stenberung beg ©efejjeg oom 3. December 1868, S. @. 931. Str. 17, in Antrag ju bringen. Um ber Sntention beg Sanbtageg nadjjufommen, finb alle ©emeinben aufgeforbert worben, tm ©egenftanbe 93efd^lüffe ju faffen unb bem Sanbegaugfdjuffe hierüber ju berieten. Sie eingelangten 93e= ridjte biüergiren jeöoch manigfad), inbem in einigen bie 93eibefjaltung beg gegenwärtigen SDtobug bean* tragt, in anberen ber unentgeltlichen 3llfit>llnng bag 9Sort gerebet unb mieberum in anberen bie £er* abfeteung ber Saje unter 20 h befürwortet wirb. 21ngefidjtg biefer SMnunggOerfdjiebenheiten [jielt eg ber Sanbegaugfd)ufg nicht für angegeigt bem Sanbtage eine Slbänberung beg ®efe|eg oom 3. December 1868, S. ®. 93. Str. 17, in Antrag ju bringen. (33 5912 de 1899; 4930 de 1900.) 3n ber Sanbtaggfi|ung oom 24. ülpril 1900 würbe ber Sanbegaugfdjufg beauftragt, fid) mit bem f. f. Sanbegfdjulrathe in betreff eineg einheitlichen 93organgeg bejüglich ber ©rlebigung oon 93e= fchwerbert refpectioe 93efd)lüffen oon ©emeinbeoertretungen in fragen ber ©oncurrenj für Sdjulerfor* iernijfe ing ©inoernehmen ju fefjen, unb jwar in ber SBeife, bafg frühere 93eiträge einjelner Unterge» meiuben für Sdjulerforberniffe 93erücffichtigung finben. 93on biefent 93efchluffe oerftänbigt, erflärte ber f. f. Sanbegfdjulrath mit Stote oom 20. 3uli 1900, 3- 1571, bafg bei ©rlebigung oon 93efd)Werben an bem principe, bafg bie Soften für bie fachlichen ©rforberniffe ber öffentlichen 93ollgfd)uten, fonađ) auch für ©erftdlLtng oon Schulgebäuben ftetg burch bie ganje Ortggemeinbe aufjubringen finb, feftjuljatten fei. (33- 5565, 9445 de 1900.) SJtit ber 93erorbnung beg f. f. Suftijminifteriumg oom 5. Stooember 1899, 3- 24.281, würbe ber 91mtgfi| beg für ben 93ejirf Sittich beftettten 93ejirfggerichteg oon Sittich oom 1. 3änner 1901 ab nach SSeijelburg Oerlegt. (3- 12.591 de 1899.) Stad) biefer 93erlegung beg 91mtgfi|eg hat ber ©erichtgbejirf ben Stamen Sßeijelburg ju führen. Sementfprechenb würbe oom Sanbegaugfdjuffe angeorbnet, bafg oom 1. Sänner 1901 ab auch ber gegenwärtige StrafjemSoncurrenjbejirf Sittich bie 93enennung „ Straffem ©ocurrenjbejirf SBeijelburg" ju führen habe. ©leichjeijig würbe bag f. f. Sanbegpräfibium erfudjt, ju üeranlaffen, bafg auch &ie 93enennung beg Sanitätgbiftricteg in „Sanitätgbiftrict 9Beijelburg" abgeänbert werbe. (33- 13.956 de 1898 ; 12.591 de 1899; 4860 de 1900.) ©emeinbe* Sajen. 3. ©unbefleuer. 4 Jüenberung be§ Sayge« fefeeS für 3u> fteffungen. 5. ©infjeitlicfier Sßorgang in Öetreff ber ®ećfung ber ©cfjulerfor* berniffc. 6. Verlegung be§ Stmt3fitje§ be§ Segirfdge-ridjteä »on ©itticft nacf) Sffieijel&urg. 7. Sprememba mej med selskima občinama Mirna Peč in Ajdovica 8. Izločitev selske občine Draga iz sodnega okraja Kočevskega in odkazanje sodnemu okraju Ribniškemu. Sodni uradni dnevi za občini Osilnica in Kostel. 9. Izločitev davčnih občin Veliki Trn in Ravno iz selske občine Krško in ustanovitev kot samostojna občina. 10. Razdružitev selske občine Hrenovice v selske občine: Hreno" vice, Razdrto, Stranje, Landol in Šmihel. C. kr. deželna vlada je z dopisom z dne 3. maja 1900, št. 6367, deželnemu odboru sporočila, da je ministrstvo za notranje stvari, kakor tudi finančno in pravosodno ministrstvo pritrdilo njegovemu ukrepu z dné 16. decembra 1899. St. 6687, po katerem se meje med selskima občinama Mirna Peč in Ajdovica takó spremene, da se vasi Brezova Reber, Selo in Plano iz selske občine Mirna Peč izločijo ter priklopijo selski občini Ajdovica, in da se razpravni spisi pošljejo zajedno c. kr. finančnemu vodstvu v svrho izvedbe katastrske operacije. (Št. 3378, 4547, 6687 1. 1899.; 6162 1. 1900.) V seji z dné 4. maja 1900 je deželni zbor: 1. ) zaprošeni izločitvi selske občine Draga iz sodnega okraja Kočevskega in odnosno zaprošenemu odkazanju te selske občine sodnemu okraju Ribniškemu dal svojo po zakonu predpisano pritrditev; 2. ) deželnemu odboru naročil, predložiti spise potom c. kr. deželne vlade c. kr. pravosodnem ministrstvu v ugodno rešitev te zadeve, in 3. ) storiti potrebne korake, da bo c kr. pravosodna uprava uvedla za občini Osilnica in Kostel sodnega okraja Kočevskega vsakomeščni sodni uradni dan. Tem naročilom je zadostil deželni odbor z dotičnim dopisom na c. kr. deželno predsedstvo z dné 21. junija 1900, št. 6853. (Št. 6853 1. 1900.) V deželnozborski seji z dne 19. aprila 1900 se je prošnja nekaterih posestnikov-fare sv. Duha za izločitev davčnih občin Veliki Trn in Ravno iz selske občine Krško in ustanovitev kot samostojna občina odstopila deželnemu odboru z naročilom, da pozveduje o ondotnih razmerah in, če bodo pozvedovanja ugodna za razdružitev, da predloži v prihodnjem zasedanju dotični zäkonski načrt, po katerem se razdružite ti davčni občini iz. sedanje selske občine Krško in ustanovite kot samostojna občina. V tem vprašanju se je najpred zaslišal občinski odbor v Krškem, ki se pa je izrekel z veliko večino zoper nameravano izločitev. Dalje je deželni odbor naprosil c. kr. deželno vlado, da bi mu tudi ona, in sicer eventualno zaslišavši prej podrejena oblastva, povedala svoje mnenje o tem predmetu. Deželna vlada še ni odgovorila. (Št. 5405, 11.084 1. 1900.) V deželnozborski seji z dné 8. februarija 1898 so se prošnje podobčin Razdrto, Stranje, Landol in Šmihel za izločitev iz Selske občine Hrenovice in ustanovitev vsake teh podobčin kot samostojna občina odstopile deželnemu odboru z naročilom, da zadevo preišče, zasliši merodajne faktorje in da o tem poroča deželnemu zbóru ter stavi primerne nasvete. Izvrsujé to naročilo je deželni odbor najpred zaslišal občinski odbor v Hrenovicah, ki se je v seji z dné 26. januarija soglasno za to izrekel, da se ugodi gori omenjenim prošnjam. Na to se je naprosila c. kr. deželna vlada, da bi povedala svoje dotično mnenje. C. kr. deželna vlada je v svojem tozadevnem dopisu z dné 1. maja 1900, št. 6292, pred vsem konstatirala dejstvo, da bo selska občina Hrenovice po izvršitvi od deželnega zbora že odobrene izločitve katastrske občine Bukovje s 664 Stanovniki in predpisanim davkom 3928 K 34 h imela 2745 prebivalcev in da se bodo predpisani neposrednji davki znižali na 12,487 K 10 h. Ne more se torej trditi, da bi bila občina takega obsega za redno upravo prevelika; tudi tritorijalna lega občine ni neugodna, Dalje omenja c. kr. deželna vlada: „Za slučaj izločitve katastrskih občin Razdrto, Stranje, Landol in Šmihel zmanjšala bi se selska občina Hrenovice glede na število prebivalcev in na predpis davka za več kot polovico; imela bi 1257 prebivalcev in 5717 K 79 h predpisanega davka. Täko zmanjšanje občine brez posebno važnih razlogov se ne more priporočati z ozirom na dosedanje skušnje, da namreč majhne občine ne morejo preskrbeti sredstev za redno oskrbovanje agend svojega področja in da je njih uprava večinoma slaba. Še neugodnejše pa ®ie !. !. SanbeSregierung bat mit Stiate com 3. Sitai 1900, 3- 6367, ben SanbeSauSfehujS bacon berftänbigt, bafS ber Verfügung beSfelBen com 16. December 1899, g- 6687, bafS bie ©renjen jmifchen ben OrtSgemeinben fpönigftein unb |)aibomi| fo geanbert werben, bafS bie Ortfd^aften Sir* fenleiten, Selo unb ißlano aus ber OrtSgemeinbe .'pönigftein auSgefdfteben unb ber OrtSgemeinbe lg ai* borni!) jugewiefen werben, fotuof)! oon Seite beS SRinifteriumS beS Snnern, als beS ginanj* unb Su* ftijminifteriumS bie 3aftimmung erteilt würbe unb bafS unter einem bie PerhanbtungSacten ber 1. f. ginanjbirection jur ^Durchführung ber cataftralen Operation jugemittelt würben. (33- 3378, 4547, 6687 de 1899; 6162 de 1900.) Sn ber Simung öom 4. SJÌai 1900 hat ber Sanbtag: 1. ) ber angeftre&ten SluSfdjeibung ber OrtSgemeinbe Sudden aus bem SSe^irfSgeriđjtSfprengel ©ottfdjee unb rttcffichtliđj ber angeftrebten 3uweifung biefer OrtSgemeinbe jum 23e)irlSgerid)tSfprengel IReifni^ bie gejefeerforberliche 3uftimmung ertfeeilt ; 2. ) ben ßanbeSauSfehufS beauftragt, bie Sieten bem 1. 1. Suftijminifterium jur günftigen @r* lebigung ber Stngelegenljeit im Sßege ber 1. !. SanbeSregierung oorjulegen, unb 3. ) bie nötigen Stritte einjuleiten, auf bafS bie !. !. Suftijberwaltung für bie ©emeinben Offiunife unb ft'oftel beS SejirfSgeridjtSfprengelS ©ottfdjee einen allmonatlichen gerichtlichen SlmtStag einführe. ®iefen Aufträgen würbe burd) bie an baS f. f. SanbeSpräfibium gerichtete Stote oom 21. Suni 1900, 3- 6853, entfprodjen. (3- 6853 de 1900.) Sn ber SanbtagSfifeung oom 19. SIpril 1900 würbe baS ©efud) einiger Sefitjer aus ber Pfarre §1. (Seift um SluSfcheibung ber Steuergemeinben ©rofeborn unb Statino aus ber OrtSgemeinbe ©urlfelb unb ©onftituirung als felbftänbige ©emeinbe bem SanbeSauSfdjuffe mit bem Stuftrage abgetreten, über bie bortigen SSerhältniffe (Siebungen ju pflegen unb falls baS Stefultat für bie StuSfdjeibung günftig lauten follte, in ber nädjften Seffion ben betreffenben ©efefeentwurf borjulegen, mit Welchem bie genannten Steuergemeinben aus ber beftehenben OrtSgemeinbe ©urlfelb auSgefchieben unb als felb* ftänbige ©emeinbe conftituirt werben. Sn biefer forage würbe junädhft bie Steufeerung beS ©emeinbeauSfchuffeS oon ©urlfelb eingeholt, ber fid) febodh mit grofeer ÜJtajorität gegen bie beabfidjtigte SluSfcheibung auSgefprochen hat. SBeiterS würbe bie 1. 1 SanbeSregierung erfucE)t, auch i^rerfettS, unb jwar ebentueH nach Oor* heriger ©inbernet)mung ber untergeorbneten 33el)örben im ©egenftänbe fich ju äußern. ®iefe Steuerung ift noch auSftänbig. (33- 5405, 11.084 de 1900.) Sn ber SanbtagSfifeung bom 8. gebruar 1898 würben bie Petitionen ber Untergenteinben Präwalb, Strane, Sanbol unb St. SOtidjael um SluSfcheibung auS ber OrtSgemeinbe §renowife unb ©onftituirung jeber berfelben als felbftänbige OrtSgemeinbe bem SanbeSauSfdjuffe mit bem Stuftrage ab* getreten, in biefer Slngelegenheit ©rljebungen ju pflegen, bie mafege&enben gactoren ein^uoerneljmen unb bann hierüber bem Sanbtage ju berichten unb entfprechenbe Einträge ftu ftelleu. Sn SluSfithrung biefeS SluftrageS würbe junädjft bie Sleufeerung beS ©emeinbeauSfchuffeS bon ^renowife eingefjolt. ®iefer hat fich in ber Simung bom 26. Sänner 1899 einftimmig für bie Statt* gebung ber obenerwähnten Petionen auSgefprochen. hierauf würbe bie 1. 1. SanbeSregierung um bie Slbgabe ihrer bieSfäHigen Sleufeerung angegangen. ®ie 1 1. SanbeSregierung conftatirte in ber bieSbejüglid)en Stote bom 1. Stitai 1900, 3- 6292, junädjft bie Shatfadje, bafS bie OrtSgemeinbe Iprenowife nach ber oon bem Sanbtage bereits genehmigten Slbtrennung ber ©ataftralgemeinbe Pufobje mit 664 ©ittwohnern unb einer Steuerborfhreibung oon 3928 K 34 h 2745 ©inwohner jählen, bie S3orfd)reibung an birecten Steuern aber auf 12.487 K 10 h finlen werbe. SJtan lönne nun nicht behaupten, bafS biefeS ©emeinbewefen für eine georbnete Slbminiftration ju grofe wäre; and) fei bie territoriale giguration feine ungünftige. SBeiterS bemerlte bie 1. 1. SanbeSregierung : „Sm galle beS SluSfdfeibenS ber Sataftralgemeinben Präwalb, Strane, Sanbol unb St. SJtidjael würbe bie OrtSgemeinbe fprenomife um mefer als bie Ipälfte in ©ejug auf bie ©inwohuer^af)! unb auf bie Steueroorfd)reibung oerlleinert werben; fie würbe 1257 ©inioofeuer mit einer Steuernerfchreibung bon 5717 K 79hjählen. ©ine berartige SSerfleinerung beS ©emeinwefenS ohne befonberS triftige ©rünbe herbeijuführen, lann nach ben gemachten ©rfahrungeit, bafS Heine ©emeinben bie ÜJtittel jur orbnungS* mäfeigeit Perfefjung ber Slgenben ihres SßirlungSfreifeS niefet aufjubringeu oermögen unb jumeift fve 1899 auS ben betreffenben SSejirfSfiraßenfonben für bie Soitfcßer tEßeilftrede 526 ft. 76x/ž fr. unb für bie 3briauer $heitftrede 1684 ft. ll'/ä fr., baßer pfammen 2210 fl. 88 fr. oerauSgabt morben. Stuf ©runb bicfer Siffern entfalten bemnad) bon ber StaatSunterftüßuug per 2000 ft. p ©unften beS £oitfd)er SSepfS* ftraßenfoubeS 476 ft. 52 fr. unb p ©unften jenes bon 3bria 1523 fl. 48 fr. frittimi* narien. ©ebarung ber ©ejirts* firafjenauS* fd^üffe. 2. Straßenbau ©rafenbrunn* ©tobobnif. 3. SDlautein* nabmen in ben Stationen 9iafef unb Štošta $otica. 4. Staatöfubben* tion für bie ©rbattung ber Äatce=3bria= ner £anbež= ftrafje. To razdelitveno merilo se je naznanilo c. kr. deželni vladi, katera je potem ukrenila, da sta se izkazana zneska izplačala okrajnima cestnima odboroma Logatec in Idrija pri dotičnih c. kr. davčnih uradih. (Št. 1929, 3341, 12.427, 13.153 1. 1900.) Cestni okraj Kamniški. 5. 1 Gradnja ceste Gradnja v cestnem okraju Kamniškem se nahajajoče delne proge iz Vodic na Spodnji Vodice-Spod- Bernik držeče okrajne ceste je bila dokončana in kolavdirana ter se je v svrho izplačila okraj-nji Bernik. nemu cestnemu odboru pripadajoče ostale podpore 1000 K potrebno ukrenilo. (Št. 9699 1. 1900.) Cestni okraj Kočevski. 6. Most čez p0 naznanilu kraljeve deželne vlade v Zagrebu z dne 29. decembra 1. 1899., št. 86.940, ^BrodurÌ se Pobiranje mitnine na mostu pri Brodu za prihodnjo triletno dobo od 1. januarija 1900 do Pobiranje konca decembra 1902 oddalo dozdanjemu zakupniku pod tistimi pogoji, ki so bili predpisani za mitnine. zadnja tri leta. O tem se je obvestil okrajni cestni odbor v Kočevju. (St. 22 1. 1900.) Cestni okraj Novomeški. 7. Uvrstitev za Po naznanilu c. kr. deželne vlade z dné 8. januarija 1900, št. 19.864 1. 1899., je Nje- opustitev od- govo c. in kr. apostolsko Veličanstvo z Najvišjim odločilom z dne 4. decembra 1899 blagoizvo-ločene, 11P0 jj|0 najmilostiveje potrditi načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor vojvodine Kranjske o Zagrebške26 uvrstitvi za opustitev odločene, 11 PO m dolge proge Zagrebške državne ceste v Kandiji pri državne ceste Novem Mestu med deželne ceste. (Št. 508 1. 1900.) v Kandiji med deželne ceste. Cestna okraja Postojina in Senožeče. Po računu, katerega je poslal deželnemu odboru c. kr. davčni urad v Senožečah o mitninskih novcih Reške ceste, je imel ta davčni urad v svoji blagajnici znesek 700 gld. iz leta 1899. Od tega zneska se je izplačalo okrajnima cestnima odboroma v Postojini in Senožečah vsakemu polovico, to je 335 gld. (Št. 5976 1. 1900.) 8. Mitninski dohodek na Reški cesti. Cestni okraj Radeški. 9. Preložitev p0 naznanilu c. kr. deželne vlade z dne 8. avgusta 1900, št. 11.665. je Njegovo c. in kr. Radeče -Dvor aPostolsko Veličanstvo z Najvišjim odločilom z dne 20. julija 1900 blagoizvolilo najmilostiveje po-med Dvorom trditi načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor vojvodine Kranjske o preložitvi okrajne ceste in Gomilo. Radeče-Dvor v progi med Dvorom in Gomilo. O tem se je obvestil okrajni cestni odbor v Radečah, kateremu se je ob enem poslal tudi projekt, s pripomnjo, da je zdaj njegova stvar, skrbeti za to, da se odda in prične dotično delo. (Št. 10.183 1. 1900.) 10. Stroški vzdrževanja Turjaške in Krško-Gro-supeljske ceste 1. 1899. Stroški, ki so narasli 1. 1899. za vzdrževanje v neposredni oskrbi deželnega odbora se nahajajoče Turjaške ceste, ki je del deželne ceste Kočevje-Ljubljana, in sicer v delni progi od Zgornjega Turjaka do njenega stika z Zagrebško državno cesto v Škofljici, znašajo z vštetimi cestarskimi mezdami v znesku 696 gld. in potnimi stroški v znesku 168 gld. vkup 2107 gld. 60 kr. Od te svote odpade na deželni zaklad 1485 gld. 80 kr., na okrajna cestna zaklada Ljubljanska okolica in Velike Lašče pa 530 gld. 27 kr., odnosno 91 gld. 53 kr., katerih prispevka se posle-dobno plačujeta. V isti dobi se je za vzdrževanje Krško-Grosupeljske ceste, ki je del deželne ceste Novo Mesto-Žužemperk-Ljubljana, in sicer v delni progi od'Žhžemperske okrajne meje do Grosupljega, Qtefer BcrtßeitungSmaßftab m urbe ber f. !. SanbeSregicrung befanntgegeben, morauf biefetbe bie Stüffigmacßung auSgemiefenen Quoten 31t öanbett ber Be3irfSftraßenau§fd)üffe bon ßottfcf) unb Sbria im SBege ber betreffenben !. !. ©teuerämter berfiigt bat. (88- 1929, 3341 12.427, 13.153 de 1900.) Sitra^nbejiik Jktcin. ©er Bau ber im ©traßenbesirfe ©tetu gelegenen ©ßetlftrecfe ber 2Bobiß=ltnterfernigcr Be?trf§= ftraße mürbe bottenbet, cottaubirt ttnb tnegen ber Stüffigmacfiung beS bem Bc3irfSftraßenau§fcf)uffe gebitrenben ©ubbenttonSrefteS per 1000 K baS ■ Bötßige berantafSt (8- 9699 de 1900.) Straßcnbefirk Qkttfdjcp. Sufolge Btittßeilung ber föntglicßen SanbeSregierung in Stgram bom 29. December 1899, 3- 86.940, irntrbe bie Brftcfenmauteinpebung in Brob für baS ©riennium bom 1. Sauner 1900 bis @nbe December 1902 an ben bisherigen ^5äd)ler unter ben gleichen Bebingnttgen, mie fie für baS lebte ©riennium borgefcßrieben maren, übertragen, mobon ber Be0ir£§ftrafeenan§fc^ufé ©ottfcßee in bie Kenntnis gefegt morben ift. (3- 22 de 1900.) S»ti*a^pnbc)trk Jtliiöalfsnicrt. ©emäß Btittßeitung ber f. !. SaubeSregierttug bom 8. Jänner 1900, 3. 19.864 de 1899, tjaben ©eine !. unb !. Slpoftolifcße Btafeftüt mit BKerßöcbfter ©ntfcßließung bom 4. December 1899 bem bom Sanbtage beS fgersogtßumeS Srain befcßloffenen ©efeßentmurfe, betreffcnb bie ®inreit)uug ber aufjulaffenben, 111-0 m langen ©trecfe ber Slgramer BeicpSfiraße in tanbia bei BubotfSmert in bie Categorie ber 2anbeSftraßen, bie Merßöcßfte ©auction attergnäbigft 31t ertpeiten gerußt. (3- 508 de 1900.) Jütraßctibpfirkr ^òflsberg urtò Sicnafptfrf). ©emäß ber bom f- !. ©teueramte' ©enofetfcß borgelegten Becßnuttg über bie Befaftraßeu* Btautgetber ift bei bemfetbeu ein aus bem Saßre 1899 ßerrüßrenber Betrag boa 700 ft. in Bermaßrung geblieben, bon meinem je bie §älfte per 335 fl. bem BbelSberger unb ©enofetfc^er BejirfSfiraßenfonbe jngemiefett morben ift. (3- 5976 de 1900.) ^traßpubpjivk $atfrtjadj. Baut Btittßetlung ber f. f. SanbeSregierung bom 8. Sluguft 1900, 3- 11-665, ßaben ©eine I. unb f. Bpoftotifcße Btajeftät mit Btlerßöcßfier ©ntfcßließung bom 20. Suit 1900 bem bom Saubtage beS §erjogtt)ume§ Érain befcßtoffenen ©efeßcntmurfe, betrcffenb bie Umlegung ber 9tatfcßacß=SoßanniS* tßater BejirtSftraße in ber ©tređe gmifdjen SoßanniStßat unb ©ornila bie SlEer^ödjfte ©auction alter* gnäbigft 31t ertßeiten gerußt. §iebon mürbe ber BesirfSftraßenauSfcßufS in Batfcßacß unter BnfcßtufS beS Broi^cteS mit bem Beifügen in Kenntnis gefeßt, bafS eS nunmeßr feine ©ad)c ift, megen ber Bergebung unb Snangriff* naßme beS Baues baS Bötßige 31t beranlaffen. (3- 10.183 de 1900.) ®ie im Satire 1899 bcftrittenen Auslagen für bie ©rßaltuug ber in ber unmittelbaren Qbforge beS SknbeSauSfcßuffeS fteßcnben Bcßactbergftraße als Beftanbtßetl ber @ottfcßec=2aibacßer SanbeSftraße, unb 3mar in ber ©ßeitftrede bon QberauerSperg bis 31t ißrer Bereinigung mit ber Slgramer BeicßS* ftraße in ©fofetca beziffern ficß mit ©infcßtufS ber ©inräumertößne per 696 ft. unb ber BeifeauStagen per 168 ft. sufammen auf 2107 ß. 60 fr. §tebon treffen ben ßanbeSfonb 1485'fl. 80 fr. unb bie BesirfSftraßenfonbe ßaibacß Umgebung unb ©roßtafdfiß 530 ft. 27 fr. be3ießungSmeife 91 ft. 53 fr., bereu Beiträge uacßßinein 3ur Befunbirung gelangen. Sn bemfetbeu 3etfrGume finb für bie ©rßaltung_ ber einen Beftanbtßeil ber BubolfSmert* @eifenberg=Saibacßer SanbeSftraße bilbenben Qbergurf=@roßlupper ©traße in ber £ßeilftrede bon ber Straßenbau 3ßobit$=Unter= fernig. 6. Srücfe über bie ffiutya bei Skob. SDtaut* einljebung. 7. ©inreifjung ber aufjulaf* fenben, 111m langen ©trecfe ber Slgramer Meidjžftrafje in ßanbia in bie Kategorie ber Sanbei= ftraßen. 8. 9iefaftraßen= SblautgefäUe. 9. Umlegung ber 9iat[d)adj= Soßanni3= thaler Skjirfö= ftraße jtoifcfjen 3o^annièt5«t unb ©ornila. 10. ©rßaltung$--foften ber Sfcßaciberg: unb ber Dber= gurf=@roß= lupper ©traße im 3af?re 1899. Preložitev okrajne ceste med Povodjem in Smartnimpod Šmarno Goro. 12. Podpora za napravo dveh mostov čez hudournik Belo. 13. Uvrstitev občinske ceste Koseze-Pod-utik med okrajne ceste. 14. Naprava ceste Polhov Gra-dee-Sv. Jošt-Lučne - Trata. izplačalo z vštetimi cestarskimi mezdami v znesku 689 gld. 30 kr. in potnimi stroški v znesku 180 gld. vkup 2099 gld. 58 kr. Prispevek deželnega zaklada znaša 1484 gld. 44 kr., prispevka obeh prizadetih okrajnih cestnih zakladov Zatičina in Ljubljanska okolica pa znašata 376 gld. 21 kr., odnosno 238 gld. 93 kr. in se plačata posledobno. V IV. seji z dné 3. aprila 1900 je deželni zbor prošnjo občine Vodice gledé preložitve okrajne ceste med Povodjem in Šmartnim pod Šmarno Goro izročil deželnemu odboru z naročilom, da pozove cestni odbor Ljubljanske okolice, naj predloži izdelani načrt reguliranja te ceste, dalje da pošlje deželnega inženirja na lice mesta v svrho presoje te zadeve, eventualno za napravo preložitvenega načrta, ako stavbeni urad zmore to delo, sicer pa pozove občino, naj ista na lastne stroške preskrbi tak načrt. O končnem uspehu naj deželni odbor deželnemu zboru poroča. (Št. 4731 1. 1900.) O tej zadevi se poroča deželnemu zboru, da je deželni odbor presojo načrta o preložitvi te ceste, ki ga je med tem časom predložil okrajni cestni odbor, naročil izvršiti na lici mesta deželnemu inženirju Sbrizaju, katerega posla so se tudi udeležili načelnika okrajnih cestnih odborov Ljubljanska okolica in Kamnik in Vodiški župan z enim članom tamošnjega občinskega odbora. Vsi udeleženci tega ogleda so se prepričali, da se za preložitev projektovana črta z ozirom na obstoječe talne razmere ni srečno izbrala, in da bi se druga, vrhu tega tudi krajša in za promet ugodnejša črta v izvršitev priporočala. Z ozirom na te okolnosti se je udeleženima okrajnima cestnima odboroma Ljubljanska okolica in Kamnik naročilo, skrbeti za izdelavo novega načrta o preložitvi ceste ter se pri izdelavi držati črte, ki se je pri ogledu označila kot primerna. (Št. 7978 I. 1899.) Temu naročilu se je zadostilo ter bo deželni odbor dotični projekt po izvršenem pregledu in linea technica predložil deželnemu zboru z dotičnim načrtom zakona s posebnim poročilom. V V. deželnozborski seji z dne 5. aprila 1900 se je prošnja posestnikov iz Bele za podporo v svrho naprave dveh mostov čez hudournik Belo odstopila deželnemu odboru z naročilom, da pozveduje po Vipavskem cestnem odboru o potrebi teh mostov, in če se pokaže potreba, da podeli primerno podporo iz kredita za cestne zgradbe. Temu naročilu se je zadostilo, in ker je konstatiral okrajni cestni odbor potrebo mostov, je deželni odbor za njiju napravo, proračunjeno na 2710 K, dovolil podporo 400 K iz deželnih sredstev. Obenem se je v smislu prošnje Stanovnikov iz Bele c. kr. deželna vlada, katerej so se izročili dotični spisi, naprosila, delati na to, da se bo za napravo omenjenih dveh mostov čez hudournik Belo dovolila tudi primerna državna podpora. O zdaj obrazloženem se je obvestil Vipavski okrajni cestni odbor s pristavkom, da prijavi to posestnikom v Beli z ozirom na njih prošnjo z dné 27. novembra 1899, ki so jo predložili deželnemu zboru. (Št. 4863, 8564 1. 1900.) Rešujč prošnjo posestnikov iz Podutika in Kosez je deželni zbor s sklepom V. seje z dne 5. aprila l900 uvrstil med okrajne ceste občinsko cesto, ki se odcepi v Kosezah od Rožniške okrajne ceste in drži v Podutik. Deželni odbor je poslal predsedstvu c. kr. deželne vlade dotični razglas s prošnjo, da radi objavljenja tega razglasa v deželnem zakoniku potrebno ukrene. Obenem se je prijavil ta deželnozborski sklep okrajnemu cestnemu odboru za skladovni okraj Ljubljanske okolice z naročilom, da prevzame imenovano cesto v svojo neposredno oskrbo in jo vzdržuje tako, kakor je predpisano za okrajne ceste. (Št. 4874 1. 1900.) V V. seji z dne 5. aprila 1900 je deželni zbor prošnjo županstev Polhov Gradec, Črni Vrh in Sv. Jošt za napravo cestne zveze Polhov Gradec-Sv. Jošt-Lučne-Trata izročil deželnemu odboru z. naročilom, da odpošlje deželnega inženirja, da napravi dotični projekt. To naročilo se ni moglo izvršiti iz sledečih razlogov. Po omenjeni prošnji gre tu za projekt, po katerem naj bi se napravila okoli 25 km dolga cesta Polhov Gradec-Mala Božna-Zalog-Sv. Jošt-Trata, in katerega naj bi izdelal eden ©eifenberger ŠBesiri^grenge biS ©roBIupp mit ©tnfchlufS ber ©inraumerlöbne ber 689 fl. 30 fr. mtb ber dteifeauSlagen per 180 fl. zufammen 2099 fl. 58 fr. berauSgabt tnorben. ®ie SeitragSleiftung be§ SanbeSfonbeS beziffert ftdf) auf 1484 fl. 44 fr. itnb ber beiben tangirteu SezirfSftraBenfonbe ©ittid) unb ßaibad) Umgebung auf 376 fl. 21 fr. unb auf 238 fl. 93 fr., weldje Beiträge nadjfiinem refuubirt Werben. 11. 3n ber IV. (Simung bom 3. Slpril 1900 bat ber ßanbtag bie petition be§ ©emeinbeamteS £er SBobib, betreffenb bte Umlegung ber SezirfSftraBe zwifdjen Sobobje unb -Št. Martin unter ©roB= galenberg bem 2anbe§au§fd)uffe mit bem Aufträge überiuiefeu, ben ©traBenauSfdpfS für ben ©oncurreng* \J^e U1fb ' begirf 2aibad) Umgebung pr Vorlage beS dteguIirungSprofecteS aufzuforbern, beffen örtliche Prüfung ©t. Martin burd) ben 2anbe§ingenieur bcrfiigen, ebentuell ba» UmlegungSbroject berfaffen zu laffen, nnb inenn bie unter ©n>b= bauamtltd)en Kräfte biefe Slrbeit nicfjt betnäUigen fönnten, bie ©emetnbe aufzuforbern, fie möge ein gatenberg. ioIđjeS auf eigene Soften beforgen. Über ben fđ)IieBliđ)eu ©rfolg bat ber 2aube§auSfd)uf§ bem ßanbtage p berichten. (3- 4731 de 1900.) hierüber Wirb bem Sanbtage pr SteuntniS gebracht, baf§ mit ber örtlichen Prüfung be§ ingtnifcüen bom oben genannten SegirfSftraBenauSfchuffe borgelegtcn UmlegungSprojecieS ber 2anbe§= ingenieur ©brigaj beauftragt Worben ift, an Welcher SlmtShanblung fid) auch bie Obmänner ber Se= girfSfiraBenauSfcfntffe 2aibad) Umgebung unb ©tein unb ber ©emeinbeüorfteber bon Sßobib mit einem SJUtgliebe be§ bärtigen ©emeinbeauSfcbuffeS betbeiliget haben. §iebei Würbe adfeitig ber ©inbrucf gewonnen, baf§ bie brojectirte UmlegungStrace mit dtiicffidjt auf bie ®errainberbältniffe nicht glücflid) gewählt worben ift, unb fid) eine anbere, gubem and) fitrgere unb für ben Serfebr günftigere ®race pr 3Iu§füf)rung embfeblen Würbe, auf welche Umftänbe bin bie intereffirten SezirfSjtraBenauSfdmffe 2aiba^ Umgebung unb ©tein beauftragt worben finb, für bie 3ufianbebringung eines neuen UmlegungSprojecteS ©orge p tragen, bei beffen Serfaffung bte anläf§lid) ber 2ocalerbebung als gwecfentfpredienb befunbene neue ®race einpbalteu ift. (3- 7978 de 1899.) ®iefem Aufträge Würbe, entfprochen unb wirb baS bezügliche project nach erfolgter Prüfung in linea technica bem Sanbtage fammt bem einfd)Iägtgen ©efebentwurfe mit einem befonberen Sericbte unterbreitet Werben. 12. 3n ber V. 2anbtagSfijpng bom 5. Slpril 1900 würbe baS ©efuch ber Sefiber auS Sela um Unterteilung ©eWäbrung eine» SeitrageS für bie £>erftedung üon zwei Sriicfeu über ben SeIa=S3tlbbađ) bem 2anbeS= *ur auSfdpffe mit bem 91 itftrage abgetreten, burd) ben 2Bippad)er SezirfSftraBenauSfdpfS über bie 97otb= sdlden über Wenbigfeit ber £>erftedung ber fraglichen Sritcfen ©rbebungen z>1 Pflegen unb bei conftatirter 9iotb= ben S8e(as Wenbigfeit berfelben auS bem ©rebite für ©traBenbauten eine entfprec^enbe ©ubbentton zu bewilligen. SBUbbacfi. ®em Aufträge würbe entfproc^en, unb ba feitenS bcS SezirfSftraBeuauSfcbuffeS bie fdotbwenbigfeit ber Sritdcn conftatirt worben ift, bat ber 2anbeSauSfcbufS zum S^eđe ber auf 2710 K beranfđ)Iagten fèerftedung ber gebadjteu Sriiden eine ©nbbention bon 400 K auS 2anbeSmitteln bewilliget. (gleichzeitig ift im ©inne ber petition ber Snfaffen bon Sela bic E. f. SanbeSregierung unter SlnfdjIufS ber einfehlägigen Sieten erfud)t worben, babin Wirfen zu wollen, bafS zur föerfiedung ber gebauten zibei Sriiden über ben Sela=2öilbbad) aud) auS Staatsmitteln eine entfpredjenbe ©ubbention bewilliget Werbe. Son ber eben gefd)ilberten ©adilage würbe ber Söippadjer SezirfSftraBenauSfchufS mit bem Seifitgen in Kenntnis gefegt, biebon bie Sefiber au» Sela mit Sezietpug auf ihre, bem 2anbtage überreichte petition bom 27. dtobember 1899 zu berftänbigen. (33- 4863, 8564 de 1900.) 13. 3n ©rlebiguitg ber petition ber Sefiber au» fßobittif unb fofezc _ bat ber 2aubtag mittelft @inmtmng SefdjIufS in ber V. ©tping bom 5. Slpril 1900 bie in Hofeze bon ber dtofenbadfer SczirfSftraBe ab= ^ ®emeinbe= ZWeigeube, nath Sobuttf füfjrenbe ©emeinbeftraBe in bie Categorie ber SezirfSftraBen eingereibt. lobutit in bie Unter Slnfd)luf§ ber etnfdilägigen ’Hunbrnadmug ift ba§ ^Sräfibium ber f. f. 2anbe§regierung sategotie bei-erfudjt Worben, Wegen Slufnabme berfelben in ba§ 2anbe§gefegblatt ba§ ©eeignete zu beranlaffen. ®ejirf«= ©leidhzeitig Würbe ber Sezirf§ftraBenau§fthuf§ für ben ©oncurrenzbezirf 2aibaib Umgebung [tragen, unter Sefanntgabe be§ 2anbtag§befi|lnffe§ beauftragt, bie genannte ©traBe in feine unmittelbare 0b= forge zu übernehmen unb biefelbe in einem für bie Sezirf»ftraBen üorgefdhriebeiten 3uftanbe zu erhalten. (3. 4874 de 1900.) 14. Sn ber V. ©i^uug üom 5. Slpril 1900 bat ber 2anbtag bie petition ber ©emetnbeömter an[™a|e:mrf.. Silltdigrah, ©djWarzenberg unb ©t. 3obft, betreffenb bie fQerftedung einer Serbtnbung bon Sillii^graB gta^; über ©t. 3obft unb 2učne nad) ®rata bem 2aube§au§fchuffe mit bem Aufträge zugewiefen, ba§ be= st. 3o6ft--Zitgliche Süoject burd) einen lanbfdjaftlidjen ®echnifer an§arbeiten zu laffen. Sučne.-Srata. Siefer Slnftrag fonnte an» nachftebenben ©rünbeu nicht bodzügen werben. ©emäB ber Setition banbeit e§ fid) um ein Spieet für bie circa 25 km lange ©traBcnanlage Sidid)gra6=9Jtala So^na=3aIog=©t. 3obft=®rata, Welches burd) einen lanbfd)aftlid)en ®ed)nifer au§ge=: 15. Uvrstitev okrajne ceste Lienfeld-Brod in Osilniške okrajne ceste med deželne ceste. 16. Naprava cestne zveze med Pod-roštom in Petrovim Brdom. izmed deželnih tehnikov. Predno se more izdelati projekt, treba je izvršiti poizvedbe na lici mesta, ki se morajo raztegniti na najtemeljitejše pregledanje sveta, potem na trasiranje, na izmerjenje podolžnega profila in na določitev najmanj 1250 prečnih profilov. Na podlagi izida teh poizvedeb more se šele pričeti z izdelavo projekta. Ta projekt mora poleg obširnega tehniškega poročila obsegati situacijski načrt, v katerem je zarisana črta in so zaznamovane pike vseh profilov; dalje mora obsegati podolžni profil, prečne profile za odkop in nasip ; obsegati mora ta projekt načrte za umetne stavbe, proračun za kopanje skalnatega sveta in zemlje, analizo cen, potem proračun stroškov o podrobni in vkupni stavbni potrebščini, preračun onih površin, oziroma parcelnih delov, katere bi se moralo pridobiti, oziroma odkupiti za napravo ceste in dotični proračun stroškov, in končno načrt splošnih tehniških in administrativnih kakor tudi posebnih stavbinskih pogojev za eventualno oddajo gradnje. Za izvršitev teh vunanjih in pisarniških del bi se potrebovalo osem in pol do devet mesecev še takrat, če bi se bavil ž njimi ne kak novinec, ampak v takih zadevah že izurjen tehnik kar nepretrgano in bi delal vsaki dan devet do deset ur. Ker se torej zaradi pomanjkanja stavbinskih moči, ki imajo že itak več dela, nego ga morejo zmagovati, ni moglo nobene teh moči za devet mesecev utrpeti, da bi izdelovala projekt, ker bi potem druga važna neodložljiva tekoča dela zaostala in bi moral en del že prej dobljenih naročil neizvršen ostati, ni bilo mogoče intencijam deželnega zbora zadostiti, oziroma dobljenega naročila izvesti. (Št. 4875 1. 1900.) V VI. seji z dne 7. aprila 1900 sklenil je deželni zbor: 1. ) Načrt zakona o uvrstitvi okrajne ceste Lienfeld-Brod in Osilniške okrajne ceste v cestnem okraju Kočevskem se odobri. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu zakonskemu načrtu Najvišje potrjenje. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, da, predno načrt zakona predloži v Najvišjo sankcijo, stopi v tej reči v dogovor s političnim in vojaškim oblastvom. 4. ) Deželnemu odboru se naroča, da, kadar načrt zakona zadobi Najvišje potrjenje, prošnjo županstva Osilnica za poštno zvezo Osilnica-Brod ob Kolpi priporočilno izroči c. kr- poštnemu ravnateljstvu v Trstu. (Št. 5075 1. 1900.) Naročili pod točko 2. in 3. je deželni odbor izvršil ter je glasom naznanila predsedstva c. kr. deželne vlade z dne 4. novembra 1900, št. 5139/pr., Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo z Najvišjim odločilom z dne 21. oktobra 1900 pod točko 1. navedeni načrt zakona naj-milostiveje potrdilo. O tem se je obvestil okrajni cestni odbor Kočevski s pripomnjo, da se bode v smislu § 2. tega zakona prevzetje omenjenih cest v oskrbo deželnega odbora v kratkem vršilo. (Št. 13.035 1. 1900.) Vsled prošnje županstev Selce, Železniki, Sorica in prošnje županstva v Sorici za napravo cestne zveze Podrošt-Petrovo Brdo je deželni zbor v VI. seji z dne 7. aprila 1900 deželnemu odboru naročil, da čim preje prouči vprašanje o gradnji ceste Podrošt-Petrovo Brdo na Primorski meji, in da se obrne do državne uprave glede njenega prispevka k tej cesti; po dovršenih tehniških in financijelnih poizvedbah naj stavi v prihodnjem zasedanju svoje predloge deželnemu zboru. Glede izvršitve tega naročila je deželni odbor v to svrho, da bi dobil potrebnih informacij, poslal omenjeni prošnji deželnemu odboru v Gorici ter ga naprosil, da bi semkaj sporočil kdo dà delati cesto po Goriškem ozemlju, ki naj bi se nadaljevala od Petrovega Brda do Podrošta ; potem ali je ta cesta okrajna ali državna, koliko znašata prispevka države in dežele, in kdaj bo cesta do meje Kranjske dežele dodelana. (Št. 5076 1. 1900.) Na to je Goriški deželni odbor vrnivši obe prošnji tako-le odgovoril: Gesta od Podbrda do Bača je skladovna ali okrajna cesta, ravno tako tudi nameravana zveza s Kranjsko deželo čez Petrovo Brdo. Tolminski okrajni cestni odbor prispeva 10 °/o proračunjenih stroškov, ostalo potrebščino pokrije država, ki je tudi prevzela gradnjo ceste. Iz deželnega zaklada se je od leta 1871. naprej do leta 1880. na podporah izplačalo 24.000 gld. Izvršitev bolj težkih stavb arbeitet toerben foil, ©hoior IcptcreS gefdjeljen lami, muffen bie ßocalerhebungen borangehen, lt>eld)e fid) auf baS eingetjenbefte Serrainftubium, bte Sracirttng, bte Aufnahme beS ßätigenprofilS unb bte $eft= legung bou minbeftenS 1250 Querprofilen gu erftreden haben. 2luf ©runblage ber ©rgebniffe biefer ßocalerhebungen latttt erft bte 2IuSfertiguug beS profecieS itt Angriff genommen toerben, toelcpeS nebft bent ausführlichen iedgtifchett Serriate umfaffen ntufS : ben ©ituationSplan, in toelcpem bte Srace eingegeipnet erlernt unb atte Profilpunfte erfidjtlid) gu tnadjett finb, baS ßängenprofil, bte Querprofile mit ben VbiragS* ober 2luftrag§fläd)en, bie planlidje Sar= ftettung ber tonftobfecie, bie Vered)nung ber gel§= unb ©rbbetoegung, baS VoranSmap, bie PreiSanalpfc, ben toftenboranfcplag über baS Sctail, fotoie über baS gefammte VauerforberntS, bie Veredlung ber für bie Anlage gn occujoierertben uttb eingnlöfenben glädjen refpectibe Parcettentheile unb ben zugehörigen toftenboranfcplag nnb enblid) ben ©nttourf ber allgemeinen iedjntfcpen unb abminiftratiben, fotoie ber fpectetten Vaubebingniffe für bie ebentuette Vaubergebung. 3ur Vetoältignng biefer auStoärtigen uttb S^angleiarbeitett toüre unter ber VorauSfepung, bafS fid) mit benfelben niept ein Veuling, fonbern ein, in bergleidfen togelegenpeiien fdjott berfirter Secpnifer, unb gtoar opne Unterbrechung befafSt hätte, bei täglich 9* bis lOftünbiger 2lrbeitSbauer, eitt 3eiirautn bon 81/* bis 9 Ptonaten erforberlich getoefen. fftaepbem nun toegen llngulänglidjfeit ber banamtlidjen, ohnehin fdjott über bie ©rengen ber ßeifiungSmöglichfeit in Slnfhrndh genommenen Kräfte feine berfelben auf bie Sauer bon 9 Ptonaten entbehrt toerben fonnte, um fich mit ber Ausfertigung beS gebauten projecteS gu befaffen, inbem bann anbere toidjtigc, feinen Auffcpub gulaffenbe, current gu erlebigenbe Angelegenheiten im Püdftanbe ber= biteben toären unb ein Sfjeil ber fdhon oon früher ber erhaltenen Slnfträge hätte unausgeführt bleiben müffen, fo toar eS unthunlidh, beit Intentionen beS ßanbtageS gu entfpreepen, begieljungStoeife ben erhaltenen Auftrag gu bottgiepen. (3- 4875 de 1900.) 3u ber VI. ©tpung bom 7. SIpril 1900 hat ber ßanbtag golgenbeS befchloffett: 1. Sem ©efepenttoitrfe, betreffenb bie ©inreipung ber im ©trapenbegirfe ©ottfdjee gelegenen ßienfelb=Vrober= nnb ber Qfftuniper VegirfSftrape in bie Categorie ber ßanbeSftrapeit. toirb bie ©enep= nigung ertheilt. 2. Ser ßanbeSauSfcpuS toirb beauftragt, bem ©efepenttourfe bie /Attcrhödjfte ©anction gu ertoirfen. 3. Ser ßanbeSauSfcpnfS toirb beauftragt, bor ber Unterbreitung beS ©efepentrourfeS gur Sftter= pödifien ©anction mit ber betreffenben politifcfjen unb PHlitärbepörbe bie Vernehmung gn pflegen. 4. Ser ßanbeSauSppufS toirb beauftragt, fobalb ber ©efepenitottrf bie Atterpöchfte ©anction erlangt haben toirb, bie Vitte beS ©emeinbeamteS Offiuntp um bie §t5of±Derbtnöung Qfftunip=Vrob an ber tolpa, befiirtoortenb an bie f. f. Poftbirection in Srteft gu leiten. (3- 5075 de 1900.) Sie Aufträge sub 2. nnb 3. finb bottgogen toorbeu, unb hoben laut Ptiitheilung beS Sßväfi= biumS ber f. f. ßanbeSregieruttg bom 4. Pobember 1900, 3 5139/Pr., ©eine f. nnb f. Apofiolifcpe Plajeftät mit Atterhödjfier ©ntfdjliepung bom 21. October 1900 bem ©efepenttourfe sub 1. bie Atter= höchfte ©auction attergnäbigft gu ertpeilen geruht. §iebon tonrbe ber Vegir|SfirapettauSfd)ufS ©ottfdhee mit bem Vctfitgeit berftäubiget, bafS im ©inne beS § 2 beS ©efepeS gur Übernahme ber fraglichen ©trapen in bie Vertoaltung beS ßattbeS= auSfdjuffeS bemnäd)ft gefchritteu toerben toirb. (3. 13.035 de 1900.) Über bie Vitte ber ©emeinbeämter ©elgacp, (SiSnern, 3atg unb über bie Vitte beS ©enteinbe= amteS 3arg um fèerftettung einer ©trapenberbinbung gmifdjen Pobrošt uttb Veit’ouobrbo hat ber ßanbtag in ber VI. ©ipung am 7. Slpril 1900 ben ßanbe§au§fd)ufS beauftragt, epethunlidift bie ^rage, betreffenb ben Vau ber Straffe Vobro£t#etrot>obrbo au ber fitftenlättbifdjeu ©renge gn ftubieren unb fich an bie ©taatSbertoaltung toegen ipreS VeitrageS für biefe ©trafje gu toenben, nach Surdphrung ber technifchen unb finangietten ©rpebungen aber in ber nädjfien ©effiott feine Einträge bem ßanbtage gn ftetten. 3u 3lbfid)t auf ben Vottgug be§ erhaltenen Auftrages tonrbe bepufS ©rlaugung näherer 3n= formationett ber ßanbeSanSfchufS in ©örg unter VnfchlufS ber oben ermähnten Petitionen erfudit, anher befannt gu geben, toer ben Vau ber ©trafje auf bortlänbigem ©ebiete auSführeti läfSt, toepe bon Petrobobrbo bi§ Vobrolt ihre f5ortfehung finben foli; ift e§ eine Vegirf§= ober VeichSftrajje, loie hach begiffern fiep bie Veiträge beS ©taateS nnb beS ßanbeS unb manu ftel)t bie Vottenbung ber ©trape bis gur ©renge toainS gn ertoarten. (3- 5076 de 1900.) hierüber maipte ber befragte ßanbeSauSfipufS unter SommunieaiSrücffcbliifS uachftehenbe 3J?it= theilungen: Sie ©trape bon Pobbrbo bis Vac' ift eine ©oncurreng= ober VegirfSftrape, ebenfo and) bie beabfidjtigte Verbinbung mit toain über petrobobrbo. Ser Solmainer VegirfSftrapenanSfdjufS-hat 10°/o ber beranfcplagten .foften beigutragen, baS übrige ©rforberniS beftreitet ber ©taat, toeldjer auch ben Van ber ©trape übernommen hat. 2luS bem ßattbeSfonbe finb bom 3ah« 1871 angefangen bis 1880 23 15. ©inratmng ber Sienfetbs S8rober= unb ber Dffiundser S8ejirBftra|e in bie Äa= tegorie ber £anbeš= ftrapen. 16. •gerfteltung einer @tra^en= öerbinbung gioifdpen ißob= roit unb ißetrobDbrbD. 17. Podpora za vzdrževanje mostu čez Kokro nad Kranjem 18. Podpora za zgradbo novega mostu čez Ljubljanico pri Fužinah. 19. Podpora za napravo kanala ob deželni cesti v Železnikih. 20. y Uvrstitev zasebne od graščine Šraj-barski Turn kupljene ceste med okrajne ceste in opustitev enega dela z Krškega na Šraj barski Turn držeče okrajne ceste. je prevzela državna uprava. Gesta bo v dveh do štirih letih do meje dodelana. Gotovo je, da bosta vlada kakor okrajni cestni odbor gradnjo pospešila, če se bo napravila zvezna proga do meje tudi na Kranjskem ozemlju, kar bi bilo le želeti v interesu obeh kronovin. K temu sporočilu mora deželni odbor še omeniti, da je c. kr. deželna vlada ukrenila, da izvrši trasiranje in izdela glavni projekt za gradnjo ceste od deželne meje pri Petrovem Brdu na Primorskem do tje, kjer se bo zvezala z okrajno cesto Sorica-Železniki pri Podroštu, eden c. kr. inženirjev. Dotični operat se bode rabil za podlago pri svoječasnem nadaljnjem postopanju o tej zadevi. (Št. 9406 1. 1900.) V VIII. seji z dne 19. aprila 1900 je deželni zbor prošnjo posestnikov iz Huj in Klanca glede dovolitve podpore za vzdrževanje mostu čez Kokro nad Kranjem izročil deželnemu odboru z naročilom, da zadevo natančno preišče in potem še v tem zasedanju stavi primerne nasvete. Temu naročilu se je zadostilo in je deželni zbor v XIV. seji z dne 3. maja 1900 dovolil prošnjikom podporo 600 K iz kredita za cestne namene. O tem je obvestil deželni odbor prosilce po županstvu v Predosljih s pristavkom, da se jim bo izplačala polovica podpore, ko bodo pripravili za popravo mostu potrebni les in pričeli z delom, druga polovica pa, ko bo delo dogotovljeno. (Št. 5318, 6564 1. 1900.) Okrajnemu cestnemu odboru Ljubljanske okolice je deželni zbor na njegovo dotično prošnjo v Vlil. seji z dne 19. aprila 1900 v delno pokritje stroškov zgradbe novega mostu čez Ljubljanico pri Fužinah dovolil 25°/o prispevek k faktičnim stroškom, kateri je izplačati iz kredita za cestne namene v dveh letnih obrokih. O tem se je obvestil imenovani okrajni cestni odbor, kateremu se je obenem naročilo, da svoječasno izkaže faktične stroške te zgradbe. (Št. 5400 1. 1900.) Zgradba mostu, ki se je dala v izvršitev za najnižjo ponudbo 10.403 gld. ali 20.806 K, je bila meseca septembra 1900 dodelana ter se je okrajnemu cestnemu odboru na njegovo dotično prošnjo nakazal v izplačilo prvi letni obrok dovoljenega 25°/o prispevka znašajočega 5201 K 50 h v znesku 2600 K 75 h. (Št. 11.042 1. 1900.) S klepom VIII. seje z dne 19. aprila 1900 je deželni zbor občini Železniki na njeno dotično prošnjo dovolil za napravo kanala ob deželni cesti v Železnikih podporo 600 K iz kredita za cestne namene. Predno pa se je izplačala ta podpora, videlo se je deželnemu odboru potrebno, da bi o napravi tega kanala dobil natančneje podatke ter je županstvu naročil, predložiti situacijski načrt in načrt o napominanem kanalu, kateremu naročilu pa je županstvo le deloma zadostilo. Da bo ta zadeva do dobrega jasna, treba bo zvršiti ogled na lici mesta ter se bode potem na podlagi izida tega ogleda zaradi izplačila dovoljene podpore ukrenilo, kar bode treba. (Št. 5401, 8748 1. 1900.) V VIII. seji z dne 19. aprila 1900 je deželni zbor načrt zakona v drugem in tretjem branju odobril in sklenil to-le: 1. ) Nova, k graščini Šrajbarski Turn spadajoča, od Krškega okrajnega cestnega odbora na podstavi pogodbe o zameni cest v nepreklicno last pridobljena cestna proga, parcela št. 968/2 katastrske občine Leskovec, v dolgosti okoli 600 m se na podstavi § 23., tokča 3., zakona z dne 28. julija 1889. 1., dež. zak. št. 17, kot pritiklina okrajne, v zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866. 1., dež, zak. št. 6, pod točko 39. navedene, z Krškega čez Šrajbarski Turn v Koritnico držeče ceste uvrsti med okrajne ceste, preloženi kos zadnje navedene ceste pa opusti kot okrajna cesta. 2. ) Deželni odbor se pooblašča, da izplača Krškemu okrajnemu cestnemu odboru v pridobitev pod 1.) imenovane ceste podporo 1000 K iz kredita za cestne namene. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, storiti potrebne korake, da izposluje pri c. kr. vladi za okrajni cestni odbor Krški v isti namen ravno tako visoko podporo. 4. ) Deželnemu odboru se naroča, predložiti odobreni načrt zakona v Najvišje potrjenje potem, ko bo o tem vprašal dotična oblastva. Vsa ta naročila je deželni odbor izvršil. (Št. 5401, 13.132 1. 1900.) an Unterftüßungen circa 24.000 fl. berabfolgt Würben. Sen Sau fdjwieriger Dbfecte pat bie Staat?» berwaltung übernommen, unb bürfte bte Straße bi? gur ©renge in 2 bi? 4 Salden boßenbet fein. Sicpet ift e?, baj? bie Regierung, fotoie auch ber Segirf?firaßenau?fd)nf? ben San befcplennigen Werben, Wenn aud) bie Serbinbung?ftrede bon fratnifdjer Seite bi? gur ©renge au?gebaut wirb, wa? nur im 3ntereffe ber beiben ^ronlänber gu wünfepen Wäre. 2ln biefe SIttttpeilungen pat ber ßaube?au?fd)uf? nod) bie Semerfung gn fnüpfen, baf? feiten? ber f. f. ßanbe?regierung bie Sractrung nnb 9lu?arbeituug eine? generellen Srofecte? für ben 21u?bau ber Straße Don ber ßanbe?grenge bei Setrobobrbo im Mfteulanbe bt? gum Stnfdßuffe an bie Segirt?= ftraße 3^S=©i§nern bei S0“31'0^ bnrd) einen ! !. Sugenieur angeorbnet worben ift, weüpe? ba? Subftrat gur feinergeitigen weiteren Serfolgung ber Slngelegenpeit gu hüben tjaben wirb. (8- 9406 de 1900.) 3n ber Vili. Simung bom 19. Slpril 1900 pat ber ßanbtag bie petition ber Sefißer an? §uje nnb klanec, betreffenb bie ©eWäprung einer Unterftiißung für bie ©rpaltuug ber Sanferbritde ober .trainbnrg bem ßanbe?aufcpuffe mit bem Aufträge gugeWiefen, bie Slngelegenpeit genau unterfuepen gn laßen unb nocp in ber laufenben Seffion angemeffene Anträge gn ftellcn. Siefem Slufirage Würbe entfproepen unb pat fiep ber ßanbtag in ber XIV. Sißuug bom 3. Sitai 1900 beftimmt gefunben, ben Setenten eine itnterftüßung per 600 K au? bem ©rebiie für Siraßengwecfe gu bewtßigen. §iebon ftnb bie Sittfteßer im Söege be? ©emeinbeamte? S^aßel mit bem Seifügen ber ftänbiget worben, baf? bie Hälfte ber Unterftiißung nad) §erbetfd)affung be? für bie Reparatur notp» Wenbigen tpolge? unb 3nangriffnapme ber Slrbeiten, bie anbere iöälfte aber nach Soßenbuitg ber leßteren an?begaplt Werben Wirb. (33 5318, 6564 de 1900.) Über bie Sitte be? Segirt?ftraßenau?fd)uffe? für ben ©onenrrengbegirf ßaibad) Umgebung pat bemfelben ber ßanbtag in ber Vili. Sißuttg bom I9. Slpril 1900 bepuf? tpeilweifer Seduug ber Soften für ben Steubau ber Sritđe über bie ßaibad) bei fužine einen, in gwet 3apre?rateu au? bem (trebite für StraßengWede au?gnbegal)lenben 25°/o Seitrag gn bem factifcpen Stoftenanfwanbe bewilliget. §iebon würbe ber genannte Segirf?ftraßenau?fd)ui? berftänbiget unb unter einem gnr feiner» geitigen StacpWeifnng ber factifdjen Sauloften beauftragt. (8- 5400 de 1900.) Ser um ben SJtinbeftanbot per 10.403 fl. ober 20.806 K gur 3lu?füprung begebene Sau ift im SJtonaie September 1900 boßenbet worben unb Würbe bem Segirf?ftraßenau?fd)uffe über beffen biitlidje? ©infdjreiten bie fid) auf 2600 K 75 h begiffernbe erfte 8apre?rate be? bewilligten 25°/o Sei» trage? per 5201 K 50 h flüffig gemacht. (3- 11.042 de 1900.) ©emäß bem in ber Vili. Sißung bom 19. Siprtt 1900 gefaf?teu Sefcpluf? pat ber ßanbtag ber ©emeinbe @i?nern über bereu Sitte bepnf? föerfteßung eine? banale? entlang ber ßaube?ftraße in ®t?nern eine llnterftüßung per 600 K au? bem ©rebite für StraßengWede bewilliget. 1 Ser ßanbe?au?fd)uf? erachtete e? für notpwenbig bor 2lu?begapluug ber bewilligten Uuterfiüßung über bie ^analanlage napere 3lu?!unft gu erlangen unb beauftragte ba? ©emeiubeamt gur Sorlage be? Situation?» unb .tanalplane?, Welcpem Slnfinnen ba?felbe nur tpeilweife golge geleiftet pat. Um bie Slngelegenpeit flar gu ftetlen, pat fiep bie StotpWenbigleit einer ßocalerpebnng ergeben, unb Wirb fobann auf ©runb be? ©rgebntffe? berfelben wegen glüffigntacpuug ber gebauten Unter» ftüßung ba? ©rforberlicpe beranlaf?t werben. (33- 5401, 8748 de 1900.) 3n ber Vili. Sißuug bom 19. ßlpril 1900 pat ber ßanbtag ben ©efeßentWurf in 2. unb 3. ßefung geuepmiget unb babei folgenbe Sefcplüffe gefaf?t: 1. Sie neuangclegte, einen Seftanbtpetl ber §errfcpaft Spurnampart bilbenbe, bon bem ©urf» felber Segirl?firaßenau?fcpuffe im ©runbe be? Straßentanfcp»Sertrage? itt ba? unwiberrufliepe errfdjaft Sfiurnampart erhjorbenen ißribatftraße in bie Sate» gorie ber Se» jirBftrafjen unb Sluflaf» fung’einež Xfyeiteé ber ©urìfelb» Sfmrnamfiar» tersSejirfž» ftraße. Podpora za napravo brvi čez Savo pod Mošnjami. 22. Preložitev okrajne ceste Radeče - Dvor med Dvorom in Gomilo. 23. Preložitev deželne ceste Litija-Plus-kava med Litijo in Šmartnim. 24. Uvrstitev občinske ceste Laze-Spodnja Planina med okrajne ceste. 25. Uvrstitev občinske ceste Trebnje-Račje Selo med okrajne ceste. 26. Podpora občini Hotič za popravo občinskih potov in mostov. Na prošnjo občin Radoljica, Kropa, Kamna Gorica in dr., in na prošnjo podružnice Slovenskega planinskega društva za dovolitev prispevka za napravo brvi čez Savo pod Mošnjami dovolil je deželni zbor v IX. seji z dne 21. aprila 1900 podporo v znesku 300 K, ki je izplačati potem, ko bo ta stavba popolnoma dodelana. O tem sklepu so se obvestili vsi udeleženci. (Št. 5450 1. 1900.) Deželni zbor je v XI. seji z dne 26. aprila 1900 sklenil to-le : 1. ) Radeškemu okrajnemu cestnemu odboru se za preložitev okrajne ceste Radeče-Dvor med Dvorom in Gomilo dovoli iz deželnega zaklada podpora v znesku 3000 K, ki naj se izplačuje po napredku gradnje. 2. ) Predloženemu načrtu zakona o preložitvi napominane cestne proge se ustavno pritrdi. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, da predloži načrt zakona v Najvišje potrjenje potem, ko bode na podstavi § 22. zakona z dne 28. julija 1889. 1., dež. zak. štev. 17, vprašal o tem dotična oblastva. Temu naročilu je deželni odbor zadostil ter je, kakor že omenjeno pod marg. št. 9. tega poročila, ta načrt zakona zadobil Najvišje potrjenje. (Št. 5763 1. 1900.) Glede preložitve deželne ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim je deželni zbor v XIV. seji z dne 3. maja 1900 deželnemu odboru naročil, da o tej zadevi zasliši Litijski okrajni cestni odbor in o tem poroča deželnemu zboru s primernim nasvetom. Deželni odbor je poslal okrajnemu cestnemu odboru vse zadevne spise ter mu naročil, da poroča o tej preložitvi do 1. julija 1900. Temu naročilu okrajni cestni odbor do zdaj ni zadostil. (Št. 6560 1. 1900.) V XV. seji z dne 4. maja 1900 je deželni zbor sklenil: 1. ) V cestnem okraju Logaškem se nahajajoča občinska cesta, ki se v vasi Laze stika z okrajno cesto Dolenji Logatec-Laze ter drži v Spodnjo Planino do svoje zveze z iz Unca držečo okrajno cesto, se uvrsti med okrajne ceste. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da izvrši ta sklep. Izvršujč to naročilo je deželni odbor sestavil dotični razglas ter ga poslal predsedstvu c. kr. deželne vlade s prošnjo, da zaradi objavljenja tega razglasa v deželnem zakoniku potrebno ukrene. Obenem se je sklep pod točko 1.) prijavil okrajnemu cestnemu odboru Logaškemu z naročilom, da prevzame omenjeno cesto takoj v svojo neposredno oskrbo, in da jo vzdržuje v stanu predpisanem za okrajne ceste. (Št. 6854 1. 1900.) V XVI. seji z dne 5. maja 1900 sklenil je deželni zbor nastopno : 1. ) V cestnem okraju Trebanjskem se nahajajoča občinska cesta, ki se v Trebnjem od državne ceste odcepi in se stika v Račjem Selu z deželno cesto Radna-Mokronog-Velika Loka, se uvrsti med okrajne ceste. 2. ) Deželnemu odbou se naroča, da radi izvršitve tega sklepa potrebno ukrene. Izvršujč to naročilo je deželni odbor predsedstvo c. kr. deželne vlade naprosil, ukreniti, da se razglas o sklepu pod točko 1.) objavi v deželnem zakoniku, ter je v to svrho predložil načrt tega razglasa. Obenem se je Trebanjskemu okrajnemu cestnemu odboru naročilo, prevzeti imenovano cesto v svojo neposredno oskrbo potem, ko bode v to zavezana občina Trebanjska manjše nedostatke odstranila, ter jo vzdrževati v takem stanu, ki ie predpisan za okrajne ceste. O tem se je obvestilo županstvo v Trebnjem z naročilom, da radi odstranitve nedostatkov ukrene, kar treba. (Št. 6905 1. 1900.) Na utemeljeno prošnjo občine Hotič in na priporočilo Litijskega okrajnega cestnega odbora se je imenovani občini za popravo občinskih potov in mostov dovolila podpora 300 K, ki se bode nakazala v izplačilo okrajnemu cestnemu odboru, kateri jo bode potem izplačal občini, in sicer polovico po napredku dela, drugo polovico pa, ko bode delo dokončano. (Št. 9476, 10.677 1. 1900.) Über bie petition ber ©emeinben StabmannSborf, ftropp, ©teinbücpel u. a., fotote über iene ber filiale be§ flobenifcpen 2llpenüeretne§ um einen Beitrag bepufS ©rricptung einer Britde für $up= geper über bie Sabe unterhalb SJcöfdmad) ^at ber ßaubtag in ber IX. Sipung bom 21. Stprit 1900 eine Unterftüpung im Betrage bon BOO K betoiEiget, toelcpe bann auSgubegapIen tft, fobalb bag Object boEftänbig _ pergefieEt fein toirb. föiebon ftnb fammtlidje Sntereffenten berfianbiget toorben. (3- 5450 de 1900.) ®er Sanbtag pat in ber XI. Sipung barn 26. SIprtI 1900 StacpftepenbeS befdjloffen: 1. S>em Staifcpadier BegirfSfirapenauSfcpuffe toirb gur Beftreitung ber Soften für bie Umlegung ber St.atfcpacp=3oBannt§tpaler BegirfSftrape gtotfd^en SopanniStpal nnb ©amila au§ bent SanbeSfonbe eine nad) Btapgabe be§ BaufortfcpritieS auSgubegapIenbe Unterftüpung per 3000 K betoiEiget. 2. 3)em borgelegten ©efepenttourfe toegen Umlegung ber ertoäpnten Strapenftrede toirb bte berfaffungSmäpige ©enepmigung ertpeilt. 3. ®er 2anbc§au§fcpuf§ toirb beauftragt, nad) ©tnbernepmen ber betreffenben Beworben im @e= genftanbe auf ©rnnb be§ § 22 beS ©efepeS bom 28. 3uli 1889, 2. ®. B. Str. 17, ben ©efepenttourf gur SIEerpöcpftett Sanction borgulegen. ®em Stuftrage tourbe entfproctjen unb toie bereits unter Marginai 9. bericptet toorben tft, pat ber fraglie ©efepenttourf bte SIEerpödpfie Sanction erpalten. (3- 5763 de 1900.) 3n SIngelegenpett ber Umlegung ber 2tttai#lu§faer SanbeSfirape gtoifdpen Stttai unb St. SJtartin pat ber Sanbtag in ber XIV. Sipung bom 3. Sitai 1900 ben 2anbe§auSfcpuf§ beauftragt, bteSbegüglid) ben Sittaier Begtrf§ftrapeuau§fđ)uf§ etngubernepmen unb über ba§ ©rgebniS bem ßanbtage unter SieEung eines entfprecpenben Eintrages gu berichten. hierüber ift bem BegirfSftrapenauSfdmffe ba§ einfcplägige SIctenconbolut gugemiltelt unb ber= felbe beauftragt toorben, im ©egenftanbe bi§ 1 3uli 1900 gu bertditen, toelcpem Sluftrage berfetbe btSper nicpt entfprocpen pat. (3- 6560 de 1900.) 3tt ber XV. Sipung bom 4. Sitai 1900 pat ber Sanbtag 9tad)ftepenbe§ befcploffen: 1. 3)ie im Strapenbegirfe ßoitfdj gelegene, an bie Uniertoitjcp* 2azc BegirtSftrape in ber Drtfipaft 2aze anbinbenbe, nad) Unteofßlantna bi§ gu tprer Bereinigung mit ber bon füiauntp !om= menben BegirtSftrape füprettbe ©emeinbeftrape toirb in bie Categorie ber BegtrfSftrapen etngereipt. 2. 3)er SanbeSauSfcpufS toirb mit ber Surdjfüprung biefeS BefcplnffeS beauftragt. 3m BoEpge biefeS Auftrages tourbe bie begüglicpe .tunbmacpung auSgefertiget unb an ba§ fßriiftbtum ber ! t. 2anbe§regierung mit bem ©rfucpen geleitet, toegen Slufnapme berfelben tn ba§ ßanbeSgefepblatt ba§ Stötpige beranlaffen p tooEen. ©leicpgeitig ift ber ßoitfcper BegirfSftrapenauSfcpufS unter Befanntgabe be§ Befd)Iuffe§ sub 1. beauftragt toorben, bie ertoäpnte Strape fofort tn feine unmittelbare Sbforge p übernepntett unb in einem für bie BegirfSftrapen borgefdjriebeuett Staube p erpalten. (3- 6854 de 1900.) 3n ber XVI. Sipung bom 5. Btai 1900 pat ber ßanbtag $olgenbe§ befcploffen: 1. S)ie im Strapenbegirfe Treffen gelegene, in Treffen bon ber 3teid)ftrape abgtoeigenbe unb fiep in Stappelgefdpep mit ber Štabna = Staffenfup = ©ropIader ßanbeSftrapc bereintgenbe ©emeinbeftrape toirb in bie Categorie ber BegirlSftrapen eingereipt. 2. ®er 8anbe§au§fd)uf§ toirb beauftragt, toegen ber ®urd)fitprung biefeS BefcpInffeS ba§ Stotp* toenbige p beranlaffen. liefern Aufträge entfprecpenb tourbe ba§ ^Sräfibium ber !. !. ßattbeSregierung erfuept, bie Slufnapme ber Ifhtnbmadjung in Betreff be§ BefcplufSpunfieS 1. in ba§ SaubeSgefepblatt gn berfiigen, p toelcpem Bepufe ber eiuftplägige ©nttourf beigefcploffen toorben ift. Unter einem ergieng an ben Ereffner BegirfSfirapenauSfcpufS bie SBetfung, bie genannte Strape naep borangegangener Bepebung ber Heineren fütängel burdp bie piegu berpfli^tete ©emeittbe Treffen in feine unmittelbare Sbforge gu übernepmen unb fitnfiigpin in einem für bie BegirfSprapen borge= fepriebenen S^Pd^be gu erpalten. fèiebon tourbe ba§ ©emeinbeamt Treffen mit bem Aufträge in bie ŠtenntntS gefept, toegen Bepebuug ber ÜDtängel ba§ Stotptoenbige gu beranlaffen. (3- 6905 de 1900.) Über motibirteS bittlidjcS ©infepreiten ber ©emeinbe tjböttitfcp unb Befürtoortung be§ Sittaier BegirfSftrapenauSfcpuffeS tourbe ber erfteren bepufS 3nftanbfepung ber ©emeinbetoege unb Brüden eine gu §anben be§ BegirtSftrapenauSfdpuffeS flüffig gu madpenbe Unterftüpuug per 300 K betoiEiget, toeldier biefelbe ber ©emeinbe, u. g. bie Ipätfte naep fEtapgabe be§ SIrbeitSfortfdpritteS unb bie anbere fèalfte nai^ BoEenbung ber Arbeiten auSgubegaplett pat. (33- 9476, 10.677 de 1900.) 21. Unterftü|ung 6etm{ž @rrid£)= tung einer Srüde für fpjjgefyer über bie ©abe unterhalb Siöfdjnacb. 22. Umtegung ber Jiatfc^a^» 3ofyanni§= tfialer Sejirt§= ftra^e jinifc^en 3oijattntš5tf)al unb ©ornila. 23. Umlegung ber Sittai=ipiuž= taer Sanbež= ftra§e jtoifdjen Sittai unb ©t. Wartin. 24 ©inrei^ung ber ©emeinbe= fftra^e 2aze= Unter=i{5tanina in bie Sate= gode ber Söe= jirtgftrafien. 25. ©inreifyung ber ®emeinbe= ftra^e $reffen= 9taf)J>eIgefd)iefj in bie Äatej gorie ber 58e= jirBftrapen. 26. Unterftü|ung ber ©emeinbe Iröttitfdj be= bufg 3nftanb= fe^ung ber ©e= meinbetoege unb Srüden. Proračuni za 1. 1900. Prispevki za vzdrževanje deželnih cest od 1. oktobra 1899 do konca septembra 1900. 28. Statistični izkazi o stroških za ceste. Pozivno na uvod tega poročila, marg. 1., predloži deželni odbor: I. Izkaz o proračunjeni potrebščini in o pokritju stroškov za vzdrževanje deželnih cest za leto 1900. II. Izkaz o proračunjeni potrebščini in o pokritju stroškov za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam za 1. 1900. III. Izkaz o proračunjeni potrebščini za vzdrževanje okrajnih cest vštevši prispevke prizadetih okrajnih cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih cest in dovoznih cest k železniškim postajam in o visokosti priklad proračunjenih v pokritje vkupne potrebščine za 1. 1900. IV. Izkaz o onih svotah, ki so se izplačale od 1. oktobra 1899 do konca septembra 1900 za vzdrževanje deželnih cest dotičnim okrajnim cestnim odborom na račun prispevkov deželnega zaklada odpadajočih na 1. 1897., 1898., 1899. in 1900. Izvršujč sklep deželnega zbora XII. seje z dne 13. februarija 1. 1894. predložil deželni odbor dalje : A. Izkaz o stroških vzdrževanja okrajnih in deželnih cest vkupno za 1. 1899. B. Izkaz o stroških vzdrževanja okrajnih cest vštevši prispevke okrajnih cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih cest za 1. 1899. G. Izkaz o stroških vzdrževanja deželnih cest za 1. 1899. D. Izkaz o dohodkih okrajnih cestnih zakladov za 1. 1899. in o visokosti priklad, ki so se pobirale. E. Izkaz o podporah izplačanih od 1. oktobra 1899 do konca septembra 1900 iz kranjskega deželnega zaklada za cestne zgradbe in druge cestne namene. Unter Bezugnahme auf den Eingang dieses Berichtes, Marg. 1, gelangen zur Vorlage: I- Der Ausweis über das präliminirte Erfordernis und die Deckung des Aufwandes für die Erhaltung der Landesstraßen pro 1900. II. Der Ausweis über das präliminirte Erfordernis und die Deckung des Aufwandes für die Erhaltung der Eisenbahnzufahrtsstraßen pro 1900. III. Der Ausweis über das präliminirte Erfordernis für" die Erhaltung der Bezirksstraßen mit Einschluss der Beiträge der tangirten Bezirksstraßenfonde zur Erhaltung der Landes- und Eisen-bahnzufahrtsstraßen, sowie über die Höhe der behufs Deckung des gesammten Erfordernisses einzuhebenden Steuerumlagen im Jahre 1900. IV. Der Ausweis über die vom 1. October 1899 bis Ende September 1900 den mit der Obsorge von Landesstraßen betrauten Bezirksstraßenausschüssen auf Rechnung der den Landesfond in den Jahren 1897, 1898, 1899 und 1900 treffenden Beiträge geleisteten ä Conto-Zahlungen. Im Vollzüge des Landtagsbeschlusses der XII. Sitzung vom 13. Februar 1894 werden noch vorgelegt: A. Der Ausweis über die Kosten für die Erhaltung der Bezirks- und Landesstraßen insgesammt im Jahre 1899. B. Der Ausweis über die Kosten für die Erhaltung der Bezirksstraßen inclusive der Beitragsleistung der Bezirksstraßensonde zur Erhaltung der Landesstraßen pro 1899. C. Der Ausweis über die Kosten für die Erhaltung der Landesstraßen pro 1899. D. Der Ausweis über die Empfänge der Bezirksstraßenfonde pro 1899 und über die Höhe der eingehobenen Umlagen. E. Der Ausweis über die vom l. October 1899 bis Ende September 1900 aus dem krai-nischen Landesfonde für Straßenbauten und sonstige Straßenzwecke flüssig gemachten Unterstützungen. 27. Präliminarien pro 1900. Beiträge zur Erhaltung der Landesstraßen vom 1. October 1899 bis Ende September 1900. 28. Statistische Ausweise, betreffend die Kosten für das Straßenwesen. I. Izkaz o proračunjeni potrebščini in o pokritju stroškov za vzdrževanje deželnih cest za leto 1900. rg .2 § ■§ o" H S»- Cestni okraj Koncurrenz - Bezirk Dolgost cest Straßen- länge Potrebščina - - Erfordernis Mezda za cestarje Einräumer- löhne Administrativni stroški Adininl- strations- auslagen Vzdrževalni stroški Conserva- tionskosten Skupaj Zusammen 1 2 3 4 5 km fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. 1 Bled Veldes.... 31-000 1080 300 3755 5135 _ 2 Cirknica Zirknitz.... 13-060 864 — 304 5800 —- 6968 — 3 Črnomelj Tschernembl . . 45-500 1296 . 260 — 4430 -*r 5986 — 4 Idrija Jdria .... 13-440 648 — 250 3330 .— 4228 — 5 Kamnik Stein .... 50-700 900 — 375 — 4620 — 5895 — 6 Kočevje Gottschee . . . 34 000 1260 — 400 — 5580 —- 7240 — 7 Kranj Krainburg. . . 11-700 432 — 60 — 508 — 1000 — 8 Kranjska Gora Kronan . . . 10-740 420 — 120 — 1260 ■— 1800 — 9 Krško Gurkfeld . . . 37-940 900 — 300 — 2690 — 3890 — 10 Litija Littai .... 8 000 360 - 104 — 1600 — 2064 — 11 Logatec Loitsch .... 17-000 648 — 65 — 1505 — 2218 — 12 Lož Laas .... 31-200 1128 — 105 — 4839 — 6072 — 13 Metlika Mottling . . . 2-000 90 — 30 — 240 — 360 — 14 Mokronog Rassenfuß . . . 16-200 540 — 100 — 1400 — 2040 — 15 Novo Mesto Rudolfswert . . 35-500 720 — 300 — 5325 — 6345 — 16 Postojina Adelsberg . . . 8 200 468 — 100 — 2835 — 3403 — 17 Radeče Ratschach . . . 20-590 576 — 180 — 1615 — 2371 — 18 Radovljica Radmannsdorf . 2000 60 — 35 — 600 — 695 — 19 Ribnica Reifnitz.... 29-500 1200 — 160 — 3980 — 5340 — 20 Senožeče Seno fetich • • ■ 5920 216 — 100 — 836 — 1152 — 21 Škofja Loka Bischoflack. . . 50-200 1260 — 150 — 7155 — 8565 — 22 Trebnje Treffen.... 12630 540 — 60 — 1440 — 2040 — 23 Velike Lasiče Großlaschitz . . 13000 456 — 120 — 1170 — 1746 — 24 Vipava Wippach . . . 6-680 180 — 100 — 1112 02 1392 02 25 Zatičina Sittich .... 7-370 180 — 70 — 746 — 996 — 26 Žužemperk Seisenberg. . . 18-830 648 — 150 — 1130 — 1928 — 27 Turjaška cesta Achacibergstraße . 16-100 696 — 150 — 2600 — 3446 — 28 Gesta Grosuplje- Großlupp - Ober- Krka gurker Straße 19-300 696 — 180 . 1600 — 2476 — Skupaj — Zusammen 568-300 18462 4628 73700 02 96791 02 Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsinittel. 159 I. Ausweis über das präliminirte Erfordernis und die Deckung des Aufwandes für die Erhaltung der Landesstraßen pro 1900. z$ Mitniški dohodki Maut- eingänge ilaganje — Deckm Donesek Beitrag des iS Skupaj Zusammen Opomnja A n m erk u n g deželnega Landes- okraj. cest. Lez.-Straßen- zaklada Fondes 6 7 8 9 fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. 3257 50 1877 50 5135 Št. Z. 13948 leta — de 1899 4500 — 1818 650 — 6968 — 13800 — — 3771 — 2215 — 5986 — n 13606 „ 1600 — 1763 — 865 — 4228 — n 13947 — — 3585 — 2310 — 5895 — 13946 „ — — 4450 — 2790 — 7240 — „ 13687 — — 746 — 254 — 1000 — 13755 — — 1170 — 630 — 1800 — „ 13049 — — 2545 — 1345 — 3890 — 13923 — — 1264 — 800 — 2064 — 13642 300 — 1315 50 602 50 2218 — „ 13630 „ 2638 — 2442 75 991 25 6072 — „ 13534 „ — — 240 — 120 — 360 — 12560 „ 325 — 1340 — 375 — 2040 — „ 13756 „ 240 — 3682 50 2422 50 6345 — „ 13643 „ 350 — 1810 50 1242 50 3403 — 760 1900 — — 1563 50 807 50 2371 — „ 14307 1899 — — 395 — 300 — 695 — „ 13758 „ — — 3350 — 1990 — 5340 — „ 13631 „ 375 — 546 50 230 50 1152 — „ 13882 „ — 4987 50 3577 50 8565 — 14040 — 1320 — 720 — 2040 — 13686 „ — 1161 — 585 — 1746 — 12624 „ — — 836 01 556 01 1392 02 13629 V 90 623 — 283 — 996 — 13850 — 1363 — 565 — 1928 — „ 12409 „ — — 2146 — 1300 — 3446 — — — 1676 — 800 — 2476 — 10418 55168 26 31204 76 96791 02 II. Izkaz o proračunjeni potrebščini in o pokritju stroškov za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam za leto 1900. cti jZ II HSS- I > ovozna cesta na an der progi Strecke k postaji zur Station 1 Sv. Peter-Reka, juž. želez. St Peter-Ftume, Südbahn Trnovo Dornegg 2 Ljubljana-Trst „ Laibach-Triest „ Postojina Adelsberg 3 Ljubljana-Trbiž,drž. želez. Laibach - Tarvis, Staaisb. Podnart Podnart 4 Lesce Lees 5 • ff ff Vižmarje Vižmarje 6 Ljubljana- Grosuplje - Ko- Laibach - Großlupp - Got- Ljubljana, Laibach, Unterkr. čevje, dolenjske železnice tfchce, Untcrkrainer Bahnen dol. železnica Bahnhof 7 Skofeljca Skofelca 8 L.M Šmarje St. Marein 9 Grosuplje Großlnpp 10 Čušperk Zobels berg 11 n n Velike Lašče Großlaschitz 12 Orteneg Ortenegg 13 Ribnica Reifnitz 14 ” ff Kočevje Gottschee 15 Grosuplje-Novo Mesto- Großlnpp - Rudolfswert- Straža, dolenjske železnice Strascha, Unterkr. Bahnen Višnja Gora Weixelburg 16 • Zatičina Sittich 17 Velika Loka Großlack 18 Trebnje Treffen 19 ff Mirnapeč Hönigstein 20 - Novo Mesto Rndolfswert 21 Straža Strascha Rechenschaftsbericht. — § 6. Eomnninieationsmittel. 161 II. Ausweis über das präliminirte Erfordernis und die Deckung des Aufwandes für die Erhaltung der Eisenbahnzufahrtsstraßen pro 1900. Zufahrtsstraße Od teh odpade na Von denselben treffen v cestnem skladovnem okraju Dolgost cest Straßen- vzdr- ževalni stroški Erhal- deželni zaklad den podjetje železnice okrajni cestni zaklad magi- strat ljub- ljanski Opomnja im Straßenconcurrenz- länge tungs- kosten Lan- des- Bahn- unter- den Bezirks- straßen- den Magi- Anmerkung Mezirke fond nehmung fond (trat Laibach km fi. kr. n. kr. fl. kr fl. kr. fl. |kr. Bislrica Feistritz 0-353-s 84 42 42 st. -Z. 11878 de 1899 Postojma Adelsberg 0-370 1146 — 382 — 382 — 382 - — — „ 760 „ 1900 Radoljica Radmansdorf » n — 21 47 — 1 22 67 22 67 22 66 „ 13756 „ 1899 Ljublj. okol. Laibach Umg. 0 134 60 — 20 — 20 — 20 — — — >> 13799 „ „ mesto Ljublj. Stadt Laibach (magistrat) (Magistrat) 0-080 ni proračuna predložil — keinen Vorschlag vorgelegt. Ljublj. okol. Laibach Umg. 0037 15 — 5 — 5 — 5 — — — 8t.-Z. 13799 de 1899 » tt 0-047 15 — 5 — 5 — 5 . — » tt 0233 60 — 20 — 20 20 — — — » ff 0084-5 51 17 17 17 Velike Lašče Großlaschitz 1-226 180 60 60 60 ,, 12624 Ribnica Reifnitz n ff 0010 0-450 10 54 — 121 33 21 34 21 33 — — » 13631 „ „ Kočevje Gottschee 0-300 553 184 34 184 33 184 33 — — „ 13687 „ „ Zaticina Sittich 0015 6 2 2 2 >, 13850 „ „ » ff 0 105 42 — 14 14 — 14 „ „ „ n Trebnje Treffen y> ff 0 013-5 0 073 16 44 — 1 20 — 20 — 20 — — — » 13686 „ „ Novo Mesto Rudolfswert 0-200 50 — ) ’ tt 0175 60 — > 86 67 67 — 86 66 . 13643 „ „ » tt 0-262 150 J Skupaj — Zusammen . 2664 902 O- 860 01 901 98 1 62 Letno poročilo. — § 6. Občila. III. Izkaz o M-oračunjcni potrebščini za vzdrževanje okrajnih cest z doneski okrajnih cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih in dovoznih cest k železniškim postajam, in o visokosti doklad za pokritje skupne potrebščine za leto 1900. K tem j prispevek Dolgost Potrebščina — Erfordernis za vzdrževanje Hiezu Beitrag zur £ Stroški vzdrže- vanja Conser- vations- Erhaltung der 6» 1 "E Cestni okraj Loncurrenz Mezirk cest Straßen- länge iviez-uct za cestarje Ein- räumet- Admini- strativni stroški Admini- strations- Različni stroški Verschie- dene Skupaj Zusammen deželnih Landes- kolo- dvorsko- dovoznih Bahnhof- zufahrt- kosten kosten Auslagen Kft H löhne cest — Straßen 1 2 3 4 5 6 7 8 km n. kr. fl. kr. ti. kr. n. kr. fi. kr. fl. kr. fl. kr. l Bistrica Feistritz. . . 3V200 576 144 2756 14 45 _ 3521 14 42 — 2 Bled Veldes . . . 19 000 216 — 60 - 1970 — 325 26 2571 26 1877 50 — - 3 Brdo Egg .... 64 700 480 — 500 — 1244 — 1799 98j/2 4023 981/2 — — — — 4 Cirknica Zirknitz. . . 8 300 — — 1508 — 356 — 1864 — 650 — — — 5 Črnomelj Tschernembl . ,85 220 216 — 170 — 2880 — 2650 — 5916 — 2215 — — — 1 6 Idiija Jdrta . . . 52-420 1008 — 300 — 3790 — 2394 — 7492 — 865 — — — 7 Kamnik Stein . . . 56-540 1000 — 300 - 4375 — 3075 — 8750 — 2310 — 34 67 8 Kočevje Gottjchee . . 97 280 2220 — 571 — 6818 — 2706 72 12315 72 2790 — 184 33 9 Kostanjevica Landstraß. . 40 910 840 — 400 — 2415 — 50 — 3705 — — — — — 10 Kranj Krainburg. . 86-500 360 — 575 — 8580 — 205 — 9720 — 254 — — — 11 Kranjska Gora Kronau. . . 2-000 432 — 150 — 3680 — 86 79 4348 79 630 - — — 12 Krško Gurkfeld . . 64-850 1440 — 400 — 3360 — 110 — 5310 — 1345 — — 13 Lilija Litiai . . . 11V760 1167 — 600 — 3563 5479 85 10809 85 800 — — — 14 Ljublj. okolica Laibach Uma. 207-050 4160 — 1375 — 12945 — 1800 — 20280 — 1400 — 100 — 16 Logatec Loitsch . . . 22 410 864 — 30 — 1654 — 2678 25 5226 25 602 50 — — 16 Lož Laas . . . 24-400 432 — 75 — 2379 — 135 3021 — 991 25 — — 17 Metlika Möttling . . 80430 870 — 350 — 4215 1100 6535 — 120 — — — 18 Mokronog Nassenfuß . . 47-250 900 — 100 — 5255 250 6505 — 375 — — — 19 Novo Mesto Rudolfswert . 93300 888 _ 170 6475 610 8143 — 2422 50 86 66 20 Postojina Adelsberg . . 29-330 736 — 100 3409 4245 — 1242 50 382 21 Radeče Ratschach . . 33100 432 — 100 1400 200 2132 807 50 — — 22 Radovljica Radmannsdorf 34-410 545 — 375 1840 760 3520 300 — 22 — 23 Ribnica Reifnitz. . . 54 000 1373 120 3437 _ 2058 23 6988 23 1990 — 21 33 24 Senožeče Senosetsch. . 14-960 300 75 905 , 63 57 1343 57 230 50 — 25 Škofja Loka Bischoflack . . 28-510 900 150 2730 _ 530 50 4310 50 3577 50 26 1 rebnje Treffen. . . 41-900 464 200 1445 2109 720 20 27 Tržič Neumarktl. 16-620 200 45 1270 964 2479 28 velike Lasiče Großlaschitz . 46-310 520 390 2840 1613 68 5363 68 585 60 — 29 vipava Wippach . . 21-470 720 95 908 65 645 11 2368 76 556 01 30 Vrhnika Oberlaibach . 63-850 1332 300 4470 2228 26 8330 26 31 32 Zatičina Žužemperk Sittich . . . Teisenberg. . 20-410 29-910 = 145 310 — 1190 1861 41 900 2235 2171 283 565 16 — Skupaj - Zusammen . 25591 8675 107568 20 35820 201/2 177654 401 / 2 30504 76 968 99 Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 163 III. Ausweis über das hräliminirte Erfordernis für die Erhaltung der Bezirksstraßen mit Einschluss der Beiträge der Bezirksstraßenfonde zur Erhaltung der Landes- und der Eifenbahnzusahrts - Straßen, sowie über die Höhe der Behufs Deckung des gesammten Erfordernisses einzuhebenden Steuerumlagen Pro 1900. Zalaganje z — Deckung durch Ce se primerja potrebščina s pokrit-jem, kaže se Erfordernis und Deckung gegenüber gebalten, resultirt ein OKUjJIlcl potrebščina Gesammt- Erfordernis aktivi različnimi dohodki doklado na direktni davek Umlage auf die directen Steuern skupaj Opomnja Activa Verschie- dene Empfänge v predpisu im Vorschreibungsbetrage °/o v znesku im Ertrage Zusam- men prebitek Überschuss primanj- kljaj Abgang Anmerkung 9 10 n 12 13 14 15 16 fi. kr. a. kr. fl. kr. fl. kr. fi. kr. fi. kr. fl. kr. fl. kr 3563 14 20028 54 18 3605 14 3605 14 42 št. — Z. — leta 11878 „ 1899 4448 76 — — — — 22217 761/ü 25 5554 44 5554 44 1105 68 — — 13947 „ 4023 981/* — — — — 30977 75 13 4027 10 4027 10 3 ll'/st — — „ 2997 1900 2514 — 330 77 — — 18622 331/2 12 2234 68 2565 45 51 45 — — 13800 1899 8131 — — — — — 28000 — 25 7000 — 7000 — 1131 — n 13606 , „ 8357 — — — — — 70600 — 12 8472 06 8472 06 115 06 — — 13948 „ 11094 67 — — — — 57048 55'/- 20 11409 71 11409 71 315 04 — — 13946 „ 15290 05 2227 50 — — 43048 51 28 14281 58 14281 08 — — 1008 97 „ 13686 „ r 3705 — 18 32 — — 26833 43 14 3775 68 3775 — 70 — — — „ 13294 „ 9974 — 2000 — — — 61877 97 13 10044 14 10044 14 70 14 — — 13755 „ „ 4978 79 1905 85 — — 43505 26 7 4951 36 4951 21 ' — 27 58 „ 13049 , „ 6655 — — — — — 31329 — 21 6579 09 657909 — — 75 91 „ 13923 „ Y 11609 85 100 — — — 70906 561/* 16 11445 05 11445 05 — — 164 80 » 13642 „ 21780 — 3000 — — — 111658 83 17 21982 — 21982 202 — — — T? 13799 „ „ 5828 75 — — — — 24418 85 24 5860 52 5860 52 31 77 — — )) 13630 „ 4012 25 485 — 434 — 19333 98 16 4012 43 4012 43 — 18 — — 13534 „ „ 6655 — — — — — 22941 29 25 5735 32 5735 32 — — 919 68 12560 „ 6880 — 2423 82 — — 31829 92 14 6880 18 6880 — — — — — „ 13756 „ 10652 16 — — — 53179 — 20 10635 80 10635 80 — — 16 36 V 13647 „ 5869 50 2500 — — — 38378 81 */» 9 5954 09 5954 09 84 59 — )) 760 , 1900 2939 50 — — — — 16002 03 20 3200 40 320040 260 90 — — 14307 „ 1899 3842 — — — — — 24391 43 16 3902 62 390262 60 62 — — 13758 „ 8999 56 — — — — 20816 64 38 7910 32 7910(32 — — 1089 24 „ 13631 „ 1574 07 478 33 — — 13696 81 8 1574 74 157407 — — — — „ 13882 „ 7888 — — — 39981 09 20 7996 21 7996 21 108 21 — — „ 14040 , v 2849 — 134 22 — — 20261 — 14 2970 54 2970 76 121 76 — „ 13686 „ „ 2479 — 487 53 — — 19892 981/» 10 2476 29 247682 — — 2 18 „ 14189 „ „ 6008 68 — — — 14090 421/* 26 3663 51 3663 51 — — 2345 17 „ 12624 . 2924 77 870 25 — 25381 59 8 2030 52 2900 77 — — 24 — „ 13629 „ „ 8330 26 — — — — 42116 — 20 8423 20 8423 20 92 94 —■ - a 13607 . 2534 — 1300 — — — 25132 — 16 4021 12 5321 12 2787 12 — — „ 13850 „ 2736 41 — — — — 15202 — 18 2736 41 2736 41 — — — — " 12491 , " 209128 151/* 18261 59 434 1103700 644/2 189150 25 207845 84 5522 571/* 6804 89 IV. Izkaz o onih svotah, ki so se izplačale od 1. oktobra 1899 do konca meseca septembra 1900 za vzdrževanje deželnih cest dotičnim okrajnim cestnim odborom na račun prispevkov deželnega zaklada za leto 1897., 1898., 1899. in 1900. IN a I v a s ano posamezna skupna Tek. štev. odlok deželnega odbora s v o t a okrajno-cestnemu odboru Z dné gld. kr. gld. kr. v letu 1897. 1 Škofja Loka 15. novembra 1899, Št. 9125 1177 551/* 1177 551/-' v letu 1898. 1 Krško 24. 11 » 10481 591 36 591 36 2 Novo Mesto 31. oktobra H » 9587 1059 271/» 1059 271/o 3 Postojina 28. decembra 11 » 12602 404 39 x/a 404 3 9 V* 4 Ribnica 30. oktobra » 15 5029 577 981/* 577 981/a 5 Škofja Loka 15. novembra » 11 9125 2769 561/* 2769 56 h's 6 Vipava 7. oktobra Y) n 2816 601 39 601 39 7 Zatičina 16. 11 * 11 4105 267 29 267 29 v letu 1899. 1 Bled 22. marca 1900, Št. 2243 554 83 554 83 2 Cirknica 3. avgusta » M 3725 409 74 409 74 3 Črnomelj 25. aprila « 11 2887 1362 381/* 1362 381 /_> 4 Idrija 7. marca n 11 1929 45 01]/* 45 oi v* 5 Kamnik 20. oktobra 1899, 10667 1519 35 5. avgusta 1900. 11 2998 3533 19 5052 54 6 Kočevje 6. marca » n 2418 1700 381/a 1700 381/2 7 Kranj 6. avgusta » n 2419 762 07 762 07 8 Kranjska Gora 3. marca n » 1737 1689 961/* 1689 961/2 Odnos . 19025 741/* Rechenschaftsbericht. — § 6. Comniunicationsinittel. 165 IV. Ausweis über die vom 1. October 1899 bis Ende September 1900 den mit der Obsorge von Landesstraßen betrauten Bezirksstraßenausfchüsfen auf Rechnung der den Landesfond im Jahre 1897, 1898, 1899 und 1900 treffenden Beiträge geleisteten ä Contozahlungen. Post- Nr. Angewiesen Einzeln Zusammen dem Bezirksstraßenausschusse gemäß Landesausschuss-Verordnung vom Betrag fl. kr. fi. kr. pro 1897. 1 Bischoflack....... 15. November 1899, Z. 9125 1177 550- 1177 550- pro 1898. 1 Gurkfeld 24. ff „ 10481 591 36 591 36 2 Rudolfswert 31. October tt tt 9587 1059270- 1059 270s 3 Adelsberg 28. Dezember tt tt 12602 404390- 404 390- 4 Reifnitz 30. October tt tf 5029 577 980s 577 980- 5 Bischoflack 15. November tf ft 9125 2769 5600 2769 560- 6 Wippach 7. October tf ft 2816 601 39 601 39 7 Sittich 16. „ 4105 267 29 267 29 pro 1899. 1 Veldes 22. März 1900, Z. 2243 554 83 554 83 2 Zirknitz 3 August tt ff 3725 1 409 74 409 74 3 Tschernembl 25. April tf tf 2887 1362 3802 1362 380- 4 Jdria 7. März ft tt 1929 45 01 o* 45 mo- 5 Stein 20. October 1899, „ 10667 1519 35 5. August 1900, „ 2998 3533 19 5052 54 6 Gottschee 6. März ft tt 2418 1700 So co 1700 3800 7 Krainburg 6. August tt tt 2419 76207 762 07 8 Kronau 3. März tt ft 1737 16891960a 1689 960- 1 Fürtrag . • • 19025 740- r N a k. a sr ano posamezna skup na Tek. štev. odlok deželnega odbora svota okrajno-cestnemu odboru Z dné gld. kr. gld. kr. Prenos . 19025 7 41/^ 9 Krško 7. oktobra 1899, Št. 10659 1000 — 1000 — 10 Litija 6. avgusta 1900, „ 3698 228 16 228 16 11 Metlika 7. marca 11 n 2100 1 160|881/2 160 88 V» 12 Mokronog 7. avgusta » n 3513 1173 38 1173 38 13 Novo Mesto 13. novembra 1899, 12079 2000 _ 6. avgusta 1900, ii 4370 1021 85 3021 85 14 Postojina 7. '1 » 2498 400 93 400 93 15 Radeče 1. decembra 1899. 11 12178 200 — 200 — 16 Radovljica 6. avgusta Ì900, 11 3611 323 37 323 37 17 Ribnica 28. decembra 1899, 13631 3000 — 3000 — 18 Senožeče 6. avgusta 1900. n 3626 228 80 228 80 19 Škofja Loka 20. oktobra 1899, rt 10977 2000 — 2000 — 20 Trebnje 14. novembra 12081 500 _ 18. decembra ii 13719 236 50 736 50 21 Vipava 6. avgusta 1900, rt 3574 264 07 264 07 22 Žužemperk 23. februarja n ii 1162 270 76 V* 270 761/2 Skupaj . 32034 651/s v letu 1900. Kron . 64069 31 1 Bled 22. aprila 1900, št. 4103 3000 . 20. junija 11 7426 1355 — 4355 — 2 Črnomelj 28. n » 7802 2000 — 2000 — 3 Radeče 7. » 5703 100 33 1. avgusta 11 n 9457 1000 — 1110 33 4 Škofja Loka 23. septembra H rt 10902 4000 — 4000 — 5 Trebnje 26. marca n ii 3277 800 — 800 — 6 Žužemperk 12. februarja n 1162 1000 — 1000 — Skupaj v kronah . • • 77334!64 Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 167 Angewiesen Einzeln Zusammen Post- Nr. dem Bezirksstraßenausschusse gemäß Landesausschuss-Verordnung vom Betrag fi. kr. fi- kr 9 Gurkfeld 7. October Übertrag . 1899, Z. 10659 1000 19025 1000 74'/- 10 Littai 6 August 1900, „ 3698 I 223 36 228 36 11 Mottling 7. März // „ 2100 160 88^ 160 88'/- 12 Nassensuß 7. August ft ff 3513 1173 38 1173 38 13 Rudolfswert 13. November 6. August 1899, „ 1900, „ 12079 4370 2000 1021 85 3021 85 14 Adelsberg 7 ff ff ff 2490 40093 400 93 15 Ratschach l. Dezember 1899, „ 12178 200 — 200 — 16 Radmannsdors 6. August 1900, „ 3611 323 37 323 37 17 Reifnitz 28. Dezember 1899, „ 13631 3000 3000 — 18 Senosetsch 6. August 1900, „ 3626 228 80 228 80 19 Bischoflack 20. October 1899, „ 10977 2000 — 2000 — 20 Treffen 14. November 18. Dezember ff ff ff ff 12081 13719 500 236 50 736 50 21 Wippach 6. August 1900, „ 3574 264 07 264 07 22 Seisenberg 23. Februar ff ff 1162 270 761/ä 270 76'/- Zusammen . 32034 65'/- pro 1900. Kronen . 64069 65'/- 1 Veldes 22. April 20. Juni 1900, Z. 4103 7426 3000 1355 — 5355 2 Tschernembl 28. „ » ff 7802 2000 — 2000 — 3 Ratschach 7- „ 1. August ff ff ff ff 5803 9457 100 1000 33 1110 33 4 Bischoflack 23. September ff ft 10902 4000 ! 4000 5 Treffen 26. März ff ff 3277 800 800 — 6 Seisenberg 12. Februar ff tt 1162 1000 — 1000 — Zusammen in Kronen . • • 7733464 A. Izkaz o stroških vzdrževanja okrajnih in deželnih cest za 1. 1899. skupaj. 5 sä If H S3- Cestni okraj Koncurrenz - Bezirk Stroški za vzdrževanje okrajnih in deželnih cest Bezirks- und Landesstraßen okrajnih cest Bezirksstraßen skupna dolgost Gesammt- Länge svota Summe dolgost Länge svota Summe 1 2 3 4 lem a kr. lem fl. kr. 1 Bistrica Feistritz .... 31-200 2956 76 31-200 2956 76 2 Bled Veldes .... 50-000 8821 000- 19-000 2249 171/2 3 Brdo Egg 64-700 6651 81 64-700 6665 81 4 Cirknica Zirlnitz .... 21-360 7971 36 8-300 1077 13 5 Črnomelj Tschernembl . . 130-720 17563 06 85-220 6222 51 6 Idrija Jdria .... 65-860 12523 20V* 52-420 8308 251/2 7 Kamnik Stein .... 107 240 17561 16'/* 56-540 10478 20 8 Kočevje Gottschee . . . 131-280 15802 181/- 97-280 11369 191/s 9 Kostanjevica Landstraß . . . 40-910 4455 06 40-910 4455 06 10 Kranj Krainburg . . . 98-200 11353 85 86-500 10329 71 11 Kranjska Gora Kronau .... 12-740 5542 260- 2000 1957 35 12 Krško Gurkfeld .... 102-800 11352 19 64-860 8055 94 13 Litija Littai 119-760 9234 40 111-760 8523 88 14 Ljublj. okolica Laibach Umgebung 207-050 18102 48 207 050 18102 48 15 Logatec Loitsch .... 39-410 5517 31 22-410 3412 17 16 Lož Laas 55-600 8800 74 24-400 3012 08 17 Metlika Mottling . . . 82-430 4229 951/s 80 430 4036 40i/s 18 Mokronog Nassenfuß . . . 63-450 12183 29 47-250 6127 74 19 Novo Mesto Rudolfswert . . 128-800 15128 71 93-300 9104 80'/2 1 20 Postojina Adelsberg ... 37-530 4452 59 29-330 3031 01 21 Radeče Ratschach . . . 53-690 5468 78i/s 33-100 3168 34 22 Radovljica Nadmannsdorf. . 36-410 7228 64 34-410 . 6759 88 23 Ribnica Reisnitz .... 83-500 13986 71 54-000 8848 66 24 Senožeče Senosetsch . . . 20 880 2355 221/s 14-960 1417 Oh'/- 25 Škofja Loka Bischoflack . . . 78-710 13451 74 28-510 7078 90 26 Trebnje Treffen .... 54-530 4915 99 41-900 2096 14 27 Tržič Neumarktl . . . 16-620 2965 400- 16-620 2965 4002 28 Velike Lasiče Großlaschitz . . . 59 310 6478 21 46-310 5242 12 29 Vipava Vippach .... 28-150 2656 341/2 21-470 2078 6O1/2 30 Vrhnika Oberlaibach . . . 63-820 9389 07 63.850 9389 07 31 Zatičina Sittich .... 27-780 2541 61 20-410 2095 36 32 Žuženperk Seisenberq . . . 48-740 4775 52 29-910 2735 99 Turjaška cesta Achacibergstraße 16-300 2107 60 — — — Gesta Grosuplje- Großlupp-Obergur- Krka ker Straße . . 19100 2099 58 — — — Skupaj — Zusammen . 2198-610 278537 82 1630-310 183352 09 A. Ausweis über die Kosten für die Erhaltung der Bezirks- und Landstraßen im Jahre 1899 insgesammt. Erhaltungskosten für deželnih cest Landesstraßen 0 pomil ja — \ Anmerkung dolgost Länge svota Summe 5 6 hm fl. kr. št. — 3. 2844 leta — de 1900 ni deželnih cest — keine Landstraßen. 31-000 6371 83 „ 2243 ,, ,, — — — ,, 2243 ni deželnih cest — keine Landstraßen. 13060 6894 23 3725 ,, 45 500 11340 55 2887 ,, 13-440 4214 95 1929 ,, ,, 50-700 7082 969- 2998 ,, ,, 34 000 4432 99 2418 ,, ,, — — 3788 ,, ni deželnih cest — keine Landstraßen. 11-700 1024 14 2419 ,, ,, 10-740 3584 919* 1737 ,, 37-940 3296 25 11287 ,, ,, 8-000 710 52 3698 ,, ,, — — — 7895 ,, 17-000 2105 14 ,, 3341 ,, 31-200 5788 66 ,, 4255 ,, 2000 193 55 2100 16-200 6055 55 3513 ,, 35-500 6023 9092 ,, 4379 ,, ,, 8-200 1521 58 ,, 2498 ,, 20-590 2300 4492 4665 ,, 2 000 468 76 3611 ,, ,, 29.500 3138 05 ,, 7342 ,, 5-920 937 27 ,, 3626 ,, j. 50-200 6372 84 5852 ,, ,, 12 630 2819 85 ,, 5012 ,, „ — — — ,, 1230 ,, „ ni deželnih cest — keine Landstraßen. 13000 1236 09 ,, 8764 ,, ,, 6 680 577 74 ,, 3574 ,, ,, — — — ,, 1841 ,, >> ni deželnih cest — keine Landstraßen. 7-370 446 25 4542 18 830 2039 53 ,, 1126 ,, )) 16-100 2107 60* * k rubriki 6 Ljubljanska okolica plača — ad Rubrik 6 Laibach Umgebung zahlt 530 fl. 27 kr. 19-300 2099 58** k rubriki 6 Velike Lašče plača — ad Rubrik 6 Großlaschitz 91 53 ** k rubriki 6 Ljubljanska okolica plača — ad Rubrik 6 Laibach 568-300 95185 73 Umgebung zahlt 238 „ 83 „ k rubriki 6 Zatičina plača - ad Rubrik 6 Sittich zahlt . . 376 „ 21 „ B. Izkaz o stroških vzdrževanja okrajnih cest z doneskom okrajno-cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih in dovoznih cest za leto 1899. 1 Tek. štev. — Post-Nr. Cestni okraj Koncurrenz - Bezirk Dolgost cest Straßen- längen iS t r 0 (IX t i Mezda za cestarje Entlohnung der Straßen-einräumer Za dobivanje gramoza Schotter- gewinnung Za popravljanje vže obstoječih in za napravo novih umetnih del für Reparatur bestehender u. Herstellung neuer Kunstobjecte Za popravljanje in razširjanje ter gradbo novih cest für Straßenverbesserung und Erbreiterung u. für Neubauten Za potovanje in za pisarniške potrebščine für Reiseauslagen und für Kanzlei-erforberniffe 1 2 3 4 5 6 hm fl. kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. 1 Bistrica Feistritz . . . 31 200 576 1716 73 78 280 62 243 91 2 Bled Veldes . . . 50000 204 — 742 21 325 55 710 43 85 3 Brdo Egg ... . 64-700 300 — 156 95 360 10 5297 81 277 20 4 Cirknica Zirtnitz . . . 21-360 56 76 704 50 - - — 215 87 — — 5 Črnomelj Tschernembl. . 130-720 216 — 2925 39 7 50 569 35 324 6 Idrija Jdria.... 65-860 1008 — 1167 64 1936 08 523 56 228 71 7 Kamnik Stein. . . 107-240 900 2880 27 4904 88 1409 87 300 — 8 Kočevje Gottschee. . . 131-280 2413 — 4155 521/ä 965 31 566 62 615 04 9 Kostanjevica Landstraß . . 40 910 811 65 293 — 128 94 210 20 446 89 10 Kranj Krainburg . . 98-200 400 — 6489 93 650 36 2010 55 625 50 11 Kranjska Gora Kronau . . . 12-740 312 — 114 15 259 20 1151 — ' 103 46 12 Krško Gurkfeld. . . 102-800 1425 — 1953 60 545 35 2588 77 711 — 13 Litija Littai.... 119-760 1112 — 1353 19 1925 13 670 68 654 62 14 Ljublj. okolica Laibach Umgebg. 207 050 2930 — 7584 891/2 2186 25 3538 82 1581 35 15 Logatec Loitsch . . . 39-410 864 — 507 76 379 88 737 74 61 76 16 Lož Laas .... 55-600 432 — 1617 82 66 65 737 68 144 — 17 Metlika Möttling. . . 82-430 809 - 2027 82 127 40 609 981/ž 385 07 18 Mokronog Nassensuß . . 63-450 718 50 1519 58 1039 37 2520 42 199 21 19 Novo Mesto Rudolfswert . 128-800 924 — 3838 04 554 19 2843 llPž 349 50 20 Postojina Adelsberq . . 37 530 604 — 1189 55 459 16 348 65 151 — 21 Radeče Ratschach. . . 53-690 432 — 232 52 1246 82 658 64 248 04 22 Radovljica Radmannsdorf. 36-410 388 70 1024 10 861 07 1370 201/a 314 — 23 Ribnica Reifnitz . . . 83-500 1368 — 3123 05 575 — 469 35 100 — 24 Senožeče Senosetsch . . 20 880 264 — 415 30 — — 207 — 54 07 25 Škofja Loka Bischoflack . . 78 710 900 — 1597 45 892 99 382 61 170 — 26 Trebnje Treffen . . . 54-530 468 — 1207 91 33 14 58 80 190 — 27 Tržič Reumarktl . . 16 620 — — 631 18 391 38 1112 60ffs 66 56 28 Velike Lasiče Großlaschitz. . 59-310 480 — 808 28ffs 498 90 988 80 203 — 29 Vipava Wippach . . . 28-150 720 — 486 34 — — 68 — 257 70 30 Vrhnika Oberlaibach. . 63-850 1279 60 3092 28 2175 21 2505 79 201 — 31 Zatičina Sittich . . . 27-780 — — 303 27 74 08 1511 32 179 35 32 Žužemperk Seisenbera . . 48-740 — — 873 42 529 64 281 53 280 — Turjaška cesta Achacibergstmße 16100 Cesta Grosup- Großlupp-Ober- lje-Krka gurker Straße 19300 — Skupaj — Zusammen . 1630 310 23316 21 56733 651/2 24177 53 37156 39 9750 94 Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 171 B. Ausweis über die Kosten für die Erhaltung der Bezirksstraßen mit Einschluss der Beitragsleistung der Bezirksstraßenfonde für die Erhaltung der Landes- und Eisenbahnzufahrtsstraßen im Jahre 1899. Ausgaben Povrnjena predplačila in pasivni Za cestno kopaško orodje Za različne stroške 8 vota stroškov Donesek okraj. cest. zaklada za vzdržavanje Beitrag d. Bez.-Straßen-Fondes für die Erhaltung der Skupaj zastan id Bezahlte Vorschüsse u. Passiv-Rückstände für Straßen- schanz- aeiM für verschiedene Auslaaen Summe der Auslagen deželnih Landes- do- voznih Zu- fahrts- Zusammen cest — Straßen 7 8 9 10 11 12 13 fl. 1 kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl ! kr. fl. l,kr. fl. kr. 61 50 2956 76 2956 76 144 61 2 52h- 34 85 2249 179- 2470 919- — — 4720 09 — — — — 273 75 6665 81 - - — — — 6665 81 — — — — 100 - 1077 13 72 50 — — 1149 63 2079 04 — — 101 23 6222 51 4854 489- — — 11076 99h- 3403 931/* 12 13 28 20 8308 259- 846 299- — — 9154 55 — — — — 83 18 10478 20 2877 llS/4 — — 13355 313/4 2557 54 10 34 85 82 11369 199- 1531 499- 58 89 12959 58 2544 36 20 02 — — 4455 06 — — — — 4455 06 — — 53 37 100 . 10329 71 260 07 — — 10589 78 — -- 17 38 — 16 1957 35 1470 20 — — 3427 55 5 46 — — 826 76 8055 94 993429- — - 9049 36 h- 2388 75 25 40 394 11 8523 88 122 16 — — 8646 04 — — 40 16 241 009'- 18102 48 — — — — 18102 48 833 83 — — 27 20 3412 17 521 46 — — 3933 63 — — 13 93 — — 3012 08 822 01 — — 3834 09 45 55 29 60 1 98 4036 409- 32 669- — — 4069 07 — -- 15 63 115 03 6127 74 2729 529- — 8857 26h- — — 13 78 582 18 9104 809- 2537 3594 45 40 11687 55H4 — — 3 65 275 — 3031 01 353 65 — — 3384 66 — — 44 02 306 30 3168 34 820 1394 — — 3988 47H4 2771 50h- 30 30 — — 6759 88 176 63 31 23 6967 74 3090 56 15 70 107 — 8848 66 894 O29- 17 98 9760 66h- 459 831/* — 75 17 — 1417 959- 156 47 — — 1574 421/ä 3111 05 — — 24 80 7078 90 2436 57 — — 9515 47 48 — — — 90 29 2096 14 1124 4292 9 66 3230 22h- 733 30 — — 30 38 2965 409- ' — — — 2965 40h- 2172 511/* 79 26 11 36 5242 12 306 049- 39 91 5588 07h- 506 47 »/* 6 29 33 80 2078 609* 133 67 — - 2212 27h- 3 331/* 43 05 88 81 9389 07 — — — 9389 07 — — — — 27 34 2095 36 92 129- 10 87 2198 35h- 722 65 23 37 25 38 2735 99 620 769- — — 3356 75h- — — — — — — — — 621 80 — — 621 80* — — — — — — — — 615 14 — 615 14** 27622 299- 500 659- 3994 419- 183352 09 30493 123/4 213 94 214059 153/4 Opomnja Anmerkung št. - Z. 2844 2243 „ 6415 3725 2887 n 1929 , 2998 2418 ,, 3788 ,, 2419 ,, 1737 ,, 11287 ,, 3698 ,, 7895 „ 3341 ,, 4255 ,, 2100 11 3513 11 4370 71 2498 ,, 4665 ,, 3611 ,, 7342 ,, 3626 11 5852 1) 5012 1230 ,, 8764 ,, 3574 ,, 1841 4542 1126 -de 1900 •1 )1 11 ' 7) >1 '1 11 ’7 77 77 77 7 " 7 7 7 7 7 7 7 7 77 " 77 7 7 7 ’ 7 7 7 ’ 77 '7 77 7 7 7 7 77 7 7 7 7 * krub. 11. Ljubij. okolica — ad Rubrik 11 Laibach Umgebung. . . 530 fl. 28 kr. k rub. 11. Velike Lašče — ad Rubrik 11 Groß-laschitz . . . . 91 fl. 63 kr. ** k rub. 11. Ljublj. okolica — ad Rubrik 11 Laibach Umgebung. • . 238 fl. 93 kr. k rub. 11. Zatičina — ad Rubrik 11 Sittich 376 fl. 21 kr. C. Izkaz o stroških za vzdrževanje deželnih cest 1. 1899. Izdalo seje — Verausgabt würben jti cd £ Cestni okraj Koircurrenz-Bezirk Dolgost Länge za — an paj l- nen cestarje Ein- räumer- löhnen upravne troske Verwal- tungs- Auslagen vzdrževanje cest Erhal- tungs- kosten Sku samt 1 2 d 4 5 H S3- 1cm fl. kr. fl. kr. fi. kr. n. kr. 1 Bistrica Feistritz .... _ _ 2 Bled Veldes .... 31-000 1080 — 350 — 4941 83 6371 83 3 Brdo Egg — 4 Girknica Zirknitz .... 13-060 1137 24 64 — 5692 99 6894 23 5 Črnomelj Tschernembl . . 45 500 1296 --- 301 — 9743 55 11340 55 6 Idrija Jdria .... 13 440 648 — 198 72 3368 23 4214 95 7 Kamnik Stein .... 50-700 900 — 393 23 5789 73-/2 7082 96-/2 8 Kočevje Gottfchee . . . 34-000 1260 — 110 — 3062 99 4432 99 9 Kostanjevica Landstraß . . . — —- - — — — — — — 10 Kranj Krainburg . . . 11-700 432 — 70 — 522 14" 1024 14 11 Kranjska Gora Kronau .... 10-740 450 — 189 71 M« 2945 20 3584 91'/- 12 Krško Gurkfeld.... 37-940 955 326 50 2013 75 3296 25 13 Litija Liiiai .... 8 000 360 — 105 20 '244 32 710 52 14 Ljublj. okolica Laibach Umgebung — — — — — — — — — 15 Logatec Loitsch .... 17 000 648 — 89 86 1367 28 2105 14 16 Lož Laas 31-200 1128 — 139 30 4521 36 5788 66 17 Metlika Mottling . . . 2-000 90 — 38 22 65 33 193 55 18 Mokronog Nasseufuß . . . 16-200 469 50 126 — 5459 05 6055 oö 19 Novo Mesto Rudolfswerth . • 35-200 720 — 219 10 5084 80-/2 6023 90-/2 20 Postojina Adelsberg . . . 8-200 456 47 28 1018 30 1521 58 21 Radeče Ratschach . . . 20-590 576 — 80 — 1644 44-/2 8300 44-/2 22 . Radovljica Radmannsdorf . . 2-000 60 — 55 50 353 26 468 76 23 Ribnica Reifnitz .... 29 500 1200 — 150 — 1788 05 3138 05 24 Senožeče Senosetsch . . . 5-920 216 — 72 33 648 94 937 27 25 Škofja Loka Bischoflack . . - 50200 1260 — 230 — 4882 84 6372 84 26 Trebnje Treffen .... 12-630 375 — 196 — 2248 85 2819 85 27 Tržič Reumarktl . . . — — — — — — — — — 28 Velike Lasiče Großlaschitz . . . 13 000 504 — 120 — 612 09 1236 09 29 Vipava Wippach .... 6-680 180 — 130 40 267 34 577 74 30 Vrhnika Oberlaibach . . . — — — — — — — — — 31 Zatičina Sittich .... 7-370 180 — 82 — 184 25 446 25 32 Žužemperk Seisenberg . . . 18830 648 — 150 — 1241 53 2039 53 Turjaška cesta Achacibergstraße 16-100 696 — 168 — 1243 60 2107 60 Cesta Grosuplje- Großlupp-Obergur- Krka ker-Straße . . 19-300 689 30 180 —- 1230 28 2099 58 Skupaj — Zusammen . 568-300 18614 04 4385 351/2 72186 33-/2 95185 73 Rechenschaftsbericht. — § 6. Commnnicationsmittel. 173 C. Ausweis über die Erhaltungskosten der Landstraßen im Jahre 1899. Od tega odpade na Hievon entfallen auf den Pokrito z mitni-škimi in drugimi dohodki Davon gedeckt durch dieMaut-und sonstige • Empfänge Vzdrževalni stroški znižajo se na Die Erhaltungskosten ermäßigen sich auf Prispevki se tedaj okrajšajo in sicer Es reduciren sich demnach die Beiträge des deželni Landes- okrajno cestni Bezirks- Straßen- deželnega Landes- okrajnega cestnega Bezirks- Straßen zaklad — Fond zaklada - - Fondes 6 7 8 9 10 11 fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. 3900 9192 2470 9192 — — 6371 83 3900 9I92 2407 9192 4074 7392 2846 4992 5547 99 1346 24 1273 74 72 50 6468 7792 4871 7792 34 58 11305 97 6451 489* 4855 4892 2530 3392 1684 II92 1675 64 2539 31 1693 OI92 846 2992 4188 093/4 2894 863/4 35 50 7547 4692 4170 3439 2877 II-94 2901 4992 1531 4992 — — 4432 99 2901 4992 1531 499-2 763 07 261 07 2 1022 14 762 07 260 07 2112 3192 1472 60 4 80 3580 IP/2 2109 9192 1470 20 2289 3792 1006 8792 26 90 3269 35 2275 9292 998 4292 588 36 122 16 — — 710 52 588 36 122 16 1421 50 683 64 324 36 1780 78 1259 32 521 46* 3527 98 2260 68 2877 34 2911 32 2089 31 822 01 160 8892 32 669* — — 193 55 160 8892 32 6692 3326 0292 2729 5292 — — 6055 55 3326 0292 2729 5292 3481 5094 2542 4094 10 10 6013 8O92 3476 4594 2537 3594 1012 43 509 15 311 — 1210 58 856 93 353 65 1478 2294 822 2294 4 17 2296 2792 1476 133/4 820 133/4 292 13 176 63 — - 468 76 292 13 176 63 2244 0292 894 0292 — - 3138 05 2244 0292 894 021/2 612 80 324 47 336 — 601127 444 80 156 47 3931 42 2441 42 9 70 6363114 3926 57 2436 57 16954292 1124 429'ž — — 2819 85 1695 429* 1124 4292 930049* 306 049/2 1236 09 930 0492 306 041/2 444 07 133 67 — — 577 74 444 07 133 67 354 1292 92 1292 — 446 25 354 129^ 92 1292 1418 7692 620 76h2 — — 2039 53 1418 7692 620 8692 1485 80 621 80 — — 2107 60 1485 80 621 80** 1484 44 615 14 — — 2099 58 1484 14 615 14*** 59092 561/4 36093 I6-94 11200 08 83985 65 53492 5294 30493 12-94 Opomnja Anmerkung ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. - Z. 2243 1. - de 1900 ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. - Z. 3725 1. - de 1900 „ 2877 „ „ 1929 „ „ 2998 „ 2418 „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. - Z. 2419 1. - de 1900 1737 „ „ 11287 „ 3698 3341 „ 4255 „ 2100 , „ 3513 „ 4370 2498 „ „ 4665 3611 „ 7342 „ 3626 5852 .. 5012 „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. - Z. 8764 I. - de 1900 3574 „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. . Z. 4542 1. - de 1900 1162 * k rub. 11. prispevek okraj. cest. zaklada z doneski zadevajočih občin — zur Rubrik n Beitragsleistung des Bezirks - Straßen - Fondes incl. jener der tangirten Genieinden. ** k rub. 11 Ljublj. okolica — ad Rubrik n Laibach Umgebung . 530 fl. 27 kr. k rub. 11 Vel. Lašiče — ad Rubrik 11 Großlaschitz .... 91 ft. 53 kr. *** k rub. 11 Ljublj. okolica — ad Rubrik 11 Laibach Umgebung . 238 fl. 93 fr. k rub. 11 Zatičina — ad Rubrik 11 Sittich............. 376 fl. 21 kr. 174 Letno poročilo. — § 6. Občila. D. Izkaz o dohodkih okrajnih cestnih zakladov 1. 1899 Tekoča številka Post - Nr. Cestni okraj Konkurrenz-Bezirk D o h o d k i Blagajnicni ostanek koncem leta 1898 Cassarest mit Schluss des Jahres 1898 Aktivne terjatve iz prejšnih let Activ-forderungen aus den Vorjahren Priklade Umlagen Podpore Sub- ventionen Pred- plačila Vor- schüsse iz deželnega zaklada za okrajne ceste aus dem Landesfonde für Bezirksstraßen 1 2 3 4 5 fl. kr. fl. kr. °/o ki. kr. fl. kr fl. kr. 1 Bistrica Feistritz . . . 521 70 18 3402 34 2 Bled Veldes . . . 944 14*/- 326 20 25 4996 26 — — — — 3 Brdo Egg ... . 1194 93 — — 10 2130 — 3400 — — — 4 Cirknica Zirka itz . . . 330 77 - — 12 2199 62 — — 5 Črnomelj Tschernembl. . — — — — 20 5743 25 1000 — 252 04 6 Idrija Jdria.... — — 2062 03*/- 15 8000 — — — — — 7 Kamnik Stein.... 8 431/s 1014 92*/- 25 13053 — 2000 — — — 8 Kočevje Gottschee. . . 1614 13 1487 05 30 11755 — 1000 — — — 9 Kostanjevica Landstraß . . 1953 06 — — 28 5036 03*/- — — — — 10 Kranj Krainburg . . 3757 69 717 72 13 8843 44 — — — — 11 Kranjska Gora Kronau . . . 427 87 ff- 1307 11 7 - 4480 60 — — — — 12 Krško Gurkseld. . . 1119 75*/a 1109 72 — 8000 — 1000 — 13 Lilija Littai.... . — 493 24 18 9512 79 — — 14 Ljubljan. okol. Laibach Umgebg. 1645 69*/- — — 20 22814 — — — — 15 Logatec Loitsch . . . 434 841/s — — 20 3999 34 — — — — 16 Lož Laas .... 262 06 569 83 16 3023 23 — 250 — 17 Metlika Möttling. . . 167 86*/- 150 15 18 3900 — — - — — 18 Mokronog Nassensuß . . 2897 34 2365 83 16 5075 99 — — — — 19 Novo Mesto Rudolfswert 380 88*14 1913 13*/- 21 12340 92 — —- — — 20 Postojina Adelsberg . . 1902 58 576 49*/- 10 4910 — — — — — 21 Radeče Ratschach. . . 872 95*/» 183 90*/- 22 3124 15*/- 300 — — — 22 Radovljica Radmannsdorf. — — 501 25*/- 20 5198 69 — — — -- 23 Ribnica Reifnitz . . . — — 1720 88*/- 39 5000 — 1000 — — — 24 Senožeče Senosetsch . . — — 210 08*/- 10 1676 45 — — — — 25 Škofjaloka Bischoflack . . — • — 3947 12 20 7917 97 — — — — 26 Trebnje Treffen . . . 103 09 — — 19 3893 96 — — — — 27 Tržič Renmarktl . . 487 53 25 60 10 2400 — — — — — 28 Velike Lasiče Großlaschitz. . — — 670 33*/- 26 3658 59 1400 — — — 29 Vipava Wippach . . . — — 601 39 6 1338 93 — — — — 30 Vrhnika Oberlaibach. . 616 65 421 84 15 7684 35 — — — — 31 Zatičina Sittich . . . 1908 76*/- 327 86 6 1606 18 — — — — 32 Žužemperk Seisenberg . . 182 59*/- 294 84*/- — 3327 08 — — — — Skupaj — Zusammen . 22745 34*/- 22998 56 190042 17 11100 502 04 Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 175 D. Ausweis über die Empfänge der Bezirksstraßenfonde im Jahre 1899. Grnpfcrnge Troski znašajo Die Ausgaben betragen Ako se primerjajo troski in dohodki, kaže se konec leta 1899 Über Abzug der Ausgaben von den Empfängen bleibt mit Schluss 1899 ein II Opomnja Drugi dohodki Sonstige Empfänge Razni dohodki Ver- schiedene Em- pfänge Skupaj Zusammen blagajnični ostanek Cassarest primanj- kljaj Abgang Anmerkung 6 7 8 9 10 11 fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. 236965 _ 6293 69 2956 76 3336 93 št, —3. 2844 l.~de 1900 — 10 60 6277 201/2 4720 09 1557 1 V/2 — — „ 2243 .. 147:06 — — 6871 99 6665181 206;18 — — „ 6415 ., — — 16 80 2547 19 1149 63 1397 56 — — „ 3725 .. 3200 — 59 36 10254 65 11076 991/2 — — 822 341/2 „ 2887 — — — 95 10062 98V* 9154 55 908 431/2 — — „ 1929 „ — — 71 01 16147 37 13355 313/4 2792 051/4 — — „ 2998 „ 138 7592 4 — 15998 93hs 12959 58 3039 351/2 — — „ 2418 „ 176 25 — — 7165 341/s 4455 06 2710 281/2 — — „ 3788 „ — — 4 — 13322 85 10589 78 2733 07 — — ., 2419 „ 152 92 — — 6368 501/2 3427 55 2940 951/2 — — >, 1737 — — 5 — 11234 471/a 9049 361/2 2185 11 — — „ 11287 „ — — 168 — 10174 03 8646 04 1527 99 — — „ 3698 „ 1035 98 5 95 25501 621/s 18102 48 7399 141/2 — — „ 7895 „ 26 76 — — 4460 941/2 3933 63 527 311/2 — — 3341 ., ,, — — 98 22 4203 34 3834 09 369 25 — — „ 4255 ,, ,, — — 2 — 4220 OI1/2 4069 07 150 941/2 — — „ 2100 „ 1188 841/* 5 — 11533 OO1/2 8857 261/2 2675 74 — — „ 3513 — — 2 — 14636 933/4 11687 553/4 2949 38 — — 4370 130 80 — — 7519 871/2 3384 66 4135 211/2 — — „ 2498 „ — - 4 50 4485 511/2 3988 472/4 497 032/4 — — ,, 4665 ,, 1500 — 13 40 7213 341/2 6967 74 245 60V* — — „ 3611 1373 85 105 — 9199 781/* 9760 661/2 — — 560 93 „ 7342 „ — — — — 1886 531/2 1574 421/2 312 11 — — „ 3626 — — 15 — 11880 09 9515 47 2364 62 — — „ 5852 „ — — — — 3997 05 3230 221/2 766 821/2 — — „ 5012 .. — — — — 2913 13 2965 4OH2 — — 52 271/2 „ 1230 „ — — 9 65 5738 571/2 5588 O71/2 150 50 — — „ 8764 „ 600 — — — 2540 32 2212 271/2 328 O41/2 — — „ 3574 „ 425 68 12 29 9160 81 9389 07 — — 228 26 1841 — — — — 3842 801/a 2198 351/2 1644 45 — — „ 4542 „ — — 9 45 3813 97 3356 751/2 457 211/2 — — „ 1126 „ 12466 55 622 18 261466 841/4 “212822 212/4 50308 431/2 1663 81 E. Izkaz o podporah, nakazanih v izplačilo od 1. oktobra 1899 do konca meseca septembra 1. 1900 iz kranjskega deželnega zaklada za cestne zgradbe in druge cestne namene. IV a k. a z ano Posebej Vkup Zap. št. komu ? po ukazu deželnega odbora pod imenom znesek gld. kr. gld. kr. V letu 1899. 1 Okrajnemu cest. odb. Brdskemu 28. oktobra 1899 št. 10974 Ostanek podpore za zgradbo ceste Moravče-Že-lodnik ...... 2900 2900 2 Mestni občini Kočevski 30. oktobra 1899 št. 11090 Podpora za napravo poti za pešce na deželni cesti Kočevski 400 400 3 Občini Planini pri Vipavi 30. oktobra 1899 št. 10939 Podpora za preložitev občinske ceste pri Planini 1000 1000 4 Občini Selce 2. novembra 1899 št. 11764 Podpora za popravo občinskih cest, i. s. v davčni občini Bukovica druga polovica . . gld. 150 v davčni občini Ljuša drugi obrok . gld. 100 v davčni občini Češenca . . gld. 250 500 500 5 Fr. Cerar-ju v Vrneku 31. marca 1899 št. 3476 Podpora za napravo brodu čez Savo pri Kresnicah 100 100 Skupaj . 4900 Odnos v Kronah . 9800 E. Ausweis über die vom 1. October 1899 bis Ende September 1900 aus dem krainischen Landessonde für Straßenbauten und sonstige Straßenzwecke flüssig gemachten Unterstützungen. Angewiesen Einzeln Zusammen Post- Nr. dem (der) gemäß Landesausschuss-Verordnung vom unter dem Titel Betrag fl- kr. fl- kr 1 Im Jahre 1899. Bezirksstraßenans-schusse Egg 28. Oktober 1899 Z. 10974 Rest der Unterstützung für den Straßenbau Mo-räutsch- Želodnik . . . 2900 2900 9 Stadtgemeindeamte Gottschee 30. Oktober 1899 Z. 11090 Unterstützung für die Herstellung einer Passage für Fussgänger an der Landesstraße in Gottschee . 400 490 3 Gemeindeamte Planina b. Wippach 30. Oktober 1899 Z. 10939 Unterstützung für die Umlegung der Gemeindestraße bei Planina . . 1000 1000 4 Gemeindeamte Selzach 2. November 1899 Z. 11764 Unterstützungen für die Reparatur der Gemeindestraßen n. zw.: im Gebiete der Steuer-gemeinde Bukovica zweite Hälfte per. . fl. 150 im Gebiete der Steuergemeinde Ljum zweite Rate per . . fl. 100 im Gebiete der Steuergemeinde Češenca fl. 250 500 500 5 Fr. Cerar in Vernek 31. März 1899 Z. 3476 Unterstützung für die Herstellung enter Überfuhr über die Save bei Kressnitz 100 100 Zusammen . 4900 Fürtrag in Kronen . 9800 N a k a z ano Posebej Vkup Zap. št. komu ? po ukazu deželnega odbora pod imenom znesek K ! h 1 K ! k V letu 1900. Prenos v Kronah , 9800 — 6 Okrajnemu cest. odb. Kočevskemu 11. jan. 1900 št. 13687 1. 1899 Podpora v delno pokritje primanjkljaja iz proračuna za 1. 1900 . . . 2000 2000 7 Okraj. cest. odb. 20. jan. 1900 v isti namen . . . 2000 2000 Črnomaljskemu št. 13606 1. 1899 8 Okrajnemu cest. odb. Velikolaškemu 12. ian. 1900 št. 322 v isti namen .... 2000 — 25. aprila 1900 št. 3512 Podpora za vzdrževanje občinske ceste Knej-Karlovica za 1. 1900 ... K 500 v isti namen za vzdrževanje občinske ceste MalaSlivnica-Sv. Gregor . . K 300 800 2800 9 Občini Radence 24. jan. 1900 št. 12987 1. 1899 Podpora oziroma posojilo za zgradbo občinske ceste v Radencah . . 2066 2066 10 Občini Stara Loka 24. februarja 1900 št. 1575 Podpora za napravo občinske ceste od Praš do železniške postaje v Trati (prva polovica) . 300 300 11 Okrajnemu cest. odb. Metliškemu 21. maja 1900 št. 6380 Podpora za napravo cestne proge Luža-Strekljevec 1600 1600 12 Okrajnemu cest. odb. Ribniškemu 10. avgusta 1900 št. 7342 Podpora v pokritje primanjkljaja iz proračuna za 1. 1900 2000 2000 13 Okrajnemu cest. odb. Ljubljanske okolice 23. septembra 1900 št. 11042 Podpora za zgradbo mostu čez Ljubljanico v Fužinah (prva polovica) . 2600 75 2600 75 Skupaj . 25166 75 Angewiesen Einzeln Zusammen 'Post- Nr. dem (bet) gemäß Landes-ausschuss-Verordnung vom unter dem Titel Betrag K h K h Im Jahre 1900. Übertrag in Kronen . 9800 — 6 Bezirksstraßenaus-schusse Gottschee 11. Jänner 1900 Z. 13687 de 1899 Unterstützung zur theilweisen Deckung des präliminar-mäßig ausgewiesenen Abganges pro 1900 . . 2000 2000 7 Bezirksstraßenaus- 20. Jänner 1900 Wie vorstehend .... 2000 2000 schusse Tschernembl Z. 13606 de 1899 8 Bezirksstraßenaus-schusse Großlaschitz 12. Jänner 1900 Z. 322 Wie vorstehend .... 2000 — 25 April 1900 Z. 3512 Unterstützung für die Erhaltung der Knej-Kar-lovitzer Gemeindestraße pro 1900 . . K 500 Desgleichen für die Klein-Slivitz-St. Georgner Ge-meindestraße . K 300 800 2800 9 Gemeinde Radenca 24. Jänner 1900 Z. 12987 de 1899 Unterstützung, beziehungsweise Darlehen für den Gemeindestraßenbau in Radence 2066 2066 10 Gemeinbeamte Altlack 24. Februar 1900 3: 1575 Unterstützung zur Herstellung einer Gemeindestraße von Präs zur Bahnstation Trata (erste Hälfte) 300 300 11 Bezirksstraßenaus-schusse Mottling 21. Mai 1900 Z. 6380 Unterstützung für die Herstellung der Straßenstrecke Lusa-Strekljevec . . . 1600 1600 12 Bezirksstraßenaus-.schufst Reifnitz 10. August 1900 Z. 7342 Unterstützung zur Deckung des präliminarmäßig ausgewiesenen Abganges pro 1900 2000 2000 13 Bezirksstraßenaus-schusse Laibach Umgebung 23. September 1900 Z. 11042 Unterstützung für den Brük-kenban über die Laibach in Furine (erste Hälfte) 2600 75 2600 Zusammen . 25166 75 29. Druga želez-nična zveza t Trstom. 30. Takozvani po tresni vlaki na progi Ljubljana-Lesce-Bled, oziroma Ljubljana-Trbiž. 31. Postajališče v Žlebiču. 32. Podpora za postajališče v Preserji. 33. Cestna policija; izogibanje in prehitevanje. Deželnozborski sklep z dné 26. marca 1900, s katerim je bila izrečena trdna nada, da bo c. kr. vlada z vsemi svojimi sredstvi delala na to, da se v zakonskem načrtu, predloženem poslanski zbornici v seji dné 22. februarja 1900, projektovana druga železnična zveza s Trstom dejansko izvrši, — prijavil je deželni odbor v smislu danega mu naročila pötom c. kr. deželnega predsedstva c. kr. železničnemu ministerstvu in pa ekscelenci gospodu ministerskemu predsedniku. Dalje je deželni odbor v tej zadevi izročil še posebne vloge ekscelenci feldcm. baronu Becku, generalnega štaba predstojniku na Dunaju, ekscelenci gospodu železničnemu ministru dr. pl. Witteku in pa deželnim odborom koroškemu, solnograškemu in gornjeavstrijskemu. Meseca julija t. 1. vršila se je že revizija železnične proge čez Karavanke in pa Bohinjske železnice. Končno je bil deželni odbor z dopisom c. kr. železničnega ministerstva z dné 7. septembra 1900, št. 42570, obveščen, da boste ekspozituri za trasiranje prog in sicer ona za Bohinjsko progo z uradnim sedežem v Jesenicah, ter ona za trasiranje železnice čez Karavanke z uradnim sedežem v Celovcu, v kratkem pričeli svoje delovanje. (St. 4191, 10165, 10503, 10602, 10748, 10797, 10843, 11214, 11316 1. 1900.) V seji dné 11. aprila 1900 se je deželnemu odboru opetovano naročilo, da se nemudoma zopet obrne na c. kr. železniško ministerstvo na Dunaju in na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku s prošnjo, da bi takozvana potresna vlaka, ki sta že od 1895. leta v poletni sezoni vpeljana med postajama Ljubljana in Lesce-Bled in izmed katerih prihaja jeden v Ljubljano okoli osme ure zjutraj, drugi pa odhaja od tu okoli sedme ure zvečer, vozila od 1. maja dalje na celi progi Ljubljana-Trbiž in sicer tudi v zimski sezoni. Na dotično prošnjo prijavila je c. kr. deželna vlada z dopisom dné 26. septembra 1900, št. 14656, v imenu c. kr. železniškega ministerstva deželnemu odboru, da se bo od onega dné, ko bo c. kr. priv. južna železnica na progi Dunaj-Trst vpeljala nameravane nove brzovlake, oziralo tudi na to, da se vozni red na progi Ljubljana-Trbiž kolikor mogoče primerno priredi v smislu zgoraj izražene želje. Glasom dopisa c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku z dné 15. septembra 1900, št. 27697, se bodo novi brzovlaki med Dunajem in Trstom, kakor je pričakovati, vpeljali tekom prihodnje zime. Vsled tega ostane od 1. oktobra 1900 dalje, dokler se kaj druzega ne ukrene, v veljavi vozni red kakršen je bil po leti 1900, razun vlakov št. 1720, 1721, 1723 in 1724, ki po zimi ne vozijo. (Št. 5226, 10446, 11315 1. 1900.) IzvrSujé deželnozborski sklep z dné 4. maja 1900 prosil je deželni odbor upravni svèt Dolenjskih železnic, da naj dela na to, da se v Žlebiču čimpreje napravi železniška postaja. Na to je upravni svèt z dopisom dné 31. avgusta 1900, št. 72, prijavil deželnemu odboru, da je isti že v seji dné 18. maja 1900 pritrdil predloženi prošnji za napravo osebnega postajališča v Žlebiču. (Št. 6751, 11409 1. 1900.) V deželnozborski seji dné 21. aprila 1900 občini Preserje za napravo postajališča iz poroštvenega zaklada Dolenjskih železnic dovoljena podpora 500 K se je izplačala tej občini. (Št. 5447, 7746 I. 1900.) V seji dné 4. maja 1900 se je deželnemu odboru naročilo, obrniti se do visoke vlade s prošnjo, naj stori potrebne korake, da se §fu 16. razglasila c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dné 28. junija 1898 prilagodi izogibanje in prehitevanje vozov tudi na Hrvatskem in Primorskem. Der in der Sitzung vom 26. März 1900 gefaßte Beschluss, mit welchem die zuversichtliche Erwartung ausgesprochen wurde, die k k. Regierung werde mit allen ihr zu Gebote stehenden Mitteln dahin wirken, dass die in dem Gesetzentwürfe, welcher in der Sitzung des Abgeordnetenhauses vom 22. Februar 1900 eingebracht wurde, projectirte zweite Eisenbahnverbindung mit Triest zur thatsächlichen Ausführung gelange, wurde dem erhaltenen Aufträge gemäß im Wege des !. !. Landespräsidiums sowohl dem k. k. Eisenbahnministerium als auch Sr. Excellenz dem Herrn k. k. Minister-Präsidenten zur Kenntnis gebracht. Weiters hat der Landesausschuss in dieser Angelegenheit noch besondere Eingaben an Se. Excellenz FZM. Freiherrn v. Beck, Chef des Generalstabes und an Se. Excellenz den Herrn Eisenbahnminister Dr. v. Mittel, dann an die Landesausschüsse von Kärnten, Salzburg und Oberösterreich gerichtet. Im Monate Juli l. I. fand bereits die Tracenrevision der Karawanken- und der Wo-cheiner-Bahn statt. Mit Note des k. I. Eisenbahnministeriums vom 7. September 1900, Z. 42570, wurde schließlich der Landesausschuss davon verständigt, dass die Tracirungsexpositur für die Wocheiner-Linie mit dem Amtssitze in Assling, und jene für die Karawankenbahn mit dem Amtssitze in Klag en-furt demnächst ihre Wirksamkeit beginnen werde. (33 4191, 10165, 10503, 10602, 10748, 10797, 10843, 11214, 11316 de 1900.) In der Sitzung vom l >. April 1900 wurde der Landesausschuss neuerlich beauftragt, unverzüglich wieder an das k. k. Eisenbahnministerium in Wien und an die k. k. Staatsbahndirection in Villach das Ansuchen zu stellen, dass die sogenannten Erdbebenzüge, welche schon seit dem Jahre 1895 im Sommer zwischen den Stationen Laibach und Lees-Veldes eingeführt sind und von welchen der eine beiläufig um 8 Uhr früh in Laibach ankommt, der andere aber von Laibach beiläufig um 7 Uhr abends abgeht, vom 1. Mai angefangen auf der ganzen Strecke Laibach-Tarvis und zwar auch in der Wintersaison verkehren mögen. Auf das diesfällige Ansuchen wurde von der k. k. Landesregierung mit Note vom 26. September 1900, 3- 14656, im Namen des k. k. Eisenbahnministeriums dem Landesausschusse die Mittheilung gemacht, dass mit dem Tage der Einführung der von der k. k. priv. Südbahngesellschaft auf der Linie Wien-Triest in Aussicht genommenen neuen Schnellzüge auch der Fahrplan in der Strecke Laibach-Tarvis eine dem oben ausgesprochenen Wunsche thunlichst entsprechende Ausgestaltung erfahren wird. Laut Note der k. k. Staatsbahndirection in Villach vom 15. September 1900, 3- 27697, wird die Einführung der neuen Südbahn-Schnellzüge zwischen Wien und Triest voraussichtlich im Laufe des kommenden Winkers erfolgen. Demzufolge bleibt ab i. October 1900 bis auf weiteres die im Sommer 1900 bestehende Fahrordnung (mit Ausnahme der Jüge Nr. 1720, 1721, 1723 und 1724, welche im Winter nicht verkehren), in Giltigkeit. (33 5226, 10446, 11315, 11786 de 1900.) In Ausführung des in der Sitzung vom 4. Mai 1900 erhaltenen Auftrages wurde der Verwaltungsrath der llnterkrainer Bahnen vom Landesausschusse ersucht, dahin zu wirken, dass in Jlebic ehestens eine Eisenbahnstation errichtet werde. Hierüber erhielt der Landesausschuss mit Note des Verwaltungsrathes der Unterkrainer Bahnen vom 31. August 1900, Nr. 72, die Mittheilung, dass letzterer bereits in seiner Sitzung vom 18. Mai 1900 dem vorgelegenen Ansuchen um Errichtung einer Personalhaltestelle in Mebic zugestimmt hat. (33. 6751, 11409 de 1900.) Die in der Landtagssitzung vom 21. April 1900 der Gemeinde Presser für die Errichtung einer Haltestelle daselbst aus dem Garantie-Fonde der Unterkrainer Bahnen bewilligte Subvention von 500 K wurde der genannten Gemeinde fiüssig gemacht. (33- 5447, 7746 de 1900.) In der Sitzung vom 4 Mai 1900 wurde der Landesausschuss beauftragt, sich an die hohe Regierung mit dem Ersuchen zu wenden, dieselbe möge das Nöthige veranlassen, damit dem § 16 der Kundmachung des k. k. Landespräsidenten in Krain vom 28. Juni 1893 das Ausweichen und Vorfahren im Straßenverkehre auch in Croatien und im Küstenlande angepaßt werde. Die zweite Eisenbahnverbindung mit Triest. 30. Die sogenannten Erdbebenzüge auf der Strecke Laibach-Lees-Veldes, bezw. Laibach-Tarvis. 31. Haltestelle in Žlebič. 32. Subvention für die Haltestelle in Presser. 33. Straßenpolizei ; Vorfahren und Ausweichen. Na dotično prošnjo deželnega odbora obrnilo se je c. kr. deželno predsedstvo z dopisom dné 31. julija 1900, št. 2983/pr., na c. kr. namestništvo v Trstu ter je razloge deželnega zbora najtopleje priporočalo c. kr. namestništvu v uvaževanje. Nasproti pa je izjavilo c. kr. deželno predsedstvo, da iz državnopravnih ozirov ne more enako posredovati pri hrvatskih oblastvih. C. kr. deželno namestništvo v Trstu pa se je v svojem dotičnem odgovoru z dne 19. avgusta t. 1., št. 17845, izjavilo, da se na Kranjskem in v največ deželah cesarstva vpeljanemu sistemu iz praktičnih ozirov mora sicer dati prednost, da pa vendar glede na nasprotno na Primorskem obstoječo starodavno šego sedaj ne more ugoditi razlogom deželnega zbora kranjskega ter ne sprožiti prenaredbe že ukoreninjenih razmer. (St. 6753, 9919, 10910 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 6. Eommunicationsinittek. 183 Auf das diesfällige Ansuchen des Landesansschusses richtete das t. k. Landesprüsidiuut an die k. k. Statthalterei in Triest die Note vom 31. Juli 1900, Z. 2983; Pr., in welcher die Motive des Landtages der Würdigung der k. k. Statthalterci bestens empfohlen wurden. Dagegen aber erklärte das k. k. Landespräsidium, aus staatsrechtlichen Rücksichten nicht in der Lage zu sein, in gleicher Weise bei den Behörden Kroatiens zn intervenirat. Die k. k. Statthalterei in Trieft erklärte nun in ihrer diesfälligen Note vom 19. Angnst l. I-, 3- 17845, sie verkenne nicht, dass das in Strain und in den meisten Ländern der Monarchie geltende System aus praktischen Gründen vorzuziehen sei, dass sie jedoch mit Rücksicht aus die gegentheilige im Küstenlande bestehende uralte Übung dermalen der Motion des krainischen Landtages nicht folgen und die Initiative zur Änderung der eingelebten Verhältnisse ergreifen könne. tZZ. 6753, 9919, 10910 de 1900.) § 7. Deželni zavodi in zakladi. A. Deželna prisilna delalnica. 1. Leta 1899. so se izvršila pri poslopjih edino-le navadna popravila na strehah, pri kanalih, Poslopja, pri vodovodu in napeljavi elektrike ter so bili tudi pobeljeni vsi prostori od znotraj. Sicer pa se je popravil le aparat za sušenje perila. Skupni stroški za vzdrževanje poslopij in druge poprave so znašali 2185 K 80 vin. Sicer pa so vsa poslopja v dobrem stavbinskem stanju ter so zavarovana proti požaru pri Riunione adriatica di sicurtà. 2. Koncem leta 1898. je bilo službujočih oseb v zavodu: 1 vodja, 1 kontrolor, 1 oficijal, Uradniško 2 nadpaznika, 5 paznikov I. vrste I. kategorije, 5 paznikov I. vrste II. kat., 5 paznikov I. vrste m pazni.sko jjj jjat ^ 5 paznikov II. vrste I. kat., 5 paznikov II. vrste II. kat. in 6 začasnih paznikov ose je' II. vrste. Paznik I. vrste JI. kategorije, Valentin Premk, je dné 1. avgusta 1899 umrl, začasni paznik II. vrste, Janez Černe, pa je dné 12. oktobra 1899 prestopil k železnici. Kot pomočni pazniki so bili tekom leta sprejeti: Dné 4. aprila 1899 Anton Štrukelj in Silvester Oblak, dné 7. aprila Anton Jelnikar in dné 4. junija Franc Šimnic, izmed katerih sta bila prva dva, ker se nista več potrebovala, odpuščena dné 21. decembra, poslednja dva pa sta bila s 1. decembrom 1899 imenovana kot začasna paznika II. vrste. Vsled smrti paznika Valentina Premka so se potem dné 1. decembra 1899 pomaknili za eno vrsto, oziroma eno kategorijo višje paznik I. vrste III. kat. Anton Ogrinc, paznik II. vrste I. kat. Ferdinand Sluga in paznik II. vrste II. kat. Janez Stever, začasni paznik II. vrste Alojzij Šoštarič pa je bil imenovan definitivnim paznikom II. vrste II. kategorije. Koncem leta 1899. je bilo torej v zavodu ravno isto število uradniškega in pazniš-kega osebja kakor začetkom leta. ;i- Ob nedeljah in praznikih so bili vsi prisiJjenci in korigendi pri božji službi, in sicer Božja služba v dobi od 1. januarja 1899 do Velike noči v dveh oddelkih, ker je neki v mašnika posve-m sola. £enj bogoslovec bral še drugo sv. mašo. Propovedi je imel kurat vse nedelje v nemškem, slovenskem in laškem jeziku, ter je menjevaje v teh jezikih poučeval tudi v veroznanstvu. Korigendi so se po učnem načrtu poučevali v šolskih predmetih in v veronauku. Odrasli in mladoletni prisiljenci dobivali so od kurata in učitelja iz obeh knjižnic knjige, da so jih brali kar največ mogoče. 4. Število prisiljencev. Začetkom leta 1899. je bilo prisiljencev v delalnici: domačih.................................... tujih ..................................... odraslih dečkov skupaj 50 16 66 198 29 227 • 248 45 293 skupaj . . 185 Rechenschaftsbericht, — § 7. Landesanstalten und Fvnde. § 7. fnntosnuftnlteit und Fonde. A. Landes-Zwaugsarbeitsanlialt. An ben Gebäuden wurden im Berichtsjahre lediglich die gewöhnlichen Dach-, Canal-, Wasser-leitn ngs- und Elektricitätsleitungs-Reparaturen vorgenommen und sämmtliche Jnnerräume getüncht. Sonst Gebäude, wurde nur der Wasserfreitrockenapparat reeonstruirt. Sämmtliche Kosten für die Erhaltung der Gebäude sammt Anhang betrugen 2185 K 80 h. Sämmtliche Gebäude sind übrigens im guten Bauzustande und bei der Riunione adriatica di Sicurta gegen Brandschaden versichert. Blit Ende des Jahres 1898 bestand das Dienstpersonal« der Anstalt ans 1 Director, 1 Con- 2. trolor, 1 Offizial, 2 Oberanfsehern, 5 Aufsehern I. Classe I. Kategorie, 5 Aufsehern I. Classe II. Kate- Direettons- gorie, 5 Aufsehern I. Classe III. Kat., 5 Aufsehern II. Classe I. Kat., 5 Aufsehern II. Classe II. Kate-gorie und 6 provisorischen Aufsehern II. Classe. Aufseher I. Classe IL Kat. Valentin Premk ist am 1. August 1899 gestorben, der provisorische Aufseher II. Classe, Johann Lerne, ist am 12. October 1899 zum Bahndienste übertreten. Im Laufe des Jahres wurden als Aushilfsaufseher aufgenommen: Am 4. April 1899 Anton Štrukelj und Silvester Oblak, am 7. April Anton Jelnikar und am 4. Juni Franz Šinmic, welche beiden ersteren am 21. December 1899 als entbehrlich wieder entlassen, die beiden letzteren aber mit 1. December 1899 als provisorische Aufseher II. Classe ernannt wurden. Ferner sind am 1. December 1899 an Stelle des verstorbenen Aufsehers Valentin Premk der Aufseher I. Classe III. Kategorie Anton Ogrinc, Aufseher II. Classe I. Kat. Ferdinand Sluga und Aufseher II. Classe II. Kat. Johann Steher,um eine Classe, beziehungsweise Kategorie vorgerückt, und der provisorische Aufseher II. Classe, Alois Šoštarič, znm definitiven Aufseher II. Classe II. Kategorie ernannt worden. Mit Ende des Jahres bestand somit an der Anstalt das nämliche Dienstpersonale trie zu Beginn des Jahres. An Sonn- und Feiertagen wohnten sämmtliche Zwänglinge und Corrigenden dem Gottes- 3-dienste bei, und zwar: vom 1. Jänner 1899 bis Ostern in zwei Abtheilungen, zu welchem Zwecke Gottesdienst ein zum Priester geweihter Theologe eine zweite Messe celebrierte. Die Exhorten hielt der Curat alle m,i:i schule. Sonntage in deutscher, slowenischer und italienischer Sprache und ertheilte .abwechselnd in diesen Sprachen auch den Religionsunterricht. Die Corrigenden erhielten nach dem Lehrplane den Schul- und Religionsunterricht. Die beiden Bibliotheken wurden vom Curaten und Lehrer den Zwänglingen und Corrigenden in weitgehendstem Maße zur Benützung eingeräumt. Der Zwänglingsstand betrug zu Beginn des Jahres 1899: an Hierländigen.................................... an fremdländigen................................; Zusammen . . . Männer Knaben Zusammen 50 16 66 198 r 29 227 248 ! 45 293 4. Stand der Zwänglinge. V letu 1899. je došlo: odraslih j dečkov sknpaj domačih 30 8 38 tujih 112 15 127 Nazaj se je poslalo: a) od sodišča: domačih 1 — 1 tujih 2 1 3 b) iz deželne bolnice: domačih 6 — 6 tujih 9 4 13 c) od ubeglih: domačih 3 — 3 tujih 12 1 13 Leta 1899. je torej vseh skupaj došlo v zavod 175 29 204 in sicer domačih 40 8 48 tujih Odpadlo je med letom: 135 21 ■ 156 a) izpuščenih po prestanem triletnem zaporu: domačih . 3 — 3 tujih 11 11 b) izpuščenih pred postavnim časom vsled dovoljenja dotičnih deželnih komisij za prisilne delalnice: domačih 15 8 23 tujih 84 18 102 c) izpustilo se je zarad neozdravnih boleznij ali ker niso mogli delati: ■ . • domačih 6 — 6 tujih 10 2 12 d) umrlo je: domačih — — — tujih 2 — 2 e) v deželno bolnico je bilo oddanih: domačih 7 — 7 tujih 12 4 16 f) sodišču oddanih: domačih 1 — 1 tujih 4 2 6 g) pobegnilo je: domačih 4 — 4 tujih 10 — 10 Vsega skupaj je odpadlo 169 34 203 in sicer domačih 36 8 44 ! tujih Koncem leta 1899. je torej sledeče število prisiljencev v de- 133 26 159 1 lalnici ostalo: j domačih 54 16 70 tujih 200 24 224 skupaj . . . 254 40 294 Nechenschasisbcrichl. — § 7. Laiidcsanstalte» und Fonde. 187 Zugewachsen sind im Laufe des Jahres 1899: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... Rückeingeliefert wurden: a) vorn Gerichte: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... b) vom Zivilspirale: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... c) Entsprungene: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... Es kamen daher im Lanfe des Jahres 1899 in de» Stand . und zwar an hierländigen.................................. an sremdländigen.......................................... Hievon kamen in Abfall: a) Entlassen nach dreijähriger Anhaltungszeit: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... b) Entlassen vor dieser Zeit infolge Bewilligung der betreffenden Landescominissionen für Zwangsarbeitsanstalten: an hierländigen.................................... . . . an sremdländigen.......................................... c) Entlassen wegen unheilbarer Leiden oder Arbeitsunfähigkeit: an hierländigen........................................... an sremdländigen . . ..................................... d) Verstorbene: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... e) an das Zivilspital übergeben: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... f) dem Gerichte übergeben: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... g) Entsprungene: an hierländigen........................................... an sremdländigen.......................................... Der gestimmte Absall^betrug ......................................... und zwar an hierländigen........................ . . . . an fremdländigen.......................................... Mit Schluss des Jahres 1899 waren daher verblieben: an hierländigen........................................... an sremdländigen....................................... Zusammen . . Männer Knaben Zusammen 30 ! 1 8 38 112 j 15 j 127 1 1 2 1 j 3 6 6 9 4 13 3 3 12 1 13 175 29 204 40 8 1 48 135 21 ' 156 3 3 11 11 15 8 23 84 18 102 6 - 6 10 2 12 2 — 2 7 7 12 : 4 16 1 1 4 2 ! 6 4 4 10 1 — 10 169 34 203 36 8 44 133 1 26 159 54 ! 16 70 200 1 24 224 254 40 294 5. Disciplina. 6. Domača bolnica. 7. Hrana prisi-ljencev. 8. Fabrikacija. 9. Prisiljenci na delu zunaj zavoda. 10. Hišni duhovnik. 11. Uravnava mezd prisi-ljencev in pazniških doklad. Iz mesečnih oskrbovalnih računov je razvidno, da so bili prisiljenci v delavnici 109.665 dni oskrbovani, torej na dan povprečno 300 mož. Disciplinarnih kaznij se je naložilo 168; mej temi so bile najostrejše po tri tedne poostrenega zapora,- najmanjše pa ukor. Vsega skupaj se je naložilo in izvršilo 938 dni zapora. S početkom leta 189.9. so bili v zdravniški oskrbi . . . . med letom je zbolelo................................................ torej se je zdravilo........................................ Od teh jih je ozdravelo........................................170 zaradi neozdravnih boleznij se jih je iz zayoda izpustilo ... 18 umrla sta................................................... . 2 torej sta bila koncem leta v zdravniški oskrbi še................... 4 možje 188 mož 192 mož 190 2 moža. Ambulantnih ordinacij je bilo 770, večinoma lahki slučaji. Zdravstvene razmere zavoda so bile izvrstne, kajti vzlic težkemu delu skoraj nihče ni akutno zbolel na dihalih ali prebavilih ter se sploh ni nikjer prikazal akuten čtenski revmatizem. (Št. 1512 1. 1900.) Kruh je dajal pek Karol Žužek v Ljubljani proti plačilu 12 vin. za vsak porcijon po 56 dkg] oskrbovanje prisiljencev s hrano pa se je vršilo v lastni režiji. Kakor prejšnja leta imeli so prisiljenci tudi 1899. leta vedno dovolj opravila. Mezde so znašale........................................................ 63.253 K 83 v če se k temu prišteje dobiček pri izdelkih v lastni režiji, potem dobiček pri izdelkih, ki so se prodali, in druga izkupila za podelano in prodano blago v znesku...................................................................... 4666 „ 63 „ pokaže se fabriškega dohodka..................................................... 67.920 K 46 v. Zaloge blaga so znašale 10.975 K 12 v, zastanki za izdelke pa 9591 K 72 v. Nadzaslužek prisiljencev je znašal 12.190 K 44 v, torej pride povprečno po režijskih dneh 111 v, po delavnikih pa 15'56 v za vsakega prisiljenca na dan. S pritrjenjem c. kr. deželne vlade je šlo leta 1900. 40 prisiljencev na Savo-Jesenice na delo h kranjski obrtnijski družbi, 40 prisiljencev pa k uravnavi Mirne. (St. 1255, 2955, 3810, 4620, 12401, 13653 1. 1899., 3924, 10973, 11383 1. 1900.) Ker je bil dosedanji kurat v zavodu Anton Koblar imenovan župnim dekanom v Kranju ter se je vsled tega odpovedal svoji službi, nameraval je deželni odbor najprej, da bi opravila hišnega duhovnika prevzeli Frančiškanski redovniki, kakor so ta posel opravljali že tudi prej skozi več let v največjo zadovoljnost. Na dotično vprašanje pa je odgovoril provincijal navedenega reda, da glede na sedanje število svojih redovnikov ter z ozirom na mnogostransko pomožno delovanje po deželi nikakor ne more po svojih članih opravljati ponujene mu službe. Vsled tega je bilo to mesto razpisano v javnih listih, da se začasno odda. (Št. 11037, 11652 1. 1900.) Povodom vpeljave kronske vrednosti preustrojila se“ je tarifa za dela izvršena po prisiljencih ter tarifa premij, ki jih isti dobivajo za dovršena dela. Dalje se je tudi za trajno detažirane paznike določila doklada po 1 krono na dan, 07 / vina ter gorka hrana v tisti množini in kakovosti, kakor jo dobivajo prisiljenški oddelki; dalje se je določilo za one paznike, ki imajo le čez dan pri ptujih delodajalcih v Ljubljani ali v okolici opravilo, za Rechenschaftsbericht. — Z 7. Landesanstalten mid Fonde. 189 Aus beit monatlichen Verpflegsrechnuiigen ergeben sich 109.665 Regietage, daher der durchschnittliche tägliche Zwänglingsstand 300 Mann. Diseiplinarstrafen wurden 168 zuerkannt, hievon die schwersten zu drei Wochen verschärften' Arrest, die gelindesten mit Verweisen. Im Ganzen wurden 938 Tage Arrest zuerkannt und vollstreckt. Zu Beginn des Jahres 1899 befanden sich in ärztlicher Behandlung. . . Zugewachsen sind während des Jahres 4 Mann . 188 „ daher wurden behandelt Genesen sind hievon - wegen unheilbarer Krankheiten wurden ans der Anstalt entlassen . gestorben sind . 170 , 18 2 . . . . . 1.90 Mann während die restlichen in ärztlicher Behandlung blieben. Ambulant kamen 770 Ordinationen, meist leichte Fälle vor. Die hygienischen Verhältnisse der Anstalt waren vorzügliche, indem trotz schwerer Arbeit fast keine aenten Erkrankungen der Athmungs-nnd Verdauungsorgane vorkamen und Fälle von acutem Gelenksrhenmatismns überhaupt nicht zu verzeichnen sind. (Z. 1512 de 1900 ) Das Brot hat der Bäckermeister Karl Žužef in Laibach gegen Vergütung von 12 h für jede Portion zu 56 dkg geliefert: die Bespeisung der Zwänglinge aber wurde in eigener Regie besorgt. Die Beschäftigung der Zwänglinge im Jahre 1899 war wie in den Vorjahren möglichst ausgedehnt. Der Arbeitslohn betrug.................................................... 63.253 K 83 h Hiezu gerechnet den Manipulationsgewinn bei den in eigener Regie erzeugten Fabrikaten und sonstige Erlöse, aus verarbeiteten und verkauften Materialien per 4.066 „ 63 „ so ergibt sich ein Arbeitsbetriebserträgnis von................................... 67.920 K 46 h. Die Verrathe an Arbeitsbetriebsmaterialien betrugen 10.975 K 12 h, die Rückstände ans dem Arbeitsbetriebe 9591 K 72 h Der Überverdienst der Zwänglinge betrug 12.190 K 44 h, daher nach den Regietagen durchschnittlich per Tag IM h und nach den Arbeitstagen 15'56 h. Mit Zustimmung der k k. Landesregierung wurden im Jahre 1900 40 Zwänglinge nach Sava-Aßling für Arbeiten der kraiiiiscben Jndnstriegesellschast, dann 40 Zwänglinge zur Regulierung des Nenringbaches entsendet. (Z. Z. 1255, 2955) 3810, 4620, 12401, 13653 de 1899, 3924, 10973, 11383 de 1900.) Nachdem der bisherige Anstaltscurat Anton Koblar zum Pfarrdechant in Krainbnrg ernannt wurde und deshalb auf seine Stelle verzichtete, beabsichtigte der Landesansschnss zunächst die Functionen des Hansgeistlichen durch einen Priester ans dem Franziscanerorden versehen zu lassen, wie dies früher durch eine lange Reihe von Jahren in der zufriedenstellendsten Weise geschehen war. liber eine bezügliche Anfrage ertheilte jedoch der Ordensprovinzial eine abschlägige Antwort, indem der Orden mit Rücksicht auf den gcgenlvärtigen Stand seiner Mitglieder und die vielseitige Inanspruchnahme für aushilfsweise Dienstleistungen am Lande außerstande sei, die ihm angebotene Stelle durch eines seiner Mitglieder versehen zu lassen. Infolge dessen wurde die fragliche Stelle zur provisorischen Besetzung in den öffentlichen Blättern ausgeschrieben. (Z. Z. 11037, 11652 de 1900.) Ans Anlass der Eiuführnng der Kronenwährung wurde der Tarif für die durch die Zwäng-linge ansznführenden Arbeiten, dann der Tarif der denselben ziizuerkennenden Arbeitsprämien recti-ficirt und weiters festgesetzt als Zulage für dauernd detachirte Aufseher pro Tag 1 K, 0 7 1 Wein und warme Kost nach Ausmaß und Dualität, wie sie der Zwänglingsabtheilnng verabreicht wird; ferner als Zulage für nur tagsüber bei fremden Arbeitsgebern in Laibach oder llmgebnng beschäftigte ö. Disciplin. 6. Hausspital. 7. Verpflegung der Zwäng-linge. 8. Fabriksbetrieb. 9. Zwänglings-Berwendung bei auswärtigen Arbeiten. 10. Anstaltscurat. 11. Rectisicirung der Arbeits-löhnellder ■ Zwänglinge und der Ans-sehcrznlagen. 12. Dunajsko zavetišče za zanemarjene otroke. vsakega prideljenega prisiljenca po 6 vinarjev doklade na dan, ter za slučaj, da se prisi-ljencem dovaža opoldanska hrana, tudi gorka opoldanska hrana in sicer ravno taka in toliko kakor jo dobivajo prisiljenci. Končno se je odredilo, da se imajo v bodoče vse pazniške doklade izplačevati neposredno, iz fabriške blagajne ter ne več terjati od delodajalcev, tako da imajo delodajalci plačevati le po tarifi določeno mezdo po 150, 135 oziroma 120 vinarjev, za trajno detažirane oddelke pa po 140, 130, 120 vinarjev ter v zadnjem slučaju vrhutega preskrbeti yše stanovišča, slamo za ležišča in kurivo in pa poravnati prevožne stroške za kje in nazaj. (St. 7079, 14046 1. 1899.) Za v Mozelj, okraja Kočevskega, pristojnega varovanca Karola Šlajmerja recte Montel je deželni odbor dovolil oskrbni prispevek mesečnih 16 kron še za dobo od 1. aprila do 15. julija 1900, potem pa je isti po dovršenem tretjem razredu meščanške šole vstopil kot učenec pri nekem ključavničarskem mojstru na Dunaju ter se nahaja sedaj pod nadzorstvom zavetiškega društva. (Št. 1882, 10300 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten und Fonde. 191 Aufseher für jeden beigegebenen Zwängling und pro Tag 6 Heller und in dem Falle, als den Zwäng-lingen die Mittagskost zugeführt wird, auch eine warme Mittagskost nach Ausmaß und Qualität der Zwänglingskost. Endlich wurde verfügt, dass sämmtliche Anfseherszulagen weiterhin unmittelbar aus der Fabrikskasse erfolgt und nicht mehr von den Arbeitsgebern angesprochen werden sollen, so dass die Arbeitsgeber nur den tarifmäßigen Arbeitslohn mit 150, 135, beziehungsweise 120 Hellern und für dauernd detachirte Abtheilungen mit 140, 130, 120 Hellern zu bezahlen und im letzterem Falle überdies die Wohnräume, das Lagerstroh und Heizmaterial beizustellen und die Kosten des Hin- und Rücktransportes zu bestreiten haben. (Z. Z. 7079, 14046 de 1899.) Für den nach Mosel im Bezirke Gottschee zuständigen Schützling Karl Schleimer recte Monte! wurde der Verpflegsbeitrag monatlicher 16 Kronen noch für die Zeit vom 1. April bis 15. Juli I9üu bewilligt, worauf derselbe nach Absolvierung der dritten Bürgerschulklasse in die Lehre bei einem Schlossermeister in Wien trat, wo derselbe unter Aussicht des Schutzvereines steht. (Z. Z. 1882, 10300 de 1900.) Schützling des Wiener Schutzvereines für verwahrloste Kinder. Oskrbovanje 1. 1897., 1898. in 1899. B. Deželni dobrodelni zavodi. Izvršujč sklep visokega deželnega zbora v seji dné 12. maja 1893. 1. poroča deželni odbor v nastopnem izkazu o številu vseh v deželnih dobrodelnih zavodih na posameznih oddelkih oskrbovanih oseb, o številu oskrbnih dni in povprečni oskrbni dobi za jednega bolnika v letih 1897, 1898 in 1899. Oddelki deželne bolnica rt O £ CD rt o *3 rt rt » M >U1 Leto medicinski kirurgični kožobolni okulistični ginekologični j opazovalni Porodnica rt -*—< tn rt c rt 3 *3 c*$ rt S Blaznica - hirali pri sv. Jožef Deželna hiralnic Elizabetna otro bolnica 1897: Število oskrbnih dni . . 36.480 40.186 17.803 24.413 2.229 809 3.913 70.613 48.086 18.625 209 Število oskrbovanih oseb . 1.868 2.177 856 915 177 38 213 339 167 71 9 Povprečna o-skrbna doba za jednega bolnika . . 19-53 18-46 20-80 2668 12-59 21-29 18-37 208-30 287-94 262-32 23-22 1898: Število oskrbnih dni . . 39.668 39.126 19.766 23.855 3.149 1.821 4.556 70708 46.568 20.362 Število oskrbovanih oseb . 1.992 2.345 896 985 244 43 204 328 168 80 — Povprečna o-skrbna doba za jednega bolnika . . 19-91 16-68 22-06 2422 12-91 42-35 22-33 215-57 277 19 254-53 — 1899: Število oskrbnih dni . . 40.055 39.784 20.641 28.504 4.181 1.872 4.523 74.127 49.619 20.355 995 Število oskrbovanih oseb . 2.142 2.542 888 1067 296 59 232 374 166 72 27 Povprečna o -skrbna doba za jednega bolnika . . 18-70 15-65 23 24 . 26-71 1413 31-73 19-50 198-20 298-91 282-71 36-85 Rechenschaftsbericht — § 7. Landesanstalten und Fonde. 193 B. Landes -Wostltstätigkeits -Anstalten. In Ausführung des Landtagsbeschlusses in der Sitzung vom 12. Mai 1893 berichtet der 13-Landesausschuss im nachstehenden Ausweise über die Anzahl der auf den einzelnem Abtheilungen der Verpflegsdaten Landes-Wohlthätigkeits-Anstalten verpflegten Personen, über die Anzahl der Verpflegstage und die ^.„^laqq98 durchschnittliche Verpflegsdauer für einen Kranken in den Jahren 1897, 1898 und 1899. Abtheilungen des Krankenhauses 1 vO 95k Jahr Jr 03 -S © .5 O u— SS o cb ©s- ö? 3 J3' g •S' 'S" uO HET .o i Jr g *8 g Z Jr s Q -8 S' ® 5S o Št o sg © 95k SS O Ä' :8 vg 8 7k )9 11 L7 7 3 2k >4 19 61 9 5 461 231 39 13 7 3 26 35 10 5 543 287 36 22 6t 12 5 2 10 6 1 1 5 8 c .0 5 8 935 452 487 324 60137 7346 48 14 1603 873 46 19 13 87 81 LI 9 7 1. 19 6 2 24 76 6 5 396 436 46 40 23 9 14 36 4 1 483 522 30 32 8c 52 8 6 3 2 5 0 J 10 05 6 2 — 196 — 60 17 — 17 — 4 — 294 — 2 196 60 17 17 294 S 4949 1 — — 1 5[lO 11 12 6672 4(4 98 1 1 15 23 138 8 — 178 — — - 22 — 23 — 3 — 226 7 178 22 23 3 226 1 — — - — — 87 91 3|6 1051104 2[1 Vi '8 C mrtvo todtge 15 2 rojenih boren 7 2 2( )9 29 33 26 23 8 3 13 10 7 6 83 75 112 104 6 2 4 9 1 1 2 3 1 3 11 )8 21 6 — — 2 4 2 — — 11 7 15 11 73 67 2 1 8 2 6 14 to — — 1 1 2 1 — 1 6 6 9 9 25 29 1 3 . 1 2 1 8 5 4 7 8 2 2 — — — — 2 3 11 13 2 1 1 5 1 , 2 4 2283 1935 1009 821 156 156 257 303 246 199 3951 3414 387 326 4218 1830 312 560 445 7365 713 14. Krankenstand pro 1899. Podatki o številu oskrbnih dni in o oskrbnih stroških za 1. 1899. Bolnica. 16. Blaznica na Studencu. 17. Blaznica-hi-ralnica sv. Jožefa. 18. Deželna hiralnica. 19. Porodnica. 20. Darilo 400 K najdenške-mu zakladu. 21. Imenovanje hišnega zidarja, zvišanj e prejemkov kurjačem in pomožnim delavcem. Število postelj: 480. Število oskrbnih dni: 136.032. Skupna redna nepokrita potrebščina............................ 78.568 gld. 75 kr. V primeri s proračunsko postavko ............................. 70.634 „ — „ torej večja za................................................ 7.934 gld. 75 kr. Stroški za osebo na dan 92 kr. Dnevna oskrbnina: I. razred 3 gld. 50 kr., II. razred 2 gld., III. razred 80 kr. Dnevna oskrbnina v Elizabetni otroški bolnici: 50 kr. Število postelj: 214. število oskrbnih dni: 74.127. Skupna redna nepokrita potrebščina........................... 43.685 gld. 59 kr. V primeri s proračunsko postavko.......................... 40.772 „ — „ torej večja za............................................~ 2.913 gld. 59 kr. Stroški za osebo na dan 71 kr. Dnevna oskrbnina: I. razred 3 gld., II. razred 2 gld., III. razred 80 kr. Število vseh oskrbnih dni: 49.619. Skupna potrebščina brez pogrebnih stroškov................... 19.546 gld. 73 kr. V primeri s proračunsko postavko.......................... 19.346 „ — „ torej večja za................................................... 200 gld. 73 kr. Stroški za osebo na dan: 43 kr. Dnevna oskrbnina: 43 kr. Doneski za mirne blazne znašajo.............................. 140 gld. 80 kr. V primeri s proračunsko postavko . ............................. 206 „ — „ torej manj za................................................ 65 gld. 20 kr. Število postelj: 54. Število vseh oskrbnih dni: 20.355. Skupna potrebščina znaša . . . Dnevna oskrbnina: 38 kr. 7.089 gld. 66 kr. Število postelj: 25. Število vseh oskrbnih dni: 4523. Skupna redna nepokrita potrebščina.......................... 9.235 gld. 62 '/* kr. V primeri s proračunsko postavko............................ 9.017 „ — „ torej večja za.............................................. 218 gld. 62'/2 kr. Stroški za osebo na dan: 2 gld. 26 kr. Dnevna oskrbnina: I. razred 3 gld. 50 kr, II. razred 2 gld., III. razred 1 gld. Okrožni zdravnik Ed. Globočnik v Cerkljah vposlal je bolničnemu vodstvu znesek 400 K, katerega mu je izročila neka neimenovana dobroteljica s pripomnjo, da naj se po želji dariteljice porabi za Ljubljanski najdenški zaklad. Ta znesek se je plodonosno naložil v Ljubljanski mestni hranilnici ter se hranilnična knjižica št. 31.457 vinkulovala na ime najdenškega zaklada. (Št. 5833, 8381 1. 1900.) V smislu deželnozborskega sklepa z dnč 24. aprila 1900 je bil dné 1. avgusta 1899 začasnim hišnim zidarjem nastavljen Franc Urbanc s plačo mesečnih 70 K. Počenši s 1. januarjem 1899 so bili prejemki kurjačev Rudolfa Selana in Alojzija Japeljna mesečnih po 80 K zvišani na mesečnih po 90 K, prejemki pomožnih delavcev Janeza Hribarja in Franceta Cegljarja pa vsakemu od 50 K na 60 K na mesec. (Št. 5561, 7730 1. 1900.) Rechenschaftsbericht — § 7. Landesanstalten und Fonde. 197 Anzahl der Betten: 480. Gesammtzahl der Verpfleg stage: 136.032. Geflammtes ordentliches unbedecktes Erfordernis....................... 78.568 fl. 75 kr. Im Vergleiche mit der Präliminarposition . .......................... 70.634 „ — „ daher mehr um................................................... 7.934 fl. 75 kr. Auslagen per Kopf und Tag: 92 kr. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Classe 3 fl. 50 kr, II. Classe 2 fl., III. Classe 80 kr. Verpflegstaxe im Elisabeth-Kinderspitale: 50 kr. Anzahl der Betten: 214. Gesammtzahl der Verpflegstage: 74.127. Gesammtes ordentliches unbedecktes Erfordernis ....... 43.685 fl. 59 kr. Im Vergleiche mit der Präliminarposition................................. 40.772 „ — „ daher mehr um.................................................. . 2.913 fl. 59 kr' Auslagen per Kopf und Tag 71 kr. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Classe 3 fl., II. Classe 2 fl., III Classe 80 kr. Gesammtzahl der Verpflegstage: 49.619. Gesammtes Aufwands-Erfordernis ohne Begräbniskosten................. 19.546 fl. 73 kr. Im Vergleiche mit der Präliminarposition............................ 19.346 „ — „ daher höher mit ..................................................... 200 fl 73 kr. Auslagen per Kopf und Tag: 43 kr. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: 43 kr. Die Beiträge für die ruhigen Irren betrugen.......................... 140 fl 80 kr. Im Vergleiche mit der Präliminarposition............................. 206 „ — „ daher weniger nm................,.................................... 65 fl. 20 kr. Anzahl der Betten: 54. Gesammtzahl der Verpflegstage: 20.355. Gesammtes Aufwands-Erfordernis....................................... 7.089 fl. 66 kr. Verpflegstaxe per Kops und Tag 38 kr. Anzahl der Betten: 25. Gesammtzahl der Berpflegstage: 4523. Gesammtes ordentliches unbedecktes Erfordernis ...................... 9.235 fl. 621/2 kr. Im Vergleiche mit der Präliminarposition.............................9.017 „ „ daher höher um................................. .... 218 fl. 62'/2 kr. Auslagen per Kopf und Tag: 2 fl. 26 kr Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Classe 3 fl. 50 kr., II Classe 2 fl., III Classe 1 fl. Vom Distriktsarzte Ed. Globoenik in Zirklach ist der Spitalsdirection ein ihm von einer ungenannt sein wollenden Wohlthäterin übergebener Betrag per 400 K mit dem Bemerken zugekommen, dass derselbe nach dem Wunsche der Spenderin für den Laibacher Findelfond verwendet werden möge. Dieser Betrag wurde in der Laibacher städtischen Sparcasse fruchtbringend angelegt und das Sparcassabüchlein Nr. 31.457 auf Namen des Findelfondes vinkulirt. (ZZ. 5833, 8381 de 1900.) Im Sinne des Landtagsbeschlusses vom 24. April 1900 wurde zum provisorischen Hausmaurer mit dem Bezüge monatlicher 70 K am 1. August 1899 Franz Urbanc ernannt, und vom 1. Jänner 1899 angefangen wurden die Bezüge der Heizer Rudolf Selan und Alois Japelj monatlicher 80 K auf je 90 K und die Bezüge der Aushilfsarbeiter Johann Hribar und Franz Ceglar monatlicher 50 K auf je 60 K erhöht. (ZZ. 5561, 7730 de 1899.) 15 Belags- und Verpflegs-Daten pro 1899. Krankenhaus. 16. Irrenhaus in Studenc. 17. Jrren-Siechenhaus des heiligen Josef/ 18. Landessiechen- haus. 19. Gebärhans. 20. Widmung per 400 K für den Findelfond. 21. Anstellung des Hausmaurers, Erhöhung der Bezüge der Heizer und Aushilfsarbeiter. Vzajemnost med Angleško in Avstrijo gledć oskrbovanja ubogih umobolnih. 23. Oskrbni stroški v tujih bolnicah. 24. Nova razpo-stava zbirk. 25. Rudninska zbirka. 26. Fotografo-vanje zbirk. Glasom naznanila ministerstva za notranje stvari z dné 30. januvarja 1890, št. 2037, se je gledé oskrbovanja neimovitih angleških podanikov, ki so v kraljevinah in deželah za- stopanih v državnem zboru zboleli na duhu, kraljevemu angleškemu poslaništvu na Dunaju prijavilo, da bo v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru v bodoče veljalo načelo, da se bodo taki bolniki — v kolikor dopuščajo to prostori v javnih zdravilnih zavodih, oziroma v blaznicah in če bo takega bolnika z ozirom na njegovo zdravstveno stanje treba spraviti v tak zavod — oskrbovali ob javnih stroških in da se ne bodo prepeljavali domov, ako se ne oglasé sorodniki ali sploh kake druge osebe, ki bi hotele bolnika ob svojih stroških odpraviti v domovino. Dalje se je pripomnilo, da se bodo na zglasilo kraljeve angleške vlade morebitni sorodniki avstrijskih državljanov, ki so na Angleškem na duhu zboleli, sicer obvestili o oddaji teh bolnikov v blaznico, da se pa narastli oskrbni stroški ne bodo mogli šiloma izterjavati. Po izjavi angleške vlade bodo ista načela veljala na angleškem ozemlji, ako na duhu zbolč neimoviti avstrijski državljani. Posledobno je ministerstvo za notranje stvari prijavilo, da je angleška vlada svojo izjavo glede oskrbovanja neimovitih avstrijskih umobolnih v toliko omejila, da ima ista veljavnost le za združeno kraljestvo, ne pa za kako drugo angleško ozemlje. (St. 3266, 4213 1. 1900.) Leta 1899. je bilo v 128 tujih bolnicah oskrbovanih 2707 kranjskih pripadnikov skozi 76.174 dni in je bilo tekom leta 1899. za nje plačanih skupaj 66.466 gld. 15 */2 kr ; povprečno pride tedaj na enega bolnika 28 oskrbnih dni s 24 gld. 55 kr. oskrbnih stroškov. Proračunjenih je bilo v to svrho za leto 1899................. 87.000 gld. — kr. dočim je bilo na ta račun leta 1899. za 1 1899. faktično plačanih (odnosno nakazanih) le................................................ 66.466 „ 15*4 „ tedaj se kaže ugodnejši uspeh za 1. 1899. z.......................... 20 533 gld. 84'/2 kr. to pa radi tega, ker so se stroški za 4. četrtletje 1899, ki so bili šele v leta 1900 došlih oskrbnih računih izkazani, vzeli na kurentno pristojbino leta 1900 v smislu nove zaračumbe, in bo tedaj budget leta 1900 za toliko neugodnejši, kar se bo pa pričetkom leta 1901 zravnalo. Po visokosti zneskov zavzemajo bolnice naslednja mesta: Trst 18.089 gld. 2‘/2 kr., Zagreb, usmiljeni bratje, 5384 gld. 55 kr., Zagreb, usmiljene sestre, 5104 gld. 80 kr., Dunajskih 8 bolnic skupaj 5090 gld., Brežice 3235 gld. 95'/2 kr., Gradec 3011 gld. 95 kr., Reka 2847 gld. 75 kr., Karlovec 2725 gld. 11 ’/2 kr., Pulj 2663 gld. 5 kr., Budapeštanske 3 bolnice 1473 gld. 12 kr., Goriški 2 bolnici 1399 gld. 74 kr., Koprivnica 922 gld. 50 kr., Celje 852 gld. 59 kr., Sisek 854 gld. 55 kr. in Solnograd 790 gld.; tedaj se je izplačalo samo tem 15. bolnicam 54.444 gld. 69'/2 kr., drugo pa se deli na ostale manjše bolnice. Za prihodnost pričakovati je po obveljavi novega domovinskega zakona z letom 1901 posebno pri teh navedenih bolnicah povoljnejših uspehov, ker bo dokaj že 40 do 50 let v tujini živečih Kranjcev izgubilo kranjsko domovinstvo. (St. 11.006 1. 1900.) O. Deželni muzej. Ker se je zbirka kranjskih veznin in drugih domačih obrtnih izdelkov, kranjskih noš i. t. d., v zadnjih šestih letih pomnožila na več kot 600 komadov, nastala je nujna potreba, te predmete na novo urediti in razpostaviti. To se je zvršilo v takozvani obrtni dvorani ter so se ondi postavljene omare tako pripravile, da se tudi večji komadi noš od vseh strani dadó ogledati. V zbirki rudnin so bili osnažene vse omare ter so se oprali vsi kamni. V lanskem letnem poročilu omenjeno fotografovanje značilnih vzorcev starinskih zbirk je bilo dovršeno. Izgotovilo se je 1109 predmetov na 57 tablicah. Tablice brez lepenk merijo po 17 : 23 cm ter so tako-le sestavljene: Najdbe iz stavb na koleh na 8 tablicah z Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten und Fonde. 199 Zu Folge Eröffnung des Ministeriums des Innern vom 30. Jänner 1900, Z. 2037, wurde inbetreff der Frage der Behandlung der in den im Reichsrathe vertretenen Königreichen und Ländern geisteskrank gewordenen mittellosen britischen Unterthanen der königl. großbritanischen Botschaft in Wien zur Kenntnis gebracht, dass in den im Reichsrathe vertretenen Königreichen und Ländern in Hinkunft an dem Grundsätze festgehalten werde, solche Kranke, insoweit es der Raum in den öffentlichen Heilanstalten, beziehungsweise Irrenanstalten gestattet und die Unterbringung in einer solchen Anstalt mit Rücksicht aus den Zustand des Kranken geboten erscheint, auf öffentliche Kosten zu verpflegen und von der Heimbeförderung derselben Umgang zu nehmen, falls sich nicht die Verwandten oder sonstige dritte Personen erbötig machen, die Repatriierung auf ihre Kosten zu bewerkstelligen. Hiezu wurde beigefügt, dass über Einschreiten der königl. großbritanischen Regierung eventuell vorhandene Verwandte von in Großbritanien geisteskrank gewordenen österreichischen Staatsangehörigen wohl von deren Unterbringung in einem Irrenhause verständiget werden würden, eine zwangsweise Einhebung der aufgelaufenen Verpflegskosten jedoch- nicht stattfinden könne. Dieselben Grundsätze werden nach der Erklärung der großbritanischen Regierung bei geistiger Erkrankung mittelloser österreichischer Staatsangehörigen auf britischem Gebiete beobachtet werden Nachträglich wurde vom Ministerium des Innern bekannt gegeben, dass die großbritanische Regierung die Erklärung, betreffend die Behandlung von mittellosen österreichischen Geisteskranken dahin beschränkt hat, dass sich dieselbe nur ans das vereinigte Königreich und nicht auf ein anderes britisches Territorium bezieht. (ZZ. 3266, 4213 de 1900.) Im Jahre 1899 wurden in 128 auswärtigen Spitälern 2707 Krainer durch 76.174 Tage verpflegt und es betrugen die im Jahre 1899 gezahlten Gesammtverpflegskosten 66.466 fl. 15'/,fr.; durchschnittlich entfallen somit aus einen Kranken 28 Berpflegstage mit 24 fl. 55 kr. Berpflegskosten. Veranschlagt wurde zu diesem Zwecke pro 1899 ein Betrag von . . 87.« 0n fl. — kr. während auf diesen Conto im Jahre 1899 faktisch nur ein Betrag von . . . 66.4o6 „ 159, „ ansbezahlt (beziehungsweise angewiesen) wurde; es zeigt sich somit pro 1899 ein günstigerer Erfolg um............................................................... 20.533 fl. 847, kr. und zwar aus dem Grunde, weil die Verpflegskosten pro 4. Quartal 1899, die in den erst im Jahre 1900 eingelangten Berpflegsrechnungen ausgewiesen wurden, der neuen Verrechnung gemäß ans die currente Gebarung des Jahres I960 genommen wurden und sich sonach das Budget pro 1900 um ebensoviel ungünstiger Herausstellen wird, welche Differenz jedoch mit Beginn des Jahres 1901 ausgeglichen werden wird. Nach der Höhe der Verpflegskostett nehmen die Krankenhäuser nachstehenden Rang ein: Triest 18.089 fl. 2 '/, kr., Agram, barmherzige Brüder, 5384 fl 55 kr., Agram, barmherzige Schwestern, 510t fl. 80 kr., acht Wiener Spitäler 5090 fl., Rann 32o5 fl. 95'/, kr., Graz 3011 fl. 95 kr., Fiume 2847 fl. 75 kr., Karlstadt 2725 fl. I I'/, kr., Pola 2663 fl. 5 kr., drei Spitäler in Budapest 1473 fl. 12 kr., die beiden Görzer Spitäler 1399 fl. 74 kr., Koprciniz 922 fl. 50 kr., Cilli 852 fl. 59 kr., Sissek 854 fl. 55 kr. und Salzburg 790 fl. — Es wurde somit bloß an diese 15 Spitäler ein Betrag von 54.444 fl. 69'/, kr. ausbezahlt, während der Rest ans kleinere Spitäler entfällt. Es steht zu erwarten, dass in Zukunft nach Jnslebentreten des neuen Heimatsgesetzes im Jahre 190 l namentlich bei den obangeführten Spitälern günstigere Erfolge werden erzielt werden, weil viele bereits 40 bis 50 Jahre in der Fremde lebenden Krainer ihre Heimatszuständigkeit in Krain verlieren werden. (Z. 11.006 de 1900.) c. Llmdesmusenm. Da sich im Laufe der letzten sechs Jahre die Sammlung krainischer Stickereien und sonstiger heimischer Jndustrieartikel, Trachtenstücke rc. auf weit über 600 Stücke vermehrt hatte, so war eine Neuaufstellung derselben dringend geboten. Diese erfolgte im sogenannten Gewerbesaale und wurden die dort befindlichen Kästen so eingerichtet, dass auch größere Trachtenstücke zur vollen Geltung kommen. In der Mineraliensammlung wurden alle Kästen gereinigt und sämmtliche Steine gewaschen. Die im vorjährigen Berichte erwähnte photographische Aufnahme typischer Formen der anti-quarisä)en Sammlungen wurde beendet Es wurden llu9 Gegenstände auf 57 Tafeln dargestellt. Die Tafeln messen ohne die Cartons 17 :23 cm und sind in der Zusammenstellung vertreten: die Pfahlbau- 29 Reciprocität zwischen Groß-britamen und Oesterreich in Bezug auf die Behandlung mittelloser Geisteskranken. 23. Verpflegskosten in fremden Spitälern. 24. Neuaufstellung der Sammlungen. 25. Mineralien- sammlung. 26. Publication der photographischen Aufnahmen. 27. Arhiv in knjižnica. 222 predmeti, takozvani „stari broni“ na treh tablicah z 41 komadi, takozvana Hallstadt-doba na 23 tablicah s 304 komadi, galske najdbe takozvane La Tène-dobe z 99 komadi na 8 tablicah, rimske najdbe na 14 tablicah s 396 komadi ter končno iz dobe preseljevanja narodov 47 komadov na 1 tablici. V pojasnjevanje je povsod pridejano kratko besedilo. Od meseca avgusta dalje so se že nastopnim muzejem vsled naročila poslale fotografovane zbirke, namreč v Majne, Berolin, Stockholm, Helsingfors, Vratislav, Dunaj, Splet in Sarajevo. Ker je bil kurat prisilne delalnice Anton Koblar imenovan dekanom v Kranju, prevzel je kustoz Miillner oskrbovanje arhiva in knjižnice ter je takoj pričel urejati ta oddelek deželnega muzeja. Za deželno zgodovino jako važen arhiv je pred vsem drugim ozira vreden. Po dovršeni novi zgradbi muzejskega poslopja prenesli so se tjekaj različni akti ter se zložili v nekem pritličnem prostoru ravnotako, kakršni so se našli v raznih registraturah. Sedaj se tukaj nahajajo: 1.) Deželni arhiv in stanovski akti, 2.) vicedom-arhiv, 3.) akti okrožnih uradov Ljubljana in Novomesto, 4.) od grofa Attemsa kupljeni Dolski arhiv, 5.) arhivi Blejske in Loške grajščine, 6.) arhivi nekdanjih samostanov Kostanjevica in Zatičina, 7.) listine rodbine Cojzove, 8.) arhivi nekdanjega historičnega društva in deželnega muzeja, 9.) pergamentne listine. Vsa ta množina aktov je nagromadena po starodavni šegi ter povezana v zvežnje. Najznamenitejši ter historično najvažnejši so akti navedeni pod točkami 1.) in 2.). Za vicedom-arhiv se nahaja repertorij, po katerem je vsa tvarina razdeljena na štiri oddelke, namreč: Publica-Politica, Ecclesiastica, Cammeralia inUrbarialia in pa mitniške stvari. Vsak teh štirih oddelkov je po abecednem redu zopet razdeljen v pododdelke. Ta precej po domače sestavljeni repertorij je iz srede prejšnjega stoletja ter je vsled tega urejen po začetnih besedah, ki so popolnem svojevoljno vzete ali iz tvarine, ali pa iz predmetov, katerih se tičejo. V začetku manjka 66 strani prvotnega repertorija, ki so obsegale črke A—G; pozneje so bile iste nadomeščene s 14 stranmi. Deželni arhiv je več kot še enkrat tolikšen, kajti ž njim je napolnenih 75 polic po 1 m širokosti, dočim za vicedom-arhiv zadostuje le 33 polic. Ta arhiv so oskrbovali posebni registratorji, ki so se od leta 1783. dalje zvali arhivarji. Leta 1817. se je prof. Franc Ks. Richterju izročila nova uredba aktov, toda Richterju je bilo bržkone več ležeče na znanstvenem izkoriščevanju kakor pa na urejanju arhiva, kajti že leta 1839. izrazil se je vodja gubernijske registrature Janez Backes, da se nahaja arhiv v jako žalostnem stanju. Toda Richterjeva ureditev in zaznamba s številkami se ni nič predrugačila. O vsebini povezkov sta bila spisana dva zaznamka (konsignaciji) I. in II., katerih pa sedaj ni najti. Ko pa je bil arhiv prenešen v novo muzejsko poslopje, izročil je kustoz Deschmann novo ureditev arhivnega gradiva takratnemu c. kr. profesorju Juliju Wallnerju, ki se je leta 1888. v svojih prostih urah skozi 6 '/2 mesecev bavil z deželnim arhivom. Glasom njegovega poročila z dné 10 julija 1888 bila mu je takrat pri rokah neka konsignacija iz leta 1820. Ker pa pisatelji, ki uporabljajo arhiv, pri svojem delu navajajo pojasnjevalne številke po stari konsignaciji, ki se vjemajo s pričujočo konsignacijo, videlo se je Wallnerju umestno, „da se v obče pridrži že obstoječa razvrstitev povezkov“. Ti navedeni dve konsignaciji ste bili po Skobielskijevem poročilu 1. 1879. na c. kr. centralno komisijo jako površno izdelani ter razun naslovov niste obsegali skoraj ničesar. Na podlagi teh konsignacij osnoval je potem Wallner s svinčnikom spisan provizoričen načrt kataloga na listkih, kateri se, kakor se je Skobielski 1. 1878. po poskusih iz konsignacije prepričal, popolnem sklada s to konsignacijo. V stari konsignaciji je bil na primer vspored ta-le: I. Abfahrtsgeld, Aus- und Einwanderer betreffend. II. Adel. III. Anschläge über die Güter. IV. Appellations - Verordnungen. V. Apotheken - Visitation. VI. Aufruhr betreffend. VII. Ausschuss-Beschreibung etc. — Pri Wallnerju pa se glasi zapored kataloga na listkih: 1. Abfahrtsgeld, Aus- und Einwanderer betreffend. 2. Adel. 3. Anschläge. 4. Appellations-Verordnungen. 5. Apotheker. 6. Aufruhr betreffende Akten. 7. Ausschussbeschreibung. Rechenschaftsbericht. — § 7. Laudesaiistalten und Fonde. 201 fünde durch 222 Objecte auf 8 Tafeln, die sogenannten „alten Bronzen" durch 41 Stück auf drei Tafeln, die sogenannte „Hallstadtperiode" mit 304 Stücken auf 23 Tafeln, die gallischen Funde mit 99 Stücken des sogenannten „La Töne-Typus" auf 8 Tafeln, die römischen Funde durch 396 Stücke auf 14 Tafeln, endlich die Völkerwanderungszeit durch 47 Stücke auf 1 Tafel. Ein kurzer erläuternder Text ist beigegeben Seit August wurden bereits an folgende Museen Collectionen über Bestellung abgesendet: Mainz, Berlin, Stockholm, Helsingfors, Breslau, Wien, Spalato und Sarajevo. Nachdem der Zwangsarbeitshaus-Curat Anton Koblar zum Dechant von Krainburg ernannt wurde, übernahm Custos Müllner die Verwaltung des Archives und der Bibliothek. Derselbe begann sofort mit der Ordnung dieser Abtheilungen des Landesmuseums. Das für die Landesgeschichte überaus wichtige Archiv verdient vor allem Beachtung. Nach dem Neubau des Musealgebändes wurden verschiedene Actenbestände in dasselbe übertragen und in dem Zustande, in welchem sie eben in den diversen Registraturen sich vorfanden, in einem ebenerdigen Raume aufgestellt. Es sind gegenwärtig hier concentriert: 1.) Das landschaftliche Archiv und die ständischen Acten, 2.) das Vicedomarchiv, 3.) Acten der Kreisämter Laibach und Rudolfswert, 4.) das vom Grafen Attems erkaufte Lustthaler Archiv, 5.) die Archivalien der Herrschaften Veldes und Lack, 6.) die der ehemaligen Stifte Landstraß und Sittich, 7.) die Papiere der Familie Zois, 8.) die Archiv-Bestände des ehemaligen historischen Vereines und des Landesmuseums, 9.) die Urkunden. Alle diese Actenmassen liegen in avitischer Form fasciculirt aufgespeichert. Die bedeutendsten und historisch wichtigsten sind die beiden sub 1 und 2 genannten. Für das Vicedom-Archiv besteht ein Repertorium, welches das ganze Materiale in vier Abtheilungen, nämlich: Publica-Po-litica, Eccl esiastica, Cammeralia und Urbarialia, und Mauthsachen theilt. Jede dieser vier Abtheilungen ist wieder in alphabetisch geordnete Unterabtheilungen gegliedert. Dieses ziemlich hausbacken angelegte Repertorium stammt aus der Mitte des vorigen Jahrhundertes und ist demgemäß nach Schlagworten, die ganz willkürlich bald der Materie, bald den Objecten, auf welche sie sich beziehen, entnommen sind, angeordnet. Im Anfange fehlen 66 Seiten des ursprünglichen Repertoriums, welche die Lit. A—G enthielten; sie sind später durch 14 Seiten ergänzt worden. Das Landesarchiv ist mehr als noch einmal so umfangreich, es füllt 75 Stellagen von 1 m Breite, während das vicedomsche nur 33 derselben beansprucht. Dieses Archiv wurde durch eigene Registratore, welche seit 1783 Archivare hießen, verwaltet. 1817 wurde Prof. Fr. £. Richter mit der Neuordnung des Actenmateriales betraut, indes scheint Richter mehr auf wissenschaftlichen Gewinn als auf Ordnung des Archives bedacht gewesen zu sein, denn schon 1839 wird der Zustand des Archives vom Gubernial - Registratursdirektor Johann Backes als ein äußerst trauriger- bezeichnet. Die Ordnung und Nummerierung Richter's blieb nun unverändert. Über den Fascikelbestand existierten zwei gegenwärtig nicht vorliegende Konsignationen I. und II. Nachdem das Archiv in das neue Musealgebäude übertragen worden war, übertrug Custos Deschmann die Einordnung der Archivbestände dem damaligen k. k. Prof. Julius Wallner. Derselbe beschäftigte sich mit dem landschaftlichen Archive durch 6'/2 Monate während seiner freien Zeit im Jahre 1888. Laut Bericht ddo. 10. Juli 1888 lag ihm damals eine aus dem Jahre 1820 stammende Consignation vor. Da nun die das Archiv benützenden Autoren in ihren Arbeiten noch die alten, der vorliegenden Consignation entsprechenden Orientirungsnummern citirat, so fand es Wallner für zweckmäßig: „im Großen und Ganzen die nun einmal bestehende Fascikele i.n theil ung beizn behalte n." Die beiden oberwähnten Consignationen waren nach Skobielski's Bericht vom I. 1879 an die k. k Central-Commission sehr siüchtig verfaßt und enthielten außer den Titeln fast gar nichts. Wallner verfertigte nun auf Grund dieser Consignationen einen mit Bleistift geschriebenen provisorischen Entwurf eines Zettelcataloges, welcher nach Proben, welche Skobielski 1878 aus der Consignation gibt, mit dieser congrttent ist. So lautete in der alten Consignation die Reihe: I. Abfahrts-Geld, Aus- und Einwanderer betreffend. II. Adel. III. Anschläge über die Güter. IV. Appellations - Verordnungen. V. Apotheken - Visitation. VI. Aufruhr betreffend. VII. Ausschuss-Beschreibung 2C. — Bei Wallner lautet die Zettelreihe: 1. Abfahrts-Geld, Aus- und Einwanderer betreffend. 2. Adel. 3. Anschläge. 4. Appellations-Verordnungen. 5. Apotheker. 6. Aufruhr betreffende Acten. 7. Ausschnssbeschreibung. Archiv und Bibliothek. 28. Pridobitve. Razun tega je ustavljeno pod 1. a). Aquilea, 3. a) Anschläge Theillibelle, 5. d) Armen-betheilung. 6. d) b) Aufruhr in Ungarn betreffende Akten. Nenavadno je zaznamovanje povezkov s številkami; številke visijo namreč na vrvicah povezkov, ki imajo jako različno debelost; najmanjši so komaj po en prst debeli, najobsežnejši pa po 28 cm. Po teh številkah imelo bi biti 557 povezkov, v resnici pa jih je le 531 in ti imajo dvojno zaznambo s številkami. Nekateri povezki imajo samo številke, drugi zopet številke s pridejanimi črkami, semtertja celo do črke i; tako se nahaja na primer pri reformacijskih spisih deset povezkov s številko 54, 54 a do 54 i. Na ta drugovrsten način je zaznamovanih s številkami 183 povezkov. Pri tem pa je zopet čudno, da v zaporedni vrsti popolnoma manjka po več celih številk. Manjkajo namreč številke: 26, 35—39, 42—44, 52, 64, 69, 72—76, 80 in 81, 109, 114—115, 168—189, 191 205, 288,326—327,330—332,335, 342-361, 382—384, 386-390, 398, 410—511, 515, 518—519, 521, 523 in 524, 526, 534, 541 in 542, 546, 548. Vsega skupaj 209 številk. Če se teh 209 številk odšteje od zadnje številke povezkov, to je od številke 557, ostane 348 jednostavno zaznamovanih povezkov; če se pa sedaj prišteje onih 183 drugovrstno zaznamovanih povezkov, pokaže se gornje dejansko število 531 povezkov. Znamenito je, da zadnji urejevalec arhiva, prof Wallner, v svojem poročilu o tej točki ureditve ne da nobenega pojasnila in ker starejših konsignacij ni več na razpolago, je pač težko raztolmačiti to dejstvo. Da pri takšnih okolnostih ne more biti niti govora o uredbi muzejskega arhiva, kakršna bi bila primerna sedanjim zahtevam, ki se stavijo do arhivov in njihove ureditve, je samo ob sebi umevno. Muzejski kustoz ogledal si je torej uzorna arhiva v Gradcu in Admontu, da se pouči o ondotni opravi in uredbi ter potem s potrebnimi spremembami uredi tudi muzejski arhiv. V graškem deželnem arhivu je gospod adjunkt Anton Meli, v Admontu pa gospod arhivar P. Jakob Wichner z največjo postrežljivostjo dajal vsa mogoča pojasnila, za kar se tema dvema gospodoma izreka najtoplejša zahvala. I. P r i r o d n i n e. a) Darila: Vodstvo kranjske hranilnice je kupilo za deželni muzej zbirke pod-molskih hroščev, drugih žuželk in konhilij, katere je N. Hofman nabral v dobi 50 let. Zbirka obsega več sto prav redkih vrst v približno deset tisoč eksemplarih. Dr. Conwentz v Dancigu: 15 kosov surovega jantarja iz vzhodnega morja. A. Kremžar: 1 vodomca. J. Majntinger v Planini: 1 modrasa. F. Schulz: 1 žličarko (čapljo). Dr. J. Tavčar: 1 posterv iz Sore. K. pl. Tasch, c. kr. podpolkovnik: velik kos rudečega železovca iz Borovnice. J. Verhovnik: povezek mahov. b) Kupilo seje: 1 sulec, ki tehta 8-75 kg; 1 človeška ribica 30 cm dolga, 3 mladi detali (male žolne), 1 vinska trta 3 m dolga in 20 cm debela, ki je pretečenega leta v Kresniških Poljanah še rodila. II. Denarji in starinske reči. a) Darila: Stavbinsko vodstvo sodnega poslopja: zlat prstan, stekleničico za mazilo, svetilnico z napisom FORTIS, prsten obodec in 3 denarje Vespazijana, Trajana in Mark Avrelija. Črnologar: odlomek stare steklene posode, najden pri Šmariji. Konservator S. Jeny v Hardtu: 1 motiko in pa odlomek marmornatega stebriča, izkopal je to na Vrhniki. J. Kozjek: svetinjo Tržaške razstave leta 1882. Gozdar Kulnig v Hrušici: rimsko fibulo. Železniški nadzornik Novoszat: 1 fibulo, 2 barbarska in 1 rimski denar Vespazijana, najdeno pri Trnovem. Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten und Fonde. 203 Außerdem sind eingeschoben unter 1. a) Aquilea, 3. a) Anschläge Theillibelle, 5. a) Armenbetheilung, 6. a, b) Aufruhr in Ungarn betreffende Acten. Eigenthümlich ist die Nummerierung der Fascikel; die Nummern hängen an den Bindfäden der höchst verschieden mächtigen Fascikel; die Dicke derselben variiert von Fingerdicke bis zu 28 cm. Nach diesen Nummern hätte man 557 Fascikel zn verzeichnen. In Wirklichkeit sind aber nur 531 Vorhand en und diese tragen eine doppelte Nummerierung. Gewisse Fascikel tragen einfache Nummern, andere wieder Nummern mit beigesetzten Buchstaben, mitunter bis zum i, so z. B. Reformationsacten, wo 10 Fascikel die Nr. 54, 54 a bis 54 i tragen. In dieser Weise sind mit solchen secundären Bezeichnungen 183 Fascikel nummeriert. Nun ist es aber auffallend, dass ganze Nummern der fortlaufenden Reihe ganz fehlen. So fehlen die Nr. 26, 35—39, 42—44, 52, 64, 69, 72—76, 80 und 81, 109, 114—115, 168-189, 191 -205, 288, 326—327, 330—332, 335, 342-361, 382-384, 386-390, 398, 410 -511, 515, 518—519, 521, 523 und 524, 526, 534, 541 und 542, 546, 548. Im Ganzen 209 Nummern Zieht man diese 209 von der letzten Fascikelnnmmer 557 ab, so restieren 348 einfach nummerierte Fascikel; rechnet man obige 183 secundär bezeichneten dazu, so ergibt sich die obige effective Bestandziffer von 531 Fascikeln. Merkwürdigerweise gibt der letzte Ordner des Archives Prof. Wallner in seinem Berichte über diesen Punkt der Ordnung keinen Aufschluss, und da uns die älteren Consignationen nicht mehr vorliegen, ist es wohl schwer, diese Thatsache zn erklären. Dass unter so bewandten Umständen von einer den heutigen Anforderungen und dem Stande des Archivwesens entsprechenden Einrichtung des Mnsealarchives keine Rede sein kann, ist selbstverständlich. Der Mnsealcnstos besuchte daher die beiden Mnsterarchive in Graz und Admont, um die dortigen Einrichtungen kennen zu lernen und mutatis mutandis auch tut Mnsealarchiv zur Durchführung zu bringen. Im Grazer Landesarchiv hatte Herr Adjunct Anton Mell und in Admont Herr Archivar P. Jacob Wichner die Güte, in zuvorkommendster Weise alle möglichen Auskünfte zu ertheilen, wofür den beiden Herreit der verbindlichste Dank ausgesprochen sei. I. Naturalien. a) Geschenke: Die Direction der krainischen Sparcasse erwarb die Sammlungen von Grotten-Käfern, sonstigen Jnsecten und Conchylien, welche N. Hofman während fünfzig Jahren gesammelt hatte, käuflich für das Landesmnseum. Die Sammlung umfasst mehrere Hunderte von mitunter sehr seltenen Gattungen in gegen zehntausend Exemplaren. Dr. Conwentz in Danzig: 15 Stück rohen Bernsteines aus der Ostsee. A. KremZar: einen Eisvogel. I. Majntinger in Planina: eine Hornviper. F. Schulz: einen Löffelreiher. Dr. J. Tavčar: eine Forelle aus der Zeier. C. v. Tasch, k. k. Oberstlieutenant: eine große Rotheisensteinstufe von Franzdorf. I. Berhovnik: ein Fascikel Moose. b) Ankäufe: Ein Huchen 8-75 Kg schwer, ein Proteus anguinus 30 cm lang, 3 junge Buntspechte, eine Weinrebe von 3 m Länge und 20 cm Durchmesser, welche im vorigen Jahre in Kersniške Polane noch Trauben trug. II. M ü n z e n und A n t i k a g l i e n. a) Geschenke: Die Bauleitung des Gerichtsgebäudes: einen Goldring, ein Salbenfläschchen, eine Lampe mit FORTIS, ein Thonringelchen und 3 Münzen von Bespasian, Traian und Marc Aurel. Oernologar: ein Fragment eines alten Glasgefäßes, gefunden bei St. Marein. Conservator S. Jeny in Hardt, als Resultat seiner Ausgrabungen in Oberlaibach: eine Eisenhaue und ein Fragment eines Säulchens aus Marmor. J. Kozjek: Medaille der Triester Ausstellung 1882. Förster Kulnig in Hrušča: eine römische Fibel. Eisenbahninspector Novoszat: eine Fibel, 2 barbarische und eine römische Münze von Vespasian, gefunden bei Dornegg. 28. Erwerbungen. Pavšler: lobanjo iz Kranjskega Frankovskega pokopališča. Stare v Mengšu: 8 slabo ohranjenih rimskih denarjev, 1 svinčen šekel (židovski denar.) Učitelj Setina v Črnomlju: 7 celih in 2 razbita bronasta obodca, 4 odlomke obročkev iz žice, odlomek vozlatega zavratnega oboda, 1 železen obod, 2 lončka in 1 nepoznaten rimski denar. b) Kupljene reči: 1 bronast obroček iz Vač, 1 rimska kosa iz Unca, 1 sulica, izkopana na Resljevi cesti 2 m globoko, 66 rimskih denarjev. III. Arhiv in knjižnica. 1. Knjige. ' » a) Darila: Ministerstvo za uk in bogočastje: Jagičev arhiv, XXII. zvezek, 1. in 2. snopič. C. kr. deželno predsedstvo: 87 neperijodičnih tiskovin. Deželna vlada v Sarajevem: Vremenska opazovanja za leto 1897. Ravnateljstvo Joaneja: 88. letno poročilo. Mejna komisija c. kr. akademije znanosti na Dunaju : „Der römische Limes in Oesterreich.“ Franc-Jožefovi muzej v Opavi: Letno poročilo za 1. 1899. Magistrat v Budapešti: starinoslovsko publikacijo Régiségei VI. Budapest 1899. F. Janisch: Mädler, der Mond. Langof: staro vrtnarsko knjigo. A. Pokorn: 542 različnih, volapitka se tikajočih spiskov in knjig. Oficijal Robida: Dopolnilna tabela k cestnemu zemljevidu Ilirije. Deželni odbornik dr. Schaffer: Gledališke liste iz 1. 1878. Kan čelist Schweiger: Die M. Theresianische Gerichtsordnung in pa knjigo o kuharstvu iz 1. 1740. Schumi: Imenik krajev Štajerskega, Solnograškega in Gornjeavstrijskega; zemljepisni slovar in imenik krajev Bavarskega; krajepisna priročna knjiga Prusije in dva krajepisna slovarja Italije. Dr. J. Stare: 9 knjig hrvatske Matice 1. 1899. Umrli milar Winkler je zapustil muzeju jedno omaro za knjige z raznimi knjigami. b) Kupilo se je: Franc Jožef in njegova doba, jubilejska sijajna knjiga. 2. Listine. Darila: C. kr. deželno predsedstvo: spise okrožnega urada Ljubljanskega. C. kr. deželnega sodišča predsedstvo: spise c. kr. deželnega sodišča. Gospa baronica Kalchberg v Gradcu: 1 zaboj spisov in listin zadevajočih rodbino Kalchberg. Prof. Levec: pravdna razprava zoper čarovnice v Ribnici. Dr. A. Schöppel pl. Sonnwalden: tri razsodbe zadevajoče lastninske pravice mestnega obzidja pri Auerspergovi palači. Stedry, nadporočnik izvun službe: 9 papirnatih listin. IV. Zemljevidi, slike in kipi. a) Darila: C. kr. centralna komisija za umetne spomenike: 5 odtisov stare podobe predstavljajoče Višnjogoro. F. Janisch: mesečni zemljevid po Mädlerju. J. Krašovic: 1 bakrorez. Grof Petteneg: bakreno tiskarsko ploščo rokodelskih diplomov iz prejšnjega stoletja. Viktor Rupert, c. kr. major v p.: dva bakroreza predstavljajoča areno v Veroni in pa pomorsko bitko; 1 pogrebni list iz 1. 1796.; povabilo škofa Wolfa k obedu na rojstni dan cesarja dné 12. februarja (leto ni razvidno). Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten und Fonde. 205 Pausier: Einen Schädel vom Krainburger Fraukenfriedhofe. Stare in Mannsburg: 8'schlecht erhaltene römische Münzen, 1 Schekel ans Blei. Lehrer Šetinci in Tschernembl: 7 ganze und 2 fragmentirte Bronzeringe, 4 fragmentirte Drahtringe, Fragment eines knotigen Halsringes, 1 Eisenring, 2 Töpfchen und eine unkenntliche Römermünze. b) Ankäufe: Ein Bronzering ans Watsch, eine römische Sense ans Mauniz, ein Wurfspieß aus der Resselstraße 2 m tief, 66 römische Münzen. III. Archiv und Bibliothek. 1. Bücher. a) Geschenke: Das Ministerium für Cultus und Unterricht: Jagiö Archiv, XXII. Band 1. und 2. Heft. Das Landespräsidium: 87 Stück nichtperiodischer Druckschriften. Die k. k. Landesregierung in Sarajevo: Die meteorologischen Beobachtungen pro 1897. Die Direction des Joanneums: den 88. Jahresbericht. Die Limes-Commission der k. k. Academie der Wissenschaften in Wien: „Der römische Limes in Österreich." Das Franz Josef-Museum in Troppau: den Jahresbericht pro 1899. Magistrat von Budapest: Regisegei VI. Budapest 1899 (eine archäologische Publication). F. Janisch: Mädler, der Mond. Langos: ein altes Gärtnerbuch. A. Pokorn: 542 diverse aus Volapük Bezug habende Schriften und Bücher. Offizial Robida: Ergänznngstabelle zur Straßenkarte von Jllhrien. Landesausschuss Dr. Schaffer: Die Theaterzettel von 1878. Kanzellist Schweiger: Die M. Theresianische Gerichtsordnung und ein Kochbuch von 1740. Schumi: Ortsrepertorium von Steiermark, Salzburg und Oberösterreich; Geographisches Lexicon und Ortsrepertorium von Bayern; topografisches Handbuch von Preußen und zwei topografische Lexica von Italien. Dr. I. Stare: 9 Bücher der kroatischen Matica vom I. 1899. Der verstorbene Seifensieder Winkler hinterliess dem Museum einen Bücherkasten mit diversen Büchern. b) Ankauf: Franz Josef und seine Zeit, Jnbiläumsprachtwerk. 2. Urkunden. Geschenke: Das k. k. Landespräsidium: Acten des Kreisamtes Laibach. Das k. k. Landcsgerichtspräsidium: Acten des k. k. Landesgerichtes. Frau Baronin Kalchberg in Graz: eine Kiste Schriften, Acten und Urkunden, die Familie Kalchberg betreffend. Prof. Levec: Hexenprozess in Reifnitz. Dr. A. Schöppel von Sonnwalden: drei Urtheile, die Eigenthnmsrechte der Stadtmauer am Auerspergpalais betreffend. Öberlieutenant a. D. Stedry: 9 Papierurkunden. IV. Karten, Bilder und S c u l p t u r e n. a) Geschenke: Die k. k. Central-Commission für Kunstdenkmale: 5 Abdrücke einer alten Ansicht von Weixelburg. F. Janisch: Die Mondkarte von Mädler. I. Krasovic: ein Kupferstich. Graf Petteneg: Kupserdruckplatte der Handwerkerdiplome aus dem vorigen Jahrhunderte. Victor Rupert, k. k. Major a. D.: zwei Kupferstiche, die Arena von Verona und eine Marine vorstellend. Eine Karte von 1796. Einladungskarte des Bischofs Wolf zum Diner am Geburtstage des Kaisers 12. Februar, — Jahr nicht ersichtlich. 29. Obisk muzeja. 30. Skrb za prazgodovinske in starinske najdbe na Kranjskem. 31. Izplačilo umetniške zapuščine bratov Šubic. 32. Grefejevi akvareli „Alt-Krain“.’ b) Kup 1vjene reči: Marmornati kip Herkula v Dolu; 407 slik in skic bratov Janeza in Jurija Šubic; 14 bakrorezov in kamenotiskov znamenitih Kranjcev; star zemljevid Kranjskega in slika, predstavljajoča podzemeljsko votlino ; oljnata slika od Hofmeistra, 1 oljnat portret od Leyerja; 1 oljnat obrisek od Wolfa; 1 portrét kapucina Mat. Wanko od neznanega slikarja; 21 akvarelov predstavljajočih umetno-stavbinske predmete na Kranjskem; slikal jih je Grefe. V. Kulturno-zgodovinski predmeti. a) Darila: V. Galle: 1 rog za smodnik iz jelenovega rogovja. A. Gustin v Novemmestu: 1 medno pušico in 1 bakreno podobico, najdeno pri starem kapucinskem samostanu. A. Jerič, kaplan na Brezovici: 1 beneško stekleno čašo iz 16. stoletja. J. Trstenjak je izročil vsled oporoke sreberno kupo, katero je pisateljsko društvo dné 4. septembra 1887 poklonilo župniku M. Trstenjaku kot svojemu članu. Aleks. Sulima pl Zabokrzycki, stavbenski voditelj: 1 pečnico s Chrönovim grbom iz 1. 1676. in 2 topilnika, najdeno pri zgradbi novega Franc Jožefovega mostu. b) Kupljene reči: 1 železno naklo, najdeno 2 m globoko v prvotnem gramozu v Spitaliških ulicah, 1 taška (ključavnica), 2 okova od omar in 2 utrinjalca, 1 železna ključavnica s ključem potiskačem, 1 sulica iz 13. stoletja, 1 stara mošnja za denar in 1 barvarsko tvorilo, s katerim se je tiskalo na usnje za take mošnjičke, 1 stara tehtnica na šteder, 1 tiskarsko* tvorilo (model) za lesoreze, 1 škatlja z vezeno svilnato prevlako, 1 stara steklenica. VI. Pri izkopavanju najdene reči. Pri kopanju fundamentov novega šolskega poslopja poleg St. Jakobske cerkve na prostoru stare redute našlo se je 2 m globoko: 1 lepa rimska svetilnica s krinko in z napisom FORTIS, 1 takozvani konjski čevelj, 1 rimska motika, 2 bronasti fibuli, 1 bucika za lase 24 cm dolga, 1 stekleničica za mazilo iz rumenega stekla in pa denarji iz dobe Avgusta do Honorija. Iz rimskih gomil pri R a k i se je izkopalo: 1 hišna žara s petelinom na strehi, 2 vazi, 2 skledi, 2 svetilnici, 1 čaša, 1 utež za statve, 1 lončen obod, 1 železna sulica 22-5 cm dolga. Na Vinjemvrhu se je izkopalo: 2 železni motiki, 2 železni sekiri, 2 noža, 8 prstenih vretenc. 1 utež, s katerim se pogrezne mreža, 1 lonec, 2 fibuli iz dobe La Téne, 2 železni pisali, 1 brusni kamen, 6 bronastih obodcev. Pri Mihovem se je našlo: 2 zapestna obročka, 1 fibula, 1 simpulum, 1 noriška fibula, 1 svetilnica. V dobi od 1. oktobra 1899 do zadnjega septembra 1900 obiskalo je muzej 539 pla-čujočih oseb, za kar je vstopnina znašala 3234 kron. • Vsled naznanila c. kr. ministerstva za uk in bogočastje se vlada ne bo meritorno bavila z načrtom zakona o skrbi za prazgodovinske in starinske najdbe na Kranjskem; o katerem je obravnaval deželni zbor, ker se uravnava tega vprašanja itak vrši pòtom državnega zakonodajstva ter se bo rešilo vto vprašanje ocenjevaje gradivo, ki se ima nabirati na podlagi administrativnih naredeb. (Št. 5458, 5760 1. 1900.) Od kupnine 3000 K za umetniško zapuščino bratov Šubic izplačala se Je druga polovica v znesku 1500 K hranilnici in posojilnici v Poljanah, kateri je Valentin Šubic odstopil svojo terjatev. (Št. 6470 1. 1899., 1996 1. 1900.) Od akademičnega slikarja Konrada Grefeja na Dunaju kupil je deželni odbor za deželni muzej sedem izvirnih akvarelov „Alt- Krain“ za svoto 450 K ter mu nakazal drugo polovico kupnine v znesku 225 K. Dalje so se od teh akvarelov naročili za deželni muzej trije komadi za 170 K in šest komadov za 300 K. Od dotične knjige podaril je Grefe deset eksemplarov za ljudske šole ter se mu je za to darilo izrekla zahvala. (Št. 9521, 11059, 12457 1. 1899., 3059, 7840 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten und Fonde. 207 b) Ankäufe: Die Marmorstatue des Hercules in Lustthal, 407 Stück Bilder und Skizzen der Gebrüder Šubic Johann und Georg, 14 Stück Kupferstiche und Lithographien bemerkenswerther Krainer, eine alte Karte von Kram und ein Grottenbild, ein Ölbild von Hofmeister, ein Porträt in Öl von Leyer, eine Ölskizze von Wolf. Porträt des Capuziners Math. Manko von einem unbekannten Maler, 21 Aquarellbilder, krainische Architekturstücke darstellend, gemalt von Grefe. V. C u l t u r g e s ch i ch t l i ch e Gegenstände. a) Geschenke: V. Galle: ein Pulverhorn aus Hirschgeweih. A. Gustin in Rudolfswert: ein Messingbüchschen und ein Bildchen aus Kupfer, gefunden beim alten Kapuzinerkloster. A. Jeric, Cooperator in Brezovic: ein Venetianer Glas aus dem XVI. Jahrhunderte. J. Trstenjak widmete testamentarisch den silbernen Pokal, welchen das Pisateljsko društvo am 4. September 1887 dem Pfarrer M. Trstenjak als seinem Mitgliede widmete. Alex. Sulima v. Zabokrzycki, Bauleiter: einen Ofenkachel mit Chröns Wappen von 1676 und 2 Schmelztiegel, gefunden beim Baue der neuen Franz-Josefsbrücke. b) Ankäufe: Eisenambos, gesundem 2 m tief im Ursch otter in der Spitalgasse, ein An-hängeschlofs, 2 Kästenbeschläge und 2 Lichtscheuen, ein Eisenschloss mit Stechschlüssel, ein Dolch aus dem XIII Jahrhunderte, ein alter Ledergeldbeutel und ein Färbermodell für Bedrucken des Leders für diese Beutel, eine alte Schnellwage, ein Holzschnitt-Druckmodell, eine Schachtel mit gesticktem Seidenüberzuge, eine alte Glasflasche. VI. F u n d o b j e c t e von Grabungen. Beim Fundamentieren des neuen Schulhauses neben der St. Jacobskirche auf dem Grunde des alten Redoutengebäudes fand man in 2 m Tiefe: eine schöne römische Lampe mit Maske und FORTIS, einen sogenannten Pferdeschuh, eine römische Eisenhaue, zwei Bronze - Fibeln, eine Haarnadel 24 cm lang, ein Salbensläschchen aus gelbem Glase nebst Münzen von Augustus bis Honorins. Bei Arch ergaben römische Gräber: eine Hans-Urne mit Hahn am Dache, 2 Basen, 2 Schüsseln, 2 Lampen, 1 Becher, 1 Webstuhlgewicht, 1 Thonring, 1 Eisenspeer 22 5 cm lang. Am B i n ivrh wurden ausgegraben: 2 Eisenhauen, 2 Eisenäxte, 2 Messer, 8 Thonwirtel, 1 Netzsenker, 1 Topf, 2 La Tcne-Fibeln, 2 Eisengriffel, 1 Schleifstein, 6 Bronzeringe. Bei Mihovo gefunden: 2 Armreifen, 1 Fibel, 1 Simpulum, 1 norische Fibel, 1 Lampe. Vom 1. October 1899 bis letzten September 1900 wurde das Museum von 539 zahlenden Personen besucht und eine Einnahme von 323 4 K erzielt. Nach einer Eröffnung des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht wird von einer mentalen Stellungnahme der Regierung gegenüber dem im Landtage zur Verhandlung gelangten Gesetzentwürfe, betreffend die Fürsorge für prähistorische und alterthümliche Funde in Krain aus dem Grunde abgesehen, weil die Regelung dieser Frage ohnedies auf dem Wege der Reichsgesetzgebung im Zuge ist und nach Würdigung des auf Grund administrativer Maßnahmen zu sammelnden Materiales ihrer Finalisierung zugeführt werden wird. (ZZ. 5458, 5760 de 1900.) Vom Kaufpreise per 3000 K für den künstlerischen Nachlass der Gebrüder Šubic wurde die zweite Hälfte per 1500 K zu Handen des Spar- und Vorschussvereines in Pölland, an welchen Valentin Šubic die Forderung cedierte, angewiesen. (ZZ. 6470 de 1899, 1996 de 1900.) Dem akademischen Maler Conrad Grefe in Wien wurde für die um 450 K für das Laudesmuseum angekauften 7 Original-Aquarelle „Alt-Krain" die zweite Hälfte des Kaufpreises von 225 K angewiesen. Weiters wurden von diesen Aquarellen für das Landesmuseum 3 Stück um 170 K, 6 Stück um 300 K angeschafft. Bon dem betreffenden Druckwerke widmete Grefe 10 Exemplare für die Volksschulen, für welche Spende ihm der Dank ausgesprochen wurde. (ZZ. 9521, 11.059, 12.457 de 1899., 3059, 7840 de 1900.) 29. Besuch des Museums. 30. Fürsorge für prähistorische und alterthiiin-liche Funde in Krain. 31. Bezahlung des künstlerischen Nachlasses der Gebrüder Šubic. 32. Grefe's Aquarelle „Alt Krain." 33. B. Lergetporerju izplačal se je za oddane štiri reljefne sekcije znesek 384 K in za Lergetporer- zavoj 3 K, skupaj torej 387 K, oziroma po odbitku stroškov 20 K za Specijalne karte le še jev reljef ostanek 367 K. (Št. 12623 1. 1899.) Kranjskega. 34. Jama s kap niki v Spod njih Selcih. Na to je c. kr. deželno predsedstvo najprej prijavilo nastopno izjavo gozdnonad-zorskega komisarja Viljema Puticka z dné 26. marca 1900: „Vas Spodnje Selce leži na absolutni višini 325 m nad jadranskim morjem v kotlini, skozi katero drži okrajna cesta od Debrnič proti severu skozi Knežjovas v Trebnje in Velikoloko. Od Knežjevasi so Spodnje Selce protPzahodu približno P5 km oddaljene. Skalnata tla obstojé ondi, slično kakor v Postojni, iz vapnenca kredne tvorine, katera pokriva znane jame v Postojni, Otoku, Predjami in v Planini. Ti vapnenci so vsled svoje geognostične kakovosti sposobni za tvoritev votlin in pretakanje podzemeljskih voda ter so najlažje podvrženi tudi vsem drugim kraškim pojavom. Kredni vapnenec se v ondotnem hribovju nahaja med dolino reke Krke in med Temeniško dolino 8 km na široko ter se od Žužemperka do Trebnjega razteza približno med ravnokar navedenima dolinama, vsporedno ž njima pa ima skoraj dvakrat večjo razsežnost v daljavi. Kakor znano, se na tem hribovitem kraškem slemenu nahajajo kotline Dobravske, Koritske in Debrniške. Poslednje imenovana kotlina se razteza s svojim vrečastim zgornjim koncem celo do Selc. Po eni strani pomanjkanje nadzemeljskih vodnih tokov in studencev na površji zemlje, po drugi strani pa škodljive povodnji ob dolgotrajnem deževju, vse to so prikazni, ki se pri Debrničah ravno tako pojavljajo kakor sploh na Krasu. Odkritje votline v Selcih je zanimivo v prirodoznanstvenem oziru ter je vrh tega tudi vsekako tehniškega in gospodarskega pomena. Akoravno je po geofizični ustrojitvi terena vzlic nahajanju tipičnih kraških pojavov in lepo okrašenih kapničnih votlin v majhnih dimenzijah prav malo upanja, da se bodo ondi otvorile velike in znamenite votline za javen obisk, je pa vendar skoraj gotovo, da se bo, ako se zasledena jama natančneje preišče, ali našlo slično nadaljevanje iste, ali pa se bo, kar je še verjetnejše, prišlo do podzemeljskega vodnega toka. Bržkone odteka izpodnebna voda od Selc proti Debrničam in Koritom pod zemljo v južnovzhodni smeri. Če bi se res prišlo vodi v jami na sled, potem bi bilo poskusiti izkoriščenje podzemeljskih prostorov in potoka deloma za dobavo vode v kmetijske namene, deloma pa za odstranitev lokalnih in perijodičnih povodenj. Približni stroški za natančnejšo preiskavo najdene kapnične jame in potrebna raziskovanja kraškega ozemlja pri Selcih, Debrničah in po okolici bi pri obstoječih krajevnih razmerah bržčas ne presegli okroglega zneska 100 kron.“ Pozneje je c. kr. deželno predsedstvo še prijavilo, da je c. kr. poljedelsko minister-stvo v svrho preiskave omenjene jame dovolilo znesek 40 K, in da se je rešitev te naloge poverila Viljemu Puticku z naročilom, da skrbi, da se bo pogoju, s katerim je deželni odbor zagotovil podporo 60 K, ako se najde kaj starin, ugodilo. Na to je deželni odbor v izplačilo nakazal deželni prispevek 60 K. (Št. 3775, 4572, 7019, 8658 1. 1900) C. kr. okrajno glavarstvo v Novemmestu je deželnemu odboru naznanilo, da se je - ob priliki zgradbe skednja na zemljišču Antona Smoleta v Spodnjih Selcih, h. št. 1, v občini ' Debrniče, tik njegove hiše našla jama s kapniki, katero naj bi vsekako natančneje preiskal kak strokovnjak. V to svrho prosilo je okrajno glavarstvo denarne podpore s pripomnjo, da se je o stvari h krati primerno obvestilo tudi c. kr. deželno predsedstvo. Deželni odbor je v omenjeno svrho obljubil prispevek 60 K s pogojem, da se starinske in druge vrednostne najdbe izročč kranjskemu deželnemu muzeju. Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten und Fonde. 209 Dem B. Lergetporer wurde für gelieferte 4 Reliefsectionen der Betrag von 384 K, für Emballage 3 K, zusammen 387 K, abzüglich der Kosten für Specialkarten von 20 K der Restbetrag von 367 K angewiesen. (Z. 12.623 de 1899.) Die k. k. Bezirkshanptmannschaft Rudolfswert brachte dem Landesansschusse zur Kenntnis, dass anlässlich des Baues einer Dreschtenne ans dem Grunde des Anton Smole tu Unter - Selce, Hans-Nr. 1, in der Gemeinde Döbernik, unmitelbar vor diesem Hause eine Tropfsteiligrotte entdeckt wurde, welche jedenfalls durch einen Fachmann näher untersucht werden sollte, zu welchem Zwecke das Ersuchen um materielle Unterstützung mit dem Beifügen gestellt totirbe, dass gleichzeitig auch an das k. k. Landespräsidium die entsprechende Anzeige gemacht wurde. Der Landesansschuss stellte zu dem erwähnten Zwecke einen Beitrag von 60 K mit der Bedingung in Aussicht, dass alterthümliche oder sonst Funde von Bedeutung an das krainische Landesmuseum abzugeben sein werden. Sohin theilte das k. k. Landespräsidium die nachstehende vom Forstinspections-Commissär Wilhelm Pntick im Gegenstände vorläufig abgegebene gutächtliche Äußerung vom 26. März 1900 mit: „Die Ortschaft Unter-Selce liegt ans einer absoluten Hohe von 325 m über dem Adriatischen Meere in einer Terraindepression, durch welche die Bezirksfiraße von Döbernik gegen Norden über Grasendorf nach Tressen und Groß-Lack führt. Von Grascndorf ist Unter-Selce gegen Westen circa V5 km entfernt. Der felsige Untergrund besteht dort, analog wie bei Adelsberg, aus Kalksteinen der Kreideformation, welche die bekannten Grotten von Adelsberg, Otok, Luegg und Planina bedeckt. Diese Kalksteine sind in Folge ihrer geognostischen Beschaffenheit sowohl der Höhlenbildung und unterirdischen Wasserführung, als auch allen übrigen Karsterscheinnngen am leichtesten unterworfen. Das locale Vorkommen der Kreidekalke nimmt dort im Bereiche des Hügellandes zwischen dem Thale des Gurkflnsses und dem Themnitzthale eine 8 km breite Lagerung ein, welche ungefähr von Teisenberg nach Treffen reicht und hat zwischen den obgenannten Thälern, parallel zu denselben, eine beinahe doppelt so große Längenansdehnnng. Bekanntlich liegen auf diesem hügeligen Karstrücken die Kesselthäler von Dobrava, Trogern und Döbernik eingesenkt. Das letztgenannte Kesselthal erstreckt seinen sackförmigen Oberlauf bis nach Selce. Der Mangel an oberirdischen Wasserläufen und zu Tage liegenden Quellen einerseits und die schädlichen Jnnndationen bei anhaltenden Niederschlägen anderseits sind Erscheinungen, die bei Döbernik genau so auftreten wie am Karste überhaupt. Die Auffindung des Höhlenraumes in Selce hat außer dem naturwissenschaftlichen Interesse auch jeb" .falls eine technische und wirtschaftliche Bedeutung. Obwohl nach der geophytischen Terrain-gestaluing trotz Vorhandenseins typischer Karsterscheinungen und prächtig gezierter Tropfsteinhöhlungeu von geringen Dimensionen sehr wenig Aussicht vorhanden ist, dort große und sehenswürdige Grotten-gallerien dem öffentlichen Besuche zugänglich zu machen, so ist es dennoch wahrscheinlich, dass durch eine genauere Untersuchung des entdeckten Grottenranmes entweder eine ähnliche Fortsetzung desselben und noch viel wahrscheinlicher die Verbindung zu einem unterirdischen Wasserlaufe zu constatieren sein wird. Vermuthlich findet der unterirdische Abfluss der Meteorwässer von Selce in südöstlicher Richtung gegen Döbernik und Trögern statt. Nach Auffindung des vermutheten Höhlengewässers würde die Dienstbarmachung der unterirdischen Räume des Höhlenbaches theils zur landwirtschaftlichen Wasserversorgung und theilweise zur Hintanhaltung der localen und periodischen Überschwemmungen anzustreben sein. Die approximativen Kosten für eine genauere Untersuchung der entdeckten Tropfsteinhöhle sammt den erforderlichen Recognoszierungen in der Karstlandschaft von Selce, Döbernik und Ümgebung dürften nach den obwaltenden Localverhältnissen den Betrag von circa 100 K nicht überschreiten." Später gab das k. k. Landespräsidium noch bekannt, dass das k. k. Ackerbauministerium behufs der fraglichen Grottendurchforschung einen Betrag von 40 K bewilligte, dass Wilhelm Pntick mit der Lösung dieser Aufgabe betraut und dabei beauftragt wurde, im Hinblick auf die Bedingung, unter welcher seitens des Landesapsschusses die Subventioil per 60 K zugestanden wurde, gegebenen Falles aus die Sicherung der Einhaltung dieser Bedingung sein Augenmerk zu richten. Hierauf hat der Landesansschuss den Landesbeitrag per 60 K flüssig gemacht. (ZZ. 3775, 4572, 7019, 8658 de 1900.) 33. Lergetporer's Reliefkarten von Krain. 34. Tropfsteingrotte in Unter-Selce. 1. Brezovica. 2. Golo. 3. Sv. Primož. 4. Špitalič. 5. DrenovgriC. 6. Blatna Brezovica. 7. Podlipa. 8. Zaplana. % 8. Šolstvo. A. Ljudske, srednje in visoke šole. 1. Nove ljudske šole. Deželni šolski svet je odredil ustanovitev jednorazredne pravilne ljudske šole v Notranjih Goricah za vasi Notranje Gorice in Plešivica, zajedno pa ukazal izločitev teh dveh vasij iz šolskega okoliša na Brezovici. (Št. 8577 1. 1900.). Po nasvetu c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil ustanovitvi jednorazredne ljudske šole na Golem. (Št. 9751 1. 1900.) Dogovorno z deželnim odborom je c. kr. deželni šolski svet ukrenil ustanovitev jednorazredne pravilne ljudske šole pri sv. Primožu za do sedaj na Studenec všolane vasi, oziroma dele vasij sv. Primož, Dednagora, Dolgedule, Golivrh, Velika Hubajnica,. Mala Hu-bajnica, Gorenja Impolca in Dolenja Impolca; za sedaj v Boštanj všolane vasi, oziroma dele vasij Laze in Preska, ki vse spadajo pod občino Studenec; dalje za sedaj v Škocijan všolano ter k ravno tej občini spadajoče zaselje Otresk ter končno za vasi, oziroma za-selja Češnjice, Oznanile (Snojile) in Rogačica selske občine Škocijanske. Te poslednje vasi so bile vsled razsodbe deželnega šolskega sveta z dné 25. aprila 1893, št. 220 1. 1892., od-kazane k okolišu ljudske šole, ki se je imela ustanoviti v Telčah, (Št. 1061, 12.346 1. 1900.) Po zaslišanju deželnega odbora je deželni šolski svet odredil ustanovitev jednorazredne pravilne ljudske šole s sedežem v Špitaliču za vasi, oziroma zaselja in posamezne hiše Špitalič, Jastroblje, Zabava, Strmca, Češnjice, Bela, Dolina, Mala raven, Nova-reber, Vodlan (Bela ob cesti in vodi), Okrog, Kozji hrbet, Nadlestnik in Podlipovec proti temu, da se opusti zasilna šola v Špitaliču. (Št. 8366 1. 1898,, 6912, 13.431 1. 1899., 2010 1. 1900.) Deželni šolski svet je odredil izločitev do sedaj v okoliše ljudske šole na Hcibu všolanih vasij občine Vrhniške ter je odobril ustanovitev sledečih novih šolskih okoliš v tej občini. Ukazal je tudi napravo novih ljudskih šol. Ustanovi se namreč: 1. Šolsko okoliše nove dvorazredne ljudske šole na Drenovemgriču, kamor bodo všolane vasi Velika Ligojna, Mala Ligojna, Drenova Gorica in Lesno Brdo (z delom vasi, kolikor ga spada pod občino Vrhnika); i 2. okoliše nove dvorazredne ljudske šole v Blatni Brezovici, kamor se všo-lajo vasi Blatna Brezovica, Sap, Sinjagorica in Bevke; 3. okoliše nove jednorazredne ljudske šole v Podlipi za vasi Podlipa in Žažar; 4. okoliše jednorazredne ljudske šole v Zaplani za vas Zaplano. (Št. 13.158 1. 1898,, 1067, 8428 1. 1900.) § 8. Nnterrichtsweseu. A. Wolks-, Mittel- und Kochschulen. 1. Neue Volksschulen. Der Landesschulrath verfügte die Errichtung einer einclassigen directivmäßigen Volksschule mit dem Standorte in Jnnergoric für die Ortschaften Jnnergoric und Plešivica bei gleichzeitiger Ausscheidung dieser beiden Ortschaften aus dem Schulsprengel von Bresovic. (Z. 8577 de 1900.) Auf Antrag des k. k. Landesschulrathes stimmte der Landesausschuss der Errichtung einer einclassigen Volksschule in Golo bei. (Z. 9751 de 1900.) Der k. k. Landesschulrath verfügte nach Einvernehmung des Landesausschusses die Errichtung einer einclassigen directivmäßigen Volksschule mit dem Standorte in St. Primus für die dermalen nach Bründl eingeschulten Ortschaften, beziehungsweise Ortstheile St. Primus. Dednagora. Dolgedule. Golivrh. Groß - Hubanjca, Klein - Hubanjca, Oberimpelhof und Unterimpelhof; für die derzeit nach Savensteiu eingeschulten Ortschaften, beziehungsweise Ortstheile Laze und Preska, sämmtliche der Ortsgemeinde Bründl, für den dermalen nach St. Cantian eingeschulten, zur gleichnamigen Ortsgemeinde gehörigen Weiler Otresk und endlich für die mit der Landesschulraths - Entscheidung vom 25. April 1893, Z. 220 de 1892, dem Sprengel der in Telee zu errichtenden Volksschule zugewiesenen Ortschaften, beziehungsweise Weiler Češnjice, Oznanile (Snojile) und Rogaöica der Ortsgemeinde St. Cantian. (ZZ. 1061, 12.346 de 1899.) Nach Einvernehmung des Landesausschusses verfügte der Landesschulrath die Errichtung einer einclassigen directivmäßigen Volksschule mit dem Standorte in Neuthal für die Ortschaften, beziehungsweise Weiler und Einschichten Neuthal, Jastroblje, Zabava, Strmec, Kerschdorf, St. Nicolaus in der Bela, Dolina, Klein-Raun, Neu-Reber, Vodlan (Bela ob cesti in vodi), Okrog, Kozji-Hrbet, Nad-lestnik und Podlipovc gegen Auflassung der in Neuthal bestehenden Nothschule. (ZZ. 8366 de 1898, 6912, 13.431 de 1899, 2010 de 1900.) Der Landesschulrath fand unter Ausschulung der bisher in den Sprengel der Volksschule in Hrib eingeschult gewesenen Ortschaften der Ortsgemeinde Oberlaibach die Creirung folgender neuer Schulsprengel in dieser Gemeinde zu genehmigen und die Errichtung von neuen Volksschulen anzuordnen, als: 1. ) des Schulsprengels der zu errichtenden zweiclassigen Volksschule in Drenovgriö mit den einzuschulenden Ortschaften Groß-Ligojna, Klein-Ligojna, Drenova gorica und Hölzenegg (mit dem zur Ortsgemeinde Oberlaibach gehörigen Ortstheile); 2. ) des Schulsprengels der zu errichtenden zweiclassigen Volksschule in Blatnabrezovica mit den einzuschulenden Ortschaften Blatnabrezovica, Sap, Sinjagorica und Bevke; 3. ) des Schulsprengels der zu errichtenden einclassigen Volksschule in Podlipa für die Ortschaften Podlipa und Žažar; 4. ) des Schulsprengels der einclassigen Volksschule in Zaplana für die Ortschaft Zaplana. (ZZ. 13.158 de 1898, 1067, 8428 de 1900.) 1. Bresowitz. 2. Golo. 3. St. Primus. 4. Neuthal. 5. Drenovgriö. 6. Slatna« brezovica. 7. Podlipa. 8. Zaplana. 9. Banjaloka. 10. Dobrepolje. 11. Jesenice. 12. Sv. Križ. 13. Nemžka mestna dekliška ljudska šola v Ljubljani. 14. Postojna. 15. Rateče. 16. Trava. 17. Vič. 18. Vrhnika. 19. Zapotok. 20. Žibrše. 2. Razširjanje ljudskih šol. Jednorazrednica v Banjaloki je bila s pritrjenjem deželnega odbora razširjena po c. kr. deželnem šolskem svetu na dva razreda ter se je ustanovilo še drugo učiteljsko mesto. (Št. 12.733 1. 1899., 503 1. 1900.) Vsled vprašanja c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni^ odbor pritrdil ustanovitvi vzporednice k prvemu razredu ljudske šole v Dobrepoljah. (Št. 10.323 1. 1900.) Dogovorno z deželnim odborom dovolil je c. kr. deželni šolski svet otvoritev tretje vzporednice k drugemu razredu na štirirazredni ljudski šoli v Jesenicah pričenši s šolskim letom 1900/1901 do one dobe, da se uravnajo šolske razmere na tej šoli. (Št. 450 10.474, 13 568 1. 1898, 2097 1, 1899., 10.444, 11.120 1. 1900). Jednorazrednico pri sv. Križu razširil je deželni šolski svet s pritrjenjem deželnega odbora na dva razreda in sicer s pričetkom šolskega leta 1900/1901. Določilo se je tudi, da se ima potrebščina za plačo druzega učitelja in pa zvišanje opravilne doklade za nadučitelja do konca leta 1900 pokriti iz interkalara učiteljskih plač. (Št. 7968, 11.715 1. 1898., 11.254 1. 1900.) Na vprašanje c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se nemška mestna dekliška ljudska šola v Ljubljani razširi od šest na osem razredov. (Št. 5149 1. 1900.) S pritrjenjem deželnega odbora dovolil je c. kr. deželni šolski svet na peteroraz-redni ljudski šoli v Postojni za ločen pouk deklic tretjega razreda tretjo vzporednico na isti način, kakor je to vpeljano že za deklice četrtega in petega razreda. Ob enem je bilo ustanovljeno še eno definitivno učiteljsko mesto. (Št. 1529, 6699 1. 1894., 7892, 9818 1. 1900) Jednorazredno ljudsko šolo v Ratečah na Gorenjskem je deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom razširil na dva razreda. (Št. 11,761, 13.594 1. 1899.) Na vprašanje c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil razširjenju jednorazredne ljudske šole v Travi na dva razreda; ni pa mogel pritrditi, da bi se v Starem Kotu ustanovila ekskurendo - šola, ker bi se po izjavi okrajnega šolskega nadzornika od te šole ne bilo nadejati nikakega uspeha. (Št. 12397 1 1894., 2802 1. 1895., 5145, 7667, 8718, 12.050 1. 1896, 3712, 9053 1. 1897., 668 1. 1898, 3303 1. 1900.) Dvorazredno ljudsko šolo na Viču razširil je c. kr. deželni šolski svet po zaslišanji deželnega odbora na tri razrede ter vsled tega ustanovil tretje definitivno učiteljsko mesto. (Št. 9833, 10.919, 13.864 1. 1899., 2349 1. 1900.) Dosedanja trirazredna dekliška ljudska šola na Vrhniki (Hrib) je bila dogovorno z deželnim odborom razširjena na štiri razrede. (Št. 1067, 8428 1. 1900) 3. Ekskurendo-šole. Po nasvetu c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil otvoritvi ekskurendo-šole v Zapotoku za vasi Zapotok, Visoko in Hudi Rogatec. (Št. 9751 1. 1900.) S pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet odredil ustanovitev ekskurendo - šole v Žibršah v šolskem okolišu Gorenjelogaškem za hiše popisna št. 41 do 70 in 85 vasi Žibrše ter je zagotovil učitelju na ljudski šoli v Gorenjem Logatcu, ki bo oskrboval ekskurendo • pouk ter vsaki teden po 5 ur poučeval, nagrado v letnem znesku 400 K. (Št. 11.029, 14.008 1. 1899., 4544 1. 1900) 3. Volksschulerweiterungen. Die einclasstge Volksschule in Banjaloka wurde mit Zustimmung des Landesausschusses vom t. k. Landesschulrathe unter Sistemisirung einer zweiten Lehrstelle auf zwei Klassen erweitert. 10 514 1 1900-) popolno gimnazijo. 4-2. Za prispevke, ki se imajo v smislu deželnozborskega sklepa z dne 28. februarja Vseučiliški 1898 v svrho ustanovitve vseučilišča v Ljubljani zalagati iz deželnih sredstev v skupnem znesku 500.000 K, vpeljala se je z mesecem avgustom 1899 posebna zaračumba. Pričenši z letom 1899 se bodo torej predlagali posebni tozadevni računski sklepi. (Št. 3063 1.1898,, 10.194 1. 1899.) B. Obrtni pouk. Po preteku opravilne dobe imenoval je deželni odbor svojim zastopnikom za c. kr. obrtne strokovne šole v Ljubljani deželnega odbornika Ivana Murnika; zastopnikom za obrtne nadaljevalne šole pa je bil imenovan, in sicer za Kamnik slikar Matija Koželj v Kamniku, za Kranj trgovec Franc Omersa v Kranju, za Krško c. kr. notar dr. Jurij Pučko v Krškem, za Ljubljano deželni odbornik Ivan Murnik, za Novomesto tiskarnar in knjigo-tržee Ivan Krajec v Novemmestu, za Postojino odvetnik dr. Karol Treo v Postojni, za Št. Vid nad Ljubljano mizar Josip Arhar v Vižmarjih, za Škofjoloko trgovec Ivan Ko-celli v Škofjiloki in za Tržič tovarnar Andrej Gassner v Tržiču. (Št. 13.867 I. 1899., 633, 676, 865, 1302, 1379, 1482, 1509, 5363 1. 1900.) 43. Deželnega odbora zastopnik za obrtne strokovne m nadaljevalne šole. 44. Cesar Franc Jožefova ustanova za učence obrtnih nadaljevalnih šol. Dogovorno s c. kr. deželno vlado razdelila se je cesar Franc Jožefova ustanova za napravo učil in učnih pripomočkov za uboge učence obrtnih nadaljevalnih šol v znesku 1600 K v sledečih delnih zneskih, in sicer: obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani je dobila 560 K, ostalih 13 šol v Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Metliki, Novemmestu, Postojni, Radoljici, Ribnici, Št Vidu nad Ljubljano, Škofjiloki, Šmartnem pri Litiji in v Tržiču pa vsaka 80 K. (Št. 3711, 6628 1. 1900) Rechenschaftsbericht. — § 8. Unterrichtswesen. 221 „Živalstvo za VI. razred“. Die Anfrage des Landesausschusses an den Gymnasialdirector Josef Hubad, ob dieses Werk schon vollendet ist, blieb bisher unbeantwortet. (ZZ. 6845 de 1899, 196, 1219, 1223, 1370, 2638, 5198, 5569, 8522, 8523, 9252, 10.065, 11.960 de 1900.) _ Im Sinne des Landragsbeschlnsses vom 14. Mai 1900 stellte der Landesansschuss an den Gymnasialprofessor I. Verhovec in Laibach die Anfrage, ob er willens wäre, ein entsprechendes Lehrbuch der Heimatskunde zu verfassen. — Hierauf antwortete Prof. Verhovec, er werde sich angelegen sein lassen, ein derartiges Buch in der kürzesten Frist zusammenzustellen. (ZZ. 6646, 10.194 de 1900.) In der Landtagssitzung vom 4. Mai 1900 wurde der Landesausschuss beauftragt, sich bezüglich der Einführung des Studiums der krainischen Geschichtskunde als nichtobligaten Lehrgegenstand an den Mittelschulen in Kram mit dem k. k. Unterrichtsministeriuin ins Einvernehmen zu setzen und hiebei beigefügt, dass für den Fall, als bezüglich der Aufnahme dieses Unterrichtes als selbständigen Lehrgegenstand Einwendungen erhoben werden sollten, zumindest eine erhöhte Berücksichtigung der heimatlichen Geschichte im Rahmen des allgemeinen Geschichtsunterrichtes anzustreben wäre. — Infolge dieses Auftrages hat sich der Landesausschuss an den k. k. Landesschulrath mit dem Ersuchen gewendet, den Gegenstand beim Unterrichtsministerium zu befürworten. (Z. 6645 de 1900.) Die Petition des Buchdrucker-Vereines in Laibach, dass jene slovenischen Lehrbücher, die bisher in Privatbuchdruckereien in Wien gedruckt wurden, in Hinkunft in Laibach gedruckt und gebunden werden möchten, wurde vom Landesausschusse in Gemässheit des Landtagsbeschlusses vom 19. April 1900 mit wärmster Befürwortung dem k. k. Landespräsidium übermittelt. (Z. 5402 de 1900.) Im Sinne des Landtagsbeschlusses vom 5. April 1900 wurde dem Josef Ciperle für die Herausgabe der Broschüre „Kranjska dežela“ die Subvention von 200 K flüssig gemacht. (Z. 4866 de 1900.) Mit Allerhöchster Entschließung vom 25. Juli 1900 geruhten Seine k. und k. apostolische Majestät vorbehaltlich der verfassungsmässigen Bewilligung der erforderlichen Mittel zu genehmigen, dass das Staatsuntergymnasium in Laibach vom Schuljahre 1900/1901 angefangen successive zu einem vollständigen Staatsgymnasium erweitert werde. (ZZ. 5806 de 1899; 10.514 de 1900.) Für die infolge Landtagsbeschlusscs vom 28. Februar 1898 zum Zwecke der Errichtung einer Universität in Laibach aus Landesmitteln im Gesammtbetrage von 500.000 Kronen zu leistenden Beiträge wurde eine besondere Verrechnung mit August 1899 eingeführt. Es werden daher diesfalls vom Jahre 1899 angefangen besondere Rechnungsabschlüsse in Vorlage gebracht werden. (ZZ. 3063 de 1898; 10.194 de 1899.) B. Gewerblicher Unterricht. Nach Ablauf der Functionsdauer ernannte der Landesansschuss zu seinem Vertreter für die k. k. gewerblichen Fachschulen in Laibach den Landesausschussbeisitzer Johann Murnik; zu Vertretern für die gewerblichen Fortbildungsschulen ernannte er, und zwar für Stein den Maler Mathias Koželj in Stein, für Krainburg den Handelsmann Franz Omersa in Krainburg, für Gurkfeld den k. k. Notar Dr. Georg Pudko in Gurkfeld, für Laibach den Landesausschussbeisitzer Johann Murnik, für Rudolfswert den Buchdruckereibesitzer und Buchhändler Johann Krajec in Rudolfswert, für Adelsberg den Ad-vocaten Dr. Karl Treo in Adelsberg, für St. Veit ob Laibach den Tischlermeister Josef Archar in Vižmarje, für Bischoflack den Handelsmann Johann Kozelli in Bischoflack, für Neumarktl den Fabrikanten Andreas Gassner in Neumarktl. (ZZ. 13.867 de 1899, 633, 676, 865, 1302, 1379, 1482, 1509, 5363 de 1900.) Im Einvernehmen mit der k. k. Landesregierung wurde die Kaiser Franz Josef Stiftung zur Anschaffung von Lehrmitteln und Unterrichtsbehelfen für arme Lehrlinge der gewerblichen Fortbildungsschulen per 1600 K in nachstehenden Teilbeträgen zugewiesen, als: der gewerbliä)en Fortbildungsschule in Laibach 560 K, den übrigen 13 Schulen Stein, Gottschee, Krainburg, Gurkfeld, Möttling, Rudolfswert, Adelsberg, Radmaunsdorf, Reifniz, St. Veit ob Laibach, Bischoflack, St. Martin bei Littai und Nenmarktl je 80 K. (ZZ. 3711, 6628 de 1900.) Lehrbuch der Heimats-kiinde. 38 Studium der krainischen Geschichts-knnde an den Mittelschulen. 39. Herausgabe slovenischer Lehrbücher in Laibach. 40. Ciperle's Broschüre »Kranjska dežela«. 41. Erweiterung des Staats» untcrgymna-fiuins in Laibach zum vollständigen Staatsgymnasium. 42. Univerfitats- fond. 43. Landesausschuss Vertreter für die gewerblichen Fachschulen und gewerblichen Fortbildungsschulen. 41. Kail er Franz Josef Stiftung für Lehrlinge der gewerbliche» Fortbildungsschule». Državna podpora obrtnim nadaljevalnim šolam. 46. Deželne podpore obrtnim nadaljevalnim šolam. 47. Podpore učencem obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. 48. Podpore učencem višjih in strokovnih šol. 49. Nagrade za pouk v ročnih delih na ljudskih šolah. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je za leto 1900. dovolilo obrtnim nadaljevalnim šolam 13 600 K državne podpore, ki se je v nastopnih delnih zneskih razdelila, namreč: šoli v Kamniku 780 K, v Kočevju 760 K, Kranju 700 K. Krškem 580 K, Ljubljani 4800 K. Metliki 820 K, Novemmestu 760 K, Postojni 560 K, Radoljici 900 K. Ribnici 700 K, Št. Vidu nad Ljubljano 900 K, Škofji Loki 660 K in v Tržiču 680 K. (Št. 8539 1. 1900.) Za obrtne nadaljevalne šole dovolil je deželni odbor za leto 1900 svoto 6580 K v sledečih delnih zneskih, namreč: šoli v Kamniku 340 K, Kočevju 400 K, Kranju 400 K, Krškem 300 K, Ljubljani 800 K, Metliki 400 K. Novemmestu 600 K, Postojni 400 K, Radoljici 400 K, Ribnici 360 K, Št. Vidu pri Ljubljani 360 K, Škofjiloki 300 K, Šmartnem pri Litiji 400 K, v Tržiču 320 K in obrtni pripravljalni šoli v Ljubljani 800 K. (Št. 18, 203, 1228, 1378, 1784, 1906, 1933, 1934, 2237, 3209, 3905, 8539 1. 1900.) V svrho obiskovanja obrtnih strokovnih šol v Ljubljani dovolil je deželni odbor za šolsko leto 1899/1900 vsega skupaj svoto 1360 K ter so dobili učenci: Matej Jeršinovec 100 K Alojzij Knific 80 K, Ivan Loboda 80 K, Josip Medved 100 K Mihael Osolin 100 K, Jernej Peček 80 K, Mihael Pintar 100 K, Karol Poglajen 80 K. Ivan Škofič 100 K. Matej Šuštar 100 K, Ivana Gruden 100 K, Josipa Koritnik 80 K, Alojzija Nečimer 100 K, Roza Pajk 80 K in Ludmila Tomazin 80 K. —V isto svrho je bil za šolsko leto 1900/1901 dovoljen skupni znesek 1770 K ter so dobili: Avgust Grobolšek 100 K, Franc Hribar 100 K, Bogomir Hrovat 100 K, Matej Jeršinovec 100 K, Leopold Juh 100 K, Mihael Lenasi 50 K, Josip Medved 100 K, Josip Mercina 100 K. Ivan Osel 100 K, Mjhael Osolin 100 K, Mihael Pintar 100 K, Karol Poglajen 80 K, Josip Senica 100 K, Matej Šuštar 100 K, Ivana Gruden 100 K. Josipina Koritnik 80 K. Alojzija Nečimer 100 K, Roza Pajk 80 K in Ludmila Tomazin 80 K. (Št. 13.326 1. 1899., 11.650 1. 1900 ) Deželni odbor je dovolil podpore učencem sledečih višjih učnih zavodov, oziroma obrtnih šol in sicer so dobili : na tehniških višjih šolah : Franc Hiti za znanstveno ekskurzijo 50 K, Leopold Juvane za znanstveno ekskurzijo 50 K, Pavel Koblar 400 K za leto 1899/1900, Božidar Koren 400 K za 1 1900/1901, Anton Kavčič 50 K za znanstveno ekskurzijo, Matej Prelovšek 100 K za znanstveno ekskurzijo, Rudolf Schweitzer 120 K za znanstveno ekskurzijo, Rudolf Zajec 60 K za preskusno takso; — na slikarskih akademijah: Matija Jama v Monakovem 400 K za 1. 1900, Jurij Kuželički na Dunaju 200 K za 1. 1899/1900 in 200 K za 1. 1900/1901; — na tehnologiškem obrtnem muzeju na Dunaju: Rudolf Kavšek 500 K za 1. 1899/1900 in 500 K za 1. 1900/1901, Anton Omahna 180 K za dobo od meseca marca do julija 1900 in 400 K za 1. 1900/1901, Franc Žumer 300 K za I. 1900/1901; — na c. kr. avstrijskem muzeju za umetnost in obrt: Josip Pogačar 500 K za 1. 1900/1901, Božidar Pogačnik 500 K za 1. 1900/1901; — na obrtni strokovni šoli za stroje v Celovcu: Ivan Kenda 200 K za 1. 1900/1901; —na državni obrtni šoli na Dunaju : Alojzij Hribar 150 K za 1. 1899/1900; — na državni obrtni šoli v Gradcu: Alojzij Accetto 150 K za 1. 1899/1900, Franc Fatur 100 K za 1. 1899/1900, Henrik Magister 100 K za 1. 1899/1900. Leon Štancer 150 K za 1. 1900/1901 ; — na obrtni šoli za umetno vezenje na Dunaju: Franja Fajgelj 200 K za 1. 1900/1901. Ana Mavrin 80 K za mesec mare do julija 1900 in 200 K za 1. 1900/1901, Ivana Petrovčič 200 K za 1. 1900/1901, Marija Rupnik 90 K za mesec maj do julija 1900, Roza Sever 90 K za mesec maj do julija 1900 (Št. 10.967, 11088, 11.601, 12.031, 12.053, 12 287, 12.421, 13 266, 13.884 1. 1899., 54, 387, 507, 1126, 5736, 5969, 6040, 9144, 9607, 9745, 9828, 10.241, 10.531, 10.694, 10.815, 11.380 1. 1900.) Za poučevanje v ročnih delih na ljudskih šolah dovolil je deželni odbor za šolsko leto 1898/1899 nagrade v znesku 1070 K nastopnim učiteljem : Juriju Benediku v Planini 130 K, Francu Ivancu v Senožečah 50 K, Antonu Javoršeku v Šiški 110 K, Henriku Likarju v Grahovem 180 K, Alojziju Novaku v Idriji 90 K, Ivanu Pipanu v Črnemvrhu 30 K, Ivanu Poženelu na Rakeku 40 K, Petru Repiču na Uncu 160 K, Francu Trostu na Studencu 50 K, Josipu Turku v Dolenjem Logatcu 140 K, Ivanu Vogelniku v Idriji 90 K. — Za šolsko leto 1899/1900 razdelilo se je takih nagrad 760 K, in sicer: Juriju Benediku v Planini 100 K, Francu Ivancu v Senožečah 100 K, Antonu Javoršeku v Šiški 100 K, Henriku Likarju v Grahovem 160 K, Petru Repiču na Uncu 120 K, Francu Trostu na Studencu 50 K, Josipu Turku v Dolenjem Logatcu 130 K. (Št. 10.653, 11,951 1 1899., 10.844, 11 450,. II. 472 1. 1900). Das k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht bewilligte für gewerbliche Fortbildungs-fchulen für das Jahr 1900 eine Staatssubvention Per 13.600 K, welche in folgenden Theibeträgen vertheilt wurde, nämlich der Schule in Stein 780 K, Gottschee 760 K, Krainburg 700 K, Gurkfeld 580 K, Laibach 4800 K, Mottling 820 K, Rudolfswert 760 K, Adelsberg 560 K, Radmannsdorf 900 K, Reifniz 700 K, St. Veit ob Laibach 900 K, Bischoflack 660 K und Neumarktl 680 K. (Z. 8539 de 1900.) An Landessnbventionen für gewerbliche Fortbildungsschulen bewilligte der Landesausschnss für das Jahr 1900 einen Betrag von 6580 K in nachstehenden Theilbeträgen, als: der Schule in Stein 340 K, Gottschee 400 K, Krainburg 400 K, Gurkfeld 300 K, Laibach 800 K, Mottling 400 K, Rudolfswert 600 K, Adelsberg 400 K, Radmannsdorf 400 K, Reifniz 360 K, St. Veit ob Laibach 360 K, Bischoflack 300 K, St. Martin bei Littai 400 K, Neumarktl 320 K und der gewerblichen Vorbereitungsschule in Laibach 800 K, (ZZ. 18, 203, 1228, 1378, 1784, 1906, 1933, 1934, 2237, .3209, 3905, 8539 de 1900.) Zum Besuche der gewerblichen Fachschulen in Laibach bewilligte der Landesausschuss für das Schuljahr 1899/1900 im Ganzen einen Betrag von 1360 K und zwar an Mathäus JerSinovec 100 K, Alois Knific 80 K, Johann Loboda 80 K, Josef Medved 100 K, Michael Osolin 100 K, Bartlmä Pe'ek 80 K, Michael Pintar 100 K, Karl Poglajen 80 K, Johann Škofič 100 K, Mathäus Šuštar 100 L, Johanna Gruden 100 K, Josefa Koritnik 80 K, Aloisia Neäimer 100 K, Rosa Pajk 80 K und Ludmila Tomasin 80 K. — Zu dem gleichen Zwecke mürbe für das Schuljahr 1900/1901 der Gesammtbetrag per 1770 K bewilliget, und zwar für August GrobolSek 100 lL, Franz Hribar 100 K, Gottfried Hrovat 100 K, Mathäus Jeršinovec 100 K, Leopold Juch 100 K, Michael Lenasi 50 K, Hosef Medved 100 K, Josef Mercina 100 K, Johann Osel lOO K. Michael Osolin 100 K, Michael Pintar 100 K, Karl Poglajen 80 K, Josef Senica 100 K, Mathäns Šuštar 100 K, Johanna Gruden 100 K, Josefine Koritnik 80 K, Aloisia Neäimer 100 K, Rosa Pajk 80 K und Ludmila Tomasin 80 K. (ZZ. 13.326 de 1899, 11.650 de 1900.) Der Landesausschuss bewilligte Unterstützungen an Frequentanten der nachstehenden höheren Unterrichtsanstalten, beziehungsweise Fachschulen, als: an den technischen Hochschulen: Franz Hiti für wissenschaftliche Excursion 50 K, Leopold Juvanc für wissenschaftliche Excursion 50 K, Paul Koblar 400 K pro 1899/1900, Theodor Koren 400 K pro 1900/1901, Anton Kavöiö 50 K für wissenschaftliche Excursion, Matthäus PrelovZek 100 K für wissenschaftliche Excursion, Rudolf Schweitzer 120 K für wissenschaftliche Excursion, Rudolf Zajec 60 K für Prüfungstaxen; — an Malerakademien : Mathias Jama in München 400 K pro 1900, Georg KuLeliöki in Wien 200 K pro 1899/1900 und 200 K pro 1900/1901 ; — am technologischen Gewerbemnseum in Wien: Rudolf Kavšek 500 K pro 1899/1900 und 500 K pro 1900/1901, Anton Omachna 180 K pro März bis Juli 1900 und 400 K pro 1900/1901, Franz Žinner 300 K pro 1900/1901; — an der Kunstgewerbeschule des österr. Museums: Josef Pogaöar 500 K pro 1900/1901, Theodor Pogaenik 500 K pro 1899/1900; — an der maschinengewerblichen Fachschule in Klagenfurt: Johann Kenda 200 K pro 1900/1901; — an der Staatsgewerbeschule in Wien: Alois Hribar 150 K pro 1899/t900; — au der Staatsgewerbeschule in Graz: Alois Accetto 150 K pro 1899/1900, Franz Fatur 100 K pro 1899/1900, Heinrich Magister 100 K pro 1899/1900, Leo Štancer 150 K pro 1900/1901 ; — an der Kunststickerei-Fachschule in Wien: Franziska Feigel 200 K pro 1900/1901, Anna Maurin 80 K pro März bis Juli 1900 und 200 K pro 1900/1901, Johanna Petroveiö 200 K pro 1900/1901, Maria Rupnik 90 K pro Mai bis Juli 1900 und Rosa Sever 90 K pro Mai bis Juli 1900. (ZZ. 10.967, 11.088, 11.601, 12.031, 12.053, 12.287, 12.421, 13.266, 13.884 de 1899; 54, 387, 507, 1126, 5736, 5969, 6040, 9144, 9607. 9745, 9828, 10.241, 10.531, 10.694, 10.815, 11.380 de 1900.) Für die Ertheilung des Handfertigkeitsunterrichtes an Volksschulen bewilligte der Landes-ansschuss Remunerationen für das Schuljahr 1898/99 im Betrage von 1070 K an nachstehende Lehrpersonen: Georg Benedik in Planina 130 K, Franz Ivanc in Senosetsch 50 K, Anton Javoršek in Šišfa 110 K, Heinrich Likar in Grachovo 180 K, Alois Novak in Jdria 90 K, Johann Pipan in örnivrh 30 K, Johann Porenel in Rakek 40 K Peter Repie in Manniz 160 K, Franz Trost in Studenec 50 K, Josef Turk in Unterloitsch 140 K und Johann Vogelnik in Jdria 90 K. — Für das Schuljahr 1899/1900 wurden an solchen Remunerationen 760 L vertheilt und zwar: an Georg Benedik in Planina 100 K, Franz Ivanc in Senosetsch 100 K, Anton Javoršek in Šišfa 100 K, Heinrich Likar in Grachovo 160 K, Peter Repiö in Mauniz 120 K, Franz Trost in Studenec 50 K und Josef Turk in Unterloitsch 130 K. (ZZ. 10.653, 11.951 de 1899, 10.844, 11.450, 11.472 de 1900.) 45. Staatssubvention für gewerbliche Fortbildungsschulen. 46. Landessubventionen für gewerblich^ Fortbildungsschulen. 47. Unterstützungen an Schüler der gewerblichen Fachschulen in Laibach. 48. Unterstützungen an Frequentanten höherer Unterrichtsanstalten und Fachschulen. 49. Remunerationen für den Handfer-tigkeitsun-terricht an Volksschulen. Podpore za obisk tečaja za deška ročna dela. ; 51. Pospešitev obrto valnih in surovinskih zadrug na Kranjskem. 52. Delovodska šola meha-nifno-teh-nične smeri in za stavbni obrt. 53. Zboljšanje maloobrt-nega kredita. 54. Učni tečaji za mojstre. 55. Podpore za mojsterske tečaje. 56. Podpore za vstop v krojaško učilišče. 57. Dvorana za krojaški učni tečaj. 58. Podpora društvu za rokodelska dela na Dunaju. V svrho obiska učiteljskega tečaja za deška ročna dela na I. Dunajski šolski delarni je deželni odbor dovolil učiteljem Ivanu Bajželjnu v Jesenicah, Antonu Lenarčiču v Šmartnem pri Kranju, Ivanu Petriču v Rudniku in Ivanu Šegi v Dolenjem Logatcu vsakemu po 160 K podpore. V isto svrho ter v isti visokosti dovolila je kranjska hranilnica podpore učiteljem Pavlu Gorjupu v Kamniku, Francu Höglerju v Stalcarjih, Matiji Kraulandu v Mozelju in Francu Schiffrerju v Ljubljani. (Št. 6412, 6413, 8119 1. 1900.) Po deželnozborskem sklepu z dné 4. maja 1900 se je deželni odbor obrnil do c, kr. deželnega predsedstva s prošnjo, naj bi posredovalo, da bi c. kr. vlada že osnovanem snujoče se obrtovalne in surovinske zadruge v deželi Kranjski kar najizdatneje podpirala z dobavo strojev proti ugodnim odplačilnim pogojem, z nevračljivimi podporami in z brezobrestnimi ali nizkoobrestnimi posojili ter da bi dotične prošnje reševala v kar najkrajšem času. (Št. 6844 1. 1900.) Po deželnozborskf m sklepu z dne 4, maja 1900 se je deželni odbor obrnil do a kr. vlade, naj kar najhitreje mogoče ustanovi v Ljubljani delovodsko šolo mehanično teh-nične in umetno-obrtne smeri in pa za stavbni obrt, ker je taka šola za uspešnejši razvoj teh v deželi Kranjski jako dobro zastopanih obrtnih panog necbhodno potrebna in bo za deželo in državo, kar se tiče pridobitnih razmer, prav velikega pomena. (Št. 6845 1. 1900.) Trgovinsko ministerstvo je prijavilo deželnemu odboru, da namerava sklicati enketo, ki bi pretresovala vprašanje glede zboljšanja kredita za mali obrt ter je ob enem prosilo, da deželni odbor za to enketo nasvetuje sposobno osebo. Deželni odbor je na to predlagal deželnega poslanca Josipa Lenarčiča, ki je izjavil, da sprejme izvolitev. (Št. 1578, 3624, 4840 1. 1900.) V deželnozborski seji dne 4. maja 1900 se je naročilo deželnemu odboru skrbeti za to, da se učni tečaji za mojstre, kakor jih je priredil tehnologični obrtni muzej na Dunaju, ne bodo prirejali samo v Ljubljani, ampak tudi na deželi in sicer v raznih strokah, kakor za krojače, črevljarje, tesarje, zidarje, mizarje i. t. d. ter da se vrše v primernem času. Vsled tega naročila obrnil se je deželni odbor s primerno prošnjo do c. kr. vlade. (Št. 6848 1. 1900.) V svrho obiskovanja tečaja za mojstre na tehnologiškem obrtnem muzeju na Dunaju je deželni odbor dovolil stavbinskemu mizarju Josipu Arharju 200 K, tesarju Jakobu Lampiču 240 K in krojaču Francu Zelenu 200 K podpore. Za obiskovanje tečaja za mojstre, ki ga je priredil navedeni obrtni muzej v Ljubljani, dovoljena je bila krojaču Luki Kebeju podpora 40 K. — Krojaški zadrugi v Ljubljani dovolil je deželni odbor povodom tečaja za mojstre v Ljubljani, ki ga je vprizoril tehnologiški obrtni muzej. 180 K podpore. (Št. 11.680 1. 1899., 1279, 2414, 3112, 11.312 1. 1900.) Za vstop v Kuncevo krojaško prikrojevalno učilišče v Ljubljani je deželni odbor dovolil 720 K podpore, in sicer: Antonu Jeretini, Pavlu Perušeku, Valentinu Polaku, Ivanu Rezeljnu, Leopoldu Staretu, Tomažu Štrukelju, Josipu Suhadobniku in Štefanu Žvanu po 60 K, Mariji Köhler, Mariji Lebar, Mariji Nahtigal, Amaliji Perhavc, Uršuli Trojar in Heleni Vinter pa po 40 K. (Št. 13,327 1. 1899., 1000, 4815, 10.981, 11.425 1. 1900.) V deželnozborski seji dné 4, maja 1900 se je deželnemu odboru naročilo, da po mogočnosti skrbi, da se za krojaški poučni tečaj v Ljubljani pridobi primerna dvorana v kaki šoli. Deželni šolski svet, na katerega se je v tej zadevi obrnil deželni odbor, je odgovoril, da v navedeni namen niti v mestnih ljudskih šolah, niti v državnih učnih zavodih ni na razpolago prostora; začasno bi se učni tečaj mogel vršiti vsekako v licealnem poslopji, dokler se isto ne podere, kar pa se vtegne v kratkem zgoditi. To se je prijavilo krojaškemu mojstru M. Kuncu. (Št. 6849, 10.015 1. 1900.) Z deželnozborskim sklepom dné 19. aprila 1900 društvu za rokodelska dela na Dunaju dovoljena podpora 50 K se je istemu izplačala, (Št. 5414 1. 1900.) Zum Besuche des Lehrercurses für Knaben-Handfertigkeits-Unterricht an der I. Wiener Schul-werkstütte bewilligte der Landesausschuss den Lehrern Johann BajLelj in Aßling, Anton Lenareiö in St. Martin bei Krainburg, Johann Petrie in Rudnik und Johann Šega in Unterloitsch je 160 K Unterstützung. Zu dem gleichen Zwecke und in dem gleichen Ausmaße bewilligte die Krainische Sparkasse Unterstützungen den Lehrern Paul Gorjup in Stein, Franz Högler in Stalzern, Mathias Krauland in Obermösel und Franz Schiffrer in Laibach. (ZZ. 6412, 6413, 8119 de 1900.) Im Sinne des Landtagsbeschlusses vom 4. Mai 1900 wandte sich der Landesausschuss an das k. k. Landespräsidium mit dem Ersuchen, vermitteln zu wollen, dass die k. k. Regierung die bereits gegründeten und die im Entstehen begriffenen Erwerbs- und Rohstoff-Genossenschaften im Lande Krain durch Lieferung von Maschinen gegen günstige Abzahlungsbedingungen, durch nichtrückzahlbare Unterstützungen und durch unverzinsliche oder geringverzinsliche Darlehen möglichst fördern und die diesbezüglichen Gesuche in der kürzesten Frist erledigen möge. (Z. 6844 de 1900.) Im Sinne des Landtagsbeschlusses vom 4. Mai 1900 wandte sich der Landesausschnss an die k. k. Regierung um ehestmögliche Errichtung einer Werkmeisterschule mechanisch-technischer und kunstgewerblicher Richtung und einer solchen für das Baugewerbe in Laibach, indem eine solche Schule für die günstigere Entwickelung der erwähnten, im Lande bestvertretenen Gewerbezweige unumgänglich nothwendig sei und, was die Erwerbsverhältnisse anbelangt, sowohl für das Land als auch für den Staat von größter Bedeutung sein werde. (Z. 6845 de 1900.) Das Handelsministerium theilte die Absicht auf Abhaltung einer Enquete mit, welche sich mit der Frage der Verbesserung des kleingewerblichen Creditwesens zu befassen hätte und ersuchte den Landesausschuss, eine geeignete Persönlichkeit zur Entsendung in die Enquete vorzuschlagen. Hwfür nun wurde der Landtagsabgeordnete Josef Lenareiö bezeichnet, welcher die Wahl auch auzunehmen erklärte. (ZZ. 1578, 3624, 4840 de 1900.) In der Landtagssitzung vom 4. Mai 1900 wurde der Landesausschuss beauftragt, dafür zu sorgen, dass die vom technologischen Gewerbemuseum in Wien veranstalteten Meistercurse nicht allein in Laibach, sondern auch am Lande und für verschiedene Fächer, wie für Schneider, Schuhmacher, Zimmerleute, Maurer, Tischler u. s. w. und zu geeigneter Zeit abgehalten werden würden. Diesem Auf- träge gemäß hat der Landesausschuss das entsprechende Ersuchen an die k. k. Regierung gestellt. (Z. 6848 de 1900.) Zum Besuche der Meistercurse am technologischen Gewerbemuseum in Wien bewilligte der Landesausschuss dem Bautischler Josef Archar 200 K, dem Zimmermanne Jakob Lampiö 240 K und dem Schneider Franz Zelen 200 K an Unterstützung. Zum Besuche des vom genannten Gewerbemuseum veranstalteten Meistercnrses in Laibach wurde dem Schneider Lukas Kebe eine Unterstützung von 40 K verabfolgt. — Der Schneidergenossenschaft in Laibach wurde aus Anlass des vom technologischen Ge- werbemuseum veranstalteten Meistercurses in Laibach eine Unterstützung von 180 K bewilliget. (ZZ. 11.680 de 1899, 1279, 2414, 3112, 11.312 de 1900.) Zum Behufe des Eintrittes in die Kunc'sche Schneiderzuschneide-Lehranstalt in Laibach bewilligte der Londesausschuss 720 K an Unterstützungen, und zwar an: Anton Jeretina, Paul Peru?ek, Valentin Polak, Johann Rezelj, Leopold Stare, Thomas Štrukelj, Josef Suhadobnik, Stefan 2van je 60 K, Maria Köhler, Maria Lebar, Maria Nachtigal, Amalia Perhavc, Ursula Trojar und Helene Winter je 40 K. (ZZ. 13.327 de 1899; 1000, 4815, 10.981, 11.425 de 1900.) In der Landtagssitzung vom 4. Mai 1900 wurde der Landesausschuss beauftragt, nach Möglichkeit für den Schneiderlehrkurs in Laibach ein entsprechendes Locale in einem Schulgebäude zu besorgen. Der Landesschulrath, an welchen sich der Landesausschuss in dieser Beziehung wendete, erwiederte, dass für den gedachten Zweck weder bei den städtischen Volksschulen, noch bei den staatlichen Lehranstalten ein Raum zur Verfügung steht; provisorisch könnte der Lehrkurs bis zur Demolierung des Licealgebäudes allenfalls in diesem unterbracht werden, die Demolierung dürfte aber in naher Aussicht stehen. Dies wurde dem Schneidermeister M. Kunc mitgetheilt. (ZZ. 6849, 10.015 de 1900.) Die mit Landtagsbeschluss vom 19. April 1900 dem Vereine für Knabenhandarbeit in Wien bewilligte Subvention per 50 K wurde demselben flüssig gemacht. (Z. 5414 de 1900.) 50. Unterstützungen zum Besuche des Knaben-sHandsertig-keits-Unter-richtes. 51. Förderung von Erwerbsund Rohstoff-Genossenschaften in Krain. 5-2. Werkmeisterschule mechanisch-technischer Richtung und für das Baugewerbe. 53. Verbesserung des kleingewerblichen Creditwesens. 54. Abhaltung von Meister-cursen. 55. Unterstützungen für Meistercurse. 56. Unterstützungen zum Eintritte in die Schneider-Zuschneide-Lehranstalt, 57. Schneider- Lehrcurs- Locale. 68. Subvention des Vereines für Knabenhandarbeit in Wien. 59. Državna podpora. 60. Učenci. 61. Pouk v higijeni. C. Kmetijska šola na Grmu. C. kr. poljedelsko ministerstvo je v izplačilo nakazalo vzdrževalni prispevek za šolo na Grmu za leto 1900 v znesku 4800 K. (Št. 1897, 9241 1. 1900.) V šolskem letu 1899/1900 so delali vsprejemni izpit sledeči plačujoči učenci: Barič Josip iz Sodovc, Benigar Anton iz Trnovega, Blašič Luka iz Gorjanskega pri Trstu, Buolla Ivan iz Trsta, Čehovin Ciril iz Branice, Črne Pavel iz Tomaj, Čuk Anton iz Podgorice, Dornik Srečko iz Zagorja, Drofenig Jakob iz Šent Jucja, Gregorčič Anton iz Malegavrha, Kapš Josip iz Prelesja, Kvaternik Jakob iz (Minice, Maren Anton iz Vrbovca, Mežnar Kristijan iz Trnovega, Morel Jakob iz Hraš, Mušič Franc iz Trzina, Pelc Josip iz Ribnice, Polenek Jakob iz Dobrne, Puteani Erih iz Ljubljane, Šifrar Anton iz Žabnice, Schupper Franc iz Grmovja. Štemberger Ciril iz Goč. — Izmed teh Schupper Franc ni vätopil v šolo; Barič Josip in Čuk Anton pa nista prebila vsprejemnega izpita; Černe Pavel, Dornik Srečko, Gregorčič Anton in Mežnar Kristijan so izstopili iz zavoda; Drofenik Jakob je moral zaradi božjasti zapustiti šolo; Kvaternik Jakob, Maren Anton in Pelc Josip so bili šolnine oproščeni; Šifrarju Antonu je bila zarad slabega vedenja odvzeta hrana, ki jo je dobival na račun prebitkov pri šolski kuhinji: Pelcu Josipu je bila podeljena deželna ustanova izpraznjena po Čadežu Jakobu, Morelu Jakobu pa ustanova izpraznjena po Francu Zevniku. Deželne ustanove za leto 1899/1990 sotdobili: Čadež Ivan iz Poljan pri Škofjiloki, Kavčič Jakob iz Zavrača, Marinšek Mihael iz Župeč, Morel Jakob iz Hraš, Mušič Franc iz Trzina, Pagon Josip iz Godoviča, Pelc Josip iz Ribnice in Zevnik Franc iz Čateža. Državne ustanove po 240 K so dobili gojenci iz Tržaškega upravnega okoliša : Gortan Josip iz Verma, Lah Josip iz Trsta in Tal Anton iz Mačhelja. — Izmed teh ustanovljencev sta Čadež Ivan in Zevnik Franc pobegnila iz zavoda; Morel Jakob je zgubil ustanovo zarad nespodobnega vedenja, potem pa je izstopil iz šole; Lah Josip je tudi izstopil iz zavoda. Pobegli Čadež Ivan se je zopet vrnil v šolo. Deželne ustanove za šolsko leto 1900/1901 so dobili: Berčon Rudolf iz Javorja, Fabijan Ivan iz Dolenjega Gradiša, Riedl Karol iz Leskovca, Simončič Franc iz Hotemaž, Simončič Ivan iz Velikevasi, Skala Ivan iz Mladice, Zarnik Martin iz Doba in Žark Ivan iz Lesec. Dalje je bilo šolsko vodstvo pooblaščeno, da ostale prosilce za deželne ustanove, če prestanejo vsprejemni izpit, sprejme kot plačujoče učence. (Št. 11.280, 12.149, 12.150, 12.213, 12.640, 12.680, 12.959, 13.183 14.355 1. 1899., 1129, 1164, 3383, 3792, 9960, 10.147, 10 998, 11.406, 11.554 1. 1900.) V deželnozborski seji dne 24. aprila 1900 se je deželnemu odboru naročilo, da pretresuje vprašanje, bi-li ne kazalo vpeljati z letom 1901/1902 na šoli na Grmu tudi pouk v higijeni. Vodstvo šole na Grmu pozvano, da se izreče v tej zadevi, je izjavilo, da se je posvetovalo z dr. Dafranceschijem v Novemmestu ter da bi za omenjeni pouk zadostovala po ena uca na teden. Vsak mesec po enkrat popoldne pa bi moral dotični učitelj z učenci napraviti ekskurzijo v namen razkazovanja raznih higijenično nedopustnih in higijenično potrebnih in vpeljanih naprav. Deželni odbor se je na to obrnil do raznih kmetijskih učnih zavodov in šol za dotična pojasnila. Iz Feldsberga, Št. Mihela, Neutitscheina in Radautza so došli odgovori, da se na ondotnih šolah ne poučuje v tej stroki. Istotako se tudi v Mödlingu ne poučuje o tem; k večemu se ta stroka površno omenja pri predavanju o kužnih boleznih, kajti posebno predavanje v higijeni bi število ur, ki je že itak precej veliko, znatno prekoračilo. Tudi na kmetijski šoli v Ritzlhofu se ne poučuje v higijeni, pač pa se bo ob organizaciji zavoda prej ko ne na to ozir jemal. — Na kmetijski šoli v Grottenhofu se sicer tudi ne poučuje posebej v higijeni, vendar pa se pri pouku o prirodopisu človeka navajajo naj-bistvenejše reči o zdravoznaustvu; po izjavi vodstva naj bi se pouk v higijeni sprejel v učni načrt kmetijskih šol le ondi, kjer je vpeljana triletna učna doba. Končno se navedeni pouk tudi ne vrši na deželni kmetijski šoli v Dublanyh pač pa se namerava v bodoče vpeljati na zavodu pouk o prvi pomoči pri nenadnem obolenji, pri ranah, ostrupenji in pri drugih nezgodah, (Št. 5570, 6792, 8067, 8063, 8069, 8116.8148,8185, 8226,86891.1900.) Rechenschaftsbericht. — § 8. Unterrichtswesen. 227 G. Landwirtschaftliche Schule in Stauden. Der Erhaltungsbeitrag für die Schule in Stauden pro 1900 per 4800 K ist seitens des f. k. Ackerbauministeriums flüssig gemacht worden. (ZZ. 1897, 9241 de 1900.) Im Schuljahre 1899/1900 wurden nachstehende Zahlzöglinge zur Aufnahmsprüfung zugelassen: Barič Josef aus Sodovce, Benigar Anton aus Dornegg, Blasie Lukas aus Gorjansko bei Triest, Buolla Johann aus Triest, Čechovin Ciril aus Branica, Črne Paul aus Tomaj, Čuk Antou aus Podgorica, Dornik Felix aus Sagor, Drofenig Jakob aus St. Georgen, Gregorčič Anton aus Malivrh, Kaps Josef aus Prelesje, Kvaternik Jakob aus Osilnica, Maren Anton aus Brbovec, Mežnar Christian aus Dornegg, Morel Jakob aus HraZe, Music Franz aus Tersain, Pelc Josef aus Reifniz, Polenek Jakob aus Dobrne, Puteani Erich aus Laibach, ßifrar Anton aus Ža6nic, Schupper Franz aus Grmovje, Stemberger Ciril aus Goče. — Von diesen hat Schupper Franz auf den Eintritt verzichtet; Barie Josef und Čuk Anton haben die Aufnahmsprüfung nicht bestanden; Črne Paul, Dornik Felix, Gregorčič Anton und Mežnar Christian sind aus der Anstalt ausgetreten; Drofenik Jakob mußte wegen Epilepsie die Schule verlassen; Kvaternik Jakob, Maren Anton und Pelc Josef wurden vom Schulgelde befreit; dem 8ifrar Anton wurde wegen schlechter Aufführung die auf Rechnung der Ueber-schüsse bei der Schulküche verabreichte Kost entzogen; dem Pelc Josef wurde das nach Čabež Jakob, dem Morel Jakob das nach Zevnik Franz erledigte Landesstipendium zugewendet. Mit Landesstipendien pro 1899/1900 wurden betheilt: Čabež Johann aus Pölland bei Bischoflack, Kavčič Jakob aus Zavrac, Marinšek Michael aus Žitpeče, Morel Jakob aus Hrase, MuSie Franz aus Tersain, Pagon Josef aus Godovič, Pelc Josef aus Reifniz und Zevnik Franz aus Čatež. — Mit Staatsstipendien ä 240 K wurden betheilt aus dem Triester Verwaltungsgebiete: Gortan Josef aus Verino, Lah Josef aus Triest und Tal Anton aus Maehelje. — Von diesen Stiftlingen sind Čabež Johann und Zevnik Franz aus der Anstalt entwichen; dem Morel Jakob ist das Stipendium wegen unanständiger Aufführung entzogen worden, worauf derselbe die Anstalt verliess; Lah Josef ist aus der Anstalt ausgetreten. Der entwichene Čadež Johann kehrte wieder zurück. Die Landesstipendien für das Schuljahr 1940/1901 wurden verliehen an: Kerčon Rudolf aus Javor, Fabijan Johann aus Untergradische, Riedl Karl aus Haselbach, Simončič Franz aus Hotemaž, Simončič Johann aus Großdorf, Skala Johann aus Mladice, Zarnik Martin aus Aich und Žari Johann aus Lees.' Weiters wurde die Schuldirection ermächtiget, die übrigen Kompetenten um Landesstipendien vorbehaltlich der abzulegenden Aufnahmsprüfung als Zahlzöglinge eintreten zu lassen. (ZZ. 11.280, 12.149, 12.150, 12.213, 12.640, 12.680, 12.959, 13.183, 14.355 de 1899, 1 129, 1164, 3383, 3792, 9960, 10.147, 10.998, 11.406, 11.554 de 1900.) In der Landtagssitzung vom 24. April 1900 wurde der Landesausschuss beauftragt, die Frage in Erwägung zu ziehen, ob es nicht angezeigt wäre, mit dem Jahre 1901/1902 an der Schule in Stauden auch den Unterricht in der Hygiene einzuführen. — Die Direction der Schule in Stauden, zur diesfälligen Berichterstattung aufgefordert, äußerte sich, dass nach Rücksprache mit Dr. Defranceschi in Rudolfswert für die Ertheilung des gedachten Unterrichtes 1 Stunde in der Woche genügen würde. Monatlich einmal am Nachmittage aber müßte der betreffende Lehrer mit den Schülern eine Excursion zum Zwecke der Demonstrirung verschiedener hygienisch unzulässigen, dann hygienisch nothwendigen und eingeführten Einrichtungen unternehmen. Hierauf wendete sich Landesausschuss an verschiedene landwirtschaftliche Lehranstalten und Ackerbaujchulen um diesfällige Auskünfte. Aus Feldsberg, St. Michael, Neutitschein und Radautz langten die Antworten dahin ein, dass an diesen Anstalten der fragliche Unterricht nicht ertheilt wird. In Mödling wird ein solcher Unterricht ebenfalls nicht ertheilt; höchstens wird diese Disciplin in den Vorträgen über Seuchenlehre zum Theil berücksichtiget; ein eigenes Eolleg über Hygiene würde das Stuudenausmaß, welches ohnehin ein ziemlich hohes ist, bedeutend überschreiten. Auch an der Ackerbauschule in Ritzlhof wird der Unterricht in der Hygiene nicht ertheilt, dürfte aber bei Reorganisirung der Anstalt wahrscheinlich Berücksichtigung finden. — An der Ackerbauschule in Grottenhof wird zwar ein besonderer Unterricht in der Hygiene gleichfalls nicht ertheilt, wohl aber gelangt beim Unterrichte in der Naturgeschichte des Menschen das Wesentlichste der Gesundheitslehre zur Erörterung; nach der Aeußerung der Direction sollte der Unterricht in der Hygiene in das Unterrichtsprogramm der Ackerbauschulen nur bei Einführung einer dreijährigen Unterrichtsdauer aufgenommen werden. — Endlich wird der mehrerwähnte Unterricht auch an der Landes-Ackerbauschule in Dublany nicht ertheilt, dagegen ist projectirt, in Zukunft Unterricht in der ersten Hilfeleistung bei plötzlichen Erkrankungs-, Verwun-dungs-, Vergiftungs- und sonstigen Unglücksfällen an der Anstalt zu ertheilen. (ZZ. 5570, 6792, 8067, 8068, 8069, 8116, 8148, 8185, 8226, 8689 de 1900.) Mlekarstvo in sirarstvo. 68. Potovanje adjunfcta Rohrmana. 64. Tedaj za zeleno cepljenje na Grmski šoli. 66. Tedaj o pre-sajenji, obrezovanji in povežnji sadnega drevja. 66. Loditev ra-dunov za šolo in gospodarstvo. 67. Strelna postaja na Trškigori. C ] mmk. 69. Vinšdak. 70. Vrodinska bolezen. Da se gojenci kmetijske šole praktično izvežbajo v mlekarstvu in sirarstvu, dovolil' je deželni odbor dvamesečni tečaj o sirarstvu in pooblastil vodstvo, da v to svrho dokupi do 20 l mleka na dan. Mlekarske zadruge v Novomeški okolici, kakor se je nameravalo, se ni dalo ustanoviti. Z ozirom na to, da se učencem daje priliko, udeležiti se primernega in praktičnega pouka v mlekarstvu in sirarstvu, ki uspeva do vedno važnejše stroke v gospodarstvu, dovolil je dalje deželni odbor, da se sedanja kuhinjska shramba na Grmu priredi za mlečno in sirno klet, sedanja klet pa za kuhinjsko shrambo in je privolil kredit za dotične, na 290 K 48 h proračunane stroške. (Št. 4243, 4256, 4686, 6405, 8062 1. 1900.) Za potovanje v razne planinske dežele v svrho poučevanja živinorejskih in mlekarskih razmer je deželni odbor adjunktu Viljemu Rohrmanu dovolil dopust za tri tedne in 300 K podpore. (Št. 4589, 8395 1. 1900.) Vsled prošnje kmetijske podružnice v Novemmestu, katero je deželni zbor v seji 21. aprila 1900 izročil deželnemu odboru v rešitev, priredil se je letos na Grmski šoli tečaj za zeleno cepljenje. Tega tečaja se je udeležilo 45 obiskovalcev. Deželni odbor je v podporo obiskovalcev iz Novomeškega, Trebanjskega in Žužemberškega sodnega okraja in sicer iz Novomeškega okraja le za oddaljene osebe dovolil kmetijski podružnici 80 K pcdpore. Ker je rečeni tečaj zavoljo neugodnega vremena trajal le jeden dan, naklonila je podružnica 20 obiskovalcem podpore le po 2 K, ostali znesek 40 K pa bo z dovoljenjem deželnega odbora hranila za prireditev enakega tečaja v bodočem letu. (Št. 5451, 7291, 7649, 8228 8408 1. 1900.) Na prošnjo šolskega vodstva je dovolil deželni odbor, da se je dne 12. in 13. aprila 1900 na Grmski šoli vršil praktičen tečaj o umnem presajenji, obrezovanji in povežnji sadnega drevja. (Št. 4293 1. 1900.) V smislu deželnozborskega sklepa z dné 24. aprila 1900 se je deželnemu knjigovodstvu naročilo, da se ima kakor glede računskega sklepa tako tudi pri proračunu Grmske šole račun „šole“ pravilno in strogo ločiti od računa za „gospodarstvo* in to ne le pisati, ampak tudi v posebnih zvezkih predlagati. (Št. 5572 1. 1900.) Šolsko vodstvo je poročalo, da sedanja priprava proti toči na Trški gori ni za rabo in je zavolj tega nasvetovalo, naj bi se napravila druga popolna strelna postaja. Deželni odbor je načelno pritrdil nasvetu gledé nakupa topičev. Pristavil pa je z ozirom na to, da strelna postaja na vrhu Trške gore služi vsem sosednim vinogradom in ne samo šolskemu, da ni povoda, topiče naročiti na račun Grmske šole, marveč da se bodo plačali iz subvencije dovoljene za streljanje proti toči in deloma, če ista ne zadostuje, iz prispevkov udeležencev. (Št. 3384 1. 1900 ) Šolski opravnik Anton Globevnik se je odpovedal službi. Na njegovo mesto je deželni odbor imenoval Antona Božiča in je vodstvu priporočal, za to skrbeti, da ga trajno ohrani v službi, ker vedno menjavanje opravnikovo neugodno upliva na učence in na gospodarstvo. (Št. 12.029, 12.392, 12.958, 14.227 1. 1899., 147, 821 1. 1900.) Vinščak Jurij Pelko se je službi odpovedal meseca decembra 1899. Mesto se je potem oddalo Andreju Židaniku, a služba se mu je morala kmalu odpovedati ter se je junija meseca 1900 zopet oddala poprejšnemu vinščaku Juriju Pelkotu. (Št. 12.391, 13 300, 14.114 1. 1899.; 1029, 1449, 7161, 7292 1. 1900.) Tekom šolskega leta 1899/1900 je na zavodu tako hudo nastopila vročinska bolezen, da se je za nekaj časa moral prekiniti pouk. Deželni odbor je ukrenil, kar je bilo treba ter je določil, da se razni stroški tem povodom posebej zaračunijo. Dne 3. marca 1900 se je s poukom, ki se je prekinil dne 17. februarja, zopet pričelo. (Št. 2296, 2341, 2486* 3177 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 8. Unterriditgrocjcn. 229 Um die Zöglinge der Ackerbauschule in der Milch- und Käsewirtschaft praktisch auszubilden, bewilligte der Landesausschuss die Abhaltung eines zweimonatlichen Curses über Molkereibetrieb und ermächtigte die Direction, zu diesem Zwecke bis zu 20 Liter Milch per Tag dazuzukaufen. Die Errichtung einer Molkereigenossenschaft, wie sie beabsichtiget wurde, konnte aber in der Umgebung von Rndolfswert nicht zu Stande gebracht werden. Um nun den Schülern Gelegenheit zu bieten, an einem entsprechenden practischen Unterrichte in der Milch- -und Käsewirtschaft Theil zu nehmen, die stets eine wichtigere Rolle in Der Landwirtschaft einnimmt, verfügte weiters der Landesansschuss, dass die jetzige Küchenkammer in einen Milch- und Käsekeller, der gegenwärtige Keller aber in eine Küchenkammer umgewandelt werde und bewilligte den erforderlichen Credit für die bezüglichen, mit 290 K 48 h veranschlagten Kosten. (ZZ. 4243, 4256, 4686, 6405, 8062 de 1900.) Für die Bereisung verschiedener Alpenländer zum Zwecke des Studiums der Viehzuchts- und Molkereiverhältnisse bewilligte der Landesausschuss dem Adjuncten Wilhelm Rohrmann einen dreiwöchentlichen Urlaub und eine Aushilfe von 300 K. (ZZ. 4589, 8395 de 1900.) Infolge der Petition der landwirtschaftlichen Filiale in Rudolfswert, die in der Landtagssitzung vom 21. April 1900 dem Landesausschusse zur Erledigung abgetreten wurde, wurde Heuer an der Schule zu Stauden ein Grünveredlungseurs abgehalten. An demselben betheiligten sich 45 Besucher. Zur Unterstützung der Theilnehmer aus dem Rudolfswerter, Treffner und Seisenberger Gerichtsbezirke und zwar von jenen aus dem Rudolfswerter Bezirke nur für die entfernteren Besucher, bewilligte der Landesausschuss der Landwirtschastsfiliale eine Subvention von 80 K. Da besagter Curs wegen ungünstiger Witterung nur einen Tag gedauert hatte, vertheilte die Fililale an 20 Theilnehmer nur eine Unterstützung von je 2 Kronen, während der Rest per 40 K mit Zustimmung des Landesausschusses für die Abhaltung eines gleichen Curses im nächsten Jahre reserviert wird. (ZZ. 5451, 7291, 7649, 8228, 8408 de 1900.) Ueber Einschreiten der Schuldirection bewilligte der Landesansschuss, dass am 12. und 13. April 1900 an der Schule in Stauden ein practischer Curs über die rationelle Versetzung, das Beschneiden und Anbinden von Obstbäumen abgehalten wurde. (Z 4293 de 1900.) Dem Landtagsbeschluße vom 24. April 1900 gemäß wurde die Landesbuchhaltung angewiesen, dass ebenso wie in Betreff des Rechnungsabschlußes auch beim Voranschläge der Schnle in Standen der Conto „Schule" ordnungsmäßig vollkommen gesondert von dem Conto „Wirtschaft" nicht nur zu führen, sondern auch in gesonderten Heften vorzulegen ist. (Z. 5572 de 1900.) Die Schuldirection hat anher berichtet, dass die gegenwärtige Vorrichtung gegen das Wetterschießen am Stadtberge unbrauchbar sei und stellte deshalb den Antrag, eine zweite vollständige Schießstation zu errichten. Der Landesausschuss stimmte principiell dem Antrage wegen Ankaufes vou Mörsern mit dem Beisatze zu, dass es mit Rücksicht darauf, als die Schießstativn am Stadtberge sämmtlichen Weingärten in der Nachbarschaft und nicht nur jenem des Schulgutes zum Nutzen gereicht, keinen Anlass gibt, die Mörser auf Rechnung der Schule in Stauden zu bestellen, sondern dass dieselben vielmehr aus der für das Wetterschießen bestimmten Subvention und theilweise, wenn diese nicht genügen sollte, aus den Jnteressentenbeiträgen angeschafft werden. (Z. 3384 de 1900.) Der Anstalts-Schaffner Anton Globevnik hat seinen Dienst gekündiget. An dessen Stelle wurde vom Landesausschusse Anton BoÄö ernannt und der Direction bedeutet, dafür Sorge zu tragen, dass derselbe dauernd im Dienste behalten werde, indem der fortwährende Wechsel des Schaffners sowohl ans die Schüler als auch auf die Wirtschaft einen ungünstigen Einfluss ausübe. (ZZ. 12.129, 12.392, 12.958, 14.227 de 1899, 147, 821 de 1900.) Der Winzer Georg Pelko hat^ im Monate December 1899 den Dienst gekündiget. Dieser Posten wurde hierauf dem Andreas Židanik verliehen, allein der Dienst mußte ihm bald gekündiget werden und wurde im Monate Juni 1900 wieder an den frühern Winzer Georg Pelko verliehen. (ZZ. 12.391, 13.300, 14.114 de 1899, 1029, 1449, 7161, 7292 de 1900.) Im Laufe des Schuljahres 1899/1900 ist an der Anstalt die Typhus-Krankheit derart ausgebrochen, dass der Unterricht zeitweilig unterbrochen werden musste. Der Landesausschuss verfügte die erforderlichen Maßnahmen und ordnete an, dass die verschiedenen Auslagen aus diesem Anlasse abgesondert zu verrechnen sin8. Am 3. März I9u0 konnte der Unterricht, der am 17. Februar unterbrochen wurde, wieder aufgenommen werden. (ZZ. 2296, 2341, 2486, 3177 de 1900.) -------o0®0----------- Milch- uni? Käsewirtschast. 63. Bereisung des Adjuncten Rohrmann. 64. Gritnver-edlnugscnrs an der Schule zu Standen. 65. Curs über das Beschneiden und die Versetzung von Obst-bäumen. 66. Sonderung der Conti Schule und Wirtschaft. 67. Schietzstatio» am Stadtberge. 68. Schaffner. 69. Winzer. 70 Typhus. 1. Kranjski državni ustanovljena v vojaških vzgojeval-nicah. 2. Kranjske prebende za gospe plemenitega rodu. 3. Deželne siro-tinske ustanove za Marij an išče. § 9. Ustanove. Glasom ukaza c. kr. ministerstva za deželno bran z dne 14. marca 1900, št. 6425, izprazneni ste bili začetkom šolskega leta 1900/1901 v c. in kr. vojaških vzgojevalnicah in izobraževalnicah dve kranjski državni ustanovni mesti. Z Naj višjim odločilom dné 14. julija 1900 bilo je eno teh ustanovnih mest podeljeno Emilu Finku, drugo pa Frideriku Josipu Hrenu s pridržkom, da bodeta povoljno prebila vsprejemni izpit. Ob enem se je dovolilo, da se bo jedno ustanovno mesto podelilo prosilcu Bogomiru Brunerju za slučaj, če bi eden ali drugi prvih dveh prosilcev iz kateregakoli uzroka ne bi mogel biti sprejet. (Št. 11.816 1. 1899., 5204, 10.101 1. 1900.) Vsled smrti Marije baronice Elsner izpraznjena prebenda ustanove za gospice plemenitega rodu iz Kranjskega z letnim dohodkom 210 gld. je bila z Najvišjim odločilom dnč 4 avgusta 1899 podeljena Klementini Zhuber pl. Okrog, siroti po svetniku višjega deželnega sodišča. Glasom dopisa c. kr. deželne vlade z dné 27. julija 1900, št. 11.035, je Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo z Najvišjim odločilom dné 10. julija 1900 blagovolilo pritrditi, da se od petnajst sistemiziranih prebend zviša dvanajst prebend za skupni znesek 1680 K ter dovoliti, da ima gledé pomaknjenja starejših ustanovljenk na višje dotirana ustanovna mesta tudi v bodoče veljati dotično določilo člena III., da pa stopijo za sedaj štiri najstarejše ustanovljenke s 1. julijem 1900 v užitek zvišane ustanove letnih 630 K, po starosti najbližnjih osem ustanovljenk pa stopi v užitek prebend po 525 K na leto. Po tem dopisu c. kr. deželne vlade pa ministerstvo za notranje zadeve dogovorno z ministerstvom za uk in bogočastje z ozirom na stanje kranjskega verskega zaklada ni bilo v stanu, še dalje segajočih tozadevnih nasvetov deželnega odbora, ki so med drugim merili tudi na pomnožitev števila prebend, priporočiti v Najvišje potrjenje. V svojem odgovoru na ta dopis je deželni odbor sicer izrazil svoje zadovoljstvo, da so se vsaj deloma izvršili njegovi nasveti; motivacije ministerstev za notranje zadeve in za uk in bogočastje, ki se sklicujeta na stanje kranjskega verskega zaklada, pa ni mogel smatrati kot odločilne, marveč je iz že prej navedenih razlogov (dopis dné 29. julija 1884, št. 6933 1. 1883., in dné 17. januvarja 1899, št. 13.884 1. 1898.) prej ko slej mnenja, da je pomnožitev prebend potrebna in utemeljena ter si je toraj pridržal, obrniti se prilično z dotično prošnjo zopet do cesarske vlade. (Št. 6924, 9745 1. 1899., 10.018 1. 1900.) Deželne sirotinske ustanove za Marijanišče so dobili naslednji dečki: Ernest Čepek iz Košane, Andrej Birtič z Dobrove, Anton Ambrožič iz Cešnjic, Lovro KvaS iz Stoba,Hubert Leiler iz Ribnice, Josip Rihtaršič iz Zgornje Luže, Janez Petrač iz Krope, Josip Humar iz Stare Loke, JosJp Stegu iz Ilirske Bistrice, Vladimir Pakiž iz Ribnice, Franc Žargi iz Jarš, Viljem Mazi iz Črnomlja, Anton Benedičič z Zgornje Dobrave, Josip Čopič iz Trsta in Franc Janež iz Drage. Dalje se je sprejel v sirotišnico na račun ustanovnih prihrankov Franc Miillner iz Žužemberka. Rechenschaftsbericht. — § 9. Stiftungen. 231 9. Stiftungen. Zufolge Erlasses des k. k. Ministeriums für Landesvertheidigung vom 14. März 1900, Z. 6425, gelangten mit Beginn des Schuljahres 1900/1901 in den !. n. !. Militär-Erziehnngs- und Bildungsanstalten zwei krainische Staats-Stiftungsplätze zur Besetznng. Von diesen wurde mit Allerhöchster Entschließung vom 14. Juli 1900 dem Emil Fink und dem Friedrich Josef Kren vorbehaltlich der von denselben befriedigend abzulegenden Anfnahmsprüfung je ein Stiftungsplatz verliehen und gleichzeitig gestattet, dass für den Fall, als einer der Genannten ans irgend einem Grunde nicht aufgenommen werden könnte, der Aspirant Gottfried Bruner mit einem solchen Stiftungsplatze betheilt werde. (ZZ. 11.816 de 1899, 5204, 10.101 de 1900.) l. Krainische Staatsstiftlinge in den Mititär-Erziehnngs-Anstalten. SDtit Allerhöchster Entschließung vom 4. August 1899 wurde die durch das Ableben der 2. Maria Freiin v. Elsner erledigte Präbende des Krainer adeligen Fräuleinstiftes mit dem Jahresbezuge Krainer adelige von 210 fl. der Oberlandesgerichtsraths-Waise Clementine Zhuber v. Okrog verliehen. ^räbcndcn° Laut Note der k. k Landesregierung vom 27. Juli 1900, Z. 11.035, haben Seine k. u. k. Apostolische Majestät mit Allerhöchster Entschließung vom 10. Juli 1900 die Erhöhung von zwölf der systemisirten fünfzehn Präbenden um den Gesammtbetrag von 1680 K zu genehmigen und zu gestatten geruht, dass unter Festhaltlmg der die Vorrückung der älteren Präbendistinnen in die höher dotirten Stiftplätze normirenden Bestimmung des Art. III. der Stiftsstatuten für die Zukunft dermalen die vier rangältesten Stiftsdamen mit 1. Juli 1900 in den Präbendenbezng jährlicher 630 K und die denselben im Range nachfolgenden acht Stiftsdamen in den Präbendenbezng jährlicher 525 K eintreten. Dieser Note der k. k. Landesregierung zufolge war jedoch das Ministerium des Innern im Einvernehmen mit dem Ministerium für Cultus und Unterricht mit Rücksicht aus den Stand des Krainer Religions-fondes nicht in der Lage, die weitergehenden gegenständlichen Anträge des Landesansschusses, die sich unter anderen auch auf eine Vermehrung der Anzahl der Präbenden bezogen, zur Allerhöchsten Genehmigung anzuempfehlen. Der Landesausschuss gab in Beantwortung dieser Note zwar seiner Befriedigung über die theilweise Durchführung seines Antrages Ausdruck; die Motivirung des Ministeriums des Innern und des Ministeriums für Cultus uitb Unterricht aber, die sich auf den Stand des Krainer Religions-fondes berufen, vermochte er als eine entscheidende nicht anzusehen; er hielt vielmehr eine Vermehrung der Präbenden ans den bereits früher angegebenen Gründen (Schreiben vom 29. Juli 1884, Z. 6933 ex 1883 und 17. Jänner 1899, Z. 13.884 ex 1898) nach wie vor für geboten und begründet und behielt sich daher vor, bei sich ergebender Gelegenheit neuerlich mit einem bezüglichen Ansuchen an die kaiserliche Regierung heranzutreten. (ZZ. 6924, 9745 de 1899, 10.018 de 1900.) , Landes - Waisenstiftplätze im Knabenwaisenhanse Collegium Mariannm wurden verliehen an: Ernest Lepek aus Košana, Andreas Birtie aus Dobrova, Anton Ambrome aus Češnjice, Lorenz Kvas aus Stob, Hubert Leiler ans Reifnitz, Josef Rihtaršie ans Ober-LuLa, Johann Petrae aits Kropp, ^ Josef Humar aus Altlack, Josef Stegu aus Jllirisch-Feistritz, Vladimir PakiL ans Reifnitz, Franz Iargi ans Jarše, Wilhelm Mazi aus Tschernembl, Anton Benedieie aus Ober - Dobrava, Josef Lopie aus Triest und an Franz JaneZ aus Draga. Ferner wurde auf Rechnung der Stiftungsersparnisse Franz Müllner aus Teisenberg in die Waisenanstalt aufgenommen 3. Lanves-Waisenstift-plätze für das Collegium Mariannm. Deželne siro-tinske ustanove za Lichtenthur-novo sirotišnico. 5. Ročne sirotinske ustanove. 6. Podpore sirotam oziroma njihovim rednikom. 7. Učnine za sirotinske dečke, ki se poprimejo raznih rokodelstev. Deželne sirotinske ustanove v Lichtenthurnovi dekliški sirotišnici so dobile te-le deklice: Frančiška Papier iz Železnikov, Terezija Turk iz Malega Lipovca, Ivana Bohinc iz Preddvora, Ana Ažman iz Cerknice, Marija Schuster iz Kamnika, Julijana Riegler iz Velikih Poljan pri Ribnici, Angela Šiberl iz Št. Jurja pri Kranju in Marija Čuden iz Loga. Ker pa zgoraj imenovana Marija Schuster ni vstopila v sirotišnico, podelilo se je njeno ustanovno mesto deklici Antoniji Ručigaj iz Vira. Vsled izstopa Marije Gabrijel iz zavoda podelilo se je zadevno ustanovno mesto Frančiški Grošelj iz Ljubljane. Glasom dopisa županstva občine Log tudi deklica Marija Čuden ni vsprejela podeljene jij ustanove ter se je vsled tega sprejela v zavod Josipina Petschauer iz Črmošnjic. Končno se je podaljšal užitek deželne sirotinske ustanove v Lichtenthurnovi dekliški sirotišnici za dobo enega leta ustanovljenki Mariji Sedej. Ročne sirotinske ustanove po 50 gld. na leto dobile so nastopne sirote: Franc Furlan iz Studenca, Anton Kosmač iz Zaloga, Lovrenc Hribar iz Križa pri Kamniku, Andrej Šiffrer iz Stare Loke, Frančiška Dacar z Gline, Leopold Knapič z Dobenega, Alojzij Salokar iz Velikih Lašč, Ivan Židan iz Ljubljane, David Doctorič iz Našiča v Slavoniji, Frančiška Mišič iz Strahomera in Amalija Volek iz Zapuž. Podpore po 50 gld. za leti 1898 in 1899 svo bile dovoljene: Ivani Japelj iz Brezovice Mariji Dolenc iz Železnikov in Katarini Meršol iz Žiganje vasi; Viktorju Paternoster iz Ljubljane pa se je dovolila podpora za leti 1900. in 1901. po 35 gld. Enokratne denarne podpore je dovolil deželni odbor sledečim sirotam v nastopnih zneskih: a) Pavli Godnjavec iz Kranja v znesku 40 gld. b) Albini Keše iz Trebnjega, Romanu Ileršič s Studenca, Martinu Wenko iz Maribora, Avgustu Lininger iz Ljubljane, Mariji Šturm iz Ljubljane, Ani Vidmar iz Št. Jurja nad Kranjem, Kristini Žgajnar iz Zdenske vasi, Karolini vFatur iz Zagorja, Rozaliji Šajrekar iz Ljubljane, Mariji Kalin iz Vipave, Antoniji Štirn z Visokega, Valentinu Stupica s Prevoj, Francu Debeljak iz Podgore, Karolu Puželj iz Zamosteca pri Sodražici, Uršuli Lužar iz Peči, županstvu na Polici ter Francu Omahen z Grosupljega — vsakemu v znesku 20 gld. c) Ivanu Levar z Dolenjega Jezera pri Cerknici, Ivanu Šturm iz Ljubljane, Mariji Pucihar iz Šmarja pod Ljubljano, Petru Osovnik z Rov pri Jaršah,v Angeli Ločnikar iz Ljubljane, Ani Petrovčič iz Ljubljane, Mariji Rant iz Sela pri Železnikih in Ernestini Modic iz Loškega potoka — vsakemu v znesku 15 gld. d) Leopoldini Petrovčič iz Ljubljane v znesku 12 gld. 50 kr. e) Franji Ušeničnik iz Ljubljane v znesku 7 gld. 50 kr. Nekaterim dečkom sirotam, ki so se po izstopu iz sirotišnice poprijeli raznih rokodelstev, dovolil je deželni odbor do dovršenega 15. leta starosti sledeče prispevke k učnini iz sirotinskega ustanovnega zaklada, in sicer: za Josipa Krtelj za dobo od 5. avgusta 1899 do 2. marca 1901 in za Avgusta Malenšek za dobo od 1. avgusta 1. 1899. do 11. avgusta L 1901. po 50 gld. na leto, za Josipa Benkovič za dobo od 1. avgusta 1. 1899. do 18. marca 1. 1901., za Antona Čelik za dobo od 1. septembra 1. 1899. do 25. junija 1. 1902., za Ivana Gabrovšek za dobo od 6. avgusta 1. 1899. do dne 8. junija 1. 1901., za Antona Lenasi za dobo od 9. avgusta 1. 1899. do 13. junija 1. 1900., za Frančiška Markelj za dobo od 17. septembra 1. 1899. do dné 26. septembra 1. 1901. in za Josipa Perhaj za dobo od 10. avgusta 1. 1899. do 10. maja 1. 1901. pa vsakemu po 40 gld. na leto. (Št. 10.527, 10.528, 10.529, 10.739, 11.118, 11.348, 11.389, 11.464, 11.614, 11.647, 11.784, 12.270, 13.419, 13.804, 13.991, 14.175, 14.271 1. 1899.; 1360, 3815, 7068, 7308, 10.687, 10.760, 10.789, 10 989, 11.226, 11.244, 11.493 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 9. Stiftungen. 233 Laudes-Waisenstiftplätze in der Lichtenthurn'schen Mädchenwaisenanstalt wurden verliehen an: Franziska Papier aus Eisnern, Theresia Turk aus Klein - Lipovec, Johanna Bohinc aus Pred vor, Anna Ažmanu aus Zirknitz, Maria Schuster aus Stein, Juliana Riegler aus Groß-Pölland bei Reifnitz, Angela Liberi ans St. Georgen bei Krainburg und an Maria Luden aus Log. Nachdem jedoch die vorgenannte Maria Schuster in das Waisenhaus nicht eingetreten ist, wurde ihr Stiftplatz der Waise Antonia Rueigaj aus Vir verliehen. Infolge Austrittes der Maria Gabriel aus der Anstalt wurde der betreffende Stiftplatz an Franziska Grošelj aus Laibach verliehen. Lailt.Berichtes des Gemeindeamtes in Log nahm auch das Mädchen Maria Luden die ihr verliehene Stiftung nicht an, weshalb sohin Josefine Petschauer aus Tschermoschnitz in die Waisenanstalt aufgenommen wurde. Schließlich wurde der Genuß des Landes-Waisenstiftplatzes in der Lichtenthurn'schen Mädchen-Waisenanstalt dem Stiftlinge Maria Sedej auf die Dauer eines Jahres verlängert. Nachfolgenden Waisenkindern wurden Waisenhandstipendien int Jahresertrage je per 50 fl. verliehen, als: Franz Furlan aus Brunndorf, Anton Kosmae aus Zalog, Lorenz Hribar aus Kreutz bei Stein, Andreas Schiffrer aus Altlack, Aranziska Dacar aus Gleinitz, Leopold Knapiö aus Dobeno, Alois Salokar aus Großlaschitz, Johann Žtban aus Laibach, David Doctorie aus Našio in Slavonien, Franziska Misiö ans Strahomer und Amalia Volek aus Sapusche. Der .Johanna Japelj aus Bresowitz, der Maria Dolenc aus Eisnern und der Katharina Meršol aus Žiganjavas wurden für die Jahre 1898 und 1899 Unterstützungen je jährlich per 50 fl. bewilligt. Schließlich wurde dem Victor Paternoster aus Laibach für die Jahre 1900 und 1901 eine Unterstützung von je 35 fl. gewährt. Einmalige Unterstützilngsbeträge bewilligte der Landesausschuss nachbenannten Waisen in folgenden Beträgen: a) der Paula Godnjavec aus Krainburg per 40 fl. b) der Albina teše aus Treffen, dem Roman Jleršiv ans Brunndorf, dem Martin Wenko aus Marburg, dem August Lininger aus Laibach, der Maria Šturm aus Laibach, der Anna Vidmar aus St. Georgen bei Krainburg, der Christine Žgajnar aus Zdenskavas, der Karoline Fatur aus Sagor, der Rosalia Lajrekar aus Laibach, der Maria Kalin aus Wippach, der Antonia Štirn von Visoko, dem Valentin Stupica aus Prevoje, Dein Franz Debeljak aus Podgora, dem Karl PuZelj aus Zamoste bei Sodraschitz, der Ursula Suzar aus Pee, Gemeinde Polica und dem Franz Omahen ans Großlupp — jedem per 20 fl. c) dem Johann Levar aus Dolenje Jezero bei Zirknitz, dem Johann Šturm aus Laibach, der Maria Pucihar aus St. Marein, Bezirk Umgebung Laibach, dem Peter Osovnik aus Rau bei Jarše, der Angela Loenikar aus Laibach, der Anna Petroveiö aus Laibach, der Johanna Šimnovec ans Laibach, der Maria Rant aus Selo bei Eisnern und der Ernestine Modic aus Laserbach — jedem per 15 fl. d) der Leopoldine Petrovöiö aus Laibach per 12 fl. 50 kr. e) der Franziska Ušenienik aus Laibach per 7 fl. 50 kr. Der Landesausschuss bewilligte für einige Waisenknaben, welche sich nach dem Austritte aus der Waisenanstalt verschiedenen Handwerken widmeten, bis zur Vollendung ihres 15. Lebensjahres nachstehende Lehrgeldbeiträge aus dem Waisenstiftnngsfonde, nämlich für Josef Krtelj pro 5. August 1899 bis 2. März 1901 und August Malenšek pro 1. August 1899 bis 11. August 1901 mit je 50 fl. jährlich; für Josef Benkovie pro 1. August 1899 bis 18. März 1901, Anton Celit pro I. September i 899 bis 25. Juni 1902, Johann Gabrovšek pro 6. August 1899 bis 8. Juni 1901, Anton Lenasi pro 9. August 1899 bis 13. Juni 1900, für Franz Markelj pro 17. September 1899 bis 26. September 1901 und für Josef Perhaj pro 10. August 1899 bis 10. März 1901, jedem zu 40 fl. jährlich. (ZZ. 10.527, 10.528, 10.529, 10.739, 11.118, 11.348, 11.389, 11.464, 11.6 4, II. 647, 11.784, 12.270, 13.419, 13.804, 13.991, 14.175, 14.271 de 1899; 1360, 3815, 7068, 7308, 10.687, 10.760, 10.789, i 0.989, 11.226, 11.244, 11.493 de 1900.) 4 Landes-Waisenstift-plätze für das Lichten-thurn'sche Waisenhaus. 5 Waisen-Hand- stipendien. 6. Waisenkinder- Unterstützun- gen. 7. Lehrgeldbeiträge für Waisenknaben. Splošne deželne hiralske ustanove. !). Cesarja Fr. Jožefa I. deželne hiral-ske ustanove. 10. Deželne hiral-ske ustanove v spomin vladarske petdesetletnice cesarja Fr. Jožefa I. 11. Podpore iz ustanov deželnih hiralskih zakladov. 12. Vzdrževanje gluhonemih ^deklic v Šmihelu iz Holdheimove ustanove. Splošne deželne hiralske ustanove po 100 K so prejele 1. 1900: I. nastopne občine: 1. Koče, 2. Stara Loka, 3. Volčji potok, 4. Zlato polje, 5. Železniki; II. nastopne osebe: 6. Blažek Marjeta iz Ljubljane, 7. Goršič Marjeta iz Ljubljane, 8. Jazbec Mihael iz Novega mesta, 9. Margon Matija jz Vremskega Britofa, 10. Mejač Marija iz Radovljice, 11. Novak Andrej iz M. D. Polja, 12. Payer Anton iz Kranja, 13. Suh Frančiška iz Doba, 14. Škriba Lovro iz Krope, 15. Tomažič Jožef s Trebelnega, 16. Tomec Janez iz Doblič, 17. Trček Blaž z Vrhnike. Deželne hiralske ustanove cesarja Franca Jožefa I. so prejele 1. 1900. nastopna občine, in sicer po 100 K: 1. Dobrniče, 2. Famlje, 3. Sodražica, 4. Vremski Britof; — po 60 K: 5. Vrni vrh pri Idriji, 6. Iška vas, 7. Jesenice, 8. Ježica, 9 Litija, 10. Olšišče, 11. Osilnica, 12. Polhov Gradec, 13. Pijava gorica, 14. Sorica, 15. Velika vas. V spomin vladarske petdesetletnice cesarja Franca Jožefa I. ustanovljene hiralske ustanove po 100 K so prejele 1. 1900.: I. nastopne občrne: 1. Dol, 2. Drtija,v 3. Gora, 4. Hruševka, 5. Mavčiče, 6. Nemška Loka, 7. Podhruška, 8. Št. Peter na Krasu, 9. Šmartno pri Kamniku, 10. Trebeljevo, 11. Vodice. II. nastopne osebe: 12. Brecelnik Franc iz Ljubljane, 13. Bogataj Neža z Brezovice, 14. Črnivec Uršula iz Ljubljane, 15. Fajfig Alojzij iz Hruševke, 16. Grenc Jožef iz Dolenje Podgore, 17. Hicinger Elizabeta iz Tržiča, 18. Janežič Marija iz M. D. Polja, 19. Jankovič Matija z Grosupljega, 20. Kamin Franc iz Metlike, 21. Kralj Peter iz Čepelj, 22. Klemens Ana iz Ljubljane, 23. Malenšek Karolina iz Rake, 24. Medved Cecilija iz Šmihela - Stopič, 25. Orehek Jožefa iz Ljubljane, 26. Puhar Ana iz Kranja, 27. Pleskovič Jožefa iz Polšnika, 28. Parapaf Helena iz Ljubljane, 29. Pelle Jožefa iz Ljubljane, 30. Peteršič Jožefa iz Kostanjevice, 31. Sattler Barbara z Ježice, 32. Šimenc Matevž iz Depalje vasi, 33. Salloker Suzana iz Yel. Lašč, 34. Tomle Ana iz Velike Loke, 35.v Vetrnik Neža iz Križ, 36. Vrščaj Katarina iz Črnomlja, 37. Vesel Ivana iz Postojine, 38. Žitnik Anton iz Dobrunj, 39. Žagar Marija z Brezovice. Podpore iz hiralskih zakladov so prejele 1. 1900.: I. nastopne občine: 1. Radeče 200 K, 2. Vremski Britof 100 K, 3. Šmartno pri Litiji 100 K, 4. Javorje 100 K, 5. Križe 100 K, 6. Mošnje 100 K, 7. Dob 100 K, 8. Sorica 40 K; II. nastopne osebe po 50 K: 9. Brovet Matija iz Kamne gorice, 10. Balis Franc iz Moravč, 11. Bravbar Simon iz Vodic, 12. Čudovan Ana iz Šmarjete, 13. Dekval Marija iz Krtine, 14. Eppich Marija iz Kočevja, 15. Fischer Janez iz Novega mesta, 16. Hribar Uršula iz Kranjske gore, 17. Hvale Martin s Trebeljevega, 18. Juvan Juri iz Smlednika, 19. Kor-desch Leopoldina iz Ljubljane, 20. Koren Alojzija iz Planine, 21. Kapelj Martin iz Studenca, 22 Lukšič Marija iz Jurke vasi, 23. Mikuš Martin iz Preserja, 24. Mušič Marija iz Dolenjega Logatca, 25. Oražen Ana iz Vel. Poljan, 26. Primožič Matevž iz Vrbljan, 27. Pernuš Anton iz Krope,v 28. Račič Matevž iz Iške Loke, 29. Smolik Marija iz Vipave, 30. Štajerer Frančiška iz Škofje Loke, 31. Štukelj Jožef iz Črnomlja, 32. seme Franc iz Žatičine; — 33. Švic Ivana iz Ljubljane 20 yK, 34. Troj ar Janez iz Boh. Bistrice 50 K, 35. Zanoškar Uršula iz Ljubljane 50 K, 36. Žargaj Janez iz Ihana 50 K, 37. Lozar Terezija iz Podgorice 40 K, 38. Knafelc Uršula iz Šmihela-Stopič 100 K, 39. Miklavec Franc iz Domžal 40 K, 40. Kvo-cijes Jožef iz Lahovič 100 K, 41. Pilpah pl. Marija iz Kandrš 100 K, 42. Strle Ivana iz Vel. Lipljan 50 K, 43. Maschke Marija iz Ljubljane 100 K, 44..Batala Neža iz Loke 40 K, 45. Hren Marija iz Ljubljane 100 K, 46. Majhen Neža iz Radomelj 40 K, 47. Rešek Matevž iz Predoselj 30 K, 48. Bradač Katarina iz Dvora 50 K. Dohodke Holdheimove ustanove za leto 1900 v znesku 1814 K nakazala je c. kr. deželna vlada potom c. kr. glavnega davčnega urada Novomeškega gospej prednici kongregacije ubogih šolskih sestra de Notre-Dame v Šmihelu pri Novemmestu za vzdrževanje ubožnih deklic v gluhonemici v šolskem letu 1899/1900. (St. 9835, 11.980 1. 1900.) , Rechenschaftsbericht. — .§.9. Stiftungen. 235 Allgemeine Landes-Siechenstiftungeii zu 100 K würden im Jahre 1900 verliehen: I. den Gemeinden: 1. Soče, 2. Altlack, 3. Volčji Potok, 4. Zlato Polje, 5. Eisnern; II. den Personen: 6. Blaček Margarethe aus Laibach, 7. Gvrsič Margarethe aus Laibach, 8. Jazbec Michael aus Rudolfswerth, 9. Margon Mathias aus Vremski Britof, 10. Mejač Marie aus Radmannsdorf, 11. Novak Andreas aus Mariafeld, 12. Payer Anton aus Krainburg, 13. Suh Franziska aus Dob, 14. 8kriba Lorenz ans Kropp, 15, Tomačič Josef ans Trebelno, 16, Tomec Johann ans Dobliče, 17. Trček Blasius aus Oberlaibach. Landes-Siechenstiftungen Kaiser Franz Josef I. wurden im Jahre 1900 folgenden Gemeinden gewährt, und zwar I. zu 100 K: 1. Dobrniče, 2. Famlje, 3, Sodražica, 4. Vremski Britof; — II. zn 60 K: 5. Schwarzenberg bei Jdria, 6. Iška Vas, 7. Jesenice, 8. Ječica, '9. Littai, 10. Dtšišče, 11. Osilnica, 12. Billichgraz, 18. Pijava Gorica, 14. Sorica, 15/Velika Vas. Zur Erinnerung an das fünfzigjährige Regierungsjubiläum des Kaisers Franz Josef I. gestiftete Stipendien zu 100 K wurden im Jahre 1900 verliehen: I. den Gemeinden: 1. Dol, 2. Drtija, 3. Gora, 4. Hrusevka, 5. Mavčiče, 6. Unter-Dentschau, 7. PodhruÄa, 8. St. Peter am Karst, 9. St. Martin bei Stein, 10. Trebeljevo, 11. Vodice; II. den Personen: 12. Brecelnik Franz aus Laibach, 13. Bogataj Agnes aus Brezovica, 14. Čntibec Ursula aus Laibach, 15. Fajfig Alois aus Hrusevka, 16. Greuz Josef aus Dol. Podgora, 17. Hicinger Elisabeth aus Neumarktl, 18. Janečič Marie aus Mariafeld, 19. Jankovič Mathias aus Grosuplje, 20. Kamin Franz aus Mottling, 21. Klemens Anna aus Laibach, 22. Kralj Peter aus Čeplje, 23. Malenšek Karoline ans Raka, 24. Medved Cäcilie aus St. Michael - Stopiče, 25. Orehek Josefa aus Laibach, 26. Puhar Anna aus Krainburg, 27. Pleskovič Josefa aus Polsnik, 28. Parapat Helena aus Laibach, 29.v Pelle Josefa aus Laibach, 30. Petersič Josefa aus Landstraß, 31. Sattler Barbara ans Ječica, 32. Šimenc Matthäus aus Depalja Vas, 33. Salloker Susanna aus Grohlasič, 34. Tomle Anna ans Velika Loka, 35. Vetrnik Agnes aus Kriče, 36. Vrsčaj Katharina ans Tschernembl, 37. Besel Johanna ans Adelsberg, 38. Žitnif Anton aus Dobrunje, 39. Žagat" Marie aus Brezovica. Unterstützungen aus den Landes-Siechenstiftungsfonden wurden im Jahre 1900 zutheil: I. den Gemeinden: 1. Radeče 200 K, 2. Vremski Britof 100 K, 3. St. Martin bei Littai 100 K, 4. Javorje 100 K, 5. Kriče 100 K, 6. Mošnje 100 K, 7. Dob 100 K, 8. Sorica 40 K; II. den Personen zu 50 K: 9. Brovet Mathias aus Steinbüchel, 10. Balis Franz aus Moravče, 11. Bravhar Simon aus Vodice, 12. Ludovan Anna aus St. Margarethen, 13. Dekval Marija aus Krtina, 14. Eppich Marie aus Gottschee, 15. Fischer Johann aus Rudolfswerth, 16. Hribar Ursula aus Kronau, >7. Hvale Martin aus Trebeljevo, 18. Juvan Georg aus Smlednik, 19. Kordesch Leopoldine aus Laibach, 20. Koren Aloisia aus Planina, 21. Kapelj Martin ans Studenec, 22. Luksič Marie aus Jurka Vas, 23. Mikus Martin aus Preserje, 24. Musič Marie aus Unter-Loitsch, 25. Oračen Anna aus Velike Poljane, 26. Primočič Matthäus aus Vrbljane, 27. Pernus. Anton aus Kropp, 28. Račič Matthäus aus JAa Loka, 29. Smolik Marie aus Wip-pach, 30. Štajerer Franziska aus Bischoflack, 31. Štukelj Josef aus Tschernembl, 32. Šeme Franz aus Sittich; — 33. Stoic Johanna aus Laibachs 20 8, 34. Trojar Johann aus Woch.-Feistritz 50 K, 35. Zanoskar Ursula aus Laibach 50 K, 36. Žargaj Johann aus Ihan 50 K, 37. Lozar Theresia aus Podgorica 40 K, 38. Knafelc Ursula aus St. Michael-Stopiče 100 K, 39. Miklavec Franz ans Domčale 40 K, 40. Kvocijes Josef aus Lahoviče 100 K, 41. Pilpach Marie Edle aus Kandräe 100 K, 42. Strle Johanna aus Velike Lipljane 50 K, 43. Maschke Marie aus Laibach 100 K, 44. Batala Agnes aus Loka 40 K, 45. Hren Marie aus Laibach 100 K, 46. Majhen Agnes ans Radomlje 40 K, 47. Resek Matthäus aus Predoslje 30 K, 48. Bradač Katharina ans Dvor 50 K. . Das Holdheim'sche Stiftungserträgnis des Jahres 1900 im Betrage von 1814 K wurde der Frau Oberin der Congregation der armen Schulschwestern de Notre «Dame in St. Michael bei Rudolfswert für die Sustentation der in der Taubstummen-Erziehungsanstalt untergebrachten mittellosen Mädchen für das Schuljahr 1899/1900 im Wege des k. k. Hanptsteueramtes Rudolfswert von der k. k. Landesregierung zur Auszahlung angewiesen. (ZZ. 9835, 11.980 de 1899.) Allgemeine Landes-Siechenstiftungen. ■ 9. Kaiser Franz Josef I. Landes-Siechenstiftungen. 10. Landes- < Siechenstistun-. gen zur Erinnerung an das fünfzigjährige Regierungs-jnbiläum Kaisers Franz Josef I. 11. Unterstützungen aus den Siechenstif-tungssonden. 12. Sustentations-beiträge für die Taubstunimen-zöglinge in St. Michael aus der Hold-heim'schen Stiftung. 13. Nagrada šolskim sestram v Šmihelu. 14. Podelitev Kliidniggove ustanove za slepe Ivanu Orabliču. 16. Podpora slepi Alberti Kattauer. 16. Oskrbnina za siroto Josipa Schütte. V smislu deželnozborskega sklepa dné 5. aprila 1900 ubogim šolskim sestram de Notre-Dame v Šmihelu pri Novemmestu za dve učiteljici in za eno učiteljico v ročnih delih za šolsko leto 1899/1900 dovoljeno nagrado v znesku 1000 K izplačal je deželni odbor. (Št. 4868 L 1900.) Dogovorno s knezoškofijskim ordinarijatom podelila je c. kr. deželna vlada dné 9. avgusta 1889 v Retju, fare Trbovlje, rojenemu Ivanu Grabliču ustanovno mesto Karol baron Flödniggove ustanove za slepe, da je bil sprejet v zasebni zavod za slepce v Linču. Vzdrževalni prispevek znaša 300 K na leto. (Št. 9969, 10.378 1. 1900.) S pritrjenjem c. kr. deželne vlade dovoljena in izplačana je bila v Ljubljani stanujoči in ondi pristojni slepi Alberti Kattauer enkratna podpora v znesku 40 K iz ilirskega ustanovnega zaklada za slepe. (Št. 8414, 10.595 1. 1900.) Za dečka siroto Josipa Schiitteja, pristojnega v Radence v Črnomaljskem okraju, ki se nahaja v zasebnem oskrbovanju v Liittichu v Belgiji, plačal je deželni odbor za leto 1899. prispevek k oskrbnim stroškom v znesku 216 frankov ter enak znesek zagotovil tudi še za leto 1900. (Št. 8422 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 9. Stiftungen. 237 Die den armen Schulschwestern de Notre Dame in St. Michael bei Rudolfswert gemäß dem Landtagsbeschlusse vom 5. April 1900 für das Schuljahr 1899/1900 für zwei Lehrerinnen und eine Lehrerin für Handarbeiten bewilligte Remuneration von 1000 K wurde flüssig gemacht. (Z. 4868 de 1900.1 Im Einvernehmen mit dem fürstbischöflichen Ordinariate wurde von der k. k. Landesregierung dem am 9. August 1889 in Retje, Pfarre Trisail, geborenen Johann Grablie ein Stistplatz der Karl Freiherr v. Flödnigg'schen Blindenstistung behufs dessen Aufnahme in das Privatblindeninstitut in Linz verliehen. Der jährliche Suftentationsbeitrag beträgt 300 K. (ZZ. 9969, 10.378 de 1900.) Mit Zustimmung der k. k. Landesregierung wurde der in Laibad) wohnhaften und dorthin zuständigen Alberta Kattauer eilte einmalige Unterstützung von 40 K aus dem Jllyrischen Bliuden-stiftungsfonde bewilliget und flüssig gemacht (ZZ. 8414, 10.595 de 1900.) Für den nach Radenze im Bezirke Tsd)ernembl zuständigen, in Privatpflege zu Lüttiä) in Belgien befindlichen Waisenknaben Josef Sd)ütte hat der Landesausschuss für das Jahr 1899 den Berpflegskostenbeitrag von 216 Francs flüssig gemacht und den gleichen Betrag auch noch für das Jahr 1900 zugesichert. (Z. 8422 de 1900.) 13. Remuneration für die Schulschwestern in St. Michael. 14. Verleihung eines Stift-platzes der Flödnigg'schen Blindenstistung auJohami Grablia. 15. Unterstützung für die blinde Alb. Kattaner. 16. Verpflegsgebür fürden Waisenknaben Josef Schütte. 1. Osebne pre-membe pri deželni blagajnici in deželnem knjigovodstvu . 2. Petletnica. 3. . Osebne razmere pri deželnih do brodelnih zavodih. § 10. Osebne stvari. Deželni blagajnik Karol Žagar je bil na podstavi deželnozborskega sklepa z dne 3. maja 1900 umirovljen koncem meseca julija 1900 ter mu je bila od 1. avgusta dalje v izplačilo nakazana pokojnina letnih 3600 K. Na njegovo mesto je deželni odbor imenoval potom natečaja kontrolorja Frančiška Trtnika deželnim blagajnikom; po njem izprazneno mesto kontrolorja pa je podelil računskemu ofìcijalu I. razreda Zvonimiru Zoru. Ker pa je leta nastavljen kot nadzornik za samostojno deželno naklado, je bil za opravljanje kontrolorske službe deželni blagajnici v službovanje prideljen računski ofìcijal I. razreda Ivan Pogačnik. Pri deželnem knjigovodstvu pa so nastale nastopne premembe: Računski svetnik Viktor Hofmann je bil na podstavi deželnozborskega sklepa z dne 3. maja 1900 premeščen iz IV. v III. plačilni razred ter so mu bili pri-čenši s 1. junijem 1900 nakazani odpadli užitki z osebno doklado letnih 200 K vred, katero mu je dovolil deželni zbor. Dalje so bili imenovani, in sicer: Računskim revidentom računski ofìcijal I. razreda Ivan Kozjek, računskim olicijalom I. razreda računski ofìcijal II. razreda Karol Schweiger, računskima olicijaloma II. razreda praktikanta Ivan Mikuž in Pavl Drenik, praktikantoma pa Ivan Pavšek in Henrik Logar. (Št. 61, 65, 102, 129, 172, 208/pr. 1. 1900.) Uradnemu slugi Jožefu Šelko-tu je bila s 1. novembrom 1899 nakazana IV. petletnica v letnem znesku 50 K. (Št. 158/pr. 1. 1899.) Primariju dermatologiškega oddelka dr. Vincenciju Gregoriču v deželno-zborski seji dne 3, aprila 1900 dovoljena osebna doklada letnih 400 K mu je bila nakazana s 1. januarjem 1900. Istotako je bila vodji porodničarskega in ginekologičnega oddelka dr. Alfredu Valenta pl. Marchthurnu s 1. januarjem v izplačilo nakazana zvišana nagrada v znesku 1200 K na leto. (Št. 43, 44/pr. 1. 1900.) V smislu deželnozborskega sklepa dne 3. maja 1900 so bili ordinariju dr. Ivanu Robida s 1. januarjem 1900 nakazani novo urejeni prejemki, dočim je ordinarij dr. Štefan D ivjak nove prejemke v smislu navedenega deželnozborskega sklepa začel uživati šele s 1. avgustom 1900. (Št. 64, 192, 211/pr. 1. 1900.) Iz službe sta izstopila sekundarija: Dr. Tomo Zarnik in dr. Rudolf Weib 1. Na njihovo mesto sta bila sekundarjem imenovana: Dr. Matija Hočevar in dr. Ivan Dražen. (Št. 154, 172, 190, 194, 197/pr. 1. 1899.; 54, 76, 83, 87, 95/pr. 1. 1900.) Na podstavi deželnozborskega sklepa dne 24. aprila 1900 je bilo mesto volon-tèrja v deželni bolnišnici z adjutom 600 K razpisano, ne da bi se bil v razpisni dobi oglasil kaki prosilec. (Št. 121/pr. 1. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 10. Personalangelegenheiten. 239 § 10* Personalangelegenheiten. Landescassier Karl Zagar wurde auf Grund des Landtagsbeschlusses vom 3. Mai i. 1900 mit Ende Juli 1900 in den Ruhestand versetzt und ist demselben vom 1. August an der P^rsonalver-Ruhegenuss jährlicher 3600 K flüssig gemacht worden. änderungen An dessen Stelle ernannte der Landesausschuss nach erfolgter Concursausschreibung den yanb'egmiie Controlor Franz T.ertnik zum Landescassier, die hiedurch frei gewordene Controlorstelle aber un{, der verlieh er dem Rechnungsoffieial I. Classe Zvonim ir Z o r. Nachdem aber dieser als Inspector Landesbuch-sür die selbständige Landesauflage bestellt ist, so ist behufs Versetzung des Coutrolorpostens der Haltung. Landescasse der Rechnungsofficial I. Classe Johann Pogačnik zur Dienstleistung zugewiesen worden. Bei der Landesbuchhaltung aber ergaben sich nachfolgende Veränderungen: Rechnungsrath Victor Hofmann wurde auf Grund des Landtagsbeschlusses vom 3. Mai 1900 aus der IV. in die III. Gehaltsclasse übersetzt und sind demselben die entfallenden Bezüge nebst der ihm vom Landtage bewilligten Personalzulage jährlicher 200 K vom 1. Juni 1900 an angewiesen worden. Ferner sind ernannt worden, und zwar: Zum Rechnungsrevidenten der Rechnungsofficial I. Classe Johann Kozjek, zum Rechnungsofficial I. Classe der Rechnungsofficial 0. Classe Karl Schweiger, zu Rechnungsofficialen II. Classe die Praktikanten Johann Mikuz und Paul Dreuik,uud zu Praktikanten J o h a n n Pavšek und Heinrich Logar. (ZZ. 61, 65, 102, 129, 172, 208/pr. de 1900.) Dem Amtsdiener Josef Seiko ist mit 1. November 1899 die IV. Quinquennalzulage •>. jährlicher 50 K flüssig gemacht worden. (Z. 158/pr. de 1899.) Quinquennal- zulage. Die dem Primarärzte der dermatologischen Abtheilung, Dr. Vincenz Gregorič in 3-der Landtagssitzung vom 3. April 1900 bewilligte Persoualzulage jährlicher 400 K wurde dem- Personalan-selben üotn' 1. Jänner 1900 an flüssig gemacht. Desgleichen ist dem Leiter der geburtshilflichen gelegenheiten und gynäkologischen Abtheilung Dr/ Alfred Valenta Edler von Marchthurn die erhöhte ZEdeswohl-Remuneration von 1200 K per Jahr vom 1. Jänner 1900 an angewiesen worden. (ZZ. 43, thütigkeits-44/pr. de 1900.) Anstalten. In Gemäßheit des Landtagsbeschlusses vom 3. Mai 1900 sind dein Ordinarius Dr. Johann Robida die neu geregelten Bezüge vom 1. Jänner 1900 an angewiesen worden, während der Ordinarius Dr. Stefan Divjak in den Genuss der neuen Bezüge im Sinne des citirten Landtagsbeschlusses erst mit 1. August 1900 trat. (ZZ. 64, 192, 211/pr. de 1900.) Aus dem Dienste sind getreten: die Secundarärzte Dr. Tomo Zarnik und Dr. Rudolf Weibl. An deren Stelle sind zu Secundarärzten ernannt worden: Dr. Mathias Hočevar und Dr. Ivan O razen. (ZZ. 154, 172, 190, 194, 197/pr. de 1899; 54, 76, 83, 87, 95/pr. de 1900.) Auf Grund des Landtagsbeschlusses voin 24. April 1900 ist die Volontärstelle im Krankenhause mit einem Adjutum von 600 K ausgeschrieben worden, ohne dass sich tun dieselbe bis zum Competenztermine ein Bewerber gemeldet hätte. (Z. 121/pr. de 1900.) Nagrada dr. Štefanu Divjaku, blazniSkemu zdravniku. 5. Miloščina bivšega od-gon8kega sprevodnika M. Eppicha. 6. Ustavitev pokojnine Mariji Zapletel. V deželnozborski seji dne 3, aprila 1900 dr. Štefanu Divjaku, zdravniku v deželni blaznici, za leto 1899. dovoljena izredna nagrada v znesku 400 K kot odškodnina za stanovanje se je istemu izplačala. (Št. 4726 1. 1900.) Z deželnozborskim sklepom dne 21. aprila 1900 je bila bivšemu glavnemu od-gonskemu sprevodniku Matiji Eppichu pokojninska miloščina letnih 600 K zvišana na 700 K s pogojem, da deželni odbor štajerski prevzame nanj pripadajoči delež zvišane svote. Ker pa se je deželni odbor štajerski izjavil, da omenjenega poviška ne more nasvetovati deželnemu zboru, se je odklonila prošnja Matije Eppicha. (Št. 5443, 9610 1. 1900.) Vsled smrti stanovskega kancelista vdove Marije Zapletel ustavilo se je izplačevanje njene pokojnine letnih 400 gld. z dnem 31. oktobra 1899. (Št. 13.171 1. 1899.) Dem Jrrenhausarzte Dr. Stefan Divjak wurde die in der Landtagssitzung vom 3. April 1900 für das Jahr 1899 bewilligte außerordentliche Remuneration per 400 K als Quartier-Entschädigung flüssig gemacht. (Z. 4726 de 1900.) Mit dem Landtagsbeschlusse vom 21. April 1900 wurde dem gewesenen Hauptschubführer Mathias Eppich die Gnadenpension jährlicher 600 K unter der Bedingung auf 700 K erhöht, dass der Landesausschuss von Steiermark die auf ihn entfallende Tangente der Erhöhung übernehmen würde. Da sich jedoch der steiermärkische Landesausschuss außerstande erklärte, die gedachte Erhöhung beiin Landtage in Antrag zu bringen, wurde das Gesuch des Mathias Eppich abweislich beschieden. (ZZ. 5443, 9610 de 1900.) Infolge Todesfalles der ständischen Kanzlistenswitwe Maria Zapletel wurde bie Auszahlung ihrer Pension jährlicher 400 fl. mit dem 31. October 1899 eingestellt. (Z. 13.171 de 1899.) 4. Remuneration des Irrenhaus-arztes Dr. Stefan Divjak. 5. Gnadenpension des gern. Hauptschubführers Mathias Eppich. 6. Einstellung der Pension der ständischen Kanzlistenswitwe Maria Zapletel. 1 Razlika med vplačanim davkom in deželnimi dokladami. 2. Morilo obrtnega davka za vpis firme v trgovinski register. 3. Predstave v deželnem gledišči leta 1899/1900, stroSki za razsvetljavo, kurjavo, poprave in novenaprave ter donesek k potnim stroSkom gledališkemu nadzorniku. 4. Shramba za dekoracije in pohištvo deželnega gledišča. 5. Dramatično . društvo, brezobrestno posojilo 6000 K. § 11. Različne stvari. Izvršujč v seji dne 4. maja 1900 deželnemu odboru dano naročilo, zadevajoče razliko med v dobi od leta 1882. do vštetega leta 1898. vplačanimi neposrednimi davki z ekstraordinarijem in vojnimi prikladami vred in pa med prejetimi deželnimi dokladami, je deželni odbor — natanko razloživši stvarni položaj — prosil c. kr. finančno ravnateljstvo, da pojasni omenjeno razliko. (Št. 6843 1. 1900.) Zaprošeno pojasnilo še ni došlo deželnemu odboru. Z deželnozborskim sklepom dné 3. maja 1900 je bilo naročeno deželnemu odboru, da naj posreduje pri vladi, da se merilo obrtnega davka za vpis firme v trgovinski register določi potom zakona, eventuvalno potom ministerske naredbe v krajih nad 100.000 prebivalcev na najmanj 300 K, v krajih nad 10.000 do 100.000 prebivalcev na najmanj 200 K in v krajih pod 10.000 prebivalcev na najmanj 100 K obrtnega davka. Izvrsujé ta nalog je prosil deželni odbor c. kr. deželno predsedstvo, da ukrene kar je potrebno, da se bo ugodilo navedeni resoluciji. (Št. 6497 1. 1900.) Po poročilu gledališkega nadzorstva je dramatično društvo v sezoni 1899/1900 priredilo 82, nemško gledališko podjetništvo pa 109, vsega skupaj torej 191 predstav. Električna razsvetljava je funkcionirala povoljno ter se razun neke poškodbe pri zveznih žicah, napeljanih v temeljnem zidu v podzemlji, niso pokazali nikaki pogreški. Popraviti je morala to poškodbo tvrdka Siemens & Halske, ker je bila zanjo še odgovorna. Stroški električne razsvetljave so znašali na dan povprečno po 29 K 60 h proti 30 K 88 h prejšnjega leta. Za kurjavo potrosilo se je vsega skupaj 1236 K 24 h. Za poprave, nove naprave in vzdrževanje poslopja dovolil je deželni odbor leta 1900 skupni znesek 1847 K, in sicer: za popravo inventarja na odru 270 K, za nakup novega pohištva 120 K, za napravo dekoracij 610 K in za vzdrževanje poslopja 847 K. Asistentu stavbinskega urada, Gustavu Nebenführerju, kateremu je poverjeno gledališko nadzorstvo, dovolil je deželni odbor, da si je ogledal gledališča v Zagrebu, Gradcu in na Dunaju, 200 K prispevka k potnim stroškom, in sicer iz interkalara, ki je nastal pri prejemkih gledališkega prizornika za mesec julij in avgust, ker je bil E. Kegbl iz službe odpuščen. (Št. 4857 1. 1900.) Z ozirom na to, da je vedno občutnejše nastajala potreba, da se na primernejšem kraju spravijo gledališke dekoracije, prospekti in pohištvo, kije bilo poprej zelo nedostatno spravljeno deloma v vlažnih kletih deželnega muzeja, deloma pa v gledališkem poslopju samem, vzel je deželni odbor v to svrho s 1. majem 1900 od c. in kr. vojaškega erara v najem 92 m2 obsegajoči prostor v šupi za vozove nahajajoči se na vrtu vojaške bolnice za letno najemščino 288 K ter proti četrtletni odpovedi. (Št. 6581, 8617, 12.700, 13.166, 13.227 1. 1899., 5717, 7312, 8792 1. 1900.) Z ozirom na deželnozborski sklep 14. seje dne 3. maja 1900 se je dramatičnemu društvu v Ljubljani izplačalo brezobrestno posojilo v znesku 6000 K iz deželnega zaklada. (Št. 6499 I. 1900.) Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes. 243 § 11. Verschiedenes. In Ausführung des in der Sitzung vom 4. Mai 1900 dem Landesausschusse ertheilten Auftrages, betreffend die Differenz zwischen den in den Jahren 1882 bis inclusive 1898 eingezahlten directen Steuern sammt Extraordinarium und Kriegszuschlag und den in Abfuhr gebrachten Landesumlagen, wurde die k. k. Finanzdirection unter eingehender Darlegung des Sachverhaltes ersucht, die fragliche Differenz aufzuklären. (Z. 6843 de 1900.) Die hiemit erbetene Aufklärung ist noch nicht eingelaugt. Gemäß dem Landtagsbefchlusse vom 3. Mai 1900 wurde dem Landesausschusse der Auftrag ertheilt, bei der Regierung dahin zu wirken, dass als Maßstab für die Protokollierungspflicht von Firmen ins Handelsregister im Gesetzgebungs- eventuell im Wege einer Ministerial-verordnung in Orten mit über i00.000 Einwohnern eine Erwerbsteuerleistung von wenigstens 300 K, in Orten mit über 10.000 bis 100.000 Einwohnern eine solche von wenigstens 200 K und in Orten mit weniger als 10.000 Einwohnern eine Erwerbsteuerleistung von wenigstens 100 K festgesetzt werde. Diesem Aufträge entsprechend wurde das k. k. Landespräsidium ersucht, das Geeignete zu veranlassen, damit obiger Resolution Rechnung getragen werde. (Z. 6497 de 1900.) Zufolge Berichtes des Theaterinspectorates wurden in der Saison 1899/1900 vom dramatischen Vereine 82 und von der deutschen Theaterunternehmung 109, im Ganzen somit 191 Vorstellungen veranstaltet. Die elektrische Beleuchtung functionierte tadellos und sind mit Ausnahme einer Beschädigung an den im Souterrain in den Mauergrund verlegten Leitungsdrähten, deren Behebung der noch haftpflichtigen Firma Siemens & Halste aufgetragen wurde, keinerlei Gebrechen zutage getreten. Die Kosten der elektrischen Beleuchtung stellten sich auf durchschnittlich täglich 29 K 60 h gegen 30 K 88 h im Vorjahre, die Beheizung erheischte einen Gesammtaufwand von 1236 K 24 h. Für Reparaturen, Neuanschaffungen und Hauserhaltung bewilligte der Landesausschuss im Jahre 1900 zusammen den Betrag von 1847 K, und zwar: für die Reparatur des Bühneninventars 270 K, für die Neuanschaffung von Einrichtungsstücken 120 K, für die Anschaffung von Decorationen 610 K und für die Hauserhaltung 847 K. Dem mit der Theaterinspection betrauten Bauamtsassistenten Gustav Nebenführer wurde zur Besichtigung der Theater in Agram, Graz und Wien ein Reisekostenbeitrag von 200 K aus dem bei den Bezügen des Theatermeisters pro Juli und August infolge der Entlassung des E. Kegbl entstandenen Jntercalare bewilliget. (Z. 4857 de 1900.) Im Hinblicke auf die sich immer fühlbarer luachende Nothwendigkeit einer geeigneteren Unterbringung der vorher theils in den feuchten Kellerräumen des Landesmuseums, theils im Theatergebäude selbst in sehr unzulänglicher Weise unterbracht gewesenen Theaterdecorationen, Prospecte und Möbel wurde vom Landesausschusse zum gedachten Zwecke mit dem 1. Mai 1900 eine 92 m2 umfassende Räumlichkeit in der dem k. u. k. Militärärar gehörigen, im Gartentheile des Garnisonsspitals gelegenen Wagenremise zum Jahreszinse von 288 K gegen 1 4jährige Kündigung in Miete genommen. (ZZ. 6581, 8617, 12.700, 13.166, 13.227 de 1899; 5717, 7312, 8792 de 1900.) Mit Rücksicht auf deu Landtagsbeschluss der 14. Sitzung vom 3. Mai 1900 wurde dem dramatischen Vereine in Laibach ein unverzinsliches Darlehen per 6000 K aus dem Laudessonde flüssig gemacht. (Z. 6499 de 1900.) 1. Differenz zwischen der eingezahlten Steuer und den Landesumlagen. Erwerbstener-Maßstab für Firmeneintragungen ins Handelsregister. 3. Vorstellungen im Landestheater 1899/1900, Kosten für Beleuchtung, Beheizung, Reparaturen, Anschaffungen und Hanser-haltung und Reisekostenbeitrag an den Theater-inspector. 4. Aufnahme eines Magazines zur Unterbringung der Tecorationen und Möbel für das Landestheater. 5. Dramatischer Verein, unverzinsliches Darlehen per 6000 K. i; Deželnozborski sklep 13. seje dne 1. maja 1900, da se v carinski in trgovinski opustitev pogodbi z Italijo opusti vinska klavzula ter zviša carina od italijanskih vin za vsaki vin: k" k lav- meterski cent na najmanj 30 K v zlatu, prijavil je deželni odbor c. kr. deželnemu .“.V ':a predsedstvu s prošnjo, da na primernem mestu posreduje, da se bo vstreglo želji de-trguvinski želnega zbora. (Št. 6476 1. 1900.) pogodbi z Italijo. 7 - - 7. Ljudsko Štetje po narodnosti. Deželnozborski sklep 16. seje dné 5. maja 1900, s katerim se je cesarska vlada poživljala, da pri občnem popisovanji koncem leta 1900 mesto dosedaj običajnega štetja ljudij po občevalnem jeziku, uveljavi štetje po narodnosti, je bil na primeren način prijavljen c. kr. deželnemu predsedstvu. (Št. 6907 1. 1900.) 8. Pohištvo žandarme- rijskih častnikov. Vsled prijave c. kr, deželnega žandarmerijskega poveljništva št. 12 z dné 28. novembra 1899, št. 1930, je c. kr. deželnobransko ministerstvo z ukazom dné 4. novembra 1899, št. 32.009/4627 III, z dnem 1. januvarja 1900 opustilo dosedanjo uredbo gledé častniškega pohištva ter je od te dobe dalje ustavilo vplačevanje častniške pohištvenine v zaklad za nastanjevanje, deželni odbor pa je bil v bodoče oproščen vsakršne obveznosti do priskrbovanja hišne oprave za naturalna stanovanja častnikov. (Št. 13.048 1. 1899.) 9 Pričetkom leta 1899. je znašala imovina imenovanega-zaklada 9.649 gli. 68 kr. Gasilstveni zaklad. Tekom omenjenega leta vplačale so požarne zavarovalnice temu zakladu za leto 1898. zakonitih doneskov........................ 7.288 » 35 » s katerimi je skupna imovina v letu 1899. narasla na................. 16.938 gld. 3 kr. Od tega skupnega zneska se je izplačalo prostovoljnim gasilnim društvom in gasilcem, ki so se ponesrečili, podpor v skupnem znesku............................................................... 7.335 » —■ » tedaj je koncem leta 1899. še ostalo te imovine......................... 9.603 gld. 3 kr. in ako se k temu prištejejo zapadle obresti hranilnih vlog v znesku 406 » 2 » kaže se skupna končna imovina z....................................... 10.009 gld. 5 kr. torej proti pričetni imovini.......................................... 9.649 » 68 » večja za............................................................ 359 gld. 37 kr. Leta 1900 vplačale so požarne zavarovalnice na korist imenovanega zaklada za leto 1899. sledeče doneske: 1. Vzajemna zavarovalna družba v Gradcu.................... 3.547 K 93 h 2. Slavij a................................................ 3.324 » 82 » 3. Avstrijski Phönix....................................... 1.472 » 38 » 4. Assicurazioni Generali...................................1.441 » 96 » 5. Riunione Adriatica di Sicurtà........................... 1.403 » 97 » 6. Ogrsko-francoskó zavarovalno društvo v Gradcu .... 879 » 16 » 7. Dunav.................................................... 779 » 99 » 8. Foncière................................................. 432 » 38 » 9. Dunajska zavarovalnica v Gradcu...........................411 » 6 » 10. North Britisch and Mercantile............................ 348 » 69 » 11. Concordia................................................ 286 » 50 » 12. Unio catholica........................................... 258 » 7 » 13. Zavarovalnica za rudnike, stroje in kovinske tovarne . . . 111 » 41 » 14. Ogrsko-francosko zavarovalno društvo na Dunaju .... 94 » 23 » 15. Dunajska zavarovalnica v Trstu............................ 85 « 65 » 16. Zavarovalna zaveza avstro-ogrskih industrijcev............ 31 » 50 » 17. Domovinska splošna zavarovalnica.......................... 22 » 64 » 18. Lipska zavarovalnica...................................... 3 » 7 » 19. Akcijska družba za zavarovanje proti elementarnim nezgodam 2 » 87 » 20. Moravsko-šleska zavarovalnica............................. 1 » 8 » skupaj . . . 14.939 K 36 h. Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes. 245 Der Landtagsbeschluss der 13. Sitzung vom 1. Mai 1900, betreffend die Weglassung der 6-Weinclausel aus dem Zoll- und Handelsverträge mit Italien und die Erhöhung des Zolles auf Weglchsung italienische Weine auf mindestens 30 K in Gold pro Metercentner, wurde dem k. k. Landesprä- clausel °aus sidium mit dem Ersuchen mitgetheilt, geeigneten Orts auf die Verwirklichung des vom Landtage dem Zoll-und zum Ausdrucke gebrachten Wunsches hinzuwirken. (Z. 6476 de 1900.) ’ Handelsver- träge mit Italien. Der Landtagsbeschluss der 16. Sitzung vom 5. Mai 1900, womit die Regierung auf- 7. gefordert wurde, die allgemeine Volkszählung Ende 1900 auf Grundlage der Nationalität statt Volkszählung auf der bisherigen Grundlage der Umgangssprache durchzuführen, wurde dem k. k. Landesprä- nach Natio-sidiuln in entsprechender Weise zur Kenntnis gebracht. (Z. 6907 de 1900.) natttäten. Laut Mittheilung des k. k. Landes-Gendarmerie-Commandos Nr. 12 vom 28. November 8. 1899, Nr. 1930, hat das k. k. Ministerium für Landesvertheidigung mit betn Erlasse vom 4. No- Gendarmerie-vember 1899, Nr. 32.009/4627 III, die bisherige Officiers-Möbel-Wirtschaft mit 1. Jänner 1900 Dfficiers- aufgelassen und von diesem Zeitpunkte an die Abfuhr der Officiers-Möbelzinse an den Bequar- sbelwn -tierungsfond sistiert und wurde der Landesausschuss in Hinkunft von jedweder Verpflichtung zur Beistellung der Einrichtungsgegenstände für die Natnralwohnungen der Officiere enthoben. (Z. 13.048 de 1899.) Mit Beginn des Jahres 1899 betrug das Vermögen des Feuerwehr- 9. fondes . . . . ......................................................... 9.649 fl. 68 kr. Feuerwehr- Jm Laufe des genannten Jahres haben die Assecuranz-Gesellschaften fond, an gesetzlichen Beiträgen zu Gunsten dieses Fondes für das Jahr 1898 eingezahlt .................................................................. 7.288 „ 35 „ so dass sich das Gesammtvermögen im Jahre 1899 ergibt mit ... . 16.938 fl. 3 kr. Von diesem Gesammtbetrage wurde den freiwilligen Feuerwehren und verunglückten Feuerwehrleuten an Unterstützungen ausbezahlt ein Betrag von 7.335 „ — „ mithin verblieb am Ende des Jahres 1899 ein Vermögen von .... 9.603 fl. 3 kr. nach Hinzurechnung der fällig gewordenen Interessen der Sparcasseeinlagen per 406 „ 2 „ zeigt sich das schließliche Gesammtvermögen von............................. 10.009 fl. 5 kr. somit im Vergleiche mit dem anfänglichen Vermögen von........................ 9,649 „ 68 „ eine Vermögensvermehrnng von.............................................. 359 fl. 37 kr. Im Jahre 1900 haben die Assecuranz-Gesellschaften für das Jahr 1899 folgende Beiträge zu Gunsten des Feuerwehrfondes abgeführt, nämlich: 1. Wechselseitige Brandschaden-Versicherungsgesellschaft in Graz 2. Slavija.............................................. 3. Oesterreichischer Phönix............................. 4. Assicurazioni Generali............................... 5. Riunione Adriatica di Sicurtä........................ 6. Ungarisch-französische Versicherungsgesellschaft in Graz 7. Donau................................................ 8. Fonciere............................................. 9. Wiener Versicherungsgesellschaft in Graz 10. North Britisch and Mercantile........................ 11. Concordia......................... .... 12. Unio catholica....................................... 13. Versicherungsverein für Montanwerke, Maschinen- u. Metallsabriken 14. Ungarisch-französische Versicherungsgesellschaft in Wien 15. Wiener Versicherungsgesellschaft in Triest . . _. 16. Versicherungsverein der österr.-ungarifchen Industriellen 17. Vaterländische allgemeine Versicherungsanstalt . . 18. Leipziger Versicherungsgesellschaft................. 19. Aktiengesellschaft für Versicherung gegen Elementarereignisse 20. Mährisch-schlesische Versicherungsgesellschaft zusammen 3.547 K 3.324 „ 1.472 „ 1.441 „ 1.403 „ 879 „ 779 „ 432 „ 411 „ 348 „ 286 „ 258 „ 111 „ 94 „ 85 „ 31 „ 22 „ 3 „ 2 „ 1 „ 93 82 38 96 97 16 99 38 6 69 50 7 41 23 65 50 64 7 87 8 14.939 K 36 h. 10. Cesarja Franca Josipa I. vseučiliščni zaklad. Za leto 1899. dovolile so se sledečim gasilnim društvom, oziroma občinam podpore: Begunje na Gorenjskem 80 gld., Belapeč 80 gld., Bizovik pod Ljubljano 80 gld., Bled 80 gld., Bloke pri Ložu 150 gld., Bohinjska Bela 150 gld., Borovnica 100 gld., Brdo 100 gld., Breznica 80 gld., Brezovica 100 gld., Cerklje pri Kranju 300 gld., Cirk-nica 100 gld., Črnivrh pri Idriji 100 gld., Črnomelj 100 gld., Dob 70 gld., Dobrova pri Ljubljani 100 gld., Dol 70 gld., Dolenjavas pri Ribnici 60 gld., Dolsko 100 gld., Dovje 70 gld., Gorenji Logatec 150 gld., Gorje 100 gld., Horjul 70 gld., Ilirska Bistrica 100 gld., Kamna Gorica 50 gld., Kamnik 150 gld., Kočevska Reka 60 gld., Komenda pri Kamniku 150 gld., Koroška Bela 100 gld., Kranj 100 gld., Kranjska Gora 60 gld., Krka na Dolenjskem 80 gld., Kropa 100 gld., Krško 80 gld., Leskovec 80 gld., Lienfeld 100 gld., Litija 100 gld., Ljubljana, gasilno društvo 300 gld., Ljubljana, zaveza gasilnih društev 600 gld., Mengeš 1Ó0 gld., Metlika 100 gld., Mojstrana 50 gld., Mokronog 100 gld., Moste pod Ljubljano 150 gld., Mošnje 100 gld., Mozel 100 gld., Novomesto 150 gld., Onek 100 gld., Planina 50 gld., Polhov Gradec 100 gld., Poljane pri Škofji Loki 100 gld., Postojina 150 gld., Preddvor 100 gld., Radeče na Dolenjskem 100 gld., Rateče na Gorenjskem 100 gld., Radovljica 100 gld., Razdrto 100 gld., Reinthal 50 gld., Ribnica 150 gld., Rovte pri Logatcu 100 gld., Selce nad Škofjo Loko 100 gld., Selce pri Št. Petru 150 gld., Semič 100 gld., Senožeče 100 gld., Sodražica 300 gld., Spodnja Šiška 120 gld., Stara Cerkev 50 gld., Stari Log pri Kočevju 60 gld., Stari Trg pri Ložu 100 gld., Studenec (Ig) 100 gld., Svetli Potok 50 gld., Šenčur nad Kranjem 150 gld., Škofja Loka 100 gld., Škofljica 150 gld., Šmarije pod Ljubljano 100v gld., Šmartno pri Litiji 80 gld., Štepanja vas 150 gld., Št. Vid pri Ljubljani 100 gld., Št. Vid pri Vipavi 70 gld., Toplice pri Novemmestu 100 gld., Trebnje 100 gld., Tržič 100 gld., Vič-Glince 80 gld., Vinica 150 gld., Vipava 80 gld., Višnjagora 80 gld., Voglje pri Kranju 150 gld., Vrd 50 gld., Vrhnika'80 gld., Zagorje ob Pivki 80 gld., Železniki 100 gld., Žiri 100 gld., Žužem- berk 100 gld. Dalje je dobila vdova ponesrečivšega se gasilca Janeza Indofa, Marija Indof, vsak mesec 5 gld. podpore, torej za celo leto 60 gld.; istotako je prejela vdova umrlega gasilca Josipa Pirca, Julijana Pirčeva, podpore za leto 1899. v skupnem znesku 36 gld. Končno se je nakazalo zavezi kranjskih gasilnih društev v Ljubljani skupaj 84 gld. v podporo raznim gasilcem, kateri so se ponesrečili pri požarih. Za leto 1900 gasilnim društvom dovoljene podpore se bodo izkazale v prihodnjem letnem poročilu. Z ozirom na sklep deželnega zbora v 17. seji dne 28. februarja 1898. 1. se je v svrho zbiranja za vseučilišče v Ljubljani votiranega prispevka 250.000 gld. ustanovil že leta 1898. poseben zaklad imenom »cesarja Franca Josipa I. vseučiliščni zaklad«. V smislu določil navedenega sklepa se je oddal 1. 1898. temu zakladu znesek 50.000 gld. kot prvi obrok prispevka 250.000 gld. in se je ta znesek naložil v ljubljanski mestni hranilnici na knjižico vlož. št. 24.962. Konci 1. leta svojega obstanka, t. j. konci leta 1898 je imel tedaj vseučiliščni zaklad................................................................ 50.000 gld. — kr. odnosno prištevši do konci 1. 1898. narasle obresti v znesku . 283 » 32 » skupaj................................................................ 50.283 gld. 32 kr. imovine. Tej imovini so se pa pridružili leta 1899. še nadaljni dohodki in sicer: 1. ) II obrok prispevka t. j. znesek . . 20.000 gld. — kr. 2. ) od skupne glavnice 70.000 gld. do konci leta 1899. narasle, a še ne realizirane obresti v znesku................................. 2.504 » 08 » 3. ) dobiček pri nakupu 4 obveznic 4% deželnega posojila à po 10.000 gld. v znesku 213 » 34 » skupaj....................22.717 » 42 » Odnos . . . 73.000 gld. 74 kr. Rechenschaftsbericht. -- § 11. Verschiedenes. 247 Für das Jahr 1899 sind nachfolgenden Feuerwehren, beziehungsweise Gemeinden Unterstützungen bewilliget worden: Vigaun in Oberkrain 80 fl., Weißensels 80 ft., Wisowik bei Laibach 80 fl., Veldes 80 fl., Oblak bei Laas 150 fl., Wocheiner-Vellach 150 fl., Franzdorf 100 fl., Egg 100 fl., Bresnitz 80 fl., Brefowitz 100 fl., Zirklach bei Krainburg 300 fl., Zirknitz 100 fl., Schivarzenberg bei Jdria 100 fl., Tfchernembl 100 fl., Aich 70 fl., Dobrowa bei Laibach 100 fl., Lustthal 70 fl., Niederdorf bei Reifnitz 60 fl.. Dolsko 100 fl., Lengenfeld 70 fl., Oberloitsch 150 fl., Görjach 100 fl., Horjul 70 fl., Jllirifch-Feiftritz 100 fl, Steinbüchel 50 fl., Stein 150 fl., Stieg 60 fl., Komenda bei Stein 150 fl., Karner-Vellach 100 fl., Krainburg 100 fl., Kronau 60 fl., Gurk in Unterkrain 80 fl., Kropp 100 fl., Gurkfeld 80 fl., Haselbach 80 fl., Lienfeld 100 fl., Littai 100 fl., Laibach, Feuerwehr 300 fl., Laibach, Feuerwehrverband 600 fl., Mannsburg 100 fl., Mottling 100 fl., Mojstrana 50 fl„ Rasfenfuss 100 fl., Moste bei Laibach 150 fl., Möfchnach 100 fl., Mosel 100 fl., Rudolfswert 150 fl., Hohenegg 100 fl., Planina 50 fl., Billichgraz 100 fl., Pölland bei Bischoflack 100 fl.. Adelsberg 150 fl., Höflein 100 fl., Ratschach in Unterkrain 100 fl., Ratschach in Oberkrain 100 fl., Radmannsdorf 100 fl., Präwald 100 fl., Reinthal 50 fl., Reifniz 150 fl., Geräuth bei Loitsch 100 fl., Selzach bei Bischoflack 100 fl., Selze bei St. Peter 150 fl., Semitsch 100 fl., Senofetfch 100 fl., Soderfchitz 300 fl.. Unterschischka 120 fl., Mitterdorf 50 fl., Altlag bei Gottfchee 60 fl., Altenmarkt bei Laas 100 fl., Brunndorf 100 fl., Lichtenbach 50 fl., St. Georgen bei Krainburg 150 fl., Bifchoflack 100 fl., Škofljica 150 fl., St. Marein bei Laibach 100 fl., St. Martin bei Littai 80 fl., Stefansdorf 150 fl., St. Veit bei Laibach 100 fl., St. Veit bei Wippach 70 fl., Töplitz bei Rudolfswert 100 fl., Treffen 100 fl., Neumarktl 100 fl., Waitsch-Gleiniz 80 fl., Weiniz 150 fl, Wippach 80 fl., Weixelburg 80 fl., Winklern bei Krainburg 150 fl, Werd 50 fl., Oberlaibach 80 fl., Sagorje an der Poik 80 fl., Eisnern 100 fl., Sairach 100 fl., Seifenberg 100 fl. Weiters bezog MariaJndof, Witwe nach dem verunglückten Feuerwehrmanne Johann Jndof, eine monatliche Unterstützung von 5 fl., daher für das ganze Jahr 60 fl.; desgleicheit bekam Julie Pirc, Witwe nach dem verstorbenen Feuerwehrmanns Joses Pirc, für das Jahr 1899 eine Unterstützung von 36 fl. Schließlich wurde dem krainischen Landes-Feuerwehrverbande in Laibach zur Unterstützung von mehreren bei Feuersbrünsten verunglückten Feuerwehrmännern im Ganzen ein Betrag von 84 fl. angewiesen. Die für das Jahr 1900 den Feuerwehren bewilligten Unterstützungen werden im nächsten Rechenschaftsberichte ausgewiesen werden. Auf Grund des vom Landtage in der 17. Sitzung am 28. Februar 1898 gefassten Be- io. fchlusfes ist behufs Sammelns des für die Universität in Laibach votierten Beitrages per 250.000 fl. Kaiser Franz bereits im Jahre 1898 ein besonderer Fond, namens „Kaiser Franz Josef I. Universitätsfond" ^rsitäts-gegründet worden. , fond. Im Sinne der Bestimmungen des citierten Beschlusses ist an den genannten Fond nn Jahre 1898 der Betrag per 50.000 fl. als die erste Rate des Beitrages per 250.000 fl. abgeführt und in der Laibacher städtischen Sparcasse auf das Büchel Nr. 24962 fruchtbringend angelegt worden. Der Universttätsfond wies demnach am Ende des I. Jahres seines Bestehens, d. i. mit Ende 1898 ein Vermögen Per.................................... • • _ • • 50.000 fl. kr. beziehungsweise nach Zurechnung der bis Ende 1898 auerwachfenen Interessen per___283 „ 32 „ zusammen ein Vermögen von.................................................... 50.283 fl. 32 kr. nach. Zu diesem Vermögen kamen aber im Jahre 1899 folgende Einnahmen dazu, und zwar: 1. ) die II. Rate des Beitrages, d. i. der Betrag per 20:000 fl. — kr. 2. ) die vom Gesammtcapitale per 70.000 fl. bis Ende 1899 anerwachsenen, jedoch noch nicht realisierten Interessen per........................................... 3. ) der Gewinn durch den Ankauf von 4 Obligationen des 4% krainischen Anlehens ä 10.000 fl. im Betrage üon_ zusammen 2504 .. 08 213 Übertrag 22,717 „ 42 „ 73.000 fl. 42 kr. 36* 11. Računski sklep 8°/0 državnega posojila za 1. 1899 Prenos . . . 73.000 gld. 74 kr. Skupna imovina vseučiliščnega zaklada je tedaj znašala konci leta 1899. . . .......................................... 73.000 gld. 74 kr. in je sestala iz hranilnične knjižice mestne hranilnice ljubljanske vlož. št. 34962, glavnice 30.400 gld., iz obveznic 4% deželnega posojila kranjskega št. 4, 21, 22 in 23 b 10.000 gld., torej v skupni imenski vrednosti 40.000 gld. in iz aktivnih zastankov (nerealizovane obresti) v znesku 2787 gld. 40 kr., od katerih je pa odšteti pasivne zastanke v znesku 186 gld. 66 kr., nastale povodom nakupa navedenih obveznic. (D. o. št. 11.194 1. 1899. in 117 leta 1900.) Glasom računskega sklepa za leto 1898. je bilo od prejetega 3% državnega posojila v znesku 1,500.000 gld., odnosno 650.000 gld. razdeliti še 22.450 gld. 67 kr. Na račun tega ostanka se je leta 1899. izplačalo: 1. ) deželnemu zakladu.................. — gld. 67 kr. 2. ) 7 posestnikom na deželi .... 16.750 » — » skupaj....................... 16.750 » 67 » Ostalo je tedaj konci leta 1899. še.......................... 5.700 gld. — kr. na razpolago. Od izplačanih posojil so leta 1899. vrnili: 1. ) 1 stranka celo glavnico v znesku............................. 150 » — » 2. ) 2' stranki I. obrok v skupnem znesku.......................... 30 » — » Vsi ti zneski, skupaj........................................ 5.880 gld. — kr. so bili konci leta 1899. v mestni hranilnici ljubljanski na knjižici vlož. št. 28436 plodonosno naloženi in je znašala vrednost te knjižice 5947 gld. 75 kr. Terjatve na 3% državnem posojilu so znašale konci leta 1899.: 1. ) pri deželnem zakladu......................................... 550.000 gld. 2. ) pri 190 posestnikih na deželi................................... 81.530 » 3. ) pri mestni občini ljubljanski................................... 12.590 » skupaj . . 644.120 gld. Od teh terjatev so bile 1. 1899. plačane 3% obresti, in sicer so plačali: 1. ) deželni zaklad za 1. 1899........................... 16.500 gld. — kr. 2. ) 189 drugih dolžnikov: a) za 1. 1899..................................... 2.571 » 23 » b) 1. 1900, odnosno za 1. 1901.................... 1.066 » 30 » skupaj . . . 20.137 gld. 53 kr. Prištevši 3% obresti, plačane za čas do konci 1.1898. v znesku 26.105 » 2072 * znašajo vse do konci 1. 1899. prejete obresti skupaj .... 46.242 gld. 7372 kr. Za 1. 1899. so ostale samo 3 stranke z obrestmi na dolgu, in je znašal ta dolg 30 gld. Znesek 46.242 gld. 737-2 kr. je bil konci 1. 1899. v mestni hranilnici ljubljanski na knjižicah vlož. št. 19251, 21259 in 27515 plodonosno naložen; končna vrednost je pa znašala 52.730 gld. 99 kr. C. kr. erarju dolguje dežela na 3% obrestih od skupnega posojila 650.000 gld., in sicer za čas od dneva prejema do konci 1. 1899. skupaj 417.666 gld. 6872 kr., kateri dolg je plačati od 1. 1901. dalje v 20 enakih letnih obrokih. Pokritje za ta dolg se nahaja v navedenih hranilnih vlogah in v terjatvah na obrestih pri strankah; a to pokritje presega dolg za 4005 gld. 7öl/.2 kr., kateri znesek je tedaj smatrati kot čisto premoženje dežele iz naslova 3%' državnega posojila. Vsled naraščanja obresti se bo to premoženje od leta do leta množilo in utegne 1. januarja 1920. 1., ko bo 3% državno posojilo popolnoma poplačano, za deželne finance Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes. 249 Fürtrag . .________73,000 fl. 74 kr. Das Gesammtvermögen des Universitätsfondes betrug nun mit Ende 1899 ..................'................................................ 73.000 fl. 74 kr. und bestand aus dem Sparcassebüchel der Laibacher städtischen Sparcafse Nr. 34962 im Capitalswerte per 30.400 fL, aus den Obligationen des 4% krainischen Landesanlehens Nr. 4, 21, 22 und 23 ä per 10.000 fl., d. i. im Gesammtnennwerte per 40.000 fl. und aus den Activrück-ständen (nicht realisierte Interessen) per 2787 fl. 40 kr., von welchen jedoch die anlässlich des Ankaufes der angeführten Obligationen entstandenen Passivrückstände per 186 fl. 66 kr. in Abschlag zu bringen sind. (L. A. Z. 11.194 de 1899 und 117 de 1900.) Laut Rechnungsabschlusses für das Jahr 1898 war vom erhaltenen 3% Staatsdarlehen , 11 ■ per 1,500.000 fl., beziehungsweise 650.000 fl. noch ein Betrag per . . . 22.450 fl. 67 kr. zu vertheilen. ' 3° ,'Staats- Auf Rechnung dieses Restes ist im Jahre 1899 ausgezahlt worden: ÖnVlei899 1. ) dem Landesfonde der Betrag per ... — fl. 67 kr. 2. ) 7 Besitzern am Lande der Betrag per . . 16.750 „ — „ zusammen .... 16,750 „ 67 „ Mit Ende 1899 stand demnach noch der Betrag per................... 5.700 fl. — kr. zur Verfügung. Von den ausbezahlten Darlehenscapitalien haben im Jahre 1899 rückgezahlt: 1. ) eine Partei das ganze Capital per........................... 150 „ — „ 2. ) zwei Parteien die I. Rate im Gesammtbetrage per . __________30 „ — „ Alle diese Beitrüge, insgesammt................................... 5.880 fl. — kr. waren Ende 1899 in der Laibacher städtischen Sparkasse auf das Einlagebüchel Nr. 28436 fruchtbringend angelegt und betrug der Wert dieses Büchels 5947 fl. 75 kr. Die Forderungen an 3% Staatsdarlehen betrugen Ende 1899: 1. ) beim Landesfonde.................................................... 550.000 fl. 2. ) bei 190 Besitzern am Lande........................................... 81.530 „ 3. ) bei der Laibacher Stadtgemeinde...................................... 12,590 „ zusammen .... 644.120 fl. Von diesen Forderungen haben im Jahre 1899 3°/0 Interessen gezahlt und zwar: 1. ) der Landesfond für das Jahr 1899 mit........................ 16.500 fl. — kr. 2. ) 189 andere Schuldner: a) für das Jahr 1899 ....................................... 2.571 „ 23 „ b) für das Jahr 1900, beziehungsweise 1901 .... 1.066 „ 30 „ zusammen .... 20.137 fl. 53 kr. Zuzüglich der für die Zeit bis Ende 1898 eingezahlten 3°/„ Interessen per................................................................... 26.105 „ 20y2 „ betragen alle bis Ende 1899 an Interessen geleisteten Zahlungen zusammen 46.242 fl. 73'/2 kr. Für das Jahr 1899 blieben mit der Zahlung von Interessen nur 3 Parteien im Rückstände und betrug diese Schuld 30 fl. Der Betrag per 46.242 fl. 73l/2 kr. war Ende 1899 in der Laibacher städtischen Sparcasse auf die Einlagebüchel Nr. 19251, 21259 und 27515 fruchtbringend angelegt und betrug der schließliche Wert 52.730 fl. 99 kr. Dem k. k. Ärar schuldet das Land an 3° 0 Interessen vom gesammten erhaltenen Dar lehen per 650.000 fl. für die Zeit vom Tage des Erhaltes bis Ende 1899 den Betrag per 47.666 fl. 68‘/2 kr, welche Schuld in 20 gleichen Jahresraten vom Jahre 1901 weiter ab zustatten ist. Die Bedeckung für diese Schuld bilden die angeführten Sparcasseeinlagen und die Forde rangen von Interessen bei den Parteien; doch die Bedeckung übersteigt die Schuld um 4095 fl. 75V2 kr., welcher Betrag nun als Reinvermögen des Landes aus dem Titel des 3°/0 Staatsdarlehens anzunehmen ist. Infolge Jnteressenzuwachses wird sich dieses Vermögen von Jahr zu Jahr mehren und dürfte am 1. Jänner 1920, d. i. nach erfolgter Tilgung des 3"/0 Darlehens für die Landesfinanzeu Zakup užitnine 1. 1899. 13. Pobiranje samostojne deželne naklade na pivo I. 1899. znatna vsota preostati, seveda le, ako med tem ne bo večjih izgub pri posestnikih na deželi, kar je pa skoro gotovo. Vsled tega se torej sedanji dobiček ne sme porabiti, temveč ga je hraniti kot rezervo. L. 1898. je imela dežela pobiranje užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa v 15 davčnih okrajih v zakupu; 1. 1899. je pa pridobila — ravnaje se po sklepu deželnega zbora z dne 28. februarja 1898. 1. — še 10 novih davčnih okrajev, tako da je imela 1. 1899. skupaj 25 davčnih, oziroma 26 zakupnih okrajev (davčni okraj Ljubljanska okolica se deli v 2 zakupna okraja, t. j. Studenec in St. Vid) v zakupu, in sicer: Brdo, Cerknica, Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Krško, Litija, Logatec, Lož, Mokronog, Novomesto, Postojna, Radeče, Radovljica. Ribnica, Senožeče, Studenec, Št. Vid, Vrhnika, Tržič (v^ podzakupu od zakupnika Matevža Lončarja iz Tržiča; (št. 12259—1898), Zatičina in Žužemberk. V teh okrajih se je nabralo 1. 1899.: 1. ) državne užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta 232.173 gld. 03 kr. 2. ) državne užitnine od mesa................. 63.283 » 3572 » 3. ) 40% deželne doklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta.................................................... 93.049 » 85 » 4. ) 40% deželne doklade na užitnino od mesa . . . 24.536 » 69 » 5. ) remanenc..................................................... 8.492 » 80 » 6. ) glob........................................................... 500 » 50 » 7. ) na raznih dohodkih............................................. 501 » 76 » skupaj .... 422.537 gld. 9872 kr. Plačalo se je pa: 1. ) c. kr. erarju pogojeno zakupnino 244.923 gld. — kr. 2. ) deželnemu zakladu od te zakupnine 40% deželno doklado................. 97.969 » 20 » 3. ) za režijo...................... 33.380 » 08 » skupaj..................................... 376.272 » 28 » Primerjaje torej stroške z dohodki se kaže čisti dobiček 46.265 gld. 707-ž kr. ki je proti proračunu v znesku................................... 15.000 » — » večji za ......................................................... 31.265 gld. 70% kr. Primerjaje končno ta uspeh z uspehom 1. 1898., namreč s zneskom 7135 gld. 46 kr., je imela dežela pod naslovom užitninskega zakupa 1. 1899. za 39.130 gld. 2472 kr. več dohodkov. Vrednost inventarja pri nadzorništvu samostojne deželne naklade, ki vodi tudi užitninski zakup, je znašala konec 1. 1899. 254 gld. 35 kr. Vse tu navedene končne številke so izražene v računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1899. (Št. 8317 1. 1900.) L. 1899. se je vsled sklepa deželnega zbora z dne 10. maja 1899. L ki je bil potrjen z Najvišjim odločilom z dne 15. avgusta 1899. L, pobirala za deželni zaklad samostojna deželna naklada od použitega piva v izmeri 1 gld. od hektolitra. Zadacalo se je 75.464 hl 907ž I in je bila od te množine piva plačana naklada v znesku.......................................................... 75.464 gld. 9072 kr. Prištevši 1. 1899. izterjane globe v znesku............... 2 » 67 » znaša kosmati donos naklade na pivo skupaj........................ 75.467 gld. 577> kr. Odnos .... 75.467 gld. 571/.2 kr. Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes. 251 ein namhafter Betrag erübrigen, vorausgesetzt, dass bei den Besitzern am Lande keine erheblichen Verluste für den Fond zu verzeichnen sein werden, was jedoch vermuthlich nicht ausbleiben wird. Deshalb dürfen die derzeitigen Gewinne nicht verwendet werden, sondern sind in der Reserve zu halten. Im Jahre 1898 hat das Land die Einhebung der Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- 12. und Obstmost und vom Fleisch in 15 Steuerbezirken in Pacht gehabt; dazu hat der Landesaus- Verzehrungsschuss im Jahre 1899 — dem Landtagsbeschlusse vom 28. Februar 1898 gemäß — noch weitere steuer-10 Steuerbezirke erworben, wornach also im Jahre 1899 zusammen 25 Steuer-, beziehungsweise 26 Pacht-Bezirke (der Steuerbezirk Laibach-Umgebung theilt sich in 2 Pachtbezirke: Brunndorf und iggg St. Veit) in Landes-Pacht waren, und zwar: Egg, Zirknitz, Tschernembl, Jdria, III.-Feistritz, Stein, Gottschee, Landstrass, Krainburg, Gurkfeld, Littai, Loitsch, Laas, Nassenfnss, Rudolfswert, Adels-berg, Ratschach. Radmannsdorf, Reifnitz, Senosetsch, Brunndorf, St. Veit, Oberlaibach, Neumarktl (in Subpacht vom Pächter Matheus Lončar aus Neumarktl; (Z. 12259—1898), Sittich und Seisenberg. In diesen Bezirken wurde im Jahre 1899 eingehoben: 1. ) an ärarischer Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obstmost 232.173 fl. 03 kr. 2. ) an ürarischer Verzehrungssteuer vom Fleisch.................. 63.283 „ 35% „ 3. ) am 40°/0 Landeszuschlage zur Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obstmost...................................................... 93.049 „ 85 4. ) am 40°/0 Landeszuschlage zur Verzehrungssteuer vom Fleisch. 24.536 „ 69 5. ) an Remanenzen................................................. 8.492 „ 80 „ 6. ) an Strafgeldern................................................. 500 „ 50 „ 7. ) an verschiedenen Einnahmen.................... .________________501 „76 zusammen .... 422.537 fl. 981/, kr. Beansgabt wurde aber: 1. ) an das k. k. Ärar der vertragsmäßige Pachtschilling per................................... 244.923 fl. — kr. 2. ) an den Landesfond der 40% Zuschlag hievon im Betrage per....................................... 97.969 „ 20 „ 3. ) an Regie............................. 33.380 „ 08 „ zusammen..................... 376.272 „ 28 Im Vergleiche der Ausgaben mit den Einnahmen zeigt sich der Reingewinn mit........................................................... 46.265 sl. 70% kr. welcher gegenüber betn Voranschlags per.................... ... ln.OOO „ — größer ist um............................................................ 31.265 fl. 70% kr. Aus dem Vergleiche dieses Erfolges und des Erfolges des Jahres 1898, welcher mit 7135 fl. 46 kr. ansgewiesen wurde, ergibt sich im Jahre 1899 aus dem Titel Verzehrungssteuer Pachtung für das Land eine Mehreinnahme per 39.130 fl. 24% kr. ' Der Wert des Inventars beim Inspectorate der selbständigen Landesauflage, welches auch die Geschäfte der Verzehrungssteuerpachtung besorgt, hat mit Ende 1899 254 fl. 35 kr. betragen. Alle hier angeführten Endziffern kommen im Rechnungsabschlüsse des Laitdesfondes für das Jahr 1899 zum Ausdrucke. (Z. 8317 de 1900.) Im Jahre 1899 wurde im Sinne des mit Allerhöchster Entschließung vom 15. August 1899 genehmigten Landtagsbeschlusses vom 10. Mai 1899 für den Landesfvnd die selbständige Landesauflage vom verbrauchten Biere im Ausmaße von 1 fl. per Hektoliter eingehvben. Der Versteuerung wurden 75464 hl 90% 1 unterzogen und ist von dieser Biermenge die Auflage im Betrage per ................................... 75.464 fl. 90% kr. eingehobeu worden. Zuzüglich der im Jahre 1899 eingeforderten Strafgelder per . . 2 „ 67 betrügt der Brutto-Ertrag der Bierauflage zusammen......................................... 75.467 fl. 57% kr. Fürtrag .... 75.467 fl. 57% kr. 13. Einhebung der selbständigen Landcs-auflage auf Bier im Jahre 1899. 14. Deželna naklada na pivo, kontrola v obmejnih krajih. 15. Pobiranje samostojne deželne naklade na žganje 1. 1899. Prenos .... 75.467 gld. 571/-, kr. Po odbitku režijskih stroškov v znesku..................... 645 » 02 » se kaže čisti dohodek........................................... 74.822 gld. 551/-) kr. ki je v primeri s proračunom v znesku........................... 90.000 » — » manjši za........................................................15.177 gld. 441/., kr. (Št. 13.129 1. 1900.) Primerjaje dalje čisti dohodek 1. 1899. t. j............. 74.822 » 551/-, » s čistim dohodkom 1. 1898. v znesku............................. 89.074 » 221/., » je uspeh 1. 1899. neugodnejši za.................................14.251 gld. 67 kr. (Št. 13.129 1. 1900.) V deželnozborski seji dne 28. aprila 1900 je bilo deželnemu odboru naročeno, poskrbeti za to, da se bo v obmejnih krajih kar najnatančneje mogoče izvrševala kontrola o vpeljanem in v pivovarnah nezadacanem pivu. Iz poročila, ki ga je v tej zadevi podalo deželnemu odboru nadzorništvo deželne naklade, je razvidno, da se že sedaj izvršuje kontrola v obmejnih krajih tako, da je jako težavno izogniti se plačevanju predpisane naklade in da se le prav redko kedaj pripeti, da se pivo, in sicer k večjemu le v prav majhnih množinah vtihotapi. Z ozirom na to torej z ene strani ni povoda, da bi se vpeljale posebne še obširnejše naredbe v tej zadevi, z druge strani pa tega tudi — v okviru obstoječih predpisov — ni lahko mogoče izvršiti. Ce se pa v tem ali onem kraju morda pride na sled kakemu novemu načinu tihotapstva, se pa pri revizijah vselej takoj ukrene, kar je treba, da se ustavi takšno počenjanje. (Št. 6121 1. 1900.) Leta 1899. se je v smislu sklepa deželnega zbora z dne 10. maja 1899. 1., ki je bil potrjen z Najvišjim odločilom z dne 15. avgusta 1899. 1., pobirala samostojna deželna naklada od porabe likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin po 15 gld. od hektolitra in od porabe vseh drugih opojnih pijač po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje. Dohodki te naklade so bili naslednji: 1. ) čista naklada 2. ) globe 3. ) slučajni dohodki . 480.647 gld. 44 51 » 02 2.176 » 84 kr. » )) Skupni režijski stroški so znašali skupaj . 482.875 gld. 30 48.054 .. 26 kr. )) in čisti dohodek ki je proti proračunu v znesku . 434.821 gld. 04 . 415 000 » — kr. 1) večji za Primerjaje čisti dohodek samostojne žganje 1. 1899., t. j s čistim dohodkom 1. 1898. v znesku dež. naklade 19.821 gld. 04 na . 434.821 » 04 . 416.125 » 7772 kr. » » je rezultat 1. 1899. ugodnejši za 18.695 gld. 261/, kr. in sicer vsled tega, ker je bil 1. 1899. konsum večji in ker so se običajne nagrade, pristoječe osobju pri nakladi na žganje za 1. 1899. zaračunale na leto 1900. Gledé režijskih stroškov se omeni, da se je izdalo na plačah uradnikom in da-carjem 34.892 gld. 12 kr., na pavšalih 2596 gld., na stanarinah 4482 gld. 63 kr., na dninah 358 gld., na potninah, stroških za selitve in prenočninah, skupaj 1678 gld. 131/-, kr. ter končno na raznih drugih stroških, kakor nagradah, stroških za tiskovine, plačah vajencem, pisarniških potrebščinah itd., skupaj 4047 gld. 377-2 kr. Kar se tiče nagrad, ki jih je bilo temeljem sklepa deželnega zbora z dne 4. maja 1. 1900 pri sam. deželni nakladi na žganje poslujočemu osobju dovoliti, je deželni odbor ukrenil nastopno: Vsota nagrad se je ustanovila na podstavi donosa naklade v izmeri 18 kr. od hektoliterske stopinje navadnega in 6 gld. od hektolitra poslajenega žganja. Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes. 253 Übertrag .... 75.467 fl. 577, kr. Nach Abschlag der Regieauslagen per........................... 645 „ 02 zeigt sich der Reinertrag per............................................. 74.822 fl. 55 7a kr. welcher im Entgegenhalte zum Voranschläge per............................. 90.000 „ _______ um..........................................................................15.177 fl. 447, kr. geringer ausfällt. jZ. 13.129 de 1900.) Aus dem Vergleiche des Reinertrages des Jahres 1899 per . . 74.822 „ 55 und des Reinertrages des Jahres 1898 per.................................... 89.074 " 227, " zeigt sich der Erfolg des Jahres 1899 ungünstiger um . . 14 251 fl 67 kr (Z. 13.129 de 1900.) In der Landtagssitzung vom 28. April 1900 erhielt der Landesausschufs den Auftrag, vorzusorgen, dass in den Grenzgebieten des Landes hinsichtlich des importierten und in den Brauereien unversteuert gebliebenen Bieres die schärfste Controlle geübt werde. Aus dem im Gegenstände eingeholten Berichte des Inspectorates der Landesauflage ist zu entnehmen, dass bereits gegenwärtig die Art und Weise der Controllsausübung in den Grenzgegenden eine derartige ist, dass bei der großen Schwierigkeit von Umgehungen der llmlagepflicht und dem außerordentlich seltenen Vorkommen höchstens geringfügiger Unterschleife einerseits ein Anlass zu besonderen, noch umfassenderen Maßregeln, andererseits aber — innerhalb des Rahmens der bestehenden Borschriften — auch eine Möglichkeit hiezu nicht gegeben erscheint. Uebrigens werde, wo immer man dennoch etwa neuartigen Unterschleifsversnchen auf die Spur kommt, bei den Revisionen jederzeit sofort alles Nöthige vorgekehrt, um solchen Manipulationen ein Ziel zu setzen. (Z. 6121 de 1900.) Im Jahre 1899 wurde im Sinne des mit Allerhöchster Entschließung vom 15. August 1899 genehmigten Landtagsbeschlusses vom 10. Mai 1899 die selbständige Landesauflage vom Verbrauche von Liqueren und allen versüßten geistigen Flüssigkeiten im Ausmaße von 15 fl. per Hektoliter und vom Verbrauche aller übrigen gebrannten geistigen Flüssigkeiten im Ausmaße von 30 kr. vom Hektolitergrad eingehoben. Die Einnahmen dieser Auflage waren folgende: 1. ) reine Auflage............................................... 480.647 fl. 44 kr. 2. ) Strafgelder ... 51 „ 02 „ 3. ) zufällige Einnahmen.......................................... 2.176 „ 84 „ zusammen . 482.875 fl. 30 kr. Die gestimmten Regieauslagen betrugen.............................. 48.054 „ 26 „ und der Reinertrag 434.821 st. 04 kr. welcher gegenüber dem Voranschläge per..................................... 415.000 „ — „ höher ist um............................................................... 19.821 st. 04 kr. Im Vergleiche des Reinertrages der selbständigen Landesauflage aus Brantweiu pro 1899 per......................................... 434.821 „ 04 „ mit dem Reinerträge des Jahres 1898 per . 416,125 „ 77 7? „ zeigt sich das Resultat des Jahres 1899 günstiger um........................ 18.695 fl. 267? kr. und zwar aus dem Grunde, weil im I. 1899 der Cousum gestiegen ist und weil die üblichen dem bei der Brantweinauflage beschäftigen Personale zugestandenen Remunerationen pro 1899 auf das Jahr 1900 verrechnet wurden. Betreff der Regieauslagen wird erwähnt, dass an Gehalten an Beamte und Bestellte 34.892 fl. 12 kr., an Pauschalien 2596 fl., an Quartiergeldern 4482 fl. 63 kr., an Diurnen 358 fl., an Reisegeldern, Auslagen für Uebersiedlungen und Üebernachtungsgebüren zusammen 1678 fl. 137g kr. und schließlich an verschiedenen anderen Auslagen, als: Remunerationen, Druckkosten, Löhnen an Volontäre, Kazleiersordernissen rc., zusammen 4047 fl. 377? kr. beausgabt wurden. Bezüglich der int Grunde des Landtagsbeschlusses vom 4. Mai 1900 an das bei der selbständigen Landes - Brantweinauflage beschäftigte Personale zu gewährenden Remunerationen hat der Landesausschuss Nachstehendes verfügt: Die Summe der Remunerationen ist auf Grund des Austageertrages im Ausmaße von 18 kr. per Hektolitergrad gewöhnlichen und von 6 fl. per Hktl. versüßten Brantweines fixiert worden. 14. Landesauflage auf Bier, Controlle in den Grenzgegenden. 15. Einhebuug der selbständigen Landesauflage auf Brantwein im Jahre 1899. Donos faktičnega konsuma, t. j. 1,588.851 l navadnega in 26.611-95 l poslajenega žganja znaša v navedeni izmeri.................................. 287.589 gld. 79 kr. Od tega zneska se je odtegnilo: 1. ) prvotne remanence v znesku . 12.040 gld. 62% kr. 2. ) znesek....................... 100.000 » — » 3. ) režijske stroške ... . 48.054 » 26 » skupaj........................ . 160.094 » 8872 » Od ostanka...................................................... 127.494 gld. 90y2 kr. se je 5%, t. j. znesek 6374 gld. 74 kr. določil za razdelitev. Na ta račun so prejeli: nadzornik 1200 gld., revidenta in dacarji 1118 gld. ter osobje deželne blagajnice in dež. knjigovodstva 560 gld. Znesek 2835 gld. se je oddal posebnemu zakladu, ki bo temelj svoječasnemu pokojninskemu zakladu dacarjev; znesek 663 gld. 30% kr. se je pa rezerviral za podpore dacarjem. Določena vsota se je prekoračila za minimalni znesek 1 gld. 56%, kr. (Št. 6491 in 8607 1. 1900.) Stanje posebnega zaklada, iz katerega se dajejo dacarjem izredne podpore, je bilo koncem 1. 1899. nastopno: 1. ) glavnica, naložena v mestni hranilnici ljubljanski na vložno knjižico št. 26.755 v znesku............................................................... 538 gld. 33 kr. 2. ) obresti te glavnice do konca 1. 1899. v znesku .... 20 » 67 » skupaj . . . 559 gld. — kr. Takozvani pokojninski zaklad za dacarje je imel koncem 1. 1899. nastopno premoženje: 1. ) glavnico, naloženo v mestni hranilnici ljubljanski na knjižico vložna št. 12.337 v znesku............................................................14.165 gld. — kr. 2. ) nevzdignene, do konca 1. 1899. narasle obresti . . . 1.971 » 25 » skupaj . . . 16.136 gld. 25 kr. Vrednost inventarja pri nadzorništvu sam. deželne naklade, odnosno pri boletnih uradih je znašala koncem 1899. J. 2160 gld. 57% kr. (Št. 13.128 1. 1900.) O konsumu žganja na Kranjskem in o drugih statističnih podatkih glej izkaz na zadnji strani tega poročila. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani meseca decembra 1900. Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes. 255 Der Ertrag des wirklichen Consumes, d. i. 1,588.851 ]. gewöhnlichen und 26.611-95 I. versüßten Brantweines beträgt nach dem angegebenen Ausmaße . . . 287.589 fl. 79 kr. Vvn dieser Summe sind in Abzug gebracht worden: 1. ) die anfänglichen Remanenzen . . . 12.040 fl. 62‘/2 kr. 2. ) der Betrag per........................ 100.000 „ — „ 3. ) die Regieauslagen per.................. 48.054 „ 26 „ zusammen............................. 160.094 „ 88v2 rr Vom Restbeträge per............................................ 127.494 fl. 907ž kr. sind sodann 5°/0, d. i. der Betrag per 6374 fl. 74 kr. zur Bertheilung bestimmt worden. Aus diesem Credite haben erhalten: der Inspector der selbständigen Landesauflage 1200 fl., die Revidenten und die Bestellten 1118 fl. und das Personale der Laudescasse und der Landesbuchhaltung 560 fl.; der Betrag per 2835 fl. ist an den Fond, ivelcher dem seinerzeit zu gründenden Pensionsfonde für Bestellte als Grundlage zu dienen haben wird, abgeführt worden und der Betrag per 663 fl. 307-2 kr. wurde für Unterstützungen au Bestellte reserviert. Die ermittelte Summe ist demnach um den minimalen Betrag per 1 fl. 567-2 kr. überschritten worden. (Z. 6491 und 8607 de 1900.) Der Stand des speciellen Fondes für außerordentliche Unterstützungen an Bestellte war mit Ende 1899 folgender: 1. ) das in der Laibacher städtischen Sparcasse auf das Einlagebüchel Nr. 26.755 angelegte Capital per.......................................................... 538 fl. 33 kr. 2. ) die Interessen dieses Capitals bis Ende 1899 per . . . 20 „ 67 „ zusammen . . . 559 fl. — kr. Der sogenannte Pensionsfond für Bestellte hatte mit Ende 1899 nachstehende Vermögensbestandtheile: 1. ) das in der Laibacher städtischen Sparcasse auf das Eiulagebüchel Nr. 12.337 angelegte Capital per........................................................14.165 fl. — kr. 2. ) die unbehobeneu bis Ende 1899 anerlaufenen Interessen per 1.971 „ 25 „ zusammen . . . 16.136 fl. 25 kr. Der Wert des Inventars denn Inspectorate der selbständigen Landesauflage, beziehungsweise bei den Bolletiernngsämtern repräsentierte sich Ende 1899 mit 2160 fl. 57 7-> kr. (Z- 13.128 de 1900.) Ueber den Brantwein-Consum in Kram und über andere statistische Daten siehe den Asus weis auf der letzten Seite dieses Berichtes. Vom krainisdjen Jandesausschusse. Laibach im December 1900. 256 Letno poročilo. — § 11. Različne Statistični izkaz — Statistischer Ausweis o nabrani deželni nakladi, stroških, čistem dohodku, množini obdačenega žganja in na enega prebivalca odpadlega deleža deželne naklade in užitega žganja v času od 1. januarja do 31. decembra 1899 — über die eingeh ebene Landesauflage, dann die Ausgaben und reinen Einnahmen, svwie über die Menge des versteuerten Brantweines und des auf einen Einwohner entfallenden Theiles der Landesauflage und des consummirten Brantweines in der Zeit bum 1. Jänner bis 31. December 1899. *o S3- 1 > -2 c3 G rO CD a cd tS3 Politični okraj Politischer Bezirk Nabrana skupna deželna naklada Gesammt-betrag der eingehobenen Landesauflage Skupni strošek na plačah, pavšalih in stanarinah Gesammtaus-lagen an Gehalten, Pauschalien und Mietzinsen Od skupnega dohodka odpade na režijo Bon d. Gesammteinnahme entfällt auf die Regie Skupni čisti dohodek Gesammte reine Einnahme Skupna množina obdačenega žganja v litrih Gesammtmenge des versteuerten Brantweines in Litern G G Ü N ^ o ti a jd> •5h \rn vejiti ■g o, § o ^ > fi s .B >tzi Na vsacega prebivalca odpade Entfällt auf jeden Einwohner deželne naklade an Landesauflage obdačenega žganja v litrih versteuerten Brantweines in Litern posl aj enega versüßten a ioo°/0 poslaje- ver- süßten gid. kr. gld. kr. "/ /o gld kr. a 100 % gld. kr. 1 Črnomelj - Tschernembl 4.670 27 1.610 34-47 3.060 27 15.427-57 280'— 28.460 16% 0-542 001 2 Kamnik — Stein. . . 39.798 177-2 2.680 13 6-73 37.118 04% 131.621-28 2.078-6 40.210 — 99 3273 0051 3 Kočevje — Gottschee 21.737 257* 3.654 50 16-81 18.082 75% 71.686-32 1.542-4 42.806 — 51 1-675 0032 4 Kranj — Kram burg . . 92.145 48 4.187 12 4.54 87.958 36 305.572-— 3.159-25 52.625 1 75 5-807 006 5 Krško — Gurkfeld . . 18.607 26V, 3.516:80 18-9 15.090 46% 60.209-48 3.6295 53.237 35 1131 0068 6 Litija — Littai .... 35.643124 2.259 — 6-34 33.384 24 118.058-30 1.505-— 36.851 — 97% 3-204 0-041 7 Ljubljana — Laibach 155.058 87 13.927 20% 8-98 141.131 66% 514.289-23 5.147-35 88.174 1 76 5-833 0058 8 Logatec — Loitsch . . 26195 79 2.414 66% 9-22 23.781 12% 86.311-30 2.013-6 40.273 — 65 2.143 005 9 Kovornesto-Rudolfswert 12.480 73 2.184 17-5 10.296 73 40.807-30 1.590-25 48.346 — 26 0-844 0033 10 Postojna — Adelsberg . 14,022 03% 2.830 — 20-18 11.192 03% 46.06212 1.356- 41.479 — 34 1-111 0-033 11 Radovljica — Radmanns- dorf 60.288 33 2.707 33 4-49 57.581 — 198.806-10 4.310 — 26.497 2 27% 7-503 0162 Skupaj — Zusammen . 480.647 44 41.970 75 8-73 438.676 69 1,588.851 — 26.611-95 498.958 97% 3184 0053 Dodatek. Sklepi deželnega zbora iz zasedanja od 29. decembra 1899 do 5. maja 1900. I. seja dne 29. decembra 1899. Št. 14.218 1. 1899. — glede začasnega pobiranja deželnih priklad za 1. 1900. — (Glej § 1., niarg. 1.) II. seja dné 26. marcija 1900. Št. 4191 1. 1900. — gledé dné 22. februarija 1900 državnemu zboru predložene uradne predloge, zadevajoče drugo železnično zvezo s Trstom. — (Glej § 6., marg. 29.) III. seja dné 80. marcija 1900. St. 4503 1. 1900. — glede pospeševanja vinarstva na Kranjskem. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4504 1. 1900. — glede subvencioniranja kmetijskih podružnic za pridobitev požlahtnenih trt. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4505 1. 1900. — glede pouka o umnem kletarstvu in vinarstvu po deželnem vinarskem potovalnem učitelju. — (Glej § 3. A, marg. 112.) Št. 4506 1. 1900. — zaradi spremembe zakona z dné 3. oktobra 1891, drž. zak. št. 50, glede državnih brezobrestnih posojil za obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov. — (Glej § 3. A, marg. 113.) IV. seja dué 3. aprila 1900. Št. 4727 1. 1900. — glede prošnje županstva na Studencu za podporo k nakupu poslopja za občinsko hiralnico in bolnico. — (Glej § 3. G, marg. 163.) St. 4728 1. 1900. — glede štatuta za hiralske ustanove v spomin petdesetletnice vladanja cesarja Franc Jožefa I. — (Glej § 1., marg. 3.) St. 4729 1. 1900. — glede ustanovitve nove selske občine Bukovje, okraj Postojina. — (Glej § 1., marg. 16.) Št. 4730 1. 1900. — glede izdelanja načrta za vodovod v Starem Trgu pri Ložu. — (Deželnemu stavbenemu uradu se je naročilo, da ustreže temu sklepu.) St. 4731 1. 1900. — glede preložitve ceste od Povodja do Šmartna pod Šmarno goro. — (Glej § 6., marg. 11.) St. 4732 1. 1900. — glede izločitve vasij Velesovo, Trata, Adergaz in Praprotna Polica iz občine St. Jurij, ter ustanovitev samostojne občine Velesovo. — (Deželni odbor obrnil se je z dopisom z dné 6. junija 1900, do deželne vlade s prošnjo, o tej zadevi poizvedavati in uspehe svoječasno sem priobčiti.) Št. 4733 1. 1900. — glede podpore za osuševanje travnikov v občini Podraga, okraj Postojina. — (Glej § 3. A, marg. 31.) Rechenschaftsbericht. — Anhang. Landtagsbeschlüsse. 259 Anhang. Landtagskeschlüjse -er Session vom 29. December 1899 bis zum 5. Mai 1900. I. Sitzung am 29. December 1899. Z. 14.218 de 1899 — betreffend die provisorische Einhebung der Landesnmlagen im Jahre 1900. — (vide § 1, Marg. 1.) II. Sitzung am 26. März 1900. Z. 4191 de 1900 — betreffend die am 22. Februar 1900 dem Abgeordnetenhause vorgelegte Regierungsvorlage in Betreff der zweiten Eisenbahnverbindung mit Triest. — (vide § 6, Marg. 29.) III. Sitzung am 30. März 1900. Z. 4508 de 1900 — betreffend die Förderung des Weinbaues in Krain. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 4504 de 1900 — betreffend die Subventionierung der landwirtschaftlichen Filialen behufs Gewinnung veredelter Reben. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 4505 de 1900 — betreffend die Unterweisung in der rationellen Kellerwirtschaft und im Weinbaue durch den Landes-Weinbau-Wanderlehrer. — (vide § 3 A, Marg. 112.) Z. 4506 de 1900 — wegen Abänderung des Gesetzes vom 3./10. 1891, R. G. Bl. Nr. 50, in Betreff der staatlichen unverzinslichen Darlehen zur Regenerierung der durch die Reblaus vernichteten Weingärten. — (vide § 3 A, Marg. 113.) IV. Sitzung am 3. April 1900. Z. 4727 de 1900 — betreffend das Gesuch des Gemeindeamtes in Brunndorf um Subvention zum Ankaufe des Gebäudes für das Gemeinde-Siechen- und Krankenhaus. — (vide §3 0, Marg. 163.) Z. 4728 de 1900 — betreffend das Statut für die Siechenstiftungen zur Erinnerung an das fünfzigjährige Regierungsjubiläum S. Majestät des Kaisers Franz Josef I. — (vide § 1, Marg. 3.) Z. 4729 de 1900 — betreffend die Constituierung der neuen Ortsgemeinde Bukovje, Bezirk Adelsberg. — (vide § 1, Marg. 16.) Z. 4730 de 1900 — betreffend die Verfassung des Planes für die Wasserleitung in Altenmarkt bei Laas. — (Dem Landesbanamte wurde aufgetragen, diesem Beschlusse zu entsprechen.) Z. 4731 de 1900 — betreffend die Umlegung der Straße von Povodje bis St. Martin unter dem Großkahlenberg. — (vide § 6, Marg. 11.) Z. 4732 de 1900 — betreffend die Ausscheidung der Ortschaften Michelstetten, Trata, Adergas und Oberfeld aus der Gemeinde St. Georgen und Constituierung der selbständigen Gemeinde Michelstetten. — (Der Landesausschuss wendete sich mit Note vom 6. Juni 1900 an die Landesregierung mit dem Ansuchen, in dieser Angelegenheit weitere Erhebungen zu pflegen und seinerzeit das Resultat derselben anher mitzutheilen. Z. 4733 de 1900 — betreffend die Subvention behufs Wiesenentwässerung in der Gemeinde Podraga, Bezirk Adelsberg. — (vide § 3 A, Marg. 31.) Št. 4734 1. 1900. — glede preložitve ceste Fara-Banja Loka. — (Dotične pozvedbe na lici mesta, ki so potrebne za rešitev te prošnje, se niso mogle izvršiti vsled preobložitve nezadostnega 8tavbinskega osebja z drugimi neodložnimi opravili.) Št. 4743 1. 1900. — glede uravnave Pivke. — (Glej § 3. A, marg. 24.) Št. 4745 1. 1900. — glede izdelanja načrta za vodovod v Stari Vrhniki. — (Glej § 3. A, marg. 66.) Y. seja dné 5. aprila 1900. Št. 4862 I. 1900. — glede vodovoda v Šmariji in Razdrtem. — (Glej § 3. A, marg. 54.) Št. 4863 1. 1900. — gledé prispevka k napravi dveh mostov čez potok Belo v vasi Bela. — (Glej § 6., marg. 12.) Št. 4864 1. 1900. — glede prispevka k napravi kapnice v Strmci nad Ornim Vrhom ob okrajni cesti Orni Vrh-Ool. — (Glej § 3. A, marg. 87.) Št. 4875 1. 1900. — glede cestne zveze Polhov Gradec-Št. Jošt-Lučne-Trata. — (Glej § 6., marg. 14.) YI. seja dné 7. aprila 1900. Št. 5070 1. 1900. — glede brezplačne oddaje gozdnih sadik iz c. kr. gozdnih drevesnic ubožnim posestnikom. — (Glej § 3. A, marg. 140.) Št. 5071 1. 1900. — glede uradnega poslovanja pri c. kr. komisijah za agrarske operacije v slovenskem jeziku. — (Glej § 3 B, marg. 149.) Št. 5075 1. 1900. — glede načrta zakona o uvrstitvi okrajne ceste Lienfeld-Brod in Osilniške okrajne ceste med deželne ceste. — (Glej § 1.. marg. 17, in § 6., marg. 15.) Št. 5076 1. 1900. — glede naprave ceste od Podrošta do Petrovega Brda. — (Glej § 6., marg. 16.) Št. 5077 1. 1900. — glede uravnave vode Kokre v vaseh Tupaliče, Hotemaže in Visoko. — (Glej § 3. A, marg. 27.) Št. 5079 1. 1900. — glede uvrstitve občinske ceste Hotemaže-Olševk-Trata med okrajne ceste. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) VIL seja dné 11. aprila 1900. Št. 5016 1. 1900. — glede podpore za vodovod v Postojini. — (Glej § 3. A, marg. 47.) Št. 5226 1. 1900. — glede potresnih vlakov na progi Ljubliana-Lesce-Bled, oziroma Trbiž. — (Glej § 6., marg. 30.) Št. 5227 1. 1900. — glede dosege za industrijo ugodnih železničnih tarif. — (Deželni odbor je storil primerne korake, da si preskrbi potrebne podatke za izvršitev sklepa.) Vili, seja dné 19. aprila 1900. St. 5401 1. 1900. — glede naprave kanala ob deželni cesti v Železnikih. — (Glej § 6., marg. 19.) Št. 5404 1. 1900.v — glede uvrstitve zasebne ceste, katero je kupil Krški okrajni cestni odbor od graščine Šrajbarski Turn, med okrajne ceste in opustitvi enega kosa s Krškega na Šraj-barski Turn držeče okrajne ceste. — (Glej § 6., marg. 20.) St. 5405 1. 1900. — glede izločitve davčnih občin Veliki Trn in Ravno iz občine Krško ter usta- v novitev samostojne občine. — (Glej § 5., marg. 9.) Št. 5406 1. 1900. — glede podaljšanja vodovoda Jurjevica-Breže. — (Glej § 3. A, marg. 64.) Št. 5409 1. 1900. — glede reorganizacije deželnega muzeja in glede državne subvencije. — (Se bo predložilo posebno poročilo.) St. 5412 1. 1900. — glede prispevka avstrijskemu društvu proti pijančevanju k stroškom kongresa na Dunaju in odpošiljatve zastopnika deželnega odbora k temu kongresu. — (Prispevek se je nakazal in ob enem tudi društvu naznanilo, da se bode deželnega odbora zastopnik tega kongresa udeležil.) Rechenschaftsbericht. — Anhang. Landtagsbeschlüsse. 261 Z. 4734 de 1900 — betreffend die Umlegung der Straße Fara-Banjaloka. — (Die in Absicht auf die Erledigung der Petition nothwendigen Localerhebungen konnten wegen Überbürdung der unzureichenden bauämtlichen Kräfte und Inanspruchnahme derselben für anderweitige unaufschiebbare Arbeiten nicht veranlasst werden.) Z. 4743 de 1900 — betreffend die Regulierung der Poik. — (vide § 3 A, Marg 24.) Z. 4745 de 1900 — betreffend die Verfassung des Planes für die Wasserleitung in Alt-Obcrlaibach. — (vide § 3 A, Marg. 66.) V. Sitzung am 5. April 1900. Z. 4862 de 1900 — betreffend die Wasserleitung in St. Marein und Razdrto. — (vide § 3 A, Marg. 54.) Z. 4863 de 1900 — betreffend den Beitrag zur Herstellung zweier Brücken über den Bela-Bach in der Ortschaft Bela. — (vide § 6, Marg. 12.) Z. 4864 de 1900 — betreffend die Beitragsleistung zur Errichtung der Cysterne in Stermca ober Schwarzenberg an der Bezirksstraße Schwarzenberg-Zoll. — (vide § 3 A, Marg. 87.) Z. 4875 de 1900 — betreffend die Straßenverbindung Billichgraz-St. Jobst-Luöna-Trata. — (vide § 6, Marg. 14.) TL Sitzung am 7. April 1900. Z. 5070 de 1900 — betreffend die unentgeltliche Abgabe der Waldpflanzen aus den k. k. Forstgärten an unbemittelte Besitzer. — (vide § 3 A, Marg. 140.) Z. 5071 de 1900 -— betreffend die Amtswirksamkeit bei den k. k. Commissionen für agrarische Operationen in slovenischer Sprache. — (vide § 3 B, Marg. 149.) Z. 5075 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf über die Einreihung der Bezirksstraße Lienfeld-Brod und der Ossinnitzer Bezirksstraße unter die Landesstraßen. — (vide § 1, Marg. 17, und § 6, Marg. 15.) Z. 5076 de 1900 — betreffend die Herstellung der Straße von Podrost bis Petrovobrdo. — (vide § 6, Marg. 16.) Z. 5077 de 1900 — betreffend die Regulierung der Kanker in den Ortschaften Tupalitsch, Hotcniasch und Visoko. — (vide § 3 A, Marg. 27.) Z. 5079 de 1900 — betreffend die Einreihung der Gemeindestraße Hotemasch-Olsevk-Trata unter die Bezirksstraßen. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) VII. Sitzung am. 11. April 1900. Z. 5016 de 1900 — betreffend die Subvention für die Wasserleitung in Adelsberg. -— (vide § 3 A, Marg. 47.) Z. 5226 de 1900 — betreffend die Erdbebcnzüge auf der Strecke Laibach-Lees-Veldes, respective Tarvis. — (vide § 6, Marg. 30.) Z. 5227 de 1900 — betreffend die Erwirkung günstiger Eisenbahn-Tarife für die Industrie. — (Der Landesausschuss leitete die geeigneten Schritte ein, um sich die erforderlichen Daten zu verschaffen.) VIII. Sitzung am 19. April 1900. Z. 5401 de 1800 — betreffend die Kanalherstellung entlang der Landesstraße in Eisnern. — (vide § 6, Marg. 19.) Z. 5404 de 1900 — betreffend die Einreihung der vom Gurkfelder Bezirksstraßenausschusse von der Herrschaft Thurnamhart durch Kauf erworbenen Privatstraße unter die Bezirksstraßen und Auflassung eines Fragmentes der Gurkfeld-Thurnamharter Bezirksstraße. — (vide § 6, Marg. 20.) Z. 5405 de 1900 — betreffend die Ausscheidung der Steuergemeinden Großdorn und Ravno aus der Gemeinde Gurkfeld und Constituierung einer selbständigen Gemeinde. — (vide § 5, Marg. 9.) Z. 5406 de 1900 — betreffend die Verlängerung der Wasserleitung Jurjewitz-BreLe. — (vide § 3 A, Marg. 64.) Z. 5409 de 1900 — betreffend die Reorganisierung des Landesmnscums und in Betreff der Staatssubvention. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 5412 de 1900 — betreffend den Beitrag dem österreichischen Vereine gegen Trunksucht zu den Kosten des Congresses in Wien und Absendung eines Vertreters des Landesausschusses zu diesem Congresse. — (Der Beitrag wurde angewiesen und zugleich dem Vereine mitgetheilt, dass sich der Landesausschuss-Vertreter an diesem Congresse betheiligen wird.) Št. 5413 1. 1900. — glede izposlovala pravice javnosti jubilejski bolnici v Krškem. (Glej § 3. O, marg. 162.) Št. 5419 1. 1900. — glede uvrstitve občinske ceste Moste-Homec med okrajne ceste. — (Okrajni cestni odbor Kamniški se je pozval, da o tej zadevi v odborovi seji sklepa in potem deželnemu odboru sklep naznani.) Št. 5420 1. 1900. — glede naprave cestne zveze Žvirče-Hinje-Smuka. — (Zaradi naprave projekta po za to pridobljeni tehnični moči se je vse potrebno ukrenilo.) IX. seja dné 21. aprila 1900. St. 5441 1. 1900. — glede izvršitve cestne zgradbe Kovte-Žiri po progi „Sovra“. — (Iz istega uzroka, kakor pri št. 4734 1. 1900 ni bilo mogoče projekt po naročilu deželnega zbora pod št. 2761 1. 1898. popolniti.) Št. 5442 1. 1900. — gledé preskrbljevanja Suhe Krajine s pitno in napajevalno vodo. — (Glej § 3. A, marg. 44.) Št. 5454 1. 1900. — gledé uravnave Save v Hotiču pri Litiji. — (Glej § 3. A, marg. 6.) Št. 5457 1. 1900. — gledé načrta zakona o ustanovitvi zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem. — (Glej § 1., marg. 12.) Št. 5458 1. 1900. — gledé načrta zakona o oskrbi za prazgodovinske in starinske najdbe na Kranjskem. — (Glej § 7. O, marg. 30.) Št. 5459 1. 1900. — gledé živinskega prometa z Ogersko. — (Glej § 3. A, marg. 99.) Št. 5558 1. 1900. — gledé odvajanja poplavnih voda v Straški, Kibniški, Loškopotoški in Ko- čevski dolini. — (Glej § 3. A, marg. 15 in 21.) Št. 5559 1. 1900. — gledé uravnave Vipavskih voda. — (Glej § 3. A, marg. 16.) Št. 5560 1. 1900. — gledé uravnave potokov Kačeva in Sora. — (Glej § 3. A, marg. 19.) X. seja dné 24. aprila 1900. Št. 5561 1. 1900. — gledé deželne bolnišnice. — (V kolikor je bilo treba deželnemu odboru v tej zadevi kaj ukreniti, se bo poročalo v posebni predlogi.) Št, 5562 1. 1900. — gledé vpeljave slovenske paralelke v I. razredu realke v Ljubljani. — (Glej § 8. A, marg. 30.) Št. 5563 1. 1900. — gledé dostavljanja plačilnih nalogov 'za osebni dohodninski in pridobninski davek. — (Glej § 2., marg. 2.) Št. 5564 1. 1900. — glede znižanja izterjevalnih troškov za davke in pristojbine nad 20 gld. in gledé spremembe obrokov za vplačevanje raznih davščin. — (Glej § 2., marg. 1.) Št. 5565 1. 1900. — gledé enotnega postopanja o skladu za šolske potrebščine. — (Glej § 5., marg. 5.) Št. 5566 1. 1900. — gledé razširjenja nadaljevalnega poduka za odrasle ljudi. — (Glej § 8. A, marg. 25.) St. 5567 1. 1900. — gledé realčnega zakona. (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5568 1. 1900. — gledé imenovanja posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem. — (Glej § 8. A, marg. 34.) Št. 5569 1. 1900. — gledé izdaje slovenskih učnih knjig za višje gimnazije in gledé slovenskega predavanja v nekaterih predmetih. — (Glej § 8. A, marg. 36.) Št. 5570 1. 1900. — gledé vpeljave poduka v higijeni na Grmski šoli. — (Glej § 8. O, marg. 61.) Št. 5572 1. 1900. — gledé ločitve rubrik „šola“ in „gospodarstvo“ v proračunu Grmske šole. — (Glej § 8. C, marg. 66.) Št. 5601 1. 1900. — gledé vodovoda v Postojini. — (Glej § 3. A, marg. 47.) XI. seja dné 26. aprila 1900. Št. 5763 1. 1900. — gledé načrta zakona o preložitvi okrajne ceste Kadeče-Dvor na progi med , Dvorom in Gomilo. — (Glej § 6., marg. 22.) St. 5764 1. 1900. — gledé 5°/0 naklade na najemščino od stanovališč v mestni občini Črnomelj. . — JGlej § 1-, marg. 18.) St. 5765 1. 1900. — gledé načrta zakona o uvedbi doneska od zapuščin za bolnične namene. — (V tej zadevi se vršijo še poizvedavanja.) Rechenschaftsbericht. — Anhang. Landtagsbeschlüsse. 263 Z. 5413 de 1900 — betreffend die Erwirkung des Öffentlichkeitsrechtes dem Jubiläums-Krankenhause in Gurkfeld. — (vide §8 0, Marg. 162.) Z. 5419 de 1900 — betreffend die Einreihung der Gemeindestraße Moste-Homec unter die Bezirksstraßen. — (Der Steiner Bezirksstraßenausschuss wurde angewiesen, über die Angelegenheit in der Ausschusssitzung zu berathen und den Sitzungsbeschluss dem Landesausschusse bekannt zu geben.) Z. 5420 de 1900 — betreffend die Herstellung der Straßenverbindung Schwörz-Hinach-Langenthon. — (Behuss Zustandebringung des Projectes durch eine hiefür gewonnene technische Kraft wurde das Nöthige veranlasst.) IX. Sitzung am 21. April 1900. Z 5441 de 1900 — betreffend die Ausführung des Straßenbaues Gereuth - Sairach auf der Strecke „Sovra". — (Aus dem gleichen Grunde wie bei Z. 4734 de 1900 war die vom Landtage sub Z. 2761 de 1898 aufgetragene Vervollständigung des Projectes unthunlich.) Z. 5442 de 1900 — betreffend die Versorgung Dürrenkrains mit Trink- und Tränkwasser. — (vide § 3 A, Marg. 44.) Z. 5454 de 1900 — betreffend die Regulierung der Save in Höttitsch bei Littai. — (vide § 3 A, Marg. 6.) Z. 5457 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf zur Bildung eines Fondes für öffentliche Arbeiten und Hebung der Landescultur in Krain. — (vide § 1, Marg. 12.) Z. 5458 de 1900 — über den Gesetzentwurf, betreffend die Fürsorge für prähistorische und alter-thümliche Funde in Krain. — (vide §7 0, Marg. 30.) Z. 5459 de 1900 — betreffend den Viehverkehr mit Ungarn. — (vide § 3 A, Marg. 99.) Z. 5558 de 1900 — betreffend die Ableitung der Hochwässer in den Kesselthälern von Strug, Reifnitz, Lascrbach und Gottschee, (vide § 3 A, Marg. 15 und 21.) Z. 5559 de 1900 — betreffend die Regulierung der Wippacher Wasserläufe. — (vide § 3 A, Marg. 16.) Z. 5560 de 1900 — betreffend die Regulierung des Raöeva- und Sora-Baches. ■— (vide § 3 A, Marg. 19.) X. Sitzung am 24. April 1900. Z. 5562 de 1900 — betreffend das Landesspital. — (Insoweit über die Beschlüsse Verfügungen zu treffen waren, wird in einer besonderen Vorlage berichtet werden.) Z. 5562 de 1900 — betreffend die Einführung einer Parallelabtheilung in der I. Realschulclasse in Laibach. — (vide § 8 A, Marg. 30.) Z. 5563 de 1900 — betreffend die Zustellung der Zahlungsaufträge für die Personal-Einkommen-und Erwerbsteuer. — (vide § 2, Marg. 2.) Z. 5564 de 1900 — betreffend die Herabminderung der Executionskosten von Steuern und Gebüren über 20 st. und in Betreff Abänderung der Abstattungstermine für die verschiedenen Steuern. — (vide § 2, Marg. 1.) Z. 5565 de 1900 — betreffend den einheitlichen Vorgang bezüglich des Fondes für Schulerfor-dernisse. — (vide § 5, Marg. 5) Z. 6566 de 1900 — betreffend die Erweiterung des Fortbildungsunterrichtes für Erwachsene. — (vide § 8 A, Marg. 25.) Z. 5567 de 1900 — betreffend das Realschulgesetz. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden) Z. 5568 de 1900 — betreffend die Ernennung eines besonderen Landesschulinspectors für die Volksschulen in Krain. — (vide § 8 A, Marg. 34.) Z. 5569 de 1900 — betreffend die Herausgabe slovenischer Lehrbücher für Obergymnasien und in Betreff des slovenischen Unterrichtes in einigen Gegenständen. — (vide § 8 A, Marg 36.) Z. 5570 de 1900 — betreffend die Einführung des Unterrichtes in der Hygiene an der Staudner Schule. — (vide §80, Marg. 61.) Z. 5572 de 1900 — betreffend die Sonderung der Contos „Schule" und „Wirtschaft" an der Staudner Schule. — (vide §80, Marg. 66.) Z. 5601 de 1900 — betreffend die Wasserleitung in Adelsberg. — (vide § 3 A, Marg. 47.) XL Sitzung am 26. April 1900. Z. 5763 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf über die Umlegung der Bezirksstraße Ratschach-Johannisthal in der Strecke zwischen Johannisthal und Gomila. — (vide § 6, Marg. 22.) Z. 5764 de 1900 — betreffend die 5 % Auflage von den Mietzinserträgnissen in der Stadtgemeinde Tschernembl. — (vide § 1, Marg. 18.) Z. 5765 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf über die Einführung eines Beitrages von Ver-laffenschaften für Spitalszwccke. — (Im Gegenstände werden noch Erhebungen gepflogen.) St. 5767 1. 1900. — gledé izdelanja načrtov za več vodnjakov v občini Ustja. — (Glej § 3. A, marg. 84.) Št. 5768 1. 1900. — gledé dovolitve mestni občini Ljubljanski, da sme mestno grajščino Podturn obremeniti s hipotečnimi kavcijami do naj višjega zneska 140.000 K. — (Glej § 1., marg. 5.) Št. 5769 1. 1900. — gledé načrta zakona o preuravnavi pokojninskih užitkov za osobje ljudskega šolstva na Kranjskem. — (Glej § 1., marg. 11.) XII. seja dné 28. aprila 1900. Št. 6073 1. 1900. — gledé podpore za napravo vodovoda v Nadanjem Selu. — (Glej § 3. A, marg. 87.) Št. 6080 1. 1900. — gledé preložitve okrajne ceste v Gorenjih Gorjah. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 6121 1. 1900. — gledé natančne kontrole v obmejnih krajih o upeljanem in v pivovarnah nezadacanem pivu. — (Glej § 11., marg. 14.) Št. 6122 1. 1900. — gledé izterjavanja v proračun postavljenega povračila posojil za šolske in cestne zgradbe. — (Deželno knjigovodstvo je bilo pozvano, da točno izterjuje zadevna povračila.) Št. 6123 1. 1900. — gledé izogibanja vsakoršnega prekoračenja po odobrenih proračunih deželnemu odboru dovoljenih kreditov. — (Deželnemu knjigovodstvu se je dal nalog, da se ravna po tem sklepu.) Št. 6465 1. 1900. — gledé prenaredbe zakona o povzdigi reje goveje živine. — (Glej § 1., marg. 19.) Št. 6467 1. 1900. — gledé oziranja pri nakupovanju bikov plemenjakov na domačo prirejo. — (Glej § 3. A, marg. 96.) Št. 6468 1. 1900. — gledé razdelitve dežele Kranjske v pasemske pokrajine gledé reje goveje živine. — (Glej § 3. A, marg. 96.) Št. 6469 1. 1900. — gledé spremembe sklada za most čez Soro pri Suhi. — (Deželni odbor je v smislu tega sklepa z odloki pod dež. odb. št. 6469 1. 1900 vse potrebno ukrenil.) St. 6470 1. 1900. — gledé občinskih priklad za cerkvene namene v fari Velike Poljane.— (Glej § 5., marg. 1.) Št. 6472 1. 1900. — gledé naprave vodovoda v nekaterih vaseh občine Slavina. (Glej § 3. A, marg. 87.) XIII. seja dné 1. maja 1900. Št. 6476 1. 1900. — gledé tega, da se ne sprejme vinska klavzula v novo carinsko in trgovinsko pogodbo z Italijo. — (Glej § 11., marg. 6.) Št. 6477 1. 1900. — gledé razširjalne stavbe domobranske vojašnice. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 6493 1. 1900. — gledé podpore prebivalcem občin Postojiuskega okraja vsled škode po žledu. — (Glej § 4., marg. 3.) XIV. seja dné 3. maja 1900. Št. 6555 1. 1900. — gledé prevzetja meščanske šole v Krškem v deželno upravo. — (Glej § 8. A, marg. 31.) Št. 6557 1. 1900. — gledé odprave nedostatkov v pravnih razmerah Kranjskega učiteljstva in gledé pokritja potrebščin normalno-šolskega zaklada. — (Deželni odbor obrnil se je z utemeljeno prošnjo do vlade, naj bi se deželi naklonil kolikor mogoče izdaten državen prispevek za ljudsko šolstvo na Kranjskem. Ta prošnja še ni rešena in je deželnemu odboru vsled tega nemogoče staviti v zadevi kake predloge.) Št. 6559 1. 1900. — gledé ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 6560 1. 1900. — gledé načrta zakona o preložitvi deželne ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim. — (Glej § 6., marg. 23.) St. 6561 1. 1900. — gledé načrta zakona o vodovodu za Novo Mesto in okolico. — (Glej § 1., marg. 20. in § 3. A, marg. 51.) Rechenschaftsbericht. — Anhang. Landtagsbeschlüsse. 265 Z. 5767 de 1900 — betreffend die Verfassung der Pläne für mehrere Brunnen in der Gemeinde Ustja. — (vide § 3 A, Marg. 84.) Z- 5768 de 1900 — betreffend die der Stadtgemeinde Laibach zu ertheilende Bewilligung, das städtische Gut Unterthurn mit Hypothekarcautionen bis zum Höchstbetrage von 140.000 K zu belasten. — (vide § 1, Marg. 5.) Z. 5769 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf über die Regelung der Versorgungsgenüsse der Volksschul-Lehrpersonen in Kram. — (vide § 1, Marg. 11.) XII. Sitzung am 28. April 1900. Z. 6073 de 1900 — betreffend die Subvention für die Errichtung der Wasserleitung in Nadanjeselo. — (vide § 3 A, Marg. 87.) Z. 6080 de 1900 — betreffend die Umlegung der Bezirksstraße in Obergörjach. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 6121 de 1900 — betreffend die genaue Controle in den Grenzorten über das eingeführte und in den Bierbräuereien nicht versteuerte Bier. — (vide § 11, Marg. 14.) Z. 6122 de 1900 — betreffend die Einbringung der in den Voranschlag eingestellten Darlehens-Rückersätze für Schul- und Straßen-Bauten. — (Die Landesbuchhaltung ist angewiesen worden, die betreffenden Darlehen pünktlich einzufordern.) Z. 6123 de 1900 — betreffend die Vermeidung jedweder Überschreitung der nach den genehmigten Voranschlägen dem Landesausschusse bewilligten Credite. — (Die Landesbuchhaltung wurde angewiesen, sich an diesen Beschluss zu halten.) Z. 6465 de 1900 — betreffend die Abänderung des Gesetzes über die Hebung der Rindviehzucht. — (vide § 1, Marg. 19.) Z. 6467 de 1900 — betreffend die Berücksichtigung der heimischen Zucht beim Ankäufe der Zuchtstiere. — (vide § 3 A, Marg. 96.) Z. 6468 de 1900 — betreffend die Eintheilung des Landes Kram rücksichtlich der Viehzucht in Zuchtgebiete. — (vide § 3 A, Marg. 96.) Z. 6469 de 1900 — betreffend die Änderung der Concurrenz rücksichtlich der Zaierbrücke bei Zauchen. — (Der Landesausschuss hat im Sinne dieses Beschlusses mit dem Erlässen sub L. A. Z. 6469 de 1900 alles Erforderliche veranlasst.) Z. 6470 de 1900 — betreffend die Gemeindeumlagen für Kirchenerfordernisse in der Pfarre Groß-pölland. — (vide § 5, Marg. 1.) Z. 6472 de 1900 — betreffend die Errichtung der Wasserleitung in einigen Ortschaften der Gemeinde Slavina. — (vide § 3 A, 87.) XIII. Sitzung am 1. Mai 1900. Z. 6476 de 1900 — betreffend die Nichtaufnahme der Weinclausel in den neuen Zoll- und Handelsvertrag mit Italien. — (vide § 11, Marg. 6.) Z. 6477 de 1900 — betreffend den Erweiterungsbau der Landwehrkaserne. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 6493 de 1900 — betreffend die Subvention den Gemeinde-Insassen des Bezirkes Adelsberg infolge Schadens durch Eisdruck. — (vide § 4, Marg. 3.) XIV. Sitzung am 3. Mai 1900. Z. 6555 de 1900 — betreffend die Übernahme der Bürgerschule in Gurkfeld in die Landesverwaltung. — (vide § 8 A, Marg. 31.) Z. 6557 de 1900 — betreffend die Beseitigung einiger Mängel in den Rechtsverhältnissen der krainischen Lehrerschaft und in Betreff der Bedeckung der Normalschulfondes-Erfordernisse. — (Der Landesausschuss ersuchte in einer eingehend motivierten Eingabe die Regierung, dem Lande einen ausgiebigen Beitrag zu den Kosten für das Volksschulwesen zu gewähren. Auf diese Eingabe erhielt er keine Antwort und können somit int Gegenstände keine Anträge gestellt werden.) Z. 6559 de 1900 — betreffend die Errichtung einer Landes-Ackerbauschule in Oberkrain. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 6560 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf über die Umlegung der Littai-Pluskaer Landesstraße zwischen Littai und St. Martin. — (vide § 6, Marg. 23.) Z. 6561 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf bezüglich der Wasserleitung für Rudolfswert und Umgebung. — (vide § 1, Marg. 20 und § 3 A, Marg. 51.) St. 6563 1. 1900. — glede vračanja državne brezobrestne ponapredščine in 3% potresnega posojila v Ljubljani. — (Deželni odbor prijavil je te sklepe deželni vladi pod št. 6563 1. 1900.) Št. 6564 I. 1900. — glede podpore za most čez Kokro nad Kranjem. —- (Glej § 6.. marg. 17.) XV. seja dné 4. maja 1900. Št. 6641 1. 1900. — glede preskrbovanja z vodo v Idrijskem in Vipavskem sodnem okraju. — (Ustrezaje temu sklepu izdelal je deželni stavbeni urad že sledeče projekte: Za kapnici na Nanosu v občinah Podraga in St. Vid, potem za kapnice v vaseh občine Planina pri Vipavi in za vodovode na Colu, v Godoviču in v Črnem Vrhu.) Št. 6642 1. 1900. —- glede naprave vodnjaka na Pokluki. — (Glej § 3. A, marg. 42.) Št. 6643 1. 1900. — glede zavarovanja zoper nezgode pri streljanju proti toči poslujočih oseb. — (Glej § 3. A, marg. 109.) Št. 6644 1. 1900. — glede kakovosti topičev, ki se rabijo pri streljanju proti toči. — (Glej § 3. A, marg. 109.) Št. 6645 1. 1900. — glede upeljave pouka v Kranjskem domovinoznanstvu na srednjih šolah na Kranjskem. — (Glej § 8. À, marg. 38.) Št. 6646 1. 1900. — glede dobave učne knjige za pouk v domovinoznanstvu. — (Glej § 8. A, marg. 37.) Št. 6751 1. 1900. — glede ustanovitve železniške postaje v Žlebiču. — (Glej § 6., marg. 31.) Št. 6752 1. 1900. •— glede uvrstitve občinske ceste Idrija-Dole-Eovte med okrajne ceste. — (Do- tične pozvedbe na lici mesta, ki so potrebne za rešitev te prošnje, se niso mogle izvršiti vsled preobložitve nezadostnega stavbinskega osebja z drugimi neodložnimi opravili.) Št. 6753 1. 1900. —- glede izogibanja in prehitevanja vozov na Hrovaškem in Primorskem. — (Glej § 6., marg. 33.) Št. 6754 1. 1900. — glede uvrstitve občinske ceste Št. Vid-Mavče-Lože-Slap in od Braniškega mostu do Primorske meje v Branici med okrajne ceste. — (Dotične pozvedbe na lici mesta, ki so potrebne za rešitev te prošnje, se niso mogle izvršiti vsled preobložitve nezadostnega stavbinskega osebja z drugimi neodložnimi opravili.) Št. 6841 1. 1900. — glede proračuna deželnega zaklada za 1. 1901. —- (Glej § 1.. marg. 2.) Št. 6842 1. 1900. — glede udeležbe pri zakupni dražbi užitninskega davka na Kranjskem. — (Deželni odbor se je zadevne zakupne dražbe udeležil.) St. 6843 1. 1900. — glede razjasnila o razliki med vplačanim davkom in deželnimi prikladami. — (Glej § li., marg. 1.) Št. 6844 1. 1900 — o pospešitvi obrtovalnih in siru vinskih zadrug na Kranjskem. — (Glej § 8. B, marg. 51.) St. 6845 1. 1900. — glede ustanovitve delovodske, šole mehanično-tehniške in umetno-obrtne smeri v Ljubljani. — (Glej § 8. B, marg. 52.) Št. 6846 1. 1900. — glede polaganja računskega pregleda o stanju imovine vseučeliščnega zaklada. — (Glej § 11., marg. 10.) St. 6847 1. 1900. — glede odprave talij za pokončanje vider. — (Glej § 3. A, marg. 147.) St. 6848 1. 1900. — glede prirejanja učnih tečajev za mojstre in pomočnike. — (Glej § 8. B, marg. 54.) Št. 6849 1. 1900. — glede pridobitve dvorane za krojaški poučni tečaj v Ljubljani. — (Glej § 8. B, marg. 51.) Št. 6850 1. 1900. — glede sestave zakona zoper pijančevanje sploh in zoper žganjepitje posebej. (Deželnemu odboru se je zdelo umestno, rešitev te zadeve odložiti do VIII. mednarodnega kongresa zoper alkoholizem 1. 1901, ker bi utegnili biti sklepi kongresa zelo važni za rešitev vprašanja.) St. 6851 1. 1900. — glede posojila mesta Ljubljane v znesku 30.000 K za Stubenbergovo ustanovo. — (Glej § 1., marg. 6.) St. 6853 1. 1900. — glede izločitve občine Draga iz sodnega okraja Kočevskega ter odkazanja iste sodnemu okraju Ribniškemu. -— (Glej § 5., marg. 8.) St. 6854 L 1900. — glede uvrstitve občinske ceste od Laz do Spodnje Planine med okrajne ceste. — (Glej § 6., marg. 24.) Rechenschaftsbericht. — Anhang. Landtagsbeschlüsse. 267 Z. 6568 de 1900 — betreffend die Rückzahlung des unverzinslichen Staatsvorschuffes und des 3 % Erdbeben-Darlehens in Laibach. — (Der Landesausschuss theilte diese Beschlüsse sub Z. 6563 de 1900 der Landesregierung mit.) Z' 6564 de 1900 — betreffend die Unterstützung zur Erhaltung der Kankerbrücke ober Krainburg. — (vide § 6, Marg. 17.) XV. Sitzung am 4 Mai 1900. Z. 6641 de 1900 — betreffend die Wasserversorgung im Jdrianer und Wippacher Gerichtsbezirke. — (In Entsprechung dieses Beschlusses hat das Landesbauamt schon folgende Projekte ausgearbeitet: Für die Cisternen am Nauos in den Gemeinden Podraga und St. Veit, dann für die Cisternen in den Ortschaften der Gemeinde Planina bei Wippach und für die Wasserleitungen in Zoll, Godowitsch und Schwarzenberg.) Z. 6642 de 1900 — betreffend die Brunnenerrichtung auf der Pokluka. — (vide § 3 A, Marg. 42.) Z. 6643 de 1900 — betreffend die Unfallsversicherung der beim Wctterschießen beschäftigten Personen. — (vide § 3 A, Marg. 109.) Z. 6644 de 1900 — betreffend die Gattung der beim Wetterschießen zur Anwendung gelangenden Mörser. — (vide § 3 A, Marg. 109.) Z. 6645 de 1900 — betreffend die Einführung des Unterrichtes in der krainischen Geschichtskunde an den Mittelschulen Krams. — (vide § 8 A, Marg. 38.) Z. 6646 de 1900 — betreffend die Verfassung des Lehrbuches für den Unterricht in der Heimatskunde. — (vide § 8 A, Marg. 37.) Z. 6751 de 1900 — betreffend die Errichtung einer Eisenbahnstation in Äebiö. — (vide § 6, Marg. 31.) Z. 6752 de 1900 — betreffend die Einreihung der Gemeindestraße Jdria-Dolech-Gereut unter die Bezirksstraßen. — (Die in Absicht auf die Erledigung der Petition nothwendigen Localerhebungen konnten wegen Überbürdung der unzureichenden bauämtlichen Kräfte und Inanspruchnahme derselben für anderweitige unaufschiebbare Arbeiten nicht veranlasst werden.) Z. 6753 de 1900 — betreffend das Ausweichen und Vorfahren der Wägen in Croatien und im Küstenlande. — (vide § 6, Marg. 33.) Z. 6754 de 1900 — betreffend die Einreihung der Gemeindestraße St. Veit-Mavoe-LoLe-Slap und von der Branitzer Brücke bis zur küstenländischen Grenze in Branitza unter die Bezirksstraßen. — (Die in Absicht auf die Erledigung der Petition nothwendigen Localerhebungen konnten wegen Überbürdung der unzureichenden bauämtlichen Kräfte und Inanspruchnahme derselben für anderweitige unaufschiebbare Arbeiten nicht veranlasst werden.) Z. 6841 de 1900 — betreffend den Voranschlag des Landesfondes pro 1901. — (vide § 1, Marg. 2.) Z. 6842 de 1900 — betreffend die Betheiligung bei der Licitation der Verzehrungssteuerpachtung in Kram. — (Der Landesausschuss betheiligte sich an der betreffenden Licitation.) Z. 6843 de 1900 — betreffend die Aufklärung rüksichtlich des Unterschiedes zwischen den eingezahlten Steuern und den Laudesumlagen. — (vide § 11, Marg. 1.) Z. 6844 de 1900 — betreffend die Förderung der Erwerbs- und Rohstoffgenosienschaften in Krain. — (vide § 8 B, Marg. 51.) Z. 6845 de 1900 — betreffend die Errichtung einer Werkmeisterschule mechanisch-technischer und kunstgewerblicher Richtung in Krcin. — (vide § 8 B, Marg. 52.) Z. 6846 de 1900 — betreffend die Legung einer Rechnungsübersicht über den Vermögensstaud des Universitäts-Fondes. — (vide § 11, Marg. 10.) Z. 6847 de 1900 — betreffend die Abschaffung der Taglien für die Erlegung der Fischottern. — (vide § 3 A, Marg. 147.) Z. 6848 de 1900 — betreffend die Abhaltung' der Lehrcurse für Meister und Gehilfen. — (vide § 8 B, Marg. 54.) Z. 6849 de 1900 — betreffend die Erwerbung eines Saales für den Schneider-Lehrcurs in Laibach. — (vide § 8 B, Marg. 57.) Z. 6850 de 1900 — betreffend die Verfassung eines Gesetzentwurfes gegen Trunksucht im Allgemeinen und gegen den Branntweingenuss speciell. — (Der Landesausschuss erachtete es für angezeigt, die Erledigung dieser Angelegenheit bis zur Abhaltung des VIII. internationalen Congresses gegen den Alkoholismus im I. 1901 aufzuschieben, weil möglicherweise die Beschlüsse des Congresses von großer Bedeutung für die Lösung der Frage sein könnten.) Z. 6851 de 1900 — betreffend das Darlehen der Stadtgemeinde Laibach per 30.000 K für die Stubenberg'sche Stiftung. — (vide § 1, Marg, 6.) Z. 6853 de 1900 — betreffend die Ausscheidung der Gemeinde Suchen aus dem Gottscheer Gerichtsbezirke und Zuweisung derselben zum Gerichtsbezirke Reifnitz. — (vide § 5, Marg. 8.) Z. 6854 de 1900 — betreffend die Einreihung der Gemeindestraße von Lase bis Unter-Planina unter die Bezirksstraßen. — (vide § 6, Marg. 24.) Letno poročilo. — Dodatek. Sklepi deželnega zbora. 268 XVI. seja dné 5. maja 1900. Št (5900 1. 1900. — glede načrta zakona o ustanovitvi okrajnih gospodarskih društev, deželnega gospodarskega društva in deželnega kulturnega sveta na Kranjskem. — (Glej § 1., marg. 21.) Si. 6901 1. 1900. — glede načrta zakona o uravnavi zdravstvene službe na Kranjskem izvzemši mesto Ljubljana. -— (Glej § 1., marg. 22.) Št. 6902 1. 1900. — glede ustanovitve zdravstvenega okrožja za občine Para, Banjaloka in Osilnica. — (V tej zadevi pokazala se je potreba, da se imajo vršiti poizvedovanja in obravnavanja na lici mesta, kar se bo moglo šele tekom letošnjega poletja zgoditi.) št. 6903 1. 1900. -— glede novele k lovskemu zakonu. — (Glej § 3. A, marg. 102.) Si. 6904 1. 1900. — glede preložitve okrajne ceste Trebnje-Catež-Moravče pri Čatežu. — (Priprave so se vže pričele.) St. 6905 1. 1900. — glede uvrstitve občinskih cest Trebnje-Račje Selo in Dolenja Nemška Vas-Trebelno med okrajne ceste. — (Glej § 6., marg. 25.) Št. 6907 1. 1900. — glede ljudskega štetja po narodnosti. — (Glej § 11., marg. 7.) Rechenschaftsbericht — Anhang. Landtagsbeschlüsse. 269 XVI. Sitzung am 5. Mai 1900. 3 6900 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf bezüglich der Errichtung der landwirtschaftlichen Bezirksgenossenschaften, einer landwirtschaftlichen Landesgenossenschaft und eines Landes-Cultur-rathes in Krain. — (vide § 1, Marg. 21.) 3 6901 de 1900 — betreffend den Gesetzentwurf über die Regelung des Sanitätsdienstes in Krain mit Ausnahme der Stadt Laibach. — (vide § 1, Marg. 22.) 3- 6902 de 1900 — betreffend die Errichtung eines Sanitätsdistrictes für die Gemeinden Fara, Banjaluka und Osfiunitz. — (Im Gegenstände hat sich die Nothwendigkeit ergeben, Erhebungen und Verhandlungen an Ort und Stelle zu Pflegen, das erst im Laufe des heurigen Sommers wird stattfinden können.) 3 6903 de 1900 — betreffend die Novelle zum Jagdgesetze. — (vide § 3 A, Marg. 102.) 3 6904 de 1900 — betreffend die Umlegung der Bezirksstraße Treffen-Oatesch-Moräutsch bei Oatesch. — (Die Voreinleitungen sind getroffen worden.) Z. 6905 de 1900 — betreffend die Einreihung der Gemeindestraßen Treffen-Rappelgeschiess und Unterdeutschdorf-Trebelno unter die Bezirksstraßen. — (vide § 6, Marg. 25.) Z. 6907 de 1900 — betreffend die Volkszählung nach der Nationalität. — (vide § 11, Marg. 7.)