Ignac Čokl sol. upravitelj v Sv. Marjeti niže Ptuja. Zdaj pa mi je nekaj počilo. V Kostrivtiid se je 9. julija 1879. rodil. Med žemljo z gozdi poraslo je doživljal svoje ptve čase. Potekala so leta. Potekala kot mnogim njegovim na pfipravnici iti užiteljišču v Maribom, k}er se je prlpfavljal ža vzgojiteljski poklic. katerega je Začel v Zeleni domačiji, kjer je doživljal švoja otroška leta. Tu se je zagnal z vso mladostmo zanesenostjo v d&lo, v oblikovanje mladih sil, katerim se je približal z vso svojo taplo besedo, fadi katere so ga imenovali dabričino. Od tu je po več letih odšel na prijaz©n Runc p^rt Ormožu. V tem času sta se spoznala s pozr&ejšo ženo Fanči. Spremljala ga je skozi polno življehje, nasula imi tihe in dobrodejne domače sreče, ki je zaživela v zakonsko tesno strnjenem življenju. Dne 16. febr. 1915. je odšel k vojakom. Ril s stotisoči skozi avstrijske jarke. Nekoga drie. ko so togalc granate ozračje, je bil zajet 6 številnifni drugimi. Težilo ga je htepenenje po ženi in otroku, ki ga še poznal ni. Pa so se začeli zbirati dobrovoljci. Nato tista dolga pot do morja, z ladjo mimo Kitajske, Lrodije .., Dubrovnik. Paleče poletje se je razlivalo v njem, angleško ladjo z jugo^ stovanakimi dobrovoljci so opljuskali valovi našega morja. 2it>pet doma. Vse misli *o prlstale. 16. febr. 1921. je na&topiil službo pri Sv. Marjeti niže Ptuja kot šolški upfavitelj. Skozi tri 16. febmarje je teiklo življenje, zopet steklo V ttiifho stfugo ob ženi in deci, bil je Z tljimi skupaj V veselju in V težkih trertOtkih. Vmes pa je delal, zdaj tu zdaj tam: predsedoval Čebelarskemu druŠtvu, imel je sVojo besedo pri Sadjarskem in kot tajnik pti Gasilskem drustvu. Vsako prosto minuto pa je bi! v skednju pri obličih in dletih, Sestavil je šolski oder, da je mladež lahko nastopila in razne stiskalnice, žage itd., ki so bile vse svojeVrstni zasnutki. Kaksen inženjer bi to bil, smo si včasdh pritfjevali. hJa učiteljsikih zborovanjih, ki jih je redno obiskoval, si je rad prižgal cigaro in tedaj je znal povedaitt mafsikatero okroglo in dovtipno. Zadnjo jeseti mu je zahrbtna bolezen začela razjedati zdravje. Tlačila ga je itiaduha, srCe ni hotelo r©drlo detovati in tudi ledvice so odpovedale. Z vsakim dncm je vstajala misel na sttirt. Vedel je, da se ji ne bo mogel ogniti, pa se je vseeno šalil. Gibi so bill trudni, bolj rtaznačeni kot izvršeni, pa jih je pttisilil, da so izgledaH močni. Zato gd. je prcbegaval grenek tiasmeh na ustih. V nedeljo je še bilo upanje, da bo bolje, posebno, ko je zuriaj tiha rast, ki prešitie vsakega bolnika s krepkim upatijem. Zdaj pa mi je nekaj počilo... je še v pondeljek stisail v napol irazumljivi besedi. Topla kri se je ustavtla, vse je utihnilo. Med zvončke bele, ki so jih prinašali otroci, je segla grenka salza; žena brez moža, otfoci bfez očeta, razred brez ucibeija. Nase polje je ogrevalo pomladno Sonce. Prvi rtopli veter piha okrog šole, cerkve in hiš in se zopet unaša. Beli oblaki se zbirajo. ^ Toiintam prlhajajo po 'poteh med njivami otroci s šopki zvončkoV. Za njimt možje in žene, vzigraVajo se žafki tia Čeladah gasilcev, vedno ve€ je ljudi pfed šolo. Ura bo kmalu dve. Od vlaka prihaja pfocesija učiteljstva iz vseh koflcev. Nad dto jih mora biti. Za njimi predstavniki oblasti iz Ptuja v avtomobilih. Zbirajo Se raztla drtistVi, obrazi nekdanjih učencev t Rutiča. Vse je tiho. Duhovtiiki odirholijo. Predstavnik občine izpregovori o njegoVem delovanju med rnladino in v raznih društvih, učettka pa V imetiu vseh otrok prepro^sto, a s sfcem. Godba adigra, učitelji vstopijo v lcrog in zapojejo: Vigred se^ povrne ..., nazadhjie še dornače pevsko društvo. Zeha, otroci in sorodniki ihtijo. V zraku visi pomlad. Tiho stopa množica. Razvije se pogreb nad 2500 ljudi. Godba udarja žalostno koračnicO; Gasilci spuščajo krsto v jamo. Odlagajo Vence in šopke. Domači župnik se poslovi, za njim govorita še predsednik učit. drustva ter učitelj z domače iole. Zadinje žalostinke: Spomladi vse se veseli... Gdipodij si, tov. upravitdj, ob zadnjem kilometrskem kamnu svoje poti, odpočij v gomili, katero je okfasila otroška roka z belim pomladnim cvetjem iri na kateri krvavijo rd&či nageljni tvojlh dfagih, ki si jih Ittiel tako rad. A. D. t