Posebna izdaja.
Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6 — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.----------------------------------------
Geslo :
Vse za uerj, dem, cesarja-
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. ---- ----------------------------------------------------
I. letnik.
V Gorici, 29 junija 1914
22. številka.
^	: . ; Ti1
Strašen zločin v Sarajevem.
Naš prestolonaslednik in njegova soproga mfeflj
Dan dne 28. junija 1914. bo zapisan za vedno s črno, žalostno barvo v zgodovini naše monarhije. Strašen zločin, ki mu ga ni para skoro v celi zgodovini, je ta dan pretresel srca vseh zvestih in udanih državljanov. Kmalu popoldan je prinesel brzojav iz glavnega mesta Bosne tužno in grozno vest, da sta tamkaj padla kot žrtvi zločinskega napada naš ljubljeni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Hohen-berg. —
Prve vesti.
Prve vesti, ki so se razširile po našem mestu so govorile o avtomobilski nesreči, ki se je baje zgodila med Sa-rajevim in Mostarjem. Avtomobil, v katerem se je vozil nadvojvoda na iz-prehod, da je trčil skupaj z vlakom, na križ poti. Ta vest se je hitro razširila po mestu in napravila na občinstvo grozen, pretresajoč vtis. Kakor neka grozna teža je leglo na srca občinstva in v grozi in bolesti je pripovedoval eden drugemu to strasno, pretresujočo novico.
Telegrami iz Serajeva.
Okoli 11. ure dne 28. so prišli podrobnejši telegrami, ki so prinesli strašno in grozno vest, da se ni zgodila nesreča, ampak, da je bil izvršen podel, zloben atentat, ki je uničil dvoje tako dragocenih življenj.
Bomba pred konakom.
Okoli 11 ure dne 28. se je naš prestolonaslednik peljal v Sarajevski ko-nak, kjer je hotel deliti avdijence. V tem hipu, ko je avtomobil prišel pred konak, je padla na ulico bomba, ki se je razletela s strašnim pokom in ranila več oseb. Nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga nista bila ranjena. Napadalec je zbežal preko trga in skočil v reko, ki teče po mestu. Občinstvo je udrlo za njim in cela truma ljudi je plavala čez vodo, kjer so ga prijeli ter izročili policiji. Napadalec je neki črkostavec iz Srbije doma.
Sprejem v konaku.
Nato je nadvojvoda odšel v konak, kjer se je vršil sprejem. Poklonile so se mu razne osebnosti, deželna in vo-
jaška gosposka. Po sprejemu se je nadvojvoda podal zopet v svoj avtomobil, katerega je vodil grof Harach.
Napadalec za voglom.
Nadvojvoda in njegova soproga sta se peljala iz konaka v avtomobilu proti svojemu hotelu. Na nekem ovinku je avtomobil vozil nekoliko počasneje in v tem hipu sta počila zapored dva strela in zadela nadvojvoda in njegovo soproga, kneginjo Hohenberg.
Druga brzojavka.
Druga brzojavka došla v pondeljek zjutraj, poroča, da se nadvojvoda ni podal takrat v svoj hotel, ampak je šel obiskat nekega podpolkovnika, ki je bil pri atentatu z bombo težko ranjen. Pri tem je moral voziti po neki tesni ulici, kjer se je poitem izvršil napad.
Napadalec je ustrelil samo dvakrat. Prvič je zadet nadvojvodo ravno v vrat, drugič pa njegovo soprogo v spodnji del života. Grof Harach, ki je vozil avtomobil, je ostal nedotaknjen. Takoj so obrnili nato avtomobil nazaj v konak, kjer sta nadvojvoda in njegova Soproga izdihnila kmalu nato svoji duši.
Napadalec.
Napadalec je neki študent tudi iz Srbije. Zločinec pravi, da on ni imel nikakega političnega namena pri napadu, ampak da je hotel v smislu anarhističnih načel sploh kako odlično o-sebo umoriti. Oba napadalca sta v zvezi z anarhističnim klubom v Bel-gradu, od kjer sta dobila tudi bombe.
Še ena bomba.
Napravljen je bil tudi tretji atentat, ako bi se ponesrečil drugi. Atentator z revolverjem je nastavil tudi bombo na cesto, koder je imel iti avtomobil.
Nadaljna poročila.
Podrobnejša poročila pripovedu jejo, da je bil nadvojvojvoda po prvem napadu z bombo pri sprejemu bled in precej prestrašen. V sprejemni dvorani v konaku, kjer ga je čakal župan z deputacijo, je spregovoril te besede: »Prišel sem k vam1 na obisk in sprejet sem bil z bombo!« Nato je govoril žu-
pan sarajevski pozdravni govor, na katerega je odgovoril nadvojvoda deloma v nemškem deloma v hrvaškem jeziku. Iz konaka se je nadvojvoda hotel podati v muzej in na tej poti se je zgodil grozni zločin, ki je vzbudil v celi Evropi tako globoko žalost in tako strašno bridkost posebno v naših avstrijskih srcih.
Oba napadalca.
Prvi napadalec se imenuje Natale Čabrinovič, po poklicu tiskar, po rodu Srb, a rojen v Sarajevem. Star je 21 let in delomržen ter zloben subjekt. Svoj čas je bil prav znan anarhist, zadnje čase pa je delal nekaj mesecev v Belgradu v državni tiskarni. Bombo je dobil od nekega anarhista iz Belgra-ca, noče pa povedati imena. Idrugi zločinski ostudnež je Gavril Prinčič, star 19 let, doma iz Bosne iz okraja Livno. Pravi, da je že dolgo nasprotnik imperijalitstičmh idej in v nadvoj vodu je videl poosebljen imperijalizem, zato ga je mladci. Ljudstvo v Sarajevem je hotelo linčati oba zločinca in le s težavo ju je policija rešila iz razdivjane množice.
Sn« n. je nastopila takoj.
Fo ostudnem m poNcm napadu na nadvojvodo in njegovo soprogo, je avtomobil krenil takoj nazaj v konak, kjer je bilo tamkaj zbranih več zdravnikov, toda njih pomoč je bila zastonj. V kratkem času sta bila oba, nadvojvoda in soproga mrtva. Prvi strel je zadel vojvodinjo Hohenberg, drugi pa nadvojvoda Franca Ferdinanda, ki se je takoj onesvestil. Zločinec je imel v revolverju še štiri kroglje.
Grozna novica v Ischlu.
Predvčeranjem se je komaj pripeljal naš cesar v Ischel, kjer se je hotel odpočiti in v nedeljo popoldan je že prišla tja gori strašna novica, da je mrtev Njegov naslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soioproga. Strašno novico je nesel cesarju njegov adjutant grof Paar. Cesar prvi hip ni mogel spregovoriti niti besedice, še le l>o daljšem času je vzdihnil: »Strašno, strašno! Meni ni bila priiiranjena nobena bolečina!« V teh težkih urali se
cela država ozira na svojega sivolasega vladarja, ki je moral prebiti že toliko bridkosti in ga je zadela še ta grozan, strašna nezgoda. Cesar je odločil, da se takoj v pondeljek zjutraj odpelje . .iZ-aj na Dunaj.
Žalost po celi državi.
Strašna in grozna vest 01 umoru našega ljubljenega prestolonaslednika in njegove soproge je vzbudila po celi državi globoko in srčno sočutje. V Sarajevom je ljudstvo plakalo po ulicah, kar trumoma je vse drlo na kraj nesreče in prvi hip ni hotel nikdo verjeti te grozne novice. Deželni zoor bosenski je imel takoj izredno sožaljno sejo, v kateri se je odposlala sožaljna brzojavka na cesarsko pisarno.
Na Dunaju in Ischlu ni hotel s prva nikdo verjeti te pretresujoče novice in ljudstvo se je prijemalo za glavo kot neumno. Povsod visijo črne zastave, povsod sama žalost. V našem mestu smo zvedeli to grozno vest okoli 2. popoldan, četudi nekoliko drugačno. Počasi so prihajale podrobnosti in pred večer je zaplapolala na gradu crna zastava, v znamenje, da je tužna, grozna, neverjetna novica, res bridka resnica. In zaplapolale so tudi po mestu črne zastave, mesto se zavija v črno barvo.
V inozemstvu.
Vest o zločinskem atentatu v Sa-rajevem se je raznesla po> celem svetu in povsod je vzbudila kakor doma tudi na tujem največjo žalost.
Rimski listi so kmalu prinesli podatke o strašnem dogodku, v berolinu se je vest razširila že takoj popoldan. Nemška mornarica v Kielu je razobesila črne zastave in odpovedale so se vse slavnosti.
Nadvojvoda Franc Ferdinand.
Zločinsko umorejni nadvojvoda je bil rojen dne 18! decembra 1. 1863 v Gradcu. Po nesrečni smrti pokojnega cesarjeviča Rudolfa je postal prestolonaslednik in se z vso vnemo pripravljal za svoj visoki poklic. Bil je odličen vojak, odličen poznavalec umetnin in odličen pisatelj. V zadnjih letih je več-
krat zastopal cesarja in lani je postal generalni nadzornik vse avstrijske armade. Poročen je bil od 1. julija 1. 1900 z vojvodinjo Sofijo Hohenberg, prejšnjo grofico Chotek de Chotkowa. Iz tega zakona so bili trije otroci: Prin-cezinja Sofija, roj. 1. 1901., princ Maks, roj. 1902. in princ Ernest, roj. 1904. Poleg druge bridkosti je tudi bridko sočutje z ubogimi otroci, ki so postali tako nenadno sirote in zastonj čakajo na gradu Konopišt, da se vrne dragi jim oče in ljubljena mamica.
Nekaj strašnega, nekaj groznega se je zgodilo, to čutimo vsi zvesti avstrijski državljani in vsi obsojamo iz dna srca to zločinsko dejstvo, ki ga je povzročil ostuden izvržek človeške družbe, anarhistično navdahnjen zavratni morilec. Kakor jč na eni strani globoka naša žalost in bridkost, tako globoko je na drugi strani naše zaničevanje podlemu napadalcu. Imeni Ca-brinovič in Prinčič bodeti s črnim gnjo-vom zapisani v naših srcih in s studom naj se spominja vsakdo iz med nas na ta dva subjekta.
Sledovi belgrajske policije.
V političnih krogih se zatrjuje, da je bila belgrajska policija že pred par dnevi na sledi nekaterim sumljivim ek-saltiranim mladeničem, ki so se razgo-varjali o prihodu prestolonaslednika v /dosno. Zatrjuje se celo, da je srbsk poslanik na Dunaju, Jovan Jovanovič radi tega že pred par dnevi poiskal zunanjega ministra grofa Berchtolda in ga uradno obvestil, naj se povodom prihoda prestolonaslednika v Bosno odrede najstrožje in najnatančnejše odredbe. Na drugi strani pa se tudi govori, da so civilne oblasti na današnji dan kljub vsem opominom precej zanemarjale svojo službo, čeravno je bilo v Sarajevem vse polno dunajskih de-tektikov. Baje varstvena služba tudi zato ni bila tako natančna, ker je imel obisk prestolonaslednika vojaški značaj in so zato vojaški krogi odločno odklanjali preveliko sodelovanje civilnih oblasti.
Predzgodovina atentata.
O predzgodovini atentata se v Sa-
rajevu govori in pripoveduje sledeče: Že pred enim tednom je dobila policija anonimna poročila, da se pripravlja na nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je prihajal na bosenske manevre, atentat. Podobno obvestilo je baje dobil tudi prestolonaslednik Franc -Ferdinand. Prestolonaslednika so zato svarili, naj nikar ne gre v Bosno. Nadvojvoda je hotel obdržati svojo soprogo doma, a ta je vztrajala pri tem, da hoče biti ob strani svojega soproga. Tako sta faktično odpotovala oba v Bosno otroci pa so ostali na posestvu prestolonaslednika v Konopištu. Sarajevska policija je pričela že pred par dnevi z natančno in strogo perlustracijo ljudi, ki so se ji zdeli sumljivi. Poroča se, da je bilo že tekom sobotnega dne aretiranih okoli 30 oseb. Ob Applovem nabrežju so našli nato še eno bomba, ki pa še ni epsplodirala, iz česar se sklepa, da sta prvi atentator Prinčič in pa drugi atentator Cahi inovič imela še kake druge komplice, ki so bili pri pravljeni za slučaj, če bi se ponesrečila prva dva atentata. V policijskih kn-gih se zatrjuje, da gre brezdvomno /a zaroto v Belgradu.
Novi prestolonaslednik.
Novi prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki je poročen z nadvojvodinjo Žito, je bil v gradu Rei-chenau, kjer se je nahajal, že ob 1. po-p, Idne obveščen o dogodku v Sarajevu. Novi prestolonaslednik se je takoj podal na Dunaj, kjer ga je obvestil o> dogodku še uradno dvorni ceremoni-jar knez Montenuovo.
Pogreb prestonaslednika.
Smatra se, da prispeta trupli prestolonaslednika in njegove soproge šele v petek na Dunaj. Pogreb se bo najbrže vršil 9. julija. Trupli ne bosta pokopani v kapucinski cerkvi na Dunaju, ampak na gradu Artstetten, kjer dal prestolonaslednik šele pred kratkim zgraditi svoje rodbinsko pokopališče.
Slovesna služba božja po pokojnem prestolonasledniku Francu Ferdinandu in kneginji Hohenberg. Kakor smo piozvedeli pri preč. knezonadško-fijskem ordinarijatu v Gorici, se bo

IS ovice.
Vremensko pravilo iz rimskih časov. Z ozirom na precej zaporedno slabo vreme v zadnjih mesecih opazuje letos vremenske pojave skoro vsakdo nekoliko bolj skrbno kot navadno. Eden gleda v pratiko, drugi se drži »ključa« v koledarju, tretji zaupa še najbolj kakemu staremu revmatizmu ah kurjim očesom itd. Zato morda bode koga zanimalo starorimsko vremensko pravilo, ki pripisuje posebno važnost četrtemu in petemu dnevu po mlaju. Prvi in drugi dan nista važna, tretji dan po mlaju velja nekoliko, č e-trti in peti pa določujeta vreme do n o v e g a m 1 a j a. Da bode tudi za bolj učene nekaj, naj povemo ta izrek še po latinsko: »Prima et secunda dies nihil, tertia ah quid, quarta et quinta qualis, tota lunatio tališ.«
Opčina kot zračno zdravilišče. V
dunajskem listu »Zeit« čitamo zadnjo nedeljo prav simpatično pisan obširen članek, ki povdarja važnost Opčine kot zračno zdravilišče (Luftkurort). Morda bode ta članek tudi v dunajskih krogih in drugod na severu uveljavil to važno dejstvo, ki bo Opčini gotovo prav velike koristi. Navadno hodimo v tujino iskat podobnih stvari, doma pa smatramo vse nekoliko manj uredno kot drugod.
Duplikati obrtnih izpričeval. Neki urarski pomočnik, ki je hotel po dolgih letih postati sam svoj gospodar, je b il že davno prej izgubil svoje obrtno izpričevalo. Ker je je kedaj nujno rabil, je zahteval od svojega bivšega mojstra, naj mu napravi duplikat, t. j. drugo, enako izpričevalo. Mojster tega ni hotel storiti, a tudi sodnija, ki se je s to zadevo pečala, je izrekla, da nobeden mojster ni siljen napraviti drugega izpričevala, ako se je prvo po krivdi lastnika izgubilo. Iz te razsodbe sledi za mlade pomočnike in učence prav koristen nauk, da naj svoja izpričevala hranijo prav dobro, ker jim mojster ni nikoli primoran napravljati druga.
Spremembe v orožništvu. Pri o-
rožniškem moštvu so odrejene nekake izpremembe, ki sicer niso nikake bistvene važnosti in se nanašajo le' na razne šarže Ime orožnik ostane kut dosedaj. Navaden orožnik ima dve zvezdi. Druga stopinja je sedaj v o-d j a. Vodja ima tri zvezde. Tretja sto pinja je vice (pod) stražmojster. Pod-stražmojster nosi na vratu rumenkast trak in tri bele zvezde. Četrta stopinja je stražmojster II. razreda in peta stopinja je stražmojster I. razreda. Znak obeh zadnjih šarž je srebrn trak na vratu in tri svilnate bele zvezde. Glede plače so uvrščeni vodje in podstraž-rnojstri v skupino I. plačilnega reda,
stražmojstri 1. in 2. razreda pa v skupino II. Razim tega dobijo ti zadnji še stražmojstersko doklado po 100 K na leto. Glede uniforme in orožja se ne spremeni za sedaj ničesar.
Moštvo naše c. kr. mornarice. Koncem 1. 1913. je bita v naši mornarici 871 častnikov in 17.689 moštva. Značilno je, da je največ častnikov z Ogrskega, namreč 150, Dalmatincev pa le 23. Med moštvom je tudi dosti Ogrov (3486), le malo manj kot Dalmatincev, katerih je 3629. Primorcev je pri mornarici 3106 in iz med severnih narodov največ Čehov (1855).
Zanimiva stava. V Aspernu pri Dunaju je stavil aviatik Konschel 500 K, da se bode med poletom v zraku obril. Konschel se je nato dvignil v zrak in vzel s seboj brivni stroj in milo. Kakih 1000 metrov visoko se je ustavil in krožil mirno nad gledalci. Po 21 minutah je prišel zopet na tla, lepo in čedno obrit, ne da bi se bil kaj vrezal.
Najboljše sredstvo za pranje.
Kakor povzemamo iz obširne in temeljite razprave nekega nemškega učenjaka, je za pranje perila najboljše sredstvo navadno milo in pa navaden lug. Vse druge kemične tvarine najnovejše sorte niso dosti uredne, naj se že imenujejo tako ali tako. Najlepše in najzdravejše perilo dobimo iz navadne milnice, ki se diobro peni in pa iz pe-
brala slovesna služba božja za duši umrlega prestolonaslednika Franca Fedinanda in njegove soproge kneginje Hohenberg v sredo dne 1. julija v stolnici ob 10. uri dopoludne, h kateri bo-doi vabljeni zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Slovesno sv. mašo bo pel naš prevzvišeni knezonadškof mil. dr. Frančišek Borgia Sedej ob obilni asistenci.
Slovesne maše zadušnice po pokojnem prestolonasledniku Francu Ferdinandu in kneginji Hohenberg se bodo brale v vseh duhovnijah naše škofije in sicer še ta teden. Na predvečer sv. maše se bo z vsemi zvonovi slovesno zvonilo.
Poživljamo naša županstva in dru-de javne korporacije v deželi, da razobesijo črne zastave in da se korporativno udeleže sv. maš, ki se bodo brale po naših cerkvah za duši našega prestolonaslednika nadvojvode Franca Fedinanda in njegove soproge kneginje Hohenberg. Starešinstva naj se zbero v posebnih sejah, v katerih naj se izrazi sožalje na pristojno mesto potom naših političnih oblasti.
Tombola, ki se je imela vršiti danes na Travniku je odpovedana vsled smrti našega prestolonaslednika.
Volčjidragi se je danes imela vršiti tombola na korst slovenskemu šolstvu v Gorici. Tombola se vsled smrti našega prestolonaslednika ne bo vršila.
V Gorici so odpovedani vsi koncerti in vse zabave do časa, dokler se ne bo vršil pogreb trupel našega prestolonaslednika in njegove soproge.
Pokojni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je obiskal naše mesto še letos. Napravil je z avtomobilom več izletov po naši deželi v času, ko je bival v Miramarju.
Črne zastave plapolajo v Gorici raz mnogih javnih in zasebnih poslopij. Prva črna zastava je bila razvita na goriškem Grdu in sicer okoli 5. ure popoludne v nedeljo. Potem na poslopju okr. glavarstva in drugod.
pelnatega luga, ki naj dobro prevre.
Za kos lesa sta se stepla v Tržiču dva furlanska kmetiča kakor bi se šlo za kako posebno urednost. Eden je dobil 48 ur zapora, drugi pa 10 kron globe.
Stroga prepoved alkohola v ruski armadi. Ruski car je izdal te dni strog ukaz proti pitju vina in žganja v armadi. Vsem vojakom je v času službe alkohol najstrožje prepovedan. Kdor je kaznovan radi pitja, ne more nikdar več avansirati. Kakor za podčastnike tako strogi so predpisi tudi za častnike. Prodaja alkoholnih pijač je dovoljena v vojaških kantinah in v častniških obednicah edino med obedom.
Žitne cene na dunajskem trgu. — Zadnji teden so veljale na dunajskem trgu za 50 kg sledeče cene: P š e n i-c a ogrska 14.45—14.80 K, romunska 14.30—14.70 K. Rž slovaška 10.35 do 10.70 K, ogrska 10.25—10.60 K. Ječmen 8.25—8.75 K. Oves 8.00 do 8.45 K. Ajda 11.25—12.00 K.
Cena moke. Cena moke za 50 kg je bila: št. 0: 22.00 K, št. 1: 22.30 K, št. 2: 21.70 K, št. 3: 20.50 K, št. 4: 20.00 K, št. 5: 19.00 K, št. 6: 18.50 K, št. 7: 17.50 K. Otrobi: drobne 5.65 K, debele 6. 15 K.
Izdajatelj konsorcij ,,Goriškega Lista11 Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.