METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V SEPTEMBRU 2015 Climate in September 2015 Tanja Cegnar septembrom se zač ne meteorološka jesen, dnevi se hitro krajšajo in moč sonč nih žarkov že opazno slabi. Pogosto je septembra še prijetno toplo, vč asih pa september prinese tudi obdobje hladnega, sivega in mokrega vremena, nekajkrat pa so nas septembra že prizadele tudi poplave. -9 -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -6 -3 0 3 6 9 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -6 -3 0 3 6 9 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -6 -3 0 3 6 9 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka septembra 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, September 2015 Povpreč na temperatura je septembra v Julijskih Alpah zaostajala za dolgoletnim povpreč jem, zaostanek je bil najoč itnejši v visokogorju, na Kredarici so zabeležili odklon −1,6 °C. Drugod so dolgoletno povpreč je presegli, več ina južne in severovzhodne Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot v S Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 dolgoletnem povpreč ju, k pozitivnemu odklonu meseč nega povpreč ja so prispevala nadpovpreč no topla jutra in toplo obdobje sredi meseca. Padavine so bile najobilnejše na območ ju Julijcev, kjer je ponekod padlo celo nad 500 mm. Več ina Slovenije je imela med 60 in 160 mm padavin. Tudi v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem izstopa severozahodna Slovenija, ponekod so presegli dvojno povpreč no količ ino padavin, južna Slovenija in več ina Štajerske pa dolgoletnega povpreč ja padavin nista dosegli, v Novem mestu so zabeležili le 60 % dolgoletnega povpreč ja. Na Goriškem in v Ljubljani je bilo sonč nega vremena toliko kot obič ajno, drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali. Več inoma primanjkljaj ni presegel 25 %, le na severozahodu države je bila osonč enost še skromnejša in so dosegli le od 50 do 75 % dolgoletnega povpreč ja, na Kredarici so s 84 urami sonč nega vremena dosegli le 53 % obič ajne osonč enosti. September se je zač el z nadpovpreč no toplim vremenom, a že po nekaj dnevih se je povpreč na dnevna temperatura spustila pod dolgoletno povpreč je. V drugi tretjini meseca so prevladovali nadpovpreč no topli dnevi, v nižinskem svetu je bilo nekaj dni z odklonom nad 6 °C, v Murski Soboti in na Obali je odklon 17. oz. 18. septembra presegel celo 9 °C. V zadnji tretjini meseca je povpreč na dnevna temperatura nihala okoli dolgoletnega povpreč ja, v visokogorju pa so bili zadnji štirje dnevi izrazito hladnejši kot obič ajno. 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   LJUBLJANA -5 0 5 10 15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C)   KREDARICA Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povpreč na septembrska temperatura zraka 16,5 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povpreč na septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povpreč je znašalo 13,8 °C. Daleč najtoplejši je bil september 2011 s povpreč no temperaturo 19,4 °C, moč no je povpreč na meseč na temperatura presegla dolgoletno povpreč je tudi v septembrih 1987 (18,3 °C), 1999 (18,0 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 12,4 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 21,4 °C, to pa je 0,2 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Septembrski popoldnevi so bili najhladnejši leta 1996 (17,6 °C), leta 1972 (18,0 °C), 1960 in 2001 (18,8 °C) ter 1952 (19,0 °C). September z najtoplejšimi popoldnevi je bil leta 2011, povpreč je je bilo 26,4 °C, tudi september 1961 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 24,9 °C izstopa s toplimi popoldnevi. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Največ je spremembe v neposredni okolici merilnega mesta so bile v zadnjih dveh letih. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 Za razliko od nižinskega sveta, kjer je bilo dolgoletno povpreč je preseženo, je bil v visokogorju september 2015 opazno hladnejši od dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 2,2 °C, kar je 1,6 °C pod dolgoletnim povpreč jem. September je bil najtoplejši leta 1961 (7,7 °C), leta 2011 je bilo meseč no povpreč je 7,1 °C, le malo hladnejši pa v letih 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (−1,1 °C), sledil mu je september 1996 (−0,8 °C), za slabo °C toplejši je bil prvi jesenski mesec leta 2001, leta 1995 pa je povpreč na temperatura znašala 1,0 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Septembra 2015 smo v nižini zabeležili le en tak dan v Rateč ah. Na Kredarici je bilo 16 hladnih dni. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Z izjemo Lesc, Rateč in Postojne se je temperatura po nižinah dvignila nad 30 °C. V Ljubljani sicer v dolgoletnem povpreč ju zabeležijo en tak dan v treh letih (slika 3); od sredine minulega stoletja je bil vključ no z letošnjim septembrom po en vroč dan v šestih septembrih, dva vroč a dneva sta bila septembra 1962, 5 septembra 1973, kar 8 takih dni je bilo septembra 2011. Po en vroč dan so septembra 2015 imeli v Biljah in Celju, po dva v Novem mestu, Mariboru in Murski Soboti, kar 5 jih je bilo na letališč u v Portorožu. 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 10 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 3. Število vroč ih dni v septembru in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in September and the cor- responding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v septembru in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in September and the cor- responding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. 13 toplih dni je bilo na letališč u v Portorožu. 12 v Biljah, 11 v Godnjah, 10 v Č rnomlju, po 9 v Novem mestu in na Bizeljskem. Po 8 toplih dni je bilo v Celju, Mariboru in Murski Soboti. V Koč evju in Ljubljani je bilo po 7 takih dni. V Ljubljani to ustreza dolgoletnemu povpreč ju, v preteklosti je bilo največ takih dni v septembrih 2011 in 1987. Brez ali le z zgolj enim toplim dnevom so bili v prestolnici v letih 1960, 1965, 1971, 1976, 1990, 1995, 1996 in 2001 ter septembra 2010. Absolutna najnižja temperatura je bila že 7. septembra izmerjena v Lescah (4,4 °C) in Mariboru (6,2 °C). Na Obali je bilo najhladneje 10. septembra, ohladilo se je na 8,2 °C. V Postojni je bilo najhladneje 12. septembra, izmerili so 5,0 °C. V Godnjah je bilo 19. septembra 7,5 °C. V več jem delu nižinskega sveta je bilo najhladneje 22. septembra; v Murski Soboti je bilo 3,9 °C, v Slovenj Gradcu 2,4 °C, v Celju 3,5 °C, v Č rnomlju 4,0 °C, v Novem mestu 5,6 °C, na Bizeljskem 4,9 °C, v Koč evju 1,8 °C in v Ljubljani 7,0 °C. V prestolnici je bilo precej hladneje v septembrih 1977 (−0,6 °C), 1971 (0,3 °C), 1959 in 1962 (obakrat 1,3 °C) ter 1952 (1,4 °C). Predzadnji dan meseca je bilo najhladneje na Kredarici, kjer se je ohladilo na −7,5 °C; v preteklosti so precej nižjo temperaturo zabeležili v letih 1954 (−10,0 °C), sledil je september 1971 (−9,8 °C), temperaturni minimum septembra 1972 je bil −9,2 °C, v letih 1987 in 1995 pa −8,9 °C. 29. septembra je bilo najhladneje tudi v Rateč ah (−0,2 °C) in Biljah (6,5 °C). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 -11 -8 -5 -2 1 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C)   KREDARICA 6 8 10 12 14 16 18 20 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C)   KREDARICA -5 0 5 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   MURSKA SOBOTA 20 23 26 29 32 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)  MURSKA SOBOTA -2 1 4 7 10 13 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   LJUBLJANA 22 24 26 28 30 32 34 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   LJUBLJANA Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) septembrska temperatura in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in September and the 1961- 1990 normals Najvišjo septembrsko temperaturo so 17. septembra izmerili na Letališč u Portorož, temperatura se je povzpela na 32,2 °C. Drugod po Sloveniji je bila najvišja temperatura dosežena že prvi dan meseca. V visokogorju se je živo srebro povzpelo na 14,1 °C, precej topleje je bilo v septembrih 1975 (18,4 °C), 1987 (17,0 °C), 1997 (16,8 °C) in 1982 (16,6 °C). Najbolj se je ogrelo v Mariboru, kjer so dosegli 33,5 °C, v Murski Soboti in Novem mestu je bila najvišja temperatura 33,1 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 31,6 °C, kar je druga najvišja vrednost. V preteklosti je bilo najtopleje septembra 2011 s 33,2 °C. Septembri z izrazito visoko temperaturo so bili še v letih 1949 in 1973 (obakrat 31,3 °C), 1962 (30,7 °C), 1982 (30,3 °C) in 1997 (30,2 °C). Na Kredarici je bil najtoplejši september leta 1961, v več jem delu nižinske Slovenije je bil rekordno topel september 2011, le v Celju je bil nekoliko toplejši september 1987. Skoraj povsod je bil najhladnejši september 1972, le v Celju je bil za spoznanje hladnejši september 1971. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 6. Odklon povpreč ne temperature zraka septem- bra 2015 od povpreč ja 1961- 1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, September 2015 -2°C -1°C 0°C 1°C -2 0 2 4 6 8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C)   KREDARICA 10 12 14 16 18 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   LJUBLJANA 10 12 14 16 18 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   MURSKA SOBOTA 14 16 18 20 22 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   PORTOROŽ 10 12 14 16 18 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   NOVO MESTO 10 12 14 16 18 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   CELJE Slika 7. Potek povpreč ne temperature zraka v septembru Figure 7. Mean air temperature in September Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Povpreč na temperatura je bila septembra v Julijskih Alpah pod dolgoletnim povpreč jem, v visokogorju kar 1 do 2 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Na več ini ozemlja je bilo septembrsko povpreč je temperature nad dolgoletnim povpreč jem, več ina južnega in severovzhodnega dela Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot obič ajno. 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) BILJE -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) CELJE 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) MARIBOR 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zra- ka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), september 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), September 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 60 mm 160 mm 260 mm 360 mm 460 mm Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2015 Figure 9. Precipitation amount, September 2015 Slika 10. Višina padavin septembra 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 10. Precipitation amount in September 2015 compared with 1961- 1990 normals 50% 100% 150% 200% Višina septembrskih padavin je prikazana na sliki 9. V Julijcih so namerili nad 360 mm, ponekod tudi nad 460 mm. V Soč i so namerili 573 mm, v Kobaridu 383 mm, v Logu pod Mangartom 369 mm, na Kredarici pa 352 mm. Proti jugu in vzhodu je količ ina padavin pojemala. Pretežni del države je imel od 60 do 160 mm padavin. Na Bizeljskem je padlo 68 mm, v Novem mestu pa 67 mm, le malo več dežja je bilo na letališč u v Portorožu (70 mm) in v Velikih Dolencih (71 mm). Padavine so v Soč i dosegle 253 % dolgoletnega povpreč ja, sicer pa so na severozahodu države presegli 150 % obič ajnih padavin. V Logu pod Mangartom je padlo 168 %, v Kobaridu 158 %, na Kredarici 179 %, v Lescah 164 % in v Rateč ah 184 %. Manj padavin kot v dolgoletnem povpreč ju je bilo na jugu države in več jem delu Štajerske. V Novem mestu so dosegli le 60 % dolgoletnega povpreč ja, na Obali 67 %, na Bizeljskem 70 %, v Koč evju 76 % in v Postojni 79 %. Med 80 in 90 % dolgoletnega povpreč ja so namerili v Godnjah, Č rnomlju, Novi vasi, Sevnem in Slovenskih Konjicah. Slika 11. Grad Snežnik, 9. september 2015 (foto: Iztok Si- njur) Figure 11. The Castle Snež- nik, 9 September 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 0 100 200 300 400 500 600 700 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA c 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) CELJE Slika 12. Septembrske padavine in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 12. Precipitation in September and the mean value of the period 1961- 1990 Septembrske padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Slika 13. Število padavinskih dni v septembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in September with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with pre- cipitation less than 1 mm (yel- low) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 12. Po 11 takih dni je bilo v Kamniški Bistrici, na Zgornjem Jezerskem, v Soč i in Kneških Ravnah. Po 10 jih je bilo na Brniku in Koč evju, dan manj pa v Lescah, Rateč ah, Biljah, Slovenj Gradcu, Sevnem, Logu pod Mangrtom in Slovenskih Konjicah. Samo 5 takih dni so imeli na Bizeljskem in na Obali, 6 pa v Novem mestu. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 0 100 200 300 400 500 600 Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1961 - 1990 september 2015 Slika 14. Meseč na višina padavin v mm v septembru 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in September 2015 and the 1961–1990 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, september 2015 Table 1. Monthly meteorological data, September 2015 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 273 145 11 Brnik 384 170 131 10 Zg. Jezersko 740 243 140 11 Log pod Mangartom 650 369 168 9 Soč a 487 573 253 11 Kobarid 263 383 158 8 Kneške Ravne 752 311 113 11 Nova vas 722 117 87 8 Sevno 515 99 88 9 Slovenske Konjice 730 92 85 9 Lendava 345 106 154 7 Veliki Dolenci 195 71 108 7 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) V Ljubljani je padlo 152 mm, kar je 17 % več od dolgoletnega povpreč ja in povsem v mejah obič ajne spremenljivosti. Odkar meritve potekajo v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledita septembra 1966 in 2008 (34 mm) in september 1975 (45 mm). V prestolnici je bilo največ padavin od sredine minulega stoletja septembra 2010, in sicer 425 mm, kar je 327 % dolgoletnega povpreč ja. Kot obilno namoč eni izstopajo tudi september 1965 (322 mm), 2001 (305 mm), 2005 (294 mm) in 1973 (276 mm). Slika 15. Padavine v septembru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 15. Precipitation in September and the mean value of the period 1961- 1990 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (m m ) LJUBLJANA Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja septembra 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in September 2015 compared with 1961- 1990 normals 50% 75% 100% 0 100 200 300 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 število ur KREDARICA 0 100 200 300 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur PORTOROŽ Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 17. Sunshine duration Na sliki 16 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Osonč enost je dolgoletno povpreč je za malenkost presegla le v Biljah, v Ljubljani pa je bilo dolgoletno povpreč je izenač eno. Drugod po državi je osonč enost zaostajala za obič ajno. Največ ji zaostanek je bil v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo le 84 ur, kar je 53 % dolgoletnega povpreč ja. Drugod po državi so dosegli vsaj 75 % dolgoletnega povpreč ja septembrske osonč enosti. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 0 30 60 90 120 150 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) CELJE c 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 20 40 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 5 10 15 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 20 40 60 80 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) BILJE Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2015 (Opomba: 24- urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur LJUBLJANA Slika 19. Število ur sonč nega ob- sevanja v septembru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in September and the me- an value of the period 1961–1990 Sonce je v Ljubljani sijalo 163 ur, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju. Doslej najbolj sonč en je bil september 2011 z 254 urami sonč nega vremena. Septembra 1997 je sonce sijalo 250 ur, po obilici sonč nega vremena izstopajo še septembri 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 (219 ur). Najmanj sonč nega vremena je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). 0 3 6 9 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 20. Število jasnih dni v septembru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 20. Number of clear days in September and the mean value of the period 1961–1990 Slika 21. Število oblač nih dni v septembru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 21. Number of cloudy days in September and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Z redkimi izjemami je bilo takih dni manj kot oblač nih. Najmanj jasnih dni je bilo v Koč evju, kjer je bil tak le en dan, po dva taka dneva so imeli na Kredarici, na severovzhodu države in v Ljubljani (slika 20). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 15 septembrov brez jasnega dneva, največ jasnih dni pa je bilo septembra 1992, ko so jih zabeležili 9. Septembra 2015 je bilo največ jasni dni na Obali, in sicer 9, 6 pa so jih našteli na Krasu. Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ takih dni je bilo na Kredarici, kjer jih je bilo 16, dan manj pa je bilo oblač no v Rateč ah in Mariboru. Po 13 takih dni je bilo v Č rnomlju in Slovenj Gradcu. Na Obali sta bila septembra le dva oblač na dneva, na Krasu 4 in v Biljah 6. V Postojni in na Bizeljskem so našteli po 9 takih dni. V Ljubljani so zabeležili 10 oblač nih dni, kar je 2 dni več od dolgoletnega povpreč ja (slika 22). Le en tak dan je bil v prestolnici septembra 1985. Največ oblač nih dni je bilo leta 1993, in sicer 16. Povpreč na oblač nost je bila v pretežnem delu države med 5 in 7,5 desetinami. Na Obali in Krasu je bila še nekoliko manjša, v Portorožu so oblaki v povpreč ju prekrivali le 4,3 desetine neba. Največ jo povpreč no oblač nost so zabeležili na Kredarici, kjer so oblaki v povpreč ju prekrivali 7,7 desetin neba. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, september 2015 Table 2. Monthly meteorological data, September 2015 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 14,2 0,6 19,4 9,9 29,8 1 4,4 7 0 3 82 161 6,2 11 4 227 164 9 1 0 0 0 0 Kredarica 2514 2,2 −1,6 4,6 0,3 14,1 1 −7,5 29 16 0 535 84 53 7,7 16 2 352 179 12 6 24 3 28 24 752,1 6,7 Rateč e–Planica 864 11,7 0,3 17,4 7,0 27,7 1 −0,2 29 1 1 196 144 76 6,2 15 7 287 184 9 4 4 0 0 0 920,6 11,1 Bilje 55 18,4 1,6 24,2 13,4 30,7 1 6,5 29 0 12 0 204 101 5,1 6 4 175 125 9 5 0 0 0 0 1009,6 14,9 Letališč e Portorož 2 19,4 1,9 25,1 14,8 32,2 17 8,2 10 0 13 0 212 94 4,3 2 9 70 67 5 5 0 0 0 0 1015,4 14,5 Godnje 295 17,2 1,4 22,8 12,7 30,0 1 7,5 19 0 11 9 211 4,9 4 6 114 87 8 0 0 0 0 0 Postojna 533 14,9 1,2 20,3 10,3 28,7 1 5,0 12 0 4 47 184 99 5,8 9 3 113 79 7 4 2 0 0 0 Koč evje 468 14,4 0,6 20,6 9,5 31,0 1 1,8 22 0 7 105 6,9 12 1 105 76 10 1 3 0 0 0 Ljubljana 299 16,5 1,0 21,4 12,4 31,6 1 7,0 22 0 7 17 163 100 6,5 10 2 152 117 8 5 5 0 0 0 982,8 14,3 Bizeljsko 170 16,6 1,3 22,5 12,2 32,7 1 4,9 22 0 9 0 6,0 9 4 68 70 5 2 5 0 0 0 13,0 Novo mesto 220 16,5 1,6 21,8 12,1 33,1 1 5,6 22 0 9 34 143 80 6,4 10 3 67 60 6 1 3 0 0 0 991,6 14,3 Č rnomelj 196 16,8 1,2 22,2 11,3 32,6 1 4,0 22 0 10 9 6,5 13 4 106 90 8 1 4 0 0 0 14,9 Celje 240 15,5 0,9 21,6 10,6 31,4 1 3,5 22 0 8 46 150 84 7,0 12 3 96 94 8 2 1 0 0 0 989,2 14,4 Maribor 275 16,2 1,0 21,8 12,2 33,5 1 6,2 7 0 8 25 152 88 7,3 15 2 93 94 8 2 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 14,5 0,9 20,0 10,1 31,6 1 2,4 22 0 5 101 129 77 7,0 13 2 139 119 9 1 4 0 0 0 13,4 Murska Sobota 188 16,4 1,7 22,1 11,7 33,1 1 3,9 22 0 8 9 139 78 6,3 10 2 90 118 8 0 2 0 0 0 995,7 13,9 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TS i £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, september 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, September 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 19,5 26,5 32,0 14,2 8,2 12,2 6,4 22,0 27,7 32,2 17,2 9,6 15,9 7,8 16,8 21,2 24,5 13,0 8,9 11,0 6,8 Bilje 19,1 25,5 30,7 13,0 7,8 12,0 7,0 20,6 26,6 29,6 15,7 8,3 14,2 6,8 15,5 20,6 23,9 11,5 6,5 10,1 4,6 Postojna 15,2 21,7 28,7 10,1 5,1 9,2 4,2 17,6 23,2 27,3 12,2 5,0 11,4 5,0 11,8 16,1 19,9 8,7 5,0 7,5 3,5 Koč evje 14,6 21,9 31,0 8,9 2,8 7,4 1,4 17,8 24,2 30,1 12,4 6,4 10,0 4,2 10,9 15,7 21,7 7,2 1,8 4,8 −1,4 Rateč e 12,1 18,5 27,7 7,3 1,2 5,3 −2,3 14,5 20,2 23,4 9,7 1,4 7,5 −1,9 8,6 13,4 18,2 3,9 −0,2 1,7 −2,4 Lesce 14,3 20,3 29,8 10,1 4,4 9,8 3,7 16,6 22,1 26,5 12,0 5,2 11,0 4,0 11,7 15,9 18,1 7,5 4,9 5,8 3,1 Slovenj Gradec 14,7 21,2 31,6 9,6 4,5 9,1 3,3 17,9 23,3 27,6 13,2 5,8 11,9 4,5 10,9 15,6 19,8 7,4 2,4 6,2 0,9 Brnik 15,3 21,5 31,1 10,1 4,1 17,3 23,6 28,0 12,3 5,9 11,4 16,7 19,9 7,2 2,0 Ljubljana 16,9 21,8 31,6 12,5 7,5 9,5 3,8 19,4 25,1 29,6 14,6 10,1 12,0 6,0 13,3 17,4 20,9 9,9 7,0 7,3 2,4 Novo mesto 16,6 22,5 33,1 12,1 6,4 9,9 4,1 19,9 25,7 31,9 14,6 8,0 12,1 5,6 13,0 17,3 23,9 9,7 5,6 7,5 2,8 Č rnomelj 16,9 23,0 32,6 10,9 4,5 10,1 3,5 20,2 25,9 32,2 13,6 7,0 12,9 7,0 13,3 17,6 23,6 9,4 4,0 8,9 2,0 Bizeljsko 16,6 23,2 32,7 12,1 6,0 19,3 26,0 32,1 13,9 7,8 14,0 18,3 24,7 10,6 4,9 Celje 16,0 22,1 31,4 10,9 5,7 9,4 3,7 18,5 25,1 29,8 12,7 6,2 10,9 4,5 12,0 17,4 22,0 8,0 3,5 6,4 1,0 Starše 16,8 22,6 33,1 12,0 5,5 10,7 4,1 19,7 25,2 30,2 14,7 7,8 12,7 6,0 13,1 18,5 24,0 9,7 4,5 8,2 3,3 Maribor 16,2 22,5 33,5 12,2 6,2 19,4 25,1 30,5 14,4 7,7 12,9 17,7 23,5 9,9 6,7 Murska Sobota 16,4 22,7 33,1 11,5 5,4 9,1 2,5 19,6 25,5 30,6 14,6 9,1 12,2 5,8 13,2 18,1 23,4 9,1 3,9 7,4 1,3 Veliki Dolenci 15,8 21,6 32,5 12,8 10,0 1,7 −2,8 18,6 24,1 29,5 15,9 12,6 3,1 −3,2 13,4 17,3 21,8 9,4 7,8 0,2 −4,8 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, september 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, September 2015 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2015 RR p. d. RR p. d. RR p. d. RR p. d. RR Portorož 15,7 3 1,5 1 52,7 3 69,9 7 436 Bilje 96,6 4 40,3 3 38,0 4 174,9 11 916 Postojna 43,0 4 39,1 2 31,1 3 113,2 9 813 Koč evje 28,7 4 5,8 6 71,0 6 105,5 16 909 Rateč e 97,2 5 86,6 6 103,2 3 287,0 14 1013 Lesce 50,2 4 106,8 4 70,3 3 227,3 11 1077 Slovenj Gradec 84,8 4 10,0 3 44,1 4 138,9 11 762 Brnik 93,5 4 39,8 5 36,6 3 169,9 12 855 Ljubljana 87,0 5 9,2 4 55,5 3 151,7 12 917 Sevno 33,7 5 7,2 3 58,3 4 99,2 12 841 Novo mesto 25,0 5 3,8 4 37,7 3 66,5 12 772 Č rnomelj 44,6 4 6,8 3 54,2 6 105,6 13 1003 Bizeljsko 14,1 4 1,4 1 52,2 2 67,7 7 645 Celje 38,1 4 4,1 3 54,1 3 96,3 10 796 Starše 45,7 4 3,2 1 53,0 3 101,9 8 648 Maribor 44,4 5 2,5 3 45,7 3 92,6 11 661 Murska Sobota 28,0 5 4,2 4 57,4 2 89,6 11 535 Veliki Dolenci 33,8 5 2,3 2 35,0 2 71,1 9 457 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2015 RR − višina padavin (mm) p. d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p. d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 200 400 600 800 1000 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Ljubljana Maribor Portorož – letališč e N E S W 5 % 10 % 15 % 5.6 % 5.6 % 10.9 % 9.2 % 12.7 % 7.4 % 5.6 % 2.6 % 1.5 % 3.4 % 5.8 % 3.2 % 1.8 % 0.8 % 1.2 % 6.7 % 0.7 m/s 0.8 m/s 1.1 m/s 1.4 m/s 2.0 m/s 1.3 m/s 1.1 m/s 1.1 m/s 0.9 m/s 1.2 m/s 2.2 m/s 2.5 m/s 1.9 m/s 0.8 m/s 0.8 m/s 1.5 m/s N E S W 10 % 20 % 30 % 4.7 % 4.9 % 3.6 % 2.2 % 2.7 % 3.8 % 7.0 % 8.4 % 8.0 % 1.5 % 0.6 % 0.9 % 4.5 % 28.6 % 12.2 % 5.5 % 1.5 m/s 1.8 m/s 1.3 m/s 0.9 m/s 0.9 m/s 1.2 m/s 1.5 m/s 1.7 m/s 2.0 m/s 2.0 m/s 0.6 m/s 0.9 m/s 1.2 m/s 1.5 m/s 0.9 m/s 1.2 m/s N E S W 8 % 16 % 24 % 32 % brezvetrje: 0.0 % 1.3 % 1.2 % 3.1 % 17.5 % 6.3 % 11.6 % 31.9 % 4.9 % 4.3 % 4.0 % 2.9 % 1.8 % 1.4 % 1.6 % 3.3 % 2.9 % 2.8 m/s 3.7 m/s 3.5 m/s 4.6 m/s 3.4 m/s 2.6 m/s 3.0 m/s 3.3 m/s 3.5 m/s 3.5 m/s 3.8 m/s 2.5 m/s 1.9 m/s 2.0 m/s 2.7 m/s 2.6 m/s Bilje Murska Sobota N E S W 7 % 14 % 21 % 28 % 35 % 0.8 % 1.3 % 3.6 % 9.4 % 33.4 % 16.5 % 3.8 % 3.6 % 3.8 % 6.1 % 4.7 % 4.4 % 3.7 % 1.9 % 1.8 % 1.2 % 1.1 m/s 1.2 m/s 1.9 m/s 1.9 m/s 2.6 m/s 2.0 m/s 1.1 m/s 2.1 m/s 2.4 m/s 2.8 m/s 1.4 m/s 1.1 m/s 1.3 m/s 1.3 m/s 1.0 m/s 1.6 m/s N E S W 4 % 8 % 12 % 10.9 % 10.7 % 10.2 % 5.4 % 6.6 % 4.0 % 3.5 % 3.0 % 5.3 % 5.4 % 6.3 % 2.7 % 5.6 % 7.4 % 8.1 % 4.9 % 2.4 m/s 2.8 m/s 2.8 m/s 2.0 m/s 1.4 m/s 1.3 m/s 1.4 m/s 1.9 m/s 2.1 m/s 2.5 m/s 3.7 m/s 1.5 m/s 1.8 m/s 2.2 m/s 2.0 m/s 1.8 m/s Slika 22. Vetrovne rože, september 2015 Figure 22. Wind roses, September 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za pet krajev (slika 22) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodni veter, ki je pihal v 32 % terminov. Najmoč nejši sunek vetra je 14. septembra dosegel 15,9 m/s, bilo je 13 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s, 30. septembra je najmoč nejši sunek dosegel 18,9 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 60 % vseh terminov. Najmoč nejši sunek je 14. sep- tembra dosegel 16,6 m/s, bilo je 13 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so bili pogosti severnik, severseverovzhodnik, severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik, skupno v 44 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa je pihal v 12 % vseh terminov. Najmoč nejši sunek je 23. septembra dosegel 15,2 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 41 % vseh primerov, južnemu vetru, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa 23 % terminov. Bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. V Murski Soboti je bila razporeditev vetra po smereh dokaj enakomerna. Severseverovzhodniku je skupaj s sosednjima smerema pripadlo 32 % terminov. Slika 23. Govedo na zasneže- nem pašniku na Košuti (1750 m), 6. september 2015 (foto: Blaž Šter) Figure 23. Košuta; 6 September 2015 (Photo: Blaž Šter) V prvi tretjini septembra je bila povpreč na temperatura po vsej Sloveniji blizu dolgoletnemu povpreč ju, več ina odklonov je bila v mejah ±0,5 °C, več ji presežek so imeli le v Biljah (0,9 °C) in Portorožu (0,7 °C), v Koč evju pa je odklon znašal −0,6 °C. Padavine so bile porazdeljene ne- enakomerno, v Biljah, Slovenj Gradcu, na Brniku in v Ljubljani je padlo približno dvakrat toliko dežja kot obič ajno, več ina krajev je dolgoletno povpreč je presegla, a bilo je tudi nekaj krajev, kjer je pa- davin v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem primanjkovalo; največ ji primanjkljaj je bil na Bizeljskem, kjer so namerili le 40 % dolgoletnega povpreč ja. Na zahodu države in v Ljubljani je osonč enost presegla dolgoletno povpreč je, najbolj v Biljah (kar za č etrtino) in Postojni (za petino). Največ ji primanjkljaj so imeli v Slovenj Gradcu in Murski Soboti, kjer so dosegli le 83 % dol- goletnega povpreč ja. Osrednja tretjina meseca je bila izrazito toplejša od dolgoletnega povpreč ja, odkloni so bili od 3 do 5 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, v Lescah so namerili kar 262 % dolgoletnega povpreč ja, v Rateč ah 189 %, dolgoletno povpreč je so za spoznanje presegli tudi v Biljah in na Brniku, Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 drugod pa je padavin v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem moč no primanjkovalo. V Portorožu in na Bizeljskem jih je bilo komaj za vzorec. Sonč nega vremena je bilo nekoliko več kot obič ajno le v Postojni, Ljubljani in Celju. Drugod so za obič ajno osonč enostjo zaostajali, več inoma primanjkljaj ni presegel desetine dolgoletnega povpreč ja, opazno več ji primanjkljaj pa so imeli v Rateč ah, kjer je osonč enost dosegla le 71 % obič ajne. Zadnja tretjina septembra je bila več inoma nekoliko hladnejša kot v dolgoletnem povpreč ju, vendar so bili odkloni majhni in niso presegli −1,5 °C. Izjema je bila Obala, kjer so dolgoletno povpreč je presegli za 0,6 °C. Največ ji primanjkljaj so imeli v Koč evju in Rateč ah (−1,7 oz. −1,6 °C). Za dolgoletnim povpreč jem padavin so zaostajali na Goriškem in Postojnskem ter Brniku; kjer je padlo od 60 do 80 % dolgoletnega povpreč ja. Drugod so padavine presegle dolgoletno povpreč je, v Murski Soboti so namerili kar 224 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je v zadnji tretjini septembra primanjkovalo, v Novem mestu je sonce sijalo le polovico toliko č asa kot obič ajno, v Biljah in Mariboru pa so dosegli 80 % obič ajne osonč enosti. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1961–1990, september 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, September 2015 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,7 3,8 0,6 1,9 41 4 156 67 115 97 67 94 Bilje 0,9 3,7 0,0 1,6 194 102 71 125 124 96 80 101 Postojna 0,4 4,0 −0,8 1,2 82 91 64 79 120 102 70 99 Koč evje −0,6 4,0 −1,7 0,6 64 13 140 76 Rateč e −0,5 3,0 −1,6 0,3 176 189 187 184 92 71 64 76 Lesce −0,5 3,0 −0,5 0,6 100 262 137 164 Slovenj Gradec −0,1 4,3 −1,4 0,9 196 32 102 119 83 91 54 77 Brnik 0,0 3,2 −1,2 0,7 206 107 77 131 Ljubljana 0,1 3,9 −0,8 1,0 195 24 116 117 112 107 77 100 Sevno 86 21 148 88 Novo mesto 0,4 5,0 −0,5 1,6 67 11 101 60 93 92 50 80 Č rnomelj −0,1 4,5 −0,9 1,2 109 17 146 90 Bizeljsko 0,0 3,9 0,0 1,3 40 4 176 70 Celje 0,0 3,9 −1,3 0,9 110 14 143 94 91 101 56 84 Starše 0,3 4,6 −0,5 1,5 132 13 168 112 Maribor −0,4 4,2 −0,9 1,0 114 10 131 94 91 91 80 88 Murska Sobota 0,3 4,8 0,0 1,7 101 18 224 118 83 91 59 78 Veliki Dolenci −0,4 3,6 −0,1 1,0 133 12 161 108 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) Osonč enost − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Na Kredarici so septembra 2015 izmerili 28 cm debelo snežno odejo. Omenjeno višino je snežna odeja dosegla 24. septembra; sneg je tla prekrival 3 dni. Največ snega je bilo v septembrih 1988 (95 cm), 1989 (75 cm), 2002 (65 cm), 2007 (55) in 1984 (54). Leta 2006 je bil zadnji september brez snežne odeje. Snežna odeja je na Kredarici najdalj obležala septembra leta 1972, in sicer 23 dni, septembra 1976 20 dni, v letu 2001 17 dni, v septembru 1996 15 dni, 14 dni pa v septembrih 1988 in 1977. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 0 10 20 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan višina (cm) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 število dni KREDARICA Slika 24. Debelina snežne odeje septembra 2015 in največ ja septembrska debelina snega Figure 24. Snow depth in September 2015 and maximum snow depth in September 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Slika 25. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 25. Number of days with thunderstorms in September Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se obič ajno ozrač je že nekoliko umirja, septembra pa število neviht že opazno upada. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Kredarici, in sicer 6. Dan manj so zabeležili v Biljah in na Obali ter v prestolnici. V Ljubljani je bilo dolgoletno povpreč je izenač eno, največ takih dni je bilo v letih 1967 in 1968, kar 10, po en tak dan pa je bil v šestih septembrih (1956, 1959, 1971, 1997, 2003 in 2004). Po 4 take dneve so septembra 2015 imeli v Rateč ah in Postojni. V vzhodni polovici države so opazili največ po dva taka dneva, na veliko postajah pa naj bi september minil brez neviht ali grmenja. Na Kredarici so zabeležili 24 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 5 meglenih dni, v Rateč ah, Č rnomlju in Slovenj Gradcu so bili po 4 taki dnevi, v Koč evju in Novem mestu po 3, v Postojni in Murski Soboti po dva. Drugod je bil le en meglen dan ali pa megle sploh ni bilo. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat le 5 dni z meglo, kar je 10 dni manj od dolgoletnega povpreč ja; od sredine minulega stoletja ni bilo septembra brez megle; toliko dni z meglo kot letos je bilo zabeleženih tudi v septembru 1990, največ , kar 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. Slika 26. Število dni z meglo v sep- tembru in povpreč je obdobja 1961– 1990 Figure 26. Number of foggy days in September and the mean value of the period 1961–1990 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 27. Jutro na Kofcah, 6. september 2015 (foto: Blaž Šter) Figure 27. Morning on Kofce, 6 September 2015 (Photo: Blaž Šter) Na sliki 28 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Mesec se je zač el z razmeroma nizkim zrač nim tlakom, prvih pet dni dnevno povpreč je ni doseglo 980 mb. Sledil je porast in 7. dne je dnevno povpreč je znašalo 987,3 mb, sredi meseca je bil zrač ni tlak ponovno nizek, 16. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 septembra je znašal le 976,4 mb. Najnižja vrednost meseca je bila dosežena 23. septembra z 975,3 mb. V nadaljevanju je zrač ni tlak narašč al in najvišjo vrednost dosegel zadnji dan meseca z 994,2 mb. 975 980 985 990 995 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Slika 28. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, september 2015 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, September 2015 Na sliki 28 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Dnevno povpreč je je bilo ob toplem vremenu na zač etku meseca dokaj visoko, 2. septembra je znašalo 18,7 mb, sledil je padec na 10,1 mb 7. dne. V nadaljevanju je vsebnost vodne pare v zraku več inoma narašč ala, od 16. do 18. septembra je delni tlak vodne pare presegel 20 mb, 18. septembra je dosegel najvišjo vrednost meseca, in sicer 21,2 mb. Sledil je hiter upad in nato prehoden porast, zadnje tri dni septembra se je delni tlak vodne pare znižal na okoli 9 mb, 29. septembra pa je bila zabeležena najnižja vrednost meseca 8,8 mb. SUMMARY The mean air temperature in September in lowland was above the 1961–1990 normals, in south and northeast of Slovenia the anomaly was between 1 and 2 °C. In the Julian Alps the anomaly was negative, on Kredarica the anomaly was −1.6 °C. In northwest of Slovenia precipitation exceeded 360 mm. The most precipitation fell in part of Upper Soč a Valley (Soč a 573 mm). More than half of Slovenia reported from 60 to 160 mm. In part of Julian Alps twice the normal precipitation fell. South of Slovenia and most of Štajerska observed less precipitation than on average in the reference period. On Kredarica 3 days with snow cover were registered, 28 cm of snow was observed on 24 September. In Bilje and Ljubljana the average duration of sunny weather was observed, elsewhere sunshine duration was less than usual. Most of the country reported the negative anomaly up to 25 %, but in the northwest Slovenia only from 50 to 75 % of the normals were reported. On Kredarica only 53 % of the normal sunshine duration was observed. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration