i i “Hook” — 2010/10/29 — 10:32 — page 147 — #1 i i i i i i DVE KNJIGI O ROBERTU HOOKU Jim Bennett, Michael Cooper, Michael Hunter in Lisa Jardine: LONDON’S LEONARDO – THE LIFE AND WORK OF RO- BERTHOOKE,OxfordUniversityPress,Oxford2003,240strani. Stephen Inwood: THE MAN WHO KNEW TOO MUCH – THE STRANGEANDINVENTIVELIFEOFROBERTHOOKE1635– 1703, Pan Books, London 2003, 544 strani. Obe knjigi ponovno odkrivata zanimivo podobo Roberta Hooka (1635–1703), ki ga poznamo pred- vsem po Hookovem zakonu: raz- tegvzmetijepremosorazmerensili. Hooke je to izrazil po latinsko: UT TENSIO, SIC VIS (Kakrˇ sen razte- zek, takˇ sna sila) in to sprva skril v anagram: CEIIINOSSSTTUU. Njegovidrugidoseˇ zkisobilitristo- letja skoraj pozabljeni. ˇ Sele v za- dnjih letih spoznavamo, da je bil odliˇ cen znanstvenik in izumitelj na mnogih podroˇ cjih in da je njegova intuicija prehitevala ˇ cas zlasti na podroˇ cju geologije in biologije, kjer je pravilno razloˇ zil nastanek fosi- lov in zagovarjal spreminjanje vrst. Hookova vsestranskost, ki je vklju- ˇ cevala tudi slikarsko izobrazbo, je najbolje priˇ sla do izraza v knjigi Mi- crographia or some Physiological Descriptions of Minute Bodies made by Magnifying Glasses with Observations and Inquiries thereupon (1665). V njej najdemo naravnost ˇ cudovite slike ˇ zuˇ zelk, pa tudi rastlinskega in mine- ralnega sveta, sad natanˇ cnega opazovanja z mikroskopom in poveˇ cevalnim steklom. Odkriljeinimenovalcelicevpluti,ˇ cepravsogazanimalepredvsem zaradi mehaniˇ cnih lastnosti plute – proˇ znosti in majhne gostote. Hookova Micrographia je imela izreden vpliv na evropsko znanost. Slovenski prevod Hookovega opisa celic najdemo na spletni strani Zeleni ˇ skrat. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 4 147 i i “Hook” — 2010/10/29 — 10:32 — page 148 — #2 i i i i i i Nove knjige Skoraj neverjetno je, da Angleˇ zi do zdaj njegovih doseˇ zkov niso posku- ˇ sali ovekoveˇ citi. Razlog je v Hookovem konfliktu z Isaacom Newtonom. Ko je Newton leta 1672 objavil svoj ˇ clanek o barvah, je Hooke zavrnil Newtonove re- zultate o beli svetlobi kot meˇ sanici barv in svetlobi kot curku delcev – sam je za- govarjal valovno teorijo. Kot je sam pri- znal, je za ˇ studij Newtonovega ˇ clanka in pisanjezavrnitve ” imelˇ casa“letrialiˇ stiri ure. To za Hooka, ki je bil navajen delati hitro in veˇ c stvari hkrati, verjetno niti ni bilo posebno nenavadno. Zdi se, da je bilo v ozadju tudi ljubosumje na New- tona. Newton je uˇ zaljen hotel izstopiti iz Royal Society, ker tega Hooku nikoli ni mogel odpustiti. Ta zamera je imela za Hooka posledice, ki jih je ˇ cutiti ˇ se da- nes. Obe knjigi se Newtonovega odnosa do Hooka lotevata skrajno previdno. Prvo knjigo so napisali ˇ stirje specialisti. Zadnji del zelo podrobno opi- suje Hookovo nenehno jemanje raznih poˇ zivil, kar mu je sˇ casoma uniˇ cilo zdravje. Najden je bil namreˇ c Hookov dnevnik, ki vsebuje mnoge presene- tljive podrobnosti. Stephen Inwood jedrugoknjigokljubvelikemuobsegunaredilprivlaˇ cno. Knjiga opisuje tudi takratno druˇ zbo in vsebuje nekatere bolj ˇ skandalozne strani ˇ zivljenja Hooka in njegovih sodobnikov. Nekatere podrobnosti se slovenskemu bralcu zdijo prvi hip nezanimive. Hooke je bil recimo Gresham Professor of Geometry na Gresham College v Londonu. No, prav ta poloˇ zaj je pred kratkim dobil Robin Wilson, matematik, ki ga dobro poznamo tudi pri nas. Hooke je bil s svojimi racionalnimi in dobrimi razlagami naravnih po- javov presenetljivo moderen. Poleg znanosti se je ukvarjal ˇ se z drugimi stvarmi. Bil je eden od arhitektov obnove Londona po velikem poˇ zaru leta 1666, stavbar in zemljemerec, izumitelj vertikalnih drsnih oken, uravnove- ˇ senih z uteˇ zmi. Tudi ti njegovi prispevki so bili dolgo pozabljeni. Peter Legiˇ sa 148 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 4