Leto TIH.
Y Celju, dne 27. novembra 1913.
St. 48.
Iih&ja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Naradni Lisi" v Ce!ju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, t.a Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se rafonijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju.
Shod narodne stranke v Trbovljah.
Vsled večkrat izražene želje narodnjakov iz Trbovelj je sklicala preteklo nedeljo narodna stranka v Trbovlje javen shod, na katerem je predsedoval namestnik župana g. Kramer in poročal deželni poslanec dr. V. Kukovec.
Dokazal je dr. Kukovec v svojih izvajanjih vsestransko škodljivost klerikalne politike za štajerske Slovence. Z obstrukcijo so klerikalci delali dolga tri leta vinogradnikom in okrajnim zastopom velikansko škodo, ker se niso mogli izplačevati deželni prispevki. Ta škoda gre v milijone. Ves denar dežele je šel zadnja leta na Srednji in Zgornji Štajer, dežela se je celo zadolževala Nemcem vprid. No in sramoten konec obstrukeije je bil ta, da so klerikalci ponižno odobrili novo zadolžitev dežele za (6 miljonov kron, katere bode moralo tudi slovensko ljudstvo leta in leta obrestovati in odplačevati, ne da bi od denarja imelo kakeršenkoli dobiček. Pravični zahtevi učiteljstva po zboljšanju učiteljskih plač se klerikalci konečno niso ustavljali, pač pa so se z Nemci pogodili, da se v to svrho obremeni najrevnejše ljudstvo z zvišanjem doklade na pivo. Če so to svojo sramotno pogodbo skušali potem prikriti s tem, da so nekateri njihovi poslanci glasovali zoper zvišanje, je to le dosledna hinavščina klerikalne stranke. Obžalovati je, da so bili Slovenci kruto u-darjeni z obstrukcijo tudi glede okrajnih zastopov. Klerikalci so odobrili razven gori omenjenega 16 miijonskega dolga še eno zadolžitev dežele v znesku 1,700.000 K. S tem zneskom se bodo pa pokrili dolgovi nemških okrajnih zastopov, ki so biti napravljeni v času obstrukeije, na slovenske okrajne zastope pa ne pride skoro nič. Povsod smo torej glede obstrukeije na škodi. Spodnja Štajerska dobi za klerikalno obstrukcijo le letni prispevek za meščansko šolo v Žalcu v znesku kakih 12.000 K in 1.000 K za gospodinjsko šolo v Št. Jurju, kar seveda ni v nikakem razmerju z veliko škodo vsled obstrukeije. Pa tudi ta revna edina »pridobitev« se je odkupila s tem, da se obremeni ljudstvo z zvišanim davkom na žganje. Iz državnih preodkazov davka na žganje se bodo krili majhni izdatki za obe imenovani slovenski šoli, ostale vsote bodo pa šle drugam. Žalostna kulturna pridobitev, da si šole kupimo z dražjim žganjem, draginjske doklade učitelj-stvu pa z dražjim pivom. O prihodnjosti sedanjega deželnega zbora je izrazil dr. Kukovec prepričanje, da ta deželni zbor ne bode več sklepal o ničem, kar bi bilo imena vredno. Slepomišilo se bode še znabiti kaj časa, toda kakor na Kranjskem tako se bode tudi pri nas predložilo rešitev zavoženega dežel- j nega gospodarstva še le novo voljenim poslancem. S tem mora računati tudi narodna stranka.
Ob burnem odobravanju zborovalcev je obsodil dr. Kukovec klerikalno gonjo zoper obrtništvo. Klerikalci predlagajo v deželnem zboru, da se naj prezira za celo državo veljavni obrtni red in da fušar-jem potuha v škodo obrtnika in ne na korist kmeta in meščana.
Konečno je zbor po izvajanjih dr. Kukovca ostro obsodil izzivanje slovenskega jezika in slovenskega pravniškega naraščaja iz naših sodišč in se je pridružil stališču, kakor ga je zavzelo politično društvo »Naprej« v Celju na javnem shodu.
Govorila sta še voditelj socijalnih demokratov Sitter in zastopnik obrtništva Niko Pinterič. Sitter
je ostro ožigosal klerikalno politiko in so na njegov poziv zborovalci izrazili klerikalnim poslancem hrupno nezaupnico. Ravno tako so pritrjevali obrtniku Pinteriču, ki je označil zagovarjanje fušarjev kot delovanje na popolno propast vsega našega obrtništva. Razvila se je tudi razprava o javnem vodovodu za Trbovlje. Za tega se klerikalnemu »zastopniku Trbovelj v državnem zboru dr. Benkoviču seveda ni zdelo vredno potegovati, tako da je klerikalna stranka sokriva na legarju, ki je tako zelo o-škodoval Trbovlje.
Shoda so se udeležili tudi klerikalci in socijalni demokratje, pa vkljub popolni govorniški svobodi (ki je ni nikoli na klerikalnih zborovanjih) ni mogel nikdo kaj ugovarjati izvajanjem dež. posl. dr. Kukovca. Iz tega stališča naprednih Trbovelj je pač razvidno, da je politika narodne stranke priznana kot ljudstvu prijazna in koristna.
Spomenica
o c. kr. samostojnih gimnazijskih razredih z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju.
1. Ustanovitev.
Do leta 1895. je bila v Celju le ena gimnazija, ki so jo obiskovali slovenski in nemški dijaki. Tudi učiteljski zbor je bil narodnostno mešan. Ker pa je bil učni jezik že od prvega razreda nemški, so morali slovenski učenci, ki niso iz ljudskih šol prinesli zadostnega znanja nemščine, iti najprej v pripravnico, kjer so se celo leto učili samo nemščine, da bi potem mogli v gimnaji> slediti nemškemu pouku. Tako so slovenski dijaki pri svojih študijah zgubili eno leto, njihovi stariši pa so morali plačevati za svoje sinove eno leto dalje, kakor srečni stariši nemških sinov. Po dolgem in neizmernem trudu se je končno leta 1895. ustanovila za slovenske učence »C. kr. nižja gimnazija«, v kteri so se štirje predmeti (verouk, slovenščina, latinščina in matematika) poučevali v maternem jeziku; toda že čez dve leti (1897) je bila vsled nemškega krika kot samostojen zavod odpravljena; ker pa že obstoječih dveh razredov niso mogli razpustiti, so ju pod imenom »C. kr. samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi v Celju« priklopili celjski višji gimnaziji, pripuščajoč samo štiri nižje razrede.
V tej odvisnosti in nepopolnosti životari Slovencem namenjena gimnazija še danes!
2. Obisk in uspehi.
Da omenjeni gimnazijski razredi ustrezajo resnični potrebi, dokazuje najbolje število učencev. Znašalo je v posameznih 18 letih, kar zavod obstoja: 88, 104, 118, 143, 130, 150, 164, 190, 198, 216, 212, 214, 183, 147, 162, 176, 193 in 194 učencev. Vsled tolikega obiska sta se morali že trikrat otvoriti dve vzporednici. Znano je, da je v Avstriji mnogo popolnih višjih gimnazij, kojih obisk ne dosega tega števila, n. pr. nemška državna gimnazija v Ljubljani, ki je štela šolskega leta 1911./12. samo 156 učencev in nemška državna gimnazija ■/ Kočevju, ki je imela istega šolskega leta le 177 učencev. ,
Ta veliki obisk slovenskih gimnazijskih razredov v Celju je popolnoma utemeljen v obsežnosti in obljudenosti okrajev, katerim je zavod namenjen. Učenci tega zavoda prihajajo iz okrajnih glavarstev: Celje, Konjice, Slovenjigradec in Brežice, pa
j tudi iz rogaškega sodnijskega okraja, kjer stanuje j po ljudskem štetju leta 1900 okoli 225.000 Sloven-| cev. To ogromno število slovenskih prebivalcev pa . nima nobene druge srednje ali vsaj meščanske šole j s slovenskim poukom; torej so ti štirje nižjegimna-j zjiski razredi v Celju edini zavod, v katerem se podaja slovenskim otrokom neka višja naobrazba vsaj v. štirih predmetih v slovenskem jeziku.
Učni uspehi teh nižjih razredov so docela po-voljni, kakor se razvidi iz letnih poročil- in tudi iz tega, da učenci samostojnih razredov dobro uspevajo tudi po prestopu v višjo gimnazijo, dasi se morajo obrniti na tuje zavode, bodisi v Celju ali .Mariboru ali celo na Kranjskem.
3. Nedostatki v šolskem poslopju, didaktične in politične ovire.
Naš zavod, ki je nujno potreben gori omenjenemu številu slovenskih prebivalcev in ki je s svojimi uspehi tudi dokazal pravico do obstanka, se ne more prav razvijati zaradi različnih nedostatkov šolskega poslopja, didaktičnih in političnih ovir. a) Šolsko poslopje.
Samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi so nastanjeni v zasebni hiši, ki ni bila nikdar zidana v šolske namene, torej jim tudi ne more ustrezati niti v najskromnejši meri. Šolske sobe so tesne in v postranskih kotih nameščene. Ker so tudi hodniki ozki (1.23 m) in vijugasti, stopnice pa lesene, strme in ozke, bili bi učenci in učitelji v slučaju večje nezgode (potresa ali požara) v smrtni nevarnosti. Poleg tega obstoji tudi nevarnost za zdravje: v tesnih in nizkih sobah ni ventilacije; v podzemlju, ki je v zvezi s hodniki in šolskimi sobami, nahaja se pralnica; za okoli 200 učencev in učenk je v II. nadstropju samo eno stranišče in po eden pissoir brez vode, napravljen iz nekdanje shrambice; v podzemlju, pritličju, I. in II. nadstropju stanujejo privatne stranke, a kuhinje njihovih stanovanj se odpirajo v šolske hodnike, tako da se v njih in skozi nje v šolskih sobah zmirom zbira smrad iz pralnice in stranišč, iz kuhinj pa vonj različnih jedil; ako pa odpreš okna v šolskih sobah in na stopnicah, da prezračiš hodnike in sobe, nastane prepih, ki je že marsikateremu učencu in učitelju škodil. Nič bolje je v zbornici, ki je po stopnicah v zvezi s kletjo, kjer se nahaja premog, kislo zelje itd. Vsled velike vlage v zbornici si je že eden profesor, ki je zmirom v. njej delal, nakopal smrtno "bolezen. Niti pravega prostora ni, kjer bi bili učenci za čas odmora. Seveda tudi ni prikladnega prostora za risalnico, knjižnice in kabinete. Hišni gospodar tudi pri najboljši volji ne more ničesar spremeniti na teh nedostatkih. Stavbene in sanitetne komisije, ki so pregledovale te šolske prostore po nalogu c. kr. vlade, so se zgražale, da so v takih nevarnih, nezdravih, nečistih in za šolske potrebe nepraktičnih prostorih nastanjeni učenci v nežni dobi od 10. do 15. leta. Eden sanitetnih referentov se je proti učiteljem naravnost izrazil, da je to »škandalozno«.
Zato pa je tudi vlada, kateri so izvestja stavbenih in sanitetnih komisij dobro znana, že leta 1902. postavila 5000 K kot prvi obrok za novo stavbo, namenjeno c. kr. samostojnim nemško-slovenskim gimnazijskim razredom v Celju. No, v letošnjem državnem proračunu se nahaja pač 150.000 K (10. obrok) za novo stavbo »državne gimnazije« v Celju, za novo stavbo pa, ki bi služila samostojnim nem-
kreditne
NARODNI
::::::: DOM
I 66 61-41
obrestuje hranilne -vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po
Rentni davek ptičjo sama.
' -
b-

ško-slovenskim razredom, ni več v budgetu nobene svote, čeravno je bil poprej od vlade stavljen junk-tim za istočasno zidanje obeh gimnazijskih poslopij, b) Didaktičneovire.
Razven nedostatkov v šolskih prostorih ima zavod tudi didaktične ovire. Te so: njegova nepo-piolnost, dva učna jezika, provizoričnost mnogih učiteljev in pomanjkanje pravega samostalnega vodstva.
a)	Nepopolnost zavoda in njene zle posledice. C. kr. samostojni nemško- slovenski gimnazijski razredi so še vedno omejeni na štiri nižje razrede, dasiravno so že davno dani vsi pogoji za izpopolnitev v višjo gimnazijo. Učenci morajo sedaj po dovršenem četrtem razredu prestopiti na tuj zavod, v nove razmere in pod neznane profesorje. Vsak tak prestop je združen za učence in njihove stariše z raznimi težkočami. Zato dajejo mnogi stariši svoje sinove kar sprva v celjsko nemško gimnazijo ali pa v Maribor, na Kranjsko i. dr. Nepopolni zavodi se sploh niso obnesli, ker se ne morejo naravno razvijati; zato se opaža povsod želja po njihovi izpopolnitvi, kar vlada sama podpira. Tako so se v zadnjem času izpopolnili zavodi v Ptuju, Kočevju, Ljubljani, Idriji in mnogi drugi. Danes ni več v celi Avstriji niti ene samostojne, nepopolne srednje šole, samo štirirazredna nemško-slovenska gimnazija v Celju tvori že 14. leto žalostno izjemo.
Razven didaktičnih razlogov govorijo za izpopolnitev štirirazredne nemško-slovenske gimnazije v višjo gimnazijo tudi narodnostne in pedagoške razmere na tukajšnji višji gimnaziji, ki je postala popolnoma nemški zavod, na katerem se slovenski dijaki nikdar ne morejo čutiti domače. Ne le da je učni jezik v vseh predmetih nemški, tudi profesorji so Nemci; edino veroučitelj in profesor slovenščine sta Slovenca, ker za te predmete niso mogli dobiti nemških učiteljev. Kakor hitro je katero profesorsko mesto izpraznjeno, se v mnogih slučajih, ne da bi se mesto postavno razpisalo, nastavi nemški profesor, tako da se slovenski profesorji za mesto niti potegovati ne morejo. Zato pa so tudi nemški dijaki in profesorji na zavodu čutijo kot gospodarji proti »parazitom«, katerim skušajo celo braniti, da bi se razgovarjali v svojem maternem jeziku! Sploh so razmere med nemškimi in slovenskimi dijaki vedno napete, o kaki kolegijalnosti ni niti govora, narodnostni prepir se zanaša že v mlada srca ter rodi mržnjo in sovraštvo do šolskih kolegov in do druge narodnosti.
b)	Učni jezik. Učni jezik je samo v štirih predmetih slovenski, povsod drugod je že od začetka nemški. To je proti vsem pravilom vzgojeslovja, ki zahteva za vsak uspešen pouk le tisti jezik kot učni jezik, kteri je učencem čisto razumljiv; to pa je pri učencih slovenske gimnazije v Celju edino slovenski, ker se dijaki z drugim materinskim jezikom sploh ne smejo sprejemati. S tem, da se 'naravo^ slovje in zemljepis že v prvem razredu predava v nemškem jeziku, se delajo velike težave učencem, ki še ne znajo dovolj nemški. Treba je samo pogler dati v dotične nemške učne knjige, če se človek hoče prepričati o resnici gornje trditve. Da bi se pa pri vzprejemnih izpitih zahtevalo od slovenskih učencev že toliko znanja nemščine, da bi mogli takoj z uspehom poslušati nemška predavanja, bi bila za nje velikanska krivica, ko zadostuje nemškim učencem samo obvladanje materinščine. Sicer pa je v tako nežni mladosti znanje dveh jezikov mogoče le v najugodnejših slučajih. Tega prepričanja se je držalo tudi upravno sodišče, ko je za Štajersko in Koroško že večkrat razsodilo, da se sme v ljudskih šolah rabiti samo eden učni jezik. Kar velja za ljudsko šolo, mora tudi veljati za štirirazredno nemško-slovensko gimnazijo v Celju, ker je tudi v njej večji del učencev pod štirinajstim letom. Če se je na Kranjskem že toliko let obnesel izključno slovenski jezik, zakaj pa se nc bi na c. kr. samostojnih nem-ško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju? Tudi nemški učenjaki tolmačijo v svojih knjigah in predavanjih o avstrijskem državnem pravu član XIX. državnega osnovnega zakona iz leta 1867. jasno in razumljivo takole: »Die l interrichtssprache niuss eine einheitlichc st;in«
c) Provizoričnost zavoda in pomanjkanje pravega samostojnega vodstva. Dasiravno obstojijo imenovani gimnazijski zavodi že 1S. leto, vendar še niso stalni, temveč še vedno visijo takorekoč v zraku. Tudi z učiteljskim zborom je stvar čudna: trije profesorji so samo pritleljeni na neizvesten čas, pravno stališče ostalih treh pa tudi ni jasno Vrhu-tega zavod nima stalri" ;a in umestnega vodstva. Od šolskega leta ld95.f'>5. do :S'>'i/97. je imel svojega posebnega provizorienegi ravnatelja, a od šolskega leta 1897. '58. naprej vodi vzgojne in didaktične posle profesor pod naslovom »vodje« ter dobiva zato na leto 400 K remuneracije; vrhovno vodstvo, posebno upravne in osebne narave, pa je v rokah ravnatelja nemške gimnazije. Takšno razmerje mora slabo vplivati na cel zavod, na samo v administrativnih, temveč tudi v didaktičnih in pedagoških zadevah; za profesorje je pa naravnost sramotno, da imajo mesto enega dva predstojnika, ki jim oba pišeta kvalifikacijo, službeno seveda ravnatelj nemške gimnazije, čeravno jih nikdar ne nadzoruje, >— ali on je službeni zastopnik samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov napram oblastim, dasiravno vodi »vodja« pečat, podpisuje spričevala, sestavlja glavno letno izvestje na deželni šolski svet, v katerem mora ocenjati znanje, delovanje in vedenje profesorjev itd.
Popolna podložnost c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov ravnateljstvu nemške gimnazije izraža ,se tudi v tem, da ono u-pravlja z denarjem, ki ga plačujejo slovenski dijaki samostojnih razredov za učila, knjižnice (dijaško in učiteljsko) in igre in da izročuje veči del tega denarja nemškim tvrdkam. Slovenski gimniaitfjški razredffiosijo sicer naslov »samostojni«, ali,v praksi oW^amostofH6'sti ni ne duha ne^hitia! ,9tm S! '
KOnec prihodnjič.
BtlcžKe.
Slovenski sokoli na mednarodni telovadni tekmi v Parizu. Zadnji teden se je vršila v Parizu telo^ vadna tekma, katere so se udeležili najboljši telovadci na svetu. Prvo mesto so si tudi tokrat priborili češki sokoli, za njimi; šo prišli Francozi, potem Italjani in Belgijci, na peto mesto pa naši slovenski sokoli. Udeleženci tektnd pripovedujejo, da bi morali priti Slovenci na vsak način pred Belgijce, če ne še pred Italjane, vkliub temu, da Slovenci nimamo tako bogate telovadne organizacije kakor drugi narodi. Čehi na primer dajo svoje telovadce za mednarodno tekmo po cele mesece vaditi; vzdržujejo jih popolnoma in še plačajo jih kakor bi delali telovadci naprej v svojem poklicu. Naši sokoli so vadili komaj dober mesec, ali vendar so se častno postavili. Tekme se je udeležil tudi predsednik francoske republike Poincarre in so mu slovenski sokolje klicali navdušeni: »živijo*,- Na slavnostnih obedih so seznanjali vodje našega sokolstva Francoze z našimi slovenskimi razmerami. V stotffcnski vrsti je bil najboljši Stane Vidmar, potem pa Jeriij iz Celja. Iz Celja se je udeležil mednarodne tekme v Parizu kot sodnik tudi starosta celjskega Sokola Smertnik. Slovensko sokolstvo si je pridobilo novo častno priznanje svojega dela. Mladina, pridruži se mu in se ne daj ujeti za čukarijo, ki nima nikakega pomena in ugleda in tudi ne dela časti slovenskemu narodu.
Občni zbor avstrijsko-ogrske banke se vrši danes na Dunaju. Obrestna mera se pri banki ne bd znižala in tako bodemo imeli še zanaprej drag denar.
Bulgarski kralj Ferdinand bo moral, kakor se kaže, odstopiti. Pred več tedni se je že odpeljal iz Bulgarije iskat pomoči na Dunaj in Berolin in za svoj prestol. Pa povsod so ga hladno odslovili. Doma pa narašča gibanje proti njemu, na zborovanjih in v časopisju se ga dolži, da je on zakrivil nesrečno vojno s Srbijo in Grško, ker je mislil gospodovati nad celim Balkanom.
Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi si je na svojem I. rednem občnem zboru z dne 8. nov. 1913 izvolilo sledeči odbor: predsednik Ivan Zaje, cand. iur., podpredsednik Vinko Janežič, cand.
med^ fejnik Tone Radej, stud. iur., blagajnik Drago OsMrl, "stud. pharm. knjižničar Ivan Vrečer, caud. iur.pgospodar Ivan Mahne, stud. iur., odb. namestnik Fran Možina, stud. phil.
,||&dbor akad. tehn. društva »Triglav« se je koa-stiuural slečleče: predsednik Pavel Strmšek, fii., podpredsednik Anton Kadmec, tehn., tajnik Fran Orožen, jur., blagajnik Ferdo Roš, tehn., gospodar Zv&rtko Čuden, tehn., knjižničar Josip Dolničar, jur., odTl tiam. Fran Svetina, med.
Na živinozdravniški visoki šoli na Dunaja s® ...... promovirali živinozdravnikom gospodje:
Fiim
Fr. Veble in Janko Vizjak, starašine »Akad. društva slov. veterinarjev na Dunaju.« ' "peželnozborske volitve na Kranjskem se pri-
f !V,pondeljek dne 1. decembra z volitvijo iz spto-Jiifirije. Napredna stranka je postavila tudi v td ijfpo vseh okrajih kandidate, štajerski deželni šolski svet je imel dne 15. no-VJei^6ra sejo, v kateri je začasno vpokojil def. učite-Ijica V Slivnici, Štefko Lecker, stalno pa vpokoji ^{Mučiteljico v Št. Vidu pri Planini Jožefino Beziaj, 'tlef. učiteljico v Laškem trgu Albino Cuntara, nad-učifelja v Šmarjeti pri Rimskih toplicah Franca Pečana in def. učiteljico v Šmarju pri Jelšah Leopo(-dino Hotschewar-Jutras.
Iz politične službe. Namestnik je prestavil okr. krimisarja dr. Rudolfa Steeba iz Brežic v Maribor, kcmcipista dr. Alfonza Wessely-ja iz Maribora v Breežice, konceptnega praktikanta dr. Franca Fina iz Gradca v Celje in konceptnega praktikanta Vikala Zanggerja iz Gradca v Ptuj. " Prestavljen je c. kr. poštni asistent Hinko Šiško na lastno prošnjo iz Št. Vida ob Glini na glavne pošto v Beljak.
1 Ženske kot porotnice. V ruskem državnem rbo-rti feLyložen predlog, naj se pripozna tudi ženska* pravic^ nastopiti kot porotnice,
STi (elisfci oKraj.
V Xt£
■v ~>|S|ovensko gledališče v Celju. Dramatično dru-Št>!0 piredi svojo četrto redno predstavo S. decembra; ifiisicer 3 dejanski igrokaz »V dolini« Don An-gel§i(@)uimera. Zunanjim obiskovalcem se naznanja, dari>qikpnec igre točno ob 10. uri, da se lahko odpe-IjGjgofi.vlaki nazaj. Predprodaja vstopnic pri tvrdld Gggijčar & Leskovšek. ,.q r$lpvensko gledališče v Celju. V nedeljo dne 23. novembra je priredilo naše delavno dramatično dr^t^o že 3. gledališko predstavo. Tokrat je bila na.jVrsti burka »Dva srečna dneva«, pri kateri se je občinstvo zares izvrstno zabavalo. Igralo se je jako dppro,; zasluga gre za to vrlim našim igralkam i« igrajggm, v nemali meri pa tudi pridnemu režiserju gjj Jps^pu Moleku, ki se veliko trudi za povzdigo celjskega kakor mariborskega gledališkega odra. Nasfopile so gospe in gospodične Vera Založnik (Bcfta Dvorjanova), Dragica Mirnik (Zora Dvorjanova), Marta Hrašovec (Mara Kodrova), Ela dr. Kalanova (Kristina Komar jeva), E. Videmškova fgo,spa Bilčeva), Fini Tomazinova (gospa Morav-Čeva), Ivanka Mirnik (Vera Moravčeva), Gizela Če-ti^jova (služkinja Mina), gospodje Miloš Stibler (Fi-lip, Dvorjan), Fedor Gradišnik (Hugo Koder), Josip Molek (stric Feliks), Franc Mravljak (Josip Doinik), Tone Kurnik (Bile), Jos. Kavčič (Vladimir), Drago Gobec (Završnik), Vinko Vošnjak (Moravec), R. Gfobelnik (Zorko), Stanko Pere (dr. Smola), Nace Založnik (Bole). Krog sotrudnic in sotrudnikov na pašem diletantskem odru se je torej precej razširil, d^sj zahteva redno igranje od posameznikov veliko požrtvovalnosti in samozatajevanja. Začelo se je igrati precej točno, želeti bi pa bilo več točnosti I^j, pbčinstvu. Prihodnja predstava je 8. decembra. lv.vIz Celja. V Kamniku se je v nedeljo poročil notarski . kandidat v Celju dr. Milan Orožen z gospo-dicn^iJosipino Močnikovo, hčerko kamniškega lekarnarja Močnika. Mlademu paru obilo sreče!
. Iz Celja. Tukajšnji zobotehnik E. G. Koppe je bil pri celjskem okrajnem sodišču obsojen na 140 K glpbe, ker je kot samostojen zobotehnik plombiral zojbe^kar smejo le zdravniki storiti, f Celja. Frančišek Kitak, superior pri sv. Jo-jaad Celjem, se je superijoratu odpovedal.
/
vs
1 -A
m<
Zdravstven pomen jedilne masti »Ceres'
203 :
cIS;
isUvotfiT
•J JH-ii* h ;
leži v njeni popolni čistosti in pristnosti To ve posebno želodec dobro ceniti. Saj ravno zaradi tega, ker je jedilna mast »Ceres" popolnoma čista, jc tako lahko prebavljiva. Svojo čistost prenese v želodčni sok in v kri. Čistost pomeni toraj isto kakor zdravje. Schidiiova jedilna mast „Ceres" je za kuhanje ravno tako izvrstna kakor za praženje in pečenje.
ftpIslMrtaa Hrcditna zadruga V
sprejema hranilne vloge od vsakega, .je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po
oM

registrovana zadruga z omejenim jamstvom
50/ Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso /O in iztirjanje, daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih.
529
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev
r.u-s$I0vrši
danes v četrtek, dne 27. novembra v gostilni »Pri Jelenu« v Celju.	[y'
Sestanek celjskih slov. sotrudnikov se'tyjši v soboto, dne 29. novembra ob 8. uri zvečer v g$ftilni »Narodni dom« (rudeča soba) v Celju.
Iz Griž pri Celju nam pišejo: Na Martin^' nedeljo je privandral dr. Korošec od nekod v pr$e. Zjutraj je imel pridigo in mašo. Pridgal je tako slabo, da še se najbolj pobožnim ženskam ni ni£..do-padel. Vidi se mu, da tega dela ni nič navajen. Seveda, kdor ima na račun kmečkih žuljev letijo, do 15.000 K dohodkov, se dela in pridganja odvadi. V pridigi je čenčal nekaj o slabih knjigah, časopisih in slabih sedanjih šegah kmečkega ljudstva. Ja, kdo pa daje danes ljudstvu slabe vzglede? V prvi vfSti pač naši duhovni pastirji. Saj že zadnji kmet pod Gojzdnikom in Mrzlico ve, da je pisaril duhovnik, bogoslovni profesor dr. Krek neki nemški Dunaj-žanki po imenu Kamili Theimer, ljubavna pisana. Da, še več! Rabil jo je tudi telesno, dasi je prisegel večno devištvo, ko je duhovnik postal. In kajšo it počenjali pri nas na Štajerskem duhovniki Šorn, Schiller, Berk? Najgrše hudobije so uganjali z dekleti in celo z dečki in potem v Ameriko popiftali. Na Kranjskem so se celo s pomočjo neke sleparke, vodiške Johance, norca delali s petih Kristusovih ran. Baba je pravila, da ji v zamaknjenju na mestih, kjer je itnel Kristus rane, teče kri — v reshici pa je bila kri le telečja; duhovniki so kazali tal*, č$ip.ž pobožnim ljudem ter pobirali tisočake. Ja, Kaj pa, dohtar Korošec, kdo se je pa na Dunaju vozil z debelimi židovkami po parku, kakor je bilo brati v »Slogi«? Vidite, tako se pri nas ljudje kvarijo, krivi pa so tega nič vredni duhovni, kateri gledajo bolj na žep, zabavo in politiko ko na hišo božjo ift čed-»ostno življenje faranov. Kakršen je pastir,'tSkfeoso ovce; nek tukajšnji cerkveni ključar je spra^iP^Vo-Jega soseda zaradi ušivega grma velike stroške; druga dva klerikalna soseda se pa že par let3f3Žu-Jcta; iz »Slov. Sleparja« se tudi miroljubnost?1™ poštenja ne bosta naučila.	nn
V. knjigovodski tečaj za kmetske posestiilke. Od 27. do 30. decembra t. 1. se vrši na št&jerški deželni kmetijski šoli v št. Jurju ob juž. žel. 'peti knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Udeleženci dobe na zavodu prosto stanovanje. Nekateri manj premožni si izprosijo lahko podpore po 10 K. Tečaj traja štiri dni. Pouk se prične vsak da#'6b osmih zjutraj. Prijave naj se vpošljejo do 10. d<?& ti. na ravnateljstvo Štajerske deželne kmetijske šbffe v St. Jurju ob juž. žel.
Umrl je v Grajski vasi pri Gomilskem posestnik Martin Šlander, 77 let star. L. 1866. je bil v vloj-ski na obeh nogah težko ranjen.
Uzmovlči poskušajo po celi Savinjski dolini svojo srečo. Pred nekaj časom so hoteli sprazniti trgovine Perger, Košenina in Godicl v občini Pe-trovče. Pa niso mogli nič opraviti, ker so bili povsod pravočasno prepodeni.
Dramatično društvo v Žalcu. V nedeljo, 30. novembra se vprizori v dvorani g. Robleka šaloigra »Veharjevo letovišče«. Ker se bodo vršile odslej predstave redno vsakih 14 dni, opozarjamo tudi si. občinstvo, da je pričetek točno ob 8. zvečer! — Odbor.
Nasprotovanje političnih oblasti slovenskim občinam. Kakor je javilo celjsko okrajno glavafstvo vsem občinam, namerava štajerska namestnija^žil-ložiti v domovinskih zadevah posebne tiskovifi£,-ki bi jih naj v svrho hitrejšega uradovanja v teto Zadevah naročile vse občine. Te tiskovine pa ^o ali samo nemške ali pa dvojezične, samo slovenskih ni. Slovenske občine naj naznanijo okr. glavarstvu, da na samonemške ali dvojezične tiskovine ne!Ve-flektirajo, temveč da zahtevajo samo slovenske tiskovine, Politične oblasti morajo imeti do slb^fen-skih občin isto obzirnost kakor do nemških. ~
Iz Trbovelj nam poročajo, da je obhajal gosp. Dominik Tori 19. nov. 25 letnico svojega službovanja kot vodja rudniškega konzuma v Trbovljah. Še na mnoga leta!
Iz Griž poročajo: Dne 20. novembra je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Šmaigla v Zabu-kovci. Škode je 4000 K. Zažgal je domači 7 let stari sin.
Prvi sneg je padel v torek tudi po dolinah. Bilo
je letos dolgo suho in toplo vreme — zima pa je prišla revežem, ki si ne morejo kupiti dragih drv in premoga, še vedno prezgodaj.
Iz Braslovč. Dne 18. novembra je zgorelo go-gospodarsko poslopje posestnika Šmaigla v Zabu-čah z vso krmo in gospodarskim orodjem. Ogenj sta zanetila triletni domači in pa sosedov fant. Škode je 3.500 K, ki ni pokrita z zavarovalnino. Požarne brambe iz Braslovč, Gomilskega, Polzele in Grajske vasi so pridno gasile. Pazite na otroke!
Umrl je pri usmiljenih bratih na Dunaju vpoko-jeni župnik Blaž Kukovič. Bil je rojen v Št. Jurju ob Juž. žel.
Orožniško postajo bi bilo prav umestno ustanoviti v Rečiški vasi. Zadnje tedne so se v taino-Šnji okolici klatili cigani in napravili s tatvnami precej škode. Iz varnostnih ozirov spada sploh na kraj s tako velikim prometom orožniška postaja.
Obesil se je na Vranskem v lastni mesnici mesar in gostilničar Anton Križanec.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Na gostiji gospice Anice Zličar z gospodom Mih. Bohorčem je nabrala Marica Zličar 30.05 K za družbo sv. Cirila in Metoda, katera svota se je poslala naravnost družbi v Ljubljano. Bila srečna!
iz Št. Jurja ob Južni železnici. Tukajšnja, jubilejna mlekarna dobi za svoje koristno delovanje od države in dežele primerno denarno podporo. V to svrho je poslala vlada iz Gradca revizorja, da je zadrugo natančno revidiral. Uspeh revizije je bil ta, da se je o stanju jubilejne mlekarne jako pohvalno izrazil. Mlekarna si je svoj čas seveda morala najeti pri celjski Zadružni Zvezi posojila okoli 50.000 K za stavbo poslopja in nakup potrebnih strojev ter orodja. Ta dolg pa je odplačala že do 20.000 K; da bo pa ostanek lažje obrestovala in se sploh lažje razvijala, dobi mlekarna podporo. Naši duhovniki, ki imajo na vesti znani- konzum, seveda hujskajo po svojih časopisih proti mlekarni, edino zato, ker jo vodijo ljudje, kateri ne držijo s politikujočimi kaplani. Pa ta hujskarija se ne bode prav nič obnesla. Kmetje vedo, da jim kaplani ne bodo mleka pokupili, zato se raje drže mlekarne.
Trbovlje. V nedeljo zvečer ob 7. uri priredi moška Ciril Metodova podružnica v dvorani g. Forteja jako zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. G. predavatelj nas bode vodil od Trsta do Črne gore. Nikdo naj ne zamudi prilike si ogledati to predavanje. Po predavanju srečolov, godba, ples in druge zanimivosti. Odbor.
i Trbovlje. V tukajšnem rudniku se je ponesrečil paznik Kajtna. Prišel je tako nesrečno med vozičke, da so mu isti polomili rebra in stisnili prsa. Reveža so še le drugi dan odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl. Zapustil je vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
V	Libojah je imel minulo nedeljo potovalni učitelj g. Goričan poučno predavanje, katerega se je udeležilo 50 poslušalcev-kmetov in kmetskih sinov. Zanimivemu predavanju o vrednosti in izboljšanju posestev ter o sadjarstvu so sledili navzoči z velikim zanimanjem. Predavatelj in navzoči nadučitelj g. Slane sta posestnike izpodbujala tudi k zopet-nemu zasajanju'uničenih vinogradov.
V	Libojah je v petek popoldne umrla komaj 17-letna hčerka znanega gostilničarja in posestnika Škoberneta na sušici.
V	Kasazah pri Petrovčah je pogorela hiša in gospodarsko poslopje mitničarja Gorška na grižkem mostu. Ker je poslopje blizu ceste, je najbrž kak kadilec vrgel gorečo smodko v slamo. Posestnik je bil zavarovan. V hiši ni nihče stanoval.
V	Št. Petru na Medv. selu je bil dne 12. tm. izvoljen za župana na katoliški podlagi edini še nc preminuli štajercijanec Anton Hajnšek. Brez dvoma je našel milost v gospodovih očeh, ker ni naročnik ne »Gospodarja« in ne »Straže«, temveč je edini naročnik »Štajerca« v vsi občini. Klerikalcem čestitamo na takih uspehih!
Iz Gornjegagrada. Predzadnjo nedeljo je priredila godba požarne brambe Martinov večer v gostilni pri Muhovcu, ki je bil zelo dobro obiskan in živahen. Godec Jelene je povedal zgodovino naše godbe, katero je ustanovil sodni oiicijant Pakuš. Zato ima zasluge; ali na zadnje je mislil, da je godba
zanj molzna krava za razne pufe! Ker godci od več godbenih prireditev niso dobili primernega deleža v denarjih, so začeli godrnjati in so svojega kapelnika odvrgli in si izbrali druzega, ki nima fa-rovške bisage. Rakušu se torej razne spletke, da bi ugonobil godbo in morda celo požarno hrambo, niso posrečile in ne bode več mogel korakati s široko trobojnico kakor petelin po gnojišču.
Iz Braslovč. Naš Sokol je 23. tm. priredil narodno igro »Cvrček«; čisti dobiček prireditve je namenil deloma Sokolskemu domu, deloma šolski kuhinji v Braslovčah. V zadnjem »Slov. Gosp.«; se je neka zlobna klerikalna duša zaletela v to prireditev z namenom, odvrniti občinstvo, posebno še kmetsko ljudstvo, od obiska. S strani izvestnih klerikalnih agitatorjev pa se je celo od hiše do hiše agitiralo proti udeležbi. Uspeh teh hujskarij je bila natlačeno polna dvorana, izredna zadovoljnost obiskovalcev z igro in hvaležnost prirediteljem. Dejstvo, da je ljudstvo zahtevalo ponovitev igre (ponavlja se 30. t. m. ob 3. uri pop.!), kaže dovolj jasno, kaj so klerikalci s hujskarijo dosegli. Pribijemo, da se z naše strani ni doslej še nikdar delalo proti udeležbi na klerikalnih prireditvah, ker smatramo vsako društveno prireditev z narodnega stališča za koristno. Ta umazani boj v društveno življenje so pri nas prvi zanesli klerikalci ter so s tem pokazali, da jim ni nobeno sredstvo preogavno, samo da zadostijo, svoji strankarski zagrizenosti. Vsi pametni občani tudi soglasno obsojajo to početje. Šolska kuhinja pa bo dobila iz čistega dobička, o katerem bomo položili javen račun, brezdvomno lep znesek; kajti četudi nas klerikalni dopisnik dolži neprijateljstva do šolske mladine, vendar bomo dejansko pokazali nasprotno. Naj pa oni, ki se računajo za takšne prijatelje šolske mladine, položijo račun o tem, koliko so že za šolsko mladino žrtvovali. Ljudstvo pa naj iz vsega presodi samo, kdo v resnici in ne samo z besedami, dela za blagor mladine. — Obiskovalec.
Mariborski okraj.
Dramatično društvo v Mariboru opozarja na prihodnjo romantično otroško igro »Pogumni kro-jaček«. ki se bo vprizorila na Miklavževo nedeljo dne 7. decembra 1913 v gledaliških prostorih Narodnega doma pod režiserstvom znanega g. Moleka. Pribijemo ponovno, da se bo igra začela zopet točno ob 4. uri popoldne in prosimo slavno občinstvo, da se konečno vendar le privadi točnosti. Med odmori, ki bodo kratki, svira orkester »Glasbenega društva«. Takoj po predstavi nastopi Miklavž s sijajnim spremstvom angeljev, parkljev, Lu-ciferja, Belcebuba itd. in nato sledi obdarovanje, ki bode letos končano že približno ob 7. uri zvečer, če se bo slavno občinstvo hotelo ravnati po naših navodilih. Cenjene stariše prosimo zaradi tega lepo, da blagovolijo otročiče obdržati pri svojih sedežih vsaj med predstavo, da izostane vsako pritoževanje od strani odraslih posebno v prvih vrstah. Pri prihodnji predstavi dne 6. prosinca 1914 bode vhod ob steni od 8. do 1. vrste popolnoma zaprt. Pripomnimo še konečno, da se naj darila za otroke zaznamujejo s črko A, da pridejo prvi na vrsto. Sploh pa se naj darila oddajajo že dan poprej, ozir. vpošljejo na odbor in se naj cenj. občinstvo posluži tudi pred-prodaje, da bo potemtakem vsestranska točnost mogoča. Odbor.
Mariborski slovenski koledar za leto 1914 je ravnokar izšel. Že lani je bil ta koledar zaradi svoje vsebine pri občinstvu zelo priljubljen, pa tem več bode ta, ker je vsebina zares jako obsežna in zanimiva. Posebno opozarjamo na članke Balkan in Jugoslovani, Pol leta med ranjenimi brati, Slovenska socijalna demokratija, Narodna delavska organizacija in Narodno socijalna zveza itd. Koledar je velik in močan 100 strani, a stane s poštnino vred t.0 vin. Pošilja se le, ako se v naprej pošlje denar v znamkah na založnika Vilko Weixl, veletrgovina Maribor.
Obdelovanje zemlje z dinamitom I. Dne <;1. tm. je priredil c. kr. komisar za agrarne operacije v Mariboru g. Sima-Gall na posestvu Pašniške zadruge Lembah-Ruše pri Sv. Arehu na Pohorju poskuse v razstreljevanju z dinamitoml. Proizvajal jih je neki topničarski izvedenec. Kazal je, kako se ruvajo z imenovanim razstrelivom posamezni štori
Sirolin"Rocher
olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod,
influenco, astma. Orlsrlnalni zavoj'po4K seldobl v vseh lekarnah.
KAJ JE PRALNA VESELICA?
fitiiiiiaiiiiiiiiciiiaaiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaitJiiiiiaiiiiaiitiiiiaiiiiiiiiisaif»iiiiiiisiiiiiciiiiiixiitiiai!ii ........................
To je tisti veseli dan, kadar se sneži perilo s Schichtovim milom, znamka "jfckn". Periio postaja oeiviono čisto. V kratkem easu, med prepevanjem in smehom, je izvršeno vse delo.
V vsakem kosu Sch'chtovcga mila je skrit palček, ki skrbi za to, da perici ni treba toliko drsali. Perilo ostane vsled tega dolgo časa kot novo in se ne razžrga tako hilro, kakor če se pere z navadnim milem, katerega prašna moč se mora nadomestiti
s sik.ejška obdelovanjem perila.
ali cele skupine in drevesa in kako se z malimi stroški posušijo močvirja, ki ležijo na tanki plasti ilovice. Tudi je pojasnil, na kakšen način je mogoče z dinamitom rigolati vinograde, ako piimanjkuje delavcev za ročno delo. Poskusi so bili prav zanimivi in so v vsakem oziru ugajali udeležencem, katerih je prišlo od blizu in daleč nad 60 — s svojo navzočnostjo nas je razveselil celo referent za a-grarne zadeve g. baron Lazarini. Razun tega je še prekrasno vreme prav ugodno uplivalo na splošno razpoloženje; kajti žarko solnce se nam je celi dan smehljalo kakor v avgustu, a od severa in severozahoda so nas pozdravljali gorski velikani, pokriti s snegom. Po poskusih smo se podali v Ruško kočo, kjer so nam postregli s slastno jedjo in izvrstno kapljico. Rujni pekrčan je hitro razvezal jezike in namazal grla, da so se do pozne noči razlegali v pohorskem gozdnem raju navdušeni govori in vesele pesmi. Zato so pa tudi udeleženci gosp. komisarju in vodstvu Podravske podružnice planinskega društva za ta poučni in prijetni dan iz srca hvaležni.
Iz Slov. Bistrice. Z vso trdovratnostjo se vzdržuje vest, da je upeljala pristojna oblast glede nameravane likvidacije nemške hranilnice in posojilnice preiskavo. Da nekaj ni v redu, potrjuje tudi ptujski »Stajerc«.
tfotomersKi olsraj.
Šola v Cezanjevcih priredi na Štefanovo v prostorih g. Slaviča na Kamenščaku svojo vsakoletno tombolo. Druga društva naj se blagovolijo ozirati. Šolsko vodstvo.
Šolska vest. Gospod Ivan Baukart, učitelj v Ljutomeru, je z dobrim uspehom prebil ored izpra-ševalno komisijo za ljudske in za meščanske šole meščansko-šolski izpit v obeh deželnih jezikih. Mlademu in velenadarjenemu tovarišu iskreno častita tno!
Učiteljsko društvo za pol. okrai Ljutomer zboruje v četrtek, dne 4. decembra po 10. uri predpol-dne v Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru.
mm OKraj.
Iz Pišec. Kaj pa dela naše bralno društvo, da nič več ne čujemo o njem? Ali bi ne bilo umestno prirediti kako predavanje, malo gledališko predstavo ali domačo veselico? Ce ne prej, pa v predpustu. Ni lepo od vas, Pišečani, da tako spite in lenarite. — Radovednež.
Iz Št. Petra pod Sv. gorami. V državnem zboru je zopet veliko govora o stavbi novih železnic. Ali bi ne kazalo sklicati skupaj zastopnike vseh občin, društev, zadrug in okrajnih zastopov Sotelske doline k mogočni manifestaciji za našo železniško željo? Vsi skupaj bi potem pritisnili na državne poslance. da bi se malo bolj pobrigali za sotelsko že leznico ko doslej. Tak »železniški tabor« bi pa bilo dobro sklicati kmalu in sicer v Št. Peter ali na Bi-zeljsko. da bi imeli zastopniki zgornjih in spodnjih občin enako daleč. Prosimo merodajne osebe v naši in v sosednih občinah, da bi ta nasvet vpoštevale.
Iz Kapel pri Brežicah. Pred nedavnim časom imeli smo volitev za občinski odbor. Zoper njo so vložili nezadovoljneži priziv, kateri jim baje ne bode koristil. Zatorej pa gruntajo, po vsakovrstnih klerikalnih in izdajalskih sredstvih ugonobiti svoje nasprotnike. Na primer. Večletni mogotec gemejnde-rat etc. etc. prišel je na to kunštno idejo: Da bi bilo dobro izključiti te hudiče po enem malem grehu, s katerim je imel že sam pred enim nemaziljenim spovednikom opraviti, da bi prišli ti hudiči v preiskovalni zapor in on za sodnika. Mogoče se pa še spominja ta gospod glavobolce od nekdanje volitve za drž. zbor? Naj rajši moli za svoje nasprotnike, ako po svojem geslu živi; kakor je molil Izveličar za svoje sovražnike na križu, in naj na svojo preteklost in na svoj križ ne pozabi, pod druge pa jamo ne koplje! V upomeno.
?tajs*i olsraj.
Iz Ptuja. Tukajšnje Dramatično društvo pripravlja krasno narodno igro »Zaklad«, ki se bo igrala v nedeljo dne -30. novembra ti. ob pol 8. uri zvečer in bo obenem poslovilna predstava našega
najboljšega igralca g. dr. Leona Brunčka. Vsakemu je gotovo znano, kaj nam je bil naš odhajajoči in kaj je storil za povzdigo našega dramatičnega društva. Žal nam je, da odhaja, težko ga bomo pogrešali. Da mu pa izkažemeo neomejeno zaupanje, moramo skrbeti za to, da bo v nedeljo, dne 30. tm. velika dvorana Narodnega doma nabito polna, ker bomo le na ta način pokazali našemu vrlemu diletantu svoje simpatije in to mu bo tudi največja zahvala. Skrbite in agitirajte za to predstavo. Dolžnost vsakega Slovenca je, da pride v nedeljo dne 30. nov. ti. v Narodni dom.
Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da pride dne 7. decembra ti. v Ptuj gosp. živinorejski nadzornik M. Jelovšek poučevat o svinje-reji in vzreji telet. Začetek je ob 9. uri predpoldne v dvorani gospe Zupančič. Vabimo vse, ki se zanimajo, posebno pa gospodinje. Sprejemali bodemo tudi ob enem članarino, nove člane in razna naročila.
Ormoška okolica. Obč. odbor na Murnu imenoval je v svoji zadnji seji v priznanje uspešnega delovanja za občino in šolo iz svoje srede najstarejšega zasl. člana, bivšega mnogoletnega župana, se-dajn. obč. svetovalca in šol. ogl. g. Martina Jvanuša, veleposestnika ter mnogoletnega odbornika g. Ant. Porekarja, že 25 let nadučitelja na Murnu, soglasno svojima častnima občanoma. Prisrčno častitamo!
Ogenj v Šalovcih pri Središču. Dne 18. tm. ob 5. uri zvečer začelo je goreti pri hiši posestnika Maleca (domovinska hiša g. Alojzija Potočnika, c. kr. kontrolorja poštne hranilnice). Zgorelo je stanovanje, gospodarsko poslopje in vsi hlevi. Živino in nekaj pohištva so rešili, pogorelo je nekaj kokoši in vsi pridelki, še naložen stavbeni les. Gospodinja je dobila hude opekline. Zavarovano je bilo za majhno svoto. Ogenj je zanetil, kakor se pravi, domači otrok pri hlevih. Gasili so pridno domačini in gasilci.
Ptujski policaj obsojen na tri dni zapora. Dne 5. oktobra ti. se je hotel ptujski redar H. voziti brez listka iz Pragerskega do Ptuja. Ko ga je revizor stavil na odgovor in zahteval doplačilo na listek, je pa ta vzorni redar revizorja kot uradno osebo na ptujskem kolodvoru opsoval. Dobil je za to zasluženo kazen. Mesto Ptuj nastavlja torej redarje, ki sami ne spoštujejo uradne oblasti.
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Viničarja Jakoba Majcena so zbili neki pretepači, ko je branil svojega sina, na tla in ga tako pretepli, da je v ormoški bolnišnici umrl.
Umri je v Frankovcih pri Ormožu Ivan Pukla-vec star., bivši občinski svetovalec in šolski nadzornik. Živel je zadnja leta kot prevžitkar in bil častni član humskega bojnega društva. Dočakal je 84. leto svoje starosti. Bil je dobra duša in ima vrlega sina naslednika.
Od Sv. Andraža v Slov. gor. Pri nas imamo bralno društvo, katero, so že pred dvaindvajsetimi leti ustanovili možje, ki so imeli srce za narod in glavo na pravem mestu. Društvo je delovalo nepristransko, ni poznalo strankarstva; delovalo je brez političnegea prepira in sovraštva. Ker pa ni bilo popolnoma pod komando tukajšnjega kaplana, je ustanovil isti proti temu kat. izobr. društvo, toraj popolnoma na klerikalni podlagi. Čista po dr. Koro-ščevi metodi: kjer še ni strankarstva, isto zasejati in si postaviti geslo: kdor ni z nami je proti nam. Od zdaj naprej torej pošten človek ne bo mogel več mirno živeti brez politike. Če ne bo letal okoli s tercijalkami, ki so pri novem društvu, bode raz-kričan kot liberalec, Turk, zverina itd. Ali se g. kaplan ne bojite odgovornosti, ki ste s ijo nakopali s tem, da ste zasejali sovraštvo med farane, katerega dosedaj v tem oziru nismo poznali? Odzdaj naprej bode moral biti vsako leto misijon, da se bo pri tej priliki lahko sovražnikom odpuščalo. Staro bralno društvo pa se bo poživilo, delovalo naprej: s tem si bo pridobilo podvojeno število udov. Vi ste zakrivili, da se nam bodo sedaj oči odprle, da bodemo pri prihodnjih volitvah odločno volili napredne poslance pa ne z isto mlačnostjo kot dosedaj, ampak tako, da bo uspeh na r.aši strani. Faran.
Izvanredno mnogo zelja so pridelali letos kmetovalci v ptujskem okraju. Škoda, da ga niso mogli spraviti po primernih cenah v svet. V Ptuju so ponujali mnogi po 100 glav za 1 krono.
Iz Središča. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« in »Straže« krivijo nas klerikalci, da smo razbili pogajanja in onemogočili delazrnožnost okrajnega zastopa. Resnici na ljubo moramo izjaviti, da srno Središčani bili tisti, ki smo pred volitvami neglede na stranke, zahtevali enakomerno razdelitev zastopnikov po celem okraju in s tem pokazali, da hočemo, kakor dozdaj, še vnaprej složno v zastopu delovati. Klerikalci so to zahtevo kratkomalo zavrgli ter se kakor vedno pri tem postavili na zgolj strankarsko stališče. Posledica tega je bila. da Središčani — kakor smo pri vjlitvih na-glašali — nismo volili vsled česar, in ker tudi Or-možani niso volili, so se začela pogajanja. Kakor smo slutili, so ta pogajanja jasno dokazala, da so klerikalci v zvezi z Nemci. Obljubili so Nemcem podpredsedniško in odborniško mesto v okrajnem zastopu, ter, kar je naravnost izdajstvo, enega člana v okrajni šolski svet. Toda ta račun so delali brez krčmarja! Ker v prihodnji poslovalni dobi okrajnega zastopa ne pridejo volitve v okrajni šolski svet na vrsto, dovedli so klerikalci s svojo obljubo v zadrego iz ktere jim je dr. Delpin s svojo zvitostjo hotel pomagati. Zahteval je v dogovoru s klerikalci, da naj izstopi eden napredni član okrajnega šolskega sveta, ter napravi prostor za ono od klerikalcev Nemcem obljubljeno mesto. Kot dokaz, da tej fa-mozni klerikalno-nemški zvezi prede, zahtevali so tudi umaknitev vseh proti nepostavnosti volitev vloženim ugovorom. Pogajanja so dalje dokazala, da je Nemcem pravzaprav edino le ležeče na tem, da dobijo' člana v okrajni šolski svet, ki ima po današnji sestavi le komajšno ter bi z vstopom nemškega člana imel le dvomljivo večino pri vseh naprednih in narodnih šolskih zadevah. Ugoditev kle-rikalno-nemških želj s strani naprednjakov pome-njalo bi naravnost izdajstvo narodnih interesov in je le umljivo, da naprednjaki v to kravjo kupčijo nočejo in ne morejo privoliti. — Iz teh istinftih dejstev naj javnost sodi, da so edino le klerikalci zakrivili sedajne razmere v okrajnem zastopu.
SleVetijegrafHi ol(raS.
Čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo 7. dec. gledališko igro »Nebesa na zemlji« in sicer ob 3. uri popoldne. Ker je ta igra vzbudila povsod, kjer se je igrala, mnogo smeha, se pričakuje obilne udeležbe. Isti dan zvečer nastopi Miklavž, belcebub, angelji i. dr. Po Miklavževem nastopu prosta zabava, petje in še nekaj, česar pa ne povemo prej.
Iz Topolšice pri Šoštanju. Zadeva naših občinskih volitev se razvija vedno ugodnejše za našo stranko. Dosedaj smo se imeli bojevati z združenimi nasprotniki, ki so se pa sedaj razdelili kar v tri dele: Hrovat v Zavodni, ki je bil preje naš zvest pristaš in najboljši naš agitator ondi, ustanavlja posebno zavodenjsko stranko; naši topolški klerikalci imajo svojo; in zavodenjski župnik sedi sedaj s svojimi privrženci med dvema stoloma. Najbrže se pa nobena teh strank ne bo vdeležila volitve, da se izogne blamaži. Zato je naša izvolitev tem gotoveiša in bomo zmagali brez velike agitacije in volilnega boja.
Zadnji dopisi.
Trbovljski nabiralniki so vrgli v novembru C. M. družbi 39.32 K. Najbolj so se odlikovali nabiralniki gg. Počivavšek, Pinterič, Goropevšek, Ocepek, Moli in Poček. — Štajerski naprednjaki, v nedeljo in pondeljek vsi na Kranjsko agitirat za napredne kandidate. — Trbovljčani v boj za kandidata Ivan Tauferja v Zagorju.
Ivnjkovci. Tukajšnja podružnica ces. kr. kmetijske družbe štajerske priredi v nedeljo dne 30. tm. zborovanje v gostilni gospe Kralj v Ivanjkovcih z začetkom ob 3. uri popoldne, na katerem bode predaval gospod deželni potovalni učitelj A. Pirstinger o času primernih vinogradniških vprašanjih. K o-bilni udeležbi vabi načelstvo.
Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor dne 29. nov. '913 ob 8. uri zvečer v prostorih gost. Glanzer »Zur Weinhecke«. Slovanski gostje dobrodošli!
«3 tsa
o=J
<33
S
CCj
esa
Kupujte samo naboljša in vsakovrstna
f^F* direktno pri dalmatinski ivrdki
dalmatinska vina j. makovi*
Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8
CSJ f»
—s
«
C-D
Zapomnite si s
1. Scotioifa emulzija je fdina po Seottovem načina prirejena, že skoro 40 let uspešno rabljena emulzija ribjega olja.
2 Scottova emulzij« ribjega olj;« se
izdeluje izključno iz najfinejšega parnega ribjega olja z Lofotov in iz drugih enakih samo prvovrstnih surovin. Ona poseduje torej vedno že sama ob sebi ueinkujočo moč.
3.	ScoUova emulzija ribjega olja je okusno, lahko prebavljivo in tek vzbni«Wo krepilno sredstvo, enako za odrasle kakor otroke.
4.	Scottova e ulzija j« vsled izvrstnega Seottovega načina neizpremenjeno dobra in poseduje v poletju enako učinkujočo moč kakor do zimi.
Ampak vedno le Scottova emulzija, ni kaka druga!
(Jena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseli lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne, G. m. b. H.. Dunaj VII., in se sklicuje na ta Časopis, se mu pošlje za poskušnjo 1 steklenica potom lakarne.	941
Slovenke, ki bi hotele iti služit v Belgrad, dobe tamkaj prav lahko službe za pestunje, hišinje, kuharice, pa tudi za natakarice. Plača je mesečno 40 -60 kron. Ker naša dekleta le prerada hodijo v take kraje, kjer se potem svojemu narodu odtujijo, priporočati je. da bi se začela obračati na slovanski jug. Skrb zanje in za njihovo nameščenje v službe prevzel je v Belemgradu »Srpski narodni ženski savez«, čegar predsednica je gospa Milka Svet. Vulovičeva. Do nje se je torej obračati.
Iz Maribora. Za zadnje letošnje zasedanje porotnega sodišča so bili izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotniki: dimnikar Franc Auer, kolar Franc Frass, kantiner Jožef Kickmayer, kovač Konrad Kotzbek, hišni posestnik Rajmund Lirzer, vsi iz mesta Maribora; trgovec Franc Breznik iz Sv. Lenarta, posestnik Jožef Draš iz Št. flja, hišni posestnik Janez Zužel iz Št. Ilja, trgovec Kari Swaty iz Št. Ilja, posestnik Franc Hlade iz Šobra, posestnik Alojz Jerič iz Krčevine, posestnik Dominik Ro-mota od Sv. Martina, gostilničar Feliks Skribe iz Zg. Sv. Kungote, posestnik Leopold Leditiek iz Poličke vasi. posestnik Šimon Lavrencič iz Slemna, posestnik Anton Doppler iz Selnice, gostilničar Jan. Moder iz Studenc, posestnik Franc Kirbiš iz Frama, gostilničar V. Moschl iz Rač, posestnik JanezjKock iz Pobreža. posestnik Friderik Rotil iz Razganja, posestnika Ludvik Rečnik in Janez Stanitz iz Sp. Hoč. posestnik Janez Sel iz Bohove, mesar Ferdinand Poschauko iz Pragerskega, posestnik Franc Babosek iz Krčevine, tovarnar Maks Strasohill iz Bre.ica, posestnik Ferd. Kralj iz Ormoža, s!avbar Viljem Dengg in posestnik dr. Rajmund Sadnik iz Ptuia. posestnik Kari Kreft v Biserjanah, mlinar Janez Ferk iz Sp. Gortine, tovarnar Oton Erber iz Mute. posestnik Jožef Schober iz Marnberka, posestnik Franc Kašpar od Sv. Primoža.
Bergmann & Co., Dečin n
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepohitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova liiijna krema ,.Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-29
Razne noVosti.
Ganljiv prizor. Vseh svetnikov dan prišel je poklonit se manom blagopokojnega g. Iv. Fabjančiča na ljubljansko pookpališče neki oče s prav snažnima in zanimivima sinkoma, ki sta bila stara nekako po 4 in 5 let. »Kdo je tu, ate?« povprašujeta otroka,-Tu je pokopan rajni Iv. Fabjančič, ki je zpustil velik del svojega imetja družbi sv. Cirila in Metoda. T a mu je oskrbela spomenik, kakor vidita in krasen venec z napisom na trobojnem traku. »Kje pa je ta družba?« nadaljuje zvedavi sinček. »Ta družba ima sedež v Ljubljani, skrbi pa za slovenske otroke v tistih krajih, kjer ni slovenskih šol. V teh šolah se uče slovensko brati in pisati, Boga moliti in lepo po slovensko govoriti. Vidva se bodeta v tukajšnjih domačih šolah že lahko učila, ker so slovenske in učitelji Slovenci, za mnoge otroke pa, ki nimajo te sreče, oskrbuje družba sv. Cirila in Metoda slovenske šole in zato, da pomagamo tistim ubogim otrokom, podpiramo družbo sv. Cirila in Metoda. O tem vama bodem govoril še večkrat«. Vsa čast temu vzornemu očetu!
Grozen čin obupanega očeta. Iz Draždan poročajo: Dekoracijski slikar Maks Schefiel, ki je živel v jako slabih razmerah, je predvčerajšnjim potegnil s postelje svoji dve hčerki v starosti petih in šestin let in ju je toliko časa držal v banji, napolnjeni z vodo, da sta utonili. Potem je položil trupli poleg banje ter šel po svojega 8 letnega dečka. Ta pa se ie z vso silo branil ter tako kričal, da je zbudil svojo 10 letno sestro in najmlajšega brata, ki sta spala v sosedni sobi. Scheffel je nato izpustil dečka ter se
obesil. Najstarejša hčer je šla po policijo. Mati pa je iz obupa pobegnila ter izvršila najbrže samomoi.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je pretekli mesec mnogo podružnic naročilo družbine računske listke. Jako umestna in pohvale vredna so taka naročila, kajti družba bode le na ta način prodala več računskih listkov, kakor do sedaj. Znesek 2 vinarja pa zmore vsakdo, kdor obiskuje gostilne. Prosimo, da tudi ostale podružnice naroče računske listke.
Čeden duhovnik. V Fiesolah pri Florenci so aretirali zaradi poskušenega umora župnika vasi Ba-šano, z imenom Morači. Ljudstvo je bilo z župnikom že delj časa nezadovoljno, ker je imel pri sebi mlado, zelo lepo deklico. Končno je prebivalstvo vendarle doseglo, da je moral župnik dati deklico iz hiše. Dne 22. oktobra je župnik na lovu srečal deklico ter jo začel nadlegovati. Deklica pa ga je sunila od sebe, da je župnik padel v jarek. Nato je župnik ustrelil proti deklici, ne da bi jo zadel. Ko je šla popoldne deklica mimo župnišča. je zagrabil župnik za revolver ter večkrat ustrelil za deklico. Tudi zdaj je ni zadel. Župnik se je nato odpeljal v Fiesole, kjer je bil aretiran.
Vesela povest o »Nemcu«. Znani argentinski športnik Peter Lopez, je pripeljal s seboj iz Hamburga dva jelena, ki ju je izpustil v svoj ograjeni gozd. Lovski personal Lopezov je nazval jelena »Nemca«, ker sta bila pripeljana iz Nemčije. Pri gonji, ki so jo priredili jeseni, je bil eden izmed jelenov ustreljen. Lopez je to sporočil svojemu sinu v Buenos Airesu brzojavno in sicer z besedami: Fden Nemec ustreljen! S slastjo smo ga snedli. Čuden slučaj pa je bil, da je bil brzojavni uradnik v Buenos Airesu Nemec. Skrajno vznemirjen in ozlo-voljen vsled te krvave brzojavke, je brzojavko kori-fisciral ter jo poslal nemškemu konzulu. Konzul je poslal brzojavko o »ljudožrcih« poslaniku in ta zunanjemu ministru. Grozil je mednaroden konflikt. Začeli so preiskovati, kdo je bil oni snedeni Nemee, kdo ga je snedel itd. In končno se je zadeva rešila, seveda v splošno zadovoljnost. Ljudje so se smejali, le nemški brzojavni uradnik je žalostno ogledoval svoj — dolgi nos.
Slaba prebava je povod največ bolezni. Ako rabite dr. Rosov balzam za želodec, si za stalno uredite prebavo. Dobi se to izvrstno sredstvo v lekarni B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobite ga pa tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!
Kot obrambna sredstva oroti boleznim v dihalih, zlasti pa proti resnejšim bolečinam se je obnesla okusna Thymomel Scilae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Dobi se skoro po vseh lekarnah in stane steklenica K 2.20. Pazite na ime Thymomel Scyllae.
Loterijske številke.
Dnnaj, dne 22. novembra 1913: 13, 54, 7, 34, 43 Gradec, „ 26. „ „ 39, 16, 84, 51, 28
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Frank Vučajnk, Sev. Amerika: Dopis prejeli in ga ob priliki objavimo. Prisrčna hvala, da se nas v tujini spominjate. — Gornjigrad: En dopis priobčil, drugi odpade, ker smo o stvari že govorili. Hvala in pozdrave! — Vojsko: Hvala, prosim še več dopisov. — Pišece: Napravil bolj kratko. Drezajte odbor! — Št. Peter pod Sv. gorami: O sestanku za železnice priobčil. Obrnite se v tej stvari na delavnega dr. Kuneja. — Ormož, Središče: En dopis porabil, drugega odstopil »Slov. Nar.«. Iskrena hvala in pozdrave!
Najboljša, najbolj preizkušana, cena
obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo
$'. Vi fefcf. ijfe. S HUB
1*1
'okomobili In motorji.
So sme postaviti brez Koncesije. — Brez dima, hren saj, brez duha.
S
najcenejše, obratovalno sredstvo sedajnosti.
Mlini za debelo in fino moko
Nedosežena delavna zmožnost — PonudbV katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila C. In kr. priv. tovarna za motorje ln stroje
G. Bernhardt-a sinovi, SSUSa^t
Ustanovljeno 1862. Telefon 37.204.
Rudolf g Geburth
c. i. kr. dvorni	strojnik
Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse)
Zaloga štedilnikov in peči
za vsako porabo
Vse vrste raznih peči, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peči. pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje
peči „Helios". 161 26-17
Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje.
Liibi gospodi tan pr narodnen listi!
Ajnc fir olemal van rečen, to je ali ne lepo, ka mi grete takšnega špota delat, pa me tak viin za-šinfat za to, ka Van nič ne pišen. Fsi lidje so tu šteli, pa se mi smijoli. Ce bi se Van takši maler do-goda kak meni, tudi nebi na narodni list mislili. -Znote, gda so bile v lotmerki volitve v ta okrajni zastop, pa sen čiija, ka mislijo ti J ur ji tega Mišja viin vrči pa Rajha Japeca za okrajnega načelnika voliti. To me je tak svadilo, ka sen van s same jeze s kože skoča. No, pomagalo to fseglih ne nič. Bres moje kože so ostale našin zvezaron jihove tikve ravnatak zabite kak pret. Starega Mišja neso več volili. Teko pa se jih je še fseglih ali sveti Diin usmilja pa jin tikvi razbliska, ka neso naredili Rajha Japeca za okrajnega načelnika. Hvala Bogi pa fsen svecon, ka se to ne zgodilo! Te bi še nan tak druga ne trebalo, kak postaviti Cizariča za pecirkshap-mana, Katleka pa za pecirksrihtara, te pa pisati pu Antikrista, pa bi bija kunec svita tli.
Da pa se ta siromak Japec nebi ot same žalosti za to obesa, ka ne on okrajni načelnik, te pa je v okrajnen odbori malonedelski Poštrak predlaga, naj se jemi da kakšo dr.go častno šaržo in sicer službo prvega panvahtara na ti novi železnici Lotmerk-Ormoš, ki de na nikolovo fertik. S ten so bili fsi za-dovolni, najbole pa Japec, ka dobi uniformo. Siromak se je itaki že s stročkin Novakon za te liibe uniforme volo krega za mesto čukarskega hapmanu.
Mene pa je toti špajs ka sen s kože viin skoča, sprava v grozne neprilike. Moga sen si pr lotmer-šken ledrari Sinigoji naročiti novo kožo. On pa dela fse kože z elektriko na danf, lotmerška elektrika pa je fsaki mesec 30 krat pokvarjena, te pa sen moga nat frtal leta v posteli ležati, pa čakati rm novo kožo. Pa še mi je Sinigoj reka, če bi bija taki polovjak kak lotmerški Zelejak, ka bi še pol leta duže čaka.
Kak sen si kožo pokuša obleči pa obleka, te pa sen si ša ogledat Lotmerka. Prokleto, kakše oči sen van dela, gda sen priša v trk. Celi Lotmerk je tak s žicami prepreženi, da če človik pr naj ta hujši nevihti na sredi plača stoji najč ne moker, če ma ras-prostrto marelo.
Kak sen tak tote žice špeha, pa je priša mimo mene židof Roznperk. Jas sen ga taki zapita, če so si lotmeržanci tak dali pr kakšen punvoflikari hiše z droton zvezati, kak na vesi babe kropjače. Zidof pa si je zabrunda, naj lotmerških piirgarof ne žalln, ka so pre jihove hiše vredi, pa ka so tote žice za tele i— tele, no kak se že hitro totemi teleti provi, telemaksl, ne, teletau — ne ne, že znon, telefon, čas sen bija neigirik, kakšo tele je pravzaprav toti fon, te pa me je židof gna v svoj kšeft, neke otškrna pa pocuka toto tele za rep, pa nekak zabrenka, pa
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. =====
Išče se v najem
dobroidoča gostilna z mesarijo kje blizu trga ali kakega druge,'a prometnega kraja. Več se izve pri upravni štvo tega lista pod šifro: „Gostilna" 99. 639 1
Lepo posestvo
z gostilno, obstoječo že 40 let, hiša, štala, vse v dobrem stanu, 5 joh njiv, v lepi legi in 7 joh gozda v prav lepem stanu, tik podružne cerkve, 10 minut od farne cerkve in od šole se proda vsled bolezni. Natančna pojasnila daje Jožef Šertel, Št. Vid n. V. p. Mislinja.
640 3-1
Acetilenove in električne svetiljke
naj boljših vrst in po najnižjih cenah se dobijo pri Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. telefon 181. Zahtevajte cenike zastonj 648 4-1
! 500 kron !
vain plačam, ako moje „Ria- balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko
Na prodaj
je hiša in 8 johov dobrega grnnta z vinogradom. Lesa je za domačo porabo. Njive, travniki na lepi legi; vse leži na solnčni strani blizu cerkve in ceste. Cena 6000 K, polovica kupčije je za plačati. Vpraša se pri g. Janezu Fillpančičn, Sedlarjevo.	638 4-1
Vsakdo fotograf
Kot najboljšo zabavo in najlepše darilo ponujamo vam fotografične aparate že od 1 K 60 h naprej kakor tudi vsakovrstne fotografične potrebščine. — Posebno vas opozarjamo na takozvane „ferotip" aparate s kojim se lahko napra«i v 1 minuti vsaka fotografija. Zahtevajte cenik od Zlnaner & Co., Sv. Jakob v Slov. goricah, telefon 181. 645 4-1
Luks-luč
je najlepša žareča in najcenejša petrolejeva luč; svetilna za 100 sveč stane samo 1 K. Zahtevajte cenik od Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor., telefon 181
646	4-1
Viktorinova luč
je najlepša žareča špiritova luč. Zahtevajte cenik od Zinaner & Co., Sv. Jakob v Slov. gor., telefon 181
647	4-1
175 -35
Nova, stara
vina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah.
mi van na ednok reka, ka /-daj leJiko gučin v Mar-prok z dohtaron Korošcon poslancon. Tristo jezer stvarnikof, te van je pr moj amen diiši resen začelo neke tan s tistega kasla viin gučati.
Najprle sen grota hut, ka sen misla, da dela židof z mene foksle, pa ka on notri guči. Ze sen ga hteja ednok flapnoti, te pa sen čiija, kak je Korošec zml-ron spitava, kdo je pr telefoni; te pa mi je nekša vragolija v glavo pala, pa sen reka Korošci, ka sen jas kaplan Lovrec. Korošec dohtar je resen verjeja, ka je pr telefoni Lovrec, pa ne jas, pa mi je začeja takše levite šteti, ka še mi gnes po viihah buni. Naj pre ne klejen tak kak kakši šintar, pa naj pre bole pasko man, pa ne šmiran tak na velko z Robičovo Julo, da se je to že v Marprok do škofa zazvedilo, pa ka je škof grozno hut. Jas sen fajn Lovreca špila, pa parkrat zakleja; te pa me je začeja Korošec miriti, pa mi priporoča, naj rajši šmiran z Marijinimi divicami. Tiste so tiho kak grob. Stat a Ciglarica bi si pre fseh deset prstof oblizala če bi ž joj šmira. Potli še mi je Korošec naroča, ka naj gledan, ka se spravi Ficko z načelstva posojilnice viin, pre takših še se najč v kmečki zvezi nesmi trpeti. Pa vpraša me je, zake kaplan Rezman ne pošle v fsako »Stražo« kakšega dopisa o lotmerških leberalcih, ka jih pre fse premalo češe. Pa pohvala je totega kaplana, pre to de tak en laški kokotek, ki še de s svojin kikirickajon nareda liberalcon sire lase. No nazadje me je še pita kaj delajo lotmerški čuki. Jas sen jemi odgovora, da mislijo, če se navl-Cijo tičas na silo maširati, že drugo leto pr telofski procesiji nebo nesti. »No«, je Korošec ves srečen odgovorja, »te bodo te proklete Sokole skoro za-ttiškali! Tak gospot Lovrec zdaj pa prlofski nazdar.« Jas sen tiidi reka »adio«, te pa je še naredilo brrrnk pa je bilo guča skoz ti telefon kunec. Tak sen vari prvokrat skoz ti telefon guča, pa Korošca dohtara našmicka, ka je misla, ka guči s kaplanon Lovrecon. Siromak še najbrš gnes nežna, ka je te z menoj guča. Zidovi sen se lepo zahvola pa ga pita, če jen to nič ne škodi, ka ma zdaj konkorenta Donosa. »Makar doviih«, je reka židof, »to mi je fse eno.« »Ce je tebi fse eno, pa ie meni buršt«, sen si misia pa odiša.
Kak sen van viin s štaciina stopa, pa sen za-gledna na plači Turna pa Urschioa, kak sta tan stala pa se po kečki čohlintala. Kak me je Turen zagledna, pa so se jemi žnable tak ot veselja ras-tegnale kak cigani, če vidi beli kruh. Mahna mi je z rokoj pa zaklica: »Gospot Komar, vi te gvišnu vedli nama pomagati!« Ker sta se oba tak čohala, kak če bi mela na glavi »regiment lanksam«, pa sen reka: »Oja, to pa že! Glavo porinite v petroljom, pa do se fse zadušile.« »Juri«, je reka Uršič, »ve nl-mama viiši. Midva se čohava po najinih tikvah za to, da bi najšla eno pametno misel.* »Ju, te ta se že do sodnega dne čohala«, sen reka, »kaj pa vama dela teko preglavic?« »Majn liber her Komar, di
Veselje do dela pospešuje dobra prebava
DrJOSiHun
Domače sredstvo, ki se izdeluje iz najboljših in dobro učinkujoč h zdravilnih ze-liSč kar najskrbncje. ki Vibuja tek. pospešuje prebavo in pa čisti čreva. odpiavija posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlajenja. sedečega življenia in zaprtja, napenjanja, krčev, je za želodec
Glavna zaloga: Lekarna
B. FRAGNER, ^dST
Pri Črnem orlu", PRAGA. Mala st an 203, Še razpošilja dnevno, ogel Nerudove ul. ( cela steklenica 2 K, polovica I K.
Po pošti se pešiljajo proti povzetju ena mala steklenica za K 1'50 v. lika K2'8n. /.aK 4'70 se pošljeta dve veliki, za K8-stiri velike in za K 22/- 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
stvar štet zo«, je začeja Tiiren, »ta prekprokleti naš pecirkshaupman je dovola letos lotmerškin Sokolon ka so smeli skos trk maširati. To tak zgleda, kak bi bija Lotmerk slovenski. Zo ajn škandal! Zdaj p* smo z Uršičon oba tote majninge, ka moremo spraviti tega pecirkshaupmana za to proč, pa takšega sen, ki bo plesa tak, kak bon jas fiička. Pa so slabi časi, pa ne znava najti vzroka, zakaj bi ga našvei-cala pr ti višji oblasti. Neke pa se more najti na fsakšo vižo. Če znote vi gospot Komar kak pošten vzrok pa povete. Ve ne pogervan zastojn.« »No če nega nič hujšega, to še je najleži«, sen odgovora, »pišita samo gor na cesarski Dunaj, ka se pajdaši pecirkshaupman z norci pa frdehtik lidmi.« »Kruci-tiirkn her Komar«, je zariinča Tiiren, »mesign zi zih, to je deno ne nič hudega, če ke pajdaši pecirkshaupman z menoj pa Uršičon.« Te pa si sami iščite vzroke, pa mene pri miri piiste, če van moj nasvet ne povoli«, sen se zadrja tak, ka so faroške šipe zu-cingetale, pa sen odiša.
Ka pa še naš okrajni glavar zdaj po Labnerki fiička, te še že nesta Tiiren pa Uršič do gnes nikak-šnega vzroka s svojih kečk sčohala. No če da bog pa divica mati božja, de še glavar fsen Tiirnon na vzlic še dugo po Lotmerki cepeta pa fiička. — Bra-tev je ispala dobro. Vino je melo 22 gradof jas pa 50, tak ka sen v eni grabi obleža. Driigokrat pridejo fsi ovi na vrsto, ki so gnes spiišeni.
Na fse pretege vas pozdravla
Komarof MIhalek.
Ne> kašljajte! temveč rabite
V
THYMOMEL SCILLAE
(Besedilo zavarovano.) Vpliva na ustne in dihalne dele telesa, odpravlja kašelj, lahkega in oslovskega, varuje pri boleznih v d halih, odpravlja isicžko dihanje in je za otroke in odraze enake vrednosti. Zdravniške autoriiete ga priporočajo, ima prijeten okus. I teklenica 2 K 20 v. Pošlje se po pošti proti plačilu naprej za K 2 90 1 steklenica, z K T— 3, za K 20'— pa 10 steklenic franko. Ne dajte si drugih slabih sredstev vsiliti!
I (RilGIEB, letom,
c. in kr. dvorni založnik PRAGA IIL, št. 203
ki ima že nekaj pisarniške prakse, se sprejme za notarsko pisarno, istotako	644 1
knjigovodja
M&trljsfla železnica
i m tračnic s premiki, lagibnih vozičkov.	>
»čil,
l6 "vozičkov s hodnikom, dobro, ohranjeno, se po ceni proda. Ponudbe pod št. 6Sre na upravništvo „Nar. Lista". ' • «36 t
zmožen slovenščine v govoru in pisavi, ki je še bila nastavljena v trgovini z usnjem, se sprejme v trgovini z usnjem v Gradcu za pisarniško delo in blagajno. Vstop 15. decembra ali 1. januarja 1914/Pbnudbe z referencami in plačilnimi zahtevki se naj, pošljejo pod šifro „Leder L 1136a na anončno ekspedicijo Kienreich, Gradec. 637 i
_rdi-----
f	100.000 parov čevljev
•	4 pari le za K 9—1
—Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se mi je naro|jJg>veliko množino čevljev prodati pod izdelovalno ceno Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevlje^ na zavezo, črne ali rumene, obite. elegantne po novi fasonSj velikost po cm. Vsi širje pari stanejo K 9"—, po povzetju. S. Landau, Krakov, Berka Joselewicza 3. 1407.
Se lahko zamenja, tudi se denar vrne.	610
J S M a ar
promenadne, lovske, telovadne, pla-«**ninske in sploh vse vrste izdeluje
Bursik v Celju
Qeni zmerne.
Postrežba točna
loT
verziran v izvršilnih zadevah ter v sb venski in nemški korespondenci za veliko češko trgovsko podjetje. Prijave na
Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov » Celju.
Odda se zaradi malega prostora prav po nizki ceui en par	635 3-1
mlinskih kamnov
s cHo napravo. — Kanma se lahko pogledata pri bratih Mahen v Trno»l,ah pri Celju
Ugoden prostor
za trgovino
kjer je ista že več let obstojala in izvrstno uspevala — v večjem trgu pri farni cerkvi (v hiši je gostilna) — se pod ugodnimi i>ogoji
odda takoj v najem.
Pojasnila daje iz prijaznosti Robert Diehl, žganjarna v Celju.	«43 1
in Najmodernejše snkno za moške in za ženske obleke razpošilja najceneje
R. Stermecki, »3
cenik Cez tisoč stvari s slikami poštnine prosto .
Dobro/liani ostanki
ajo se samo do 31. decembra, potem se dobe šele meseca maja. 627 -a 40 metrov izvrstnih ostankov za obleke K 20"— 30 metrov modernih ostankov za kostume „ 18"— 1 komad 23 m platna za perilo	„ 12"—
i 10?ifcbmadov velikih flanelastih robcev „ B'— 1 ducat težkih obrlsač	„ 4'80
5 komadov prima prtičev, širokih	„ 10'—
i ' Adolf Zucker, Plzen št. 516 (Češko).
Največja tkalnica na zapadnem Češkem. Razpošilja se proti povzetju, kar ne ngaja se vzame nazaj. Vzorci se ne dobe. Moji dobro znani ostanki obstoje iz modernega blaga v večj h kosih.
I*---
Proda se novozidana hiša
s 7 Sobami, 2 kuhinjama, kletjo, drvarnico in ve-likim<:Blevom Dva vrta in 1 oral zemlje nasajene z drevjem, nekaj se lahko odproda za stavbišča. Oddaljeno jf» 15 minot od Celja, ob veliki cesti. Cena je 16 000 kron, 6000 kron je vknjiženega,. to ostane. Je zelo pripravna za obrtnika ali pen-zijonista. I/ve se pri posestniku Martinu Novak v ČrPfn, p. Štore.	588 5-3
KS--.
at

Zahvala.
i Lati i par moških čevljev št. 42 in 2 para ženskih čevljev te po povzetju. Pozdravlja Vas K. B v M. O. (Moravsko).
Razglašam s tem. da t-e mi je naročilo takojšnjo prodajo zaloge pri prvomestni tovarni za čevlje pod izdelovalno ceno. D kler sega zaloga, prodam
2 para visokih
čevljev na zave/.o
iz najboljšeg? črnega usnja, modern ea sšite in trpežne z IIOID	| _ in	moškim in žen-
^ ...	'" lw	skam po povzetju.
"l	Trije pari iste kvalitete le 14 50. Pri
J?	naročilu zado-tuje navedba številke in
dolgosti v cm.
I. Schiiller, Dunaj, lil, Krieglergasse 6/44.
614 3-3
Prva slovenska izdeloval-■Ica mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovino Id obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica St. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno In franko. 840
Sprajmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic I« ni
Wiru-Lri-rrr'.rj'.r-~ii----rrr i~i — — -............" ■■■»»
Kdor hoče priti poceni v|4me-rlko, naj se obrne zanppo na mene. Vsakomur dain natančna pojasnila	187 -36
Geestemftnde (BremertePven). i«.............................................
Pozor!
A. Gruden
i£lV0£
Tehnični učni za$$d Podmokli
(BodenlMh) na Lani.
Izobrazba bodočih inženirjev, a tov, tehnikov, kemikov.
k-
Pozop!
80.000 parov čevljev f
£f[JBt
livs
H)8B v?oq
14 pari čevljev za le 9 K!
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se je menj^naro-Cilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na aavezo iz rjavega ali črnega usnja po najnovejši podi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. P&ČilJa po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 3223. — Se lahko zamenja, tudi denar vrne. 524 10—9
159 20-13
<Kwizdov fluid
fluid za turiste (znamka s kačo)
Staro priznano aromatično mazilo za okrepljenje Tut in mišic, zoper protin. revma, ishias, trganje t križu. Planinci, lovci, kolesarji in jahači ga rabijo z uspehom za okrepitev pred in po večjih turah. Cena I steklenica K 2 —, '/2 steklenice K I 20. - ristno v vseh lekarnah. Vsak dan razpošilja po pošti glavna zaloga:
Franc Dan. Kwizda
1.1. kr. av:tr, kr. rumunstt in kralj, tolgvtki dvomi založnik, okrol. lekarnar,
Korneuburg pri Dunaju.
Ilnstrovani ceniki na zahtevo zastonj in franko.
-J
r
Mi
i
dete
IBarheti, flaneli, modno blago, bate,
platno, damasti, kanafas itd., vse novosti, katere razpošilja franko dobro znana razpošilj$|nicq.
9. 1 Havličeh in brat, PodeliM
(Češko).	559,8—7
Tudi razpošiljamo 1 ovoj 40 m ostankov od letnega in zimskega perila sortirano v širokosti od I do 8 m za le 18 K franko po povzetju, m Ugodna p ilika za nakupi	Pooenk
--i
r
| Bratje Slovenci
S
C
C'
kupujte kanafase, platno za vsake vrste o perilo, blago za obleke, barvano platgOgj,« druke le pri češki firmi ^veil)^
Jaroslav Kocidn, tkalnic^ f
Cerweny Kostelec, Češko.
o
1aitf< O
40 metrov ostankov kauafasa, blaga ® obrisače, platna ali drnka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. 413

o
c	c	000 * oooti
■ /9$ '
J(aj večja iznajdba nove dobe
je žepna ura za gospode „Concnrrettz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo _ . ... K 10'50. — Če ne ugaja, denar ^H-Snazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.	463 16^14
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstr.)
Njh	ZAHVALA.
V svojem kakor v imenu vseh sorodnikov izrekam vsem, ki so ob času bolezni ia ob času smrti moje ljube in dobre soproge, gospe
Ane Šepic roj. Janežič ^ ,
il	M-
bodisi s tolažili ali dejansko Olajševali trpljenje pokojničino oziroma mojo bol, najprisrč- ^ nejšo zahvalo; nadalje se zahvaljujem prečastiti domači in tuji duhovščini, ki je prihitela v tako velikem številu kakor vsemu slavnemu občinstvu iz Konjic in okolice, ki je rajnko spremljalo na zadnji poti k večnemn počitku. Srčna hvala mil. gospodu arhidijakonu za lep JS nagrobni govor, enaka hvala gg. pevcem za ganljive žalostinke in vsem darovalcem krasnih " M vencev najprisrčnejša zahvala in sploh vsem, ki se jim osebno ne morem zahvaliti. KONJICE, dne 21. novembra 1913.
Ivan Sepic.
Št. 43.501	612 3-3
II. 5021
llazglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v oskrbovanju ame-rikanskih trt, gojenju drevesnic, kakor tudi v novozasajanju sadonosnikov, prirediti tudi v letu 1914 na vsaki sledečih šol samostojni viničarski tečaj in sicer na:
1.	Deželni sadjarski in viničarski šoli v Mariboru,
2.	„ viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici,
3.	„ „ „ Gornji Radgoni,
4.	„	„ „ „ Skalicah pri Konjicah.
Ti tečaji se otvorijo s 15. februarjem 1914 in se končajo s 1. decembrom 1914. Sprejelo se bo:
v Mariboru .......14
v Gornji Radgoni.....16
v Lipnici........26
v Skalcah pri Konjicah ... 12
sinov posestnikov in viničarjev.
Ti imajo na imenovanih tečajih prosto stanovanje, vso hrano in dobijo mesečne odškodnine 8 K. Poduk je v prvi vrsti praktičep^Rule v toliko teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno zavsamostojne viničarje.	b *>Š £q e)i
Ob sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svojih zmožnostih.
V	svrhb sprejema v te tečaje morajo vposlati prosilci nekolkovane prošnje na štajerski deželni odbor najkasneje do 6. januarja 1914.
V	prošnjah se naj navede, v kateri izmed gori imenovanih tečajev želi biti sprejet prosilec. Prošnji se naj priloži:
1.	Izkaz o dovršenem 16. letu.
2.	Spričevalo o obnašanju, katero potrdi župni urad.
3.	Zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni.
4.	Odpustnicajt ljndske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo pri tečaja nepretrgoma od 15. februarja do 1. decembra 1914 ter da se v vsem podvržejo naučnim odredbam kmetijskih strokovnih organov.
Gradec, meseca oktobra 1913.
Od štajerskega deželnega odbora
Edmund grof Attems I. p.
Slovenci! Nikar tujcem svoj denar I Priporoča se Vam v nakup
R. Salmič, Celje
Narodni dom.
To je največja in'najcenejša razpošiljainica pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine in optike.	66 50-45
Zahtevajte cenike 1 Zastonj in poStnlne prosto i
Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je najbolj pripoznano po celem svetu.
SLIKAR .. PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
MIHAEL DO BR Alf C, Celje
46	Gosposka ulica štev. 2.
51-46
za jesenske in zimske obleke.
Veliko zalogo vsakovrstnih garnitur, preprog in zaves priporoča najstarejša n a p o d n a trgovina
77 49-44
Napodni dom - CELJE - Narodni dom
Postrežba točna in solidna!
Vzorci na razpolago.
S
SliHar in plesHar
I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerno cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svojiksvojim!
Mikfor B©wcs
76
Grašks cesta št. 43
» 49-46
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje rseh steklarskih
35	<lel !	52-48
Na debelo! Na drobno!
If - Tff^Žffi^
•''^aaaežf s', ' "' '
Svalčični papir in strok
«
99
Ottoman
hwalifa sama in ne potrebujeta nobene reklame.
10 d
ISli
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
2 kg sivega, dobrega, pnljenegfj 2 K, boljšega 2 K 40 h; prims po!belega 2 R 80 h ; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 b; 1 kg velefinega. snežnobelega. puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega e K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni poh 12 K. — Kdor vzame fi kg. 396	dobi franko.	50-18
Zgotovljene postelje
ic gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zgiavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoijen z novim, livim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K: napol pnh 20 K-pnh 24 K; same pernice po 10 K. 19 K. 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K. 3 K 50 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, 5 14-70, K 17 80 in K 21-—: zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki K 4 50. K 5 20, K 5'70; podpornica iz močnega rilastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zanaugajajoSe se povrne denar.
S. Senlsch v Dešenicl, štev. 773 Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zasto
Trgovina s špecerijskim ::	blagom
Točna in solidna postrežba!
Trgovina z moko in deri želnimi pridelki ::
Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
J.
Vedno sveža žgana kava.
[avttiHar
Celje
Graška cesta 21
Ma drobno in na delbelo.
Glavna slov. zaloga suhih
in oljnatih barv, čopičev,
firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke. vosek in vinski kameri.
Zaloga rudninskih voda.
g
"i? k

.te S
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
Z
a božično m novoletno sezono

o" priporočamo trgovcem
Božičnih okraskov Svilnatega papirja v vseh barvah Kreppapirja v vseh barvah Barv. papir na 1 stran v vseh barvah
„ r » 2 „	„	,,
Zlati in srebrni papir Sveče za drevo
Božične in novoletne dopisnice kakor tudi Na deb lo, druga vrste po izredno nizkih cenah. Na drobno.
aJMi*
v aaknp:
Cvetje za rože Žica
Zlata pena Jaslice izgotovljene Podobe za jaslice Ratke
Čarobne svečice
03 O
o a
5 iS
a	+-
>	_
as ee o M
M ®
'- >
03 m
ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Kfti
___Mil
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znauo, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine brez nčinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva iu deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote* prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene uizke.
"2	o
O	CD
)C£	7T
a	o
S.	-«5 B
V »i
=.	g.
P	g
06"	_
<1 P" t€ bC bC
Lastna knjigoveznica«

reaistrovana stavbena, in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo ¥ GABERJU PRI CELJU
XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
sprejema vloge od svojih članov, ki na- MOf fin PTfl C" meravajo zidati hiše in jih obrestuje po |J|j| ||U ulU U |D
xxxxxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxxxxxx
Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago.
Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe.
86 49 4«
Pisarna je v Celja, Rotovška ulica k: 12
Avstr. poštne hranilnice račun Mer. 54.366.
xxxxxxxxxxxxxxx Dradnje se vsak Četrtek od 9. 12. im, vsako nedeljo in praznik od 9. - 11. ur' XXX dopoldne. XXX
■i Južnoštajerska hranilnica v Celju gg
Sprejema hranilne vloge *«ak delavnik od 8. do 12. ure ® dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica ssma ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost »log jamčijo okraji: Šmarje, So-
v Narodnem domu. g-=
4
1	o
2	0
Stanj, Sevnica, Vransko In Gornji grad In rezervna zaklada, katera
znašata te nad 350.000 K. Ke> nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v obteko-ristne in dobrodelne namene '» gori navedene okraje. 12n 41
•m » w
-pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, *J za Dapravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom slovenske obrtne strokovne Sole 12.000 K, za podpore različnim v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupne
in za ustanovitev požarnim brambam in
ustanovivšim okrajem izplačalo ----- ------
tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebDo ne 8 ovensklh denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
rs:
3H