ub*> vat 0»n rum sobot, asdslj In prminlkov. dsiljr excs* Ssturdajr., sund»y» »nd Holldajra. j^O-VEAH XXYia_C—> luu >> »MO PROSVETA Urvtlnilkt tn upravnlftkt proatorl: 2»I57 S. Uwnl«r«4 M m tUii «•<■ J«»MI7 t«. 1mi m Um uttim Um 4«i * Ommgrm at I. Uit CHICAGO, ILL., PETEK, K. NOVEMBRA (NOV. 8), I9S5. mibecnptioe |s.Ut» V «ar|> STE V.—NUMBEK 217 Acfptaneo for mailin* «< »peritl r«te of po« Ur* protrid^l for tn MCtloo 1108, Aet of Oct, I, 1017, authortied on Jat« 14, 1811 LIGO HITLER JE PODPRL NARODOV PROTI ITALIJI! Nemški diktator obvestil 2enevo, da Nemčija »e ne bo okoriščala z afriško vojno. Neposredno svarilo Mussolini ju, naj ne računa na pomoč iz Nemčije. Anglija še vedno pritiska na Italijo za ustavitev vojne. Ameriški državni tajnik Hull priporoča mir__ Prisiljeno delo v nacijski Nemčiji Angleški minister kritizira novi fašistični zakon Ženeva. 7. nov. — Nemčija je linoci informirala Ligo narodov, fcn* bo dovolila vojnega dobičkarstva na račun afriške vojne ju v kratkem izda dekret, ki pre-Mči vsako izkoriščanje položaji To pomeni, da bo Hitler, če res iiili, kar pravi, preprečil pošiljanje vojnega materiala v Italijo. Uradniki Lige narodov meni- l^>ndon. — (TIS) — Novi zajeda je Hitler vsekakor zavzel kon o delavski službi, ki ga je Aliiče Združenih držav, ki so uveljavil Hitlerjev režim, je izdavile 'ZV(>Z orožja in streliva zval ostro kritiko v uradnem jbema zavojevanima državama, 'glasilu britskega ministrstva de- Toditelji Litfe so veseli tega Hit-Irjevega odloka, katerega sma-tnjo za indirektno svarilu Mus- la. "British Ministry of I^abor Gazette" piše, da novi nacijski zakon pomeni prisiljeno delo, ki eliniju, naj ne računa na pomoč bo nadomesti'o prostovoljno v it Nemčije. Hitler vsekakor ne bo pomagal Ligi pri sankcijah, i je tudi ne bo oviral, kar je ne- poirdna pomoč. Ligin odbor osemnajstih, v katerem so zastopane Rusija, Spa-»ija. Poljska, Jugoslavija, Ru-■unija. Grčija, Švedska, Turčija in Švica poleg vodilnih članic, je ičeraj imenoval posebni "štabni odsek.'' ki bo pazil na države, kako izvajajo sankcije, kadar stopijo v veljavo. London, 7. nov. — Mussolini nora umakniti iz Libije tri re-Rlirn«1 divizije vojaštva in ita-Ijinska radiopostaja v Bariju sora prenehati s strupenimi na-padi na Anglijo in s hujskanjem ■uulimanskih ljudstev proti Velik: Britaniji predno bo angleška viada umaknila eno samo bojno lidjo h Sredozemskega morja. Tik je bil včerajšnji sklep angle-ike Uade, ki je bil sinoči tele-P»firan v Rim. I: Rima je prišla nepotrjena »Mt, da je Mussolini prenehal s Ciljanjem vojaštva v Abesini-JoSdem prevoznih parnikov je privatni službi. Domneva da ji« Mussolini jioslal vsega 'ktipaj dimi mož na abesin-»fronte in v Libijo; z garnizi-toivred, ki so bile tamkaj prej, ^italijanska armada v Afriki čez 350,000 mož. Mih A baba, 7. nov. — Abe-""»ka uradna vest se glasi, da » Abt-Mnri U(Taj uničili iuli. posadlagi provizij tega zakona je ta služba "služba časti napram narodu." Centralna kon-tralna kontrola je v rokah ministra notranjih zadev, upravna kontrola pa v rokah federalnega delavskega odbora. V smislu jk>-sebnega dekreta, ki ga je podpisal Hitler, mora prisiljena služba trajati najmanj šest mesecev. Številčna moč organizacije mora biti 200,000 mož. Uradno glasbo angleškega delavskega ministrstva poudarja, da zakon določa, da se morajo vsi člani te delavske armade |>od-vreči strogi vojaški disciplini. Nihče se ne sme oženiti, voditi trgovskih poslov a'i iskati službe v privatnih industrijah, ako prej ne izposljuje posebnega dovoljenja od nacijskih avtoritet. h, Ul; X *rf ^.Ma!.; ki. u, j, l-n »h*. > ork to**?;, • Ibr,'. , ► A t. A fronti so Abesinci se-''-a dve italijanski le-" , sta imeli bombe. '' • « ksplodiralo v zra-po.sadko, drugo leta-l'1 ' ,(,lo na tla in štir-"bležali mrtvi, nov. — Aj>el al)o-(lesarja) Haile* .i Američane, naj narodov pri sankciji, je bil sinoči Ini j m > vseh Zdru-NeguA pravi v ia se mu je mno-!»onudilo v vojaka on hvaležno »)d-l'onudl»e, želi pa, kotira Italijo na »o ah AI»esinijo Zatiranje anti- fasistov v Avstriji Dunaj. — Vsak teden prinaša nove dokaze o brutalnih perse-kucijah delavcev in drugih nasprotnikov klerofasističnega režima. V zadnjem času so dunajska sodišča obsodila večje število delavcev v zapor. Josef Schme-ler je dobil pet let ječe /.aradi azpečavanja letakov, Anton Kot, bivši vodja delavske zveze jtroti alkoholizmu, je bil obsojen na deset mesecev zapora, ker je tiskal letake; delavca VVirikelmann in Konvalin pa stn bila obsojena vsak na eno leto te/kega zajsn ra, ker sta pomagala Scheller-ju pri razpečevanju letakov. Delavka Anna Paiker je dobi'a i >« -1 let zapora, ker je policija pri nji našla kopijo antifašističnega dnevnika "Arbeiter Zeitung" Poleg t<-b obsorib -bom pogorela do tal! Chicago. — Amerikanski Slovenec poroča z dne 7. t. m., da je škofijska katedrala v Mar-guettu, Mich., pod katero je grob Kampanja ADF proti komunistom _i Green izbral Minneapo-lis za antirdečkar-sko gonjo Minneapolia, Minn. — Vodje Ameriške delavske federacije so se odločili, da temu mestu, ki je bilo v zadnjih dveh letih poaori-šče več viharnih stavk, vrnejo industrijski mir in "dobro ime". Vse to upajo doseči ne i organi naneKa slovenskega m.a.jo.mr- kat«lh Je tu- h .n Škofa tndenka Baraga do J ^ |JveI, unij t.l[,0K:,,:t'1,\Zalla|0 ,ut,lj0' »»rv« » i.t«,bU»j«r» komuni. in drugih "trouble-maker- grob ni poškodovan. Slovensko romanje na Baragov grob, ki ga je imel voditi ljubljanski nadškof Rožnian na prihodnji Za- stov jev" iz unij. I i i To misijo je VViUiam Green, hvalni dan, torej odpade vsled te predsednik ADF, poveril Meyer-nesreče. ,ju Levviau, katerega je poslal Novi državljani |semkaj in ga postavil na čelo Chicago. - Zadnjo sredo je "ntlrdečkarske kampanje, Lewis SOCIALISTI DRUGIČ OKUri- RAUREADING Druga zmaga je veliko večja kakor je bila prva PRODRLI SO TUDI V OKRAJNO UPRAVO 147 imigrantov dobilo državljan- ^ P« "preštudiranju" temi i.. Ml. 1« ^ dftlJAo V Rcading, Pa., 7. nov. — To veliko indMstrijsko mesto je sad* nji torek spet dobilo socialistično upravo. Bivši socialistični šu-pan Henry Stump, ki je bi! poražen leta l(kSl po fuziji demokratov in republikancev, je bil zdaj ponovno izvoljen. Sedanja socialistična zmaga je veliko večja kot je bila prva. Po'eg župana so socialisti izvolili tudi svojaga mestnega blagajnika in mestnega kontrolorja, dalje tri šo'ske odbornike in dobili so kontrolo nad mestnim svetom. To pa še tti vse. Socialisti so položaja ski papir. Med temi je bilo 16 1ZUH1 ""'J™ ,lJ"vu' > k^erl po; Jugos-ovanov, ki so se odrekli po- fVH vt,e mekU™{°d danUtvu kralja Petra II. P^J^Ov, urednikov I t r m k ru iii " ^ »»Vttdnih1 Uni- ^ j ^ ^ Nov grob v starem kraju |0nistov na sveto vojno proti ko- nlffi£ „Jtr fllMI,i„60 Rudarji ponovno izvolili Broivna St Paulu, ki jr o h priliki zadnje stav ke v Mnm< apolisu iJir-odil v starosti "delavskega" Župnika Latim;*r-srcna kap. ja, ker ni preprt il pokol m Pri člatiHkcm nI Thomas II Btovvn i/, tega mesta ponovno i/ vol |en /.a predsednika rudarski unije Mine, Mili and Smeltei VVorkers, /m tajmka-blagajnika pa John Sberv*oo«i iz McGilla, Nev ada. V v V> - .i i ; tv« ^'ntfton. D ( 7 nov. _ " Hull je včeraj po-u ^ al" zadržanje napram afrU-'' < in Lijfj narodov, 'družene države ne goh nevtralnosti, dolžnost, da ' r <'or«yjevt napovedi na strani Japonske. On pravi, da je zdaj Amerika edina država, ki dela zapreke japonskemu imperializmu na Kitajskem Drugi' so preveč zapletene v evropskih konfliktih "OIm državi «ta pripravljeni na vojno /.a kitajski trg" !>o Amerika zmagovita, bo od Nga imel njen kapitalizem le začasne koristi. Kolikor «e brezposelnosti v Združenih drŽavah tiče, bi taka zmaga nič ne zalegla," meni pisatelj Co-rey Chicago. — (FP) — Kakor nastradan pes zgrabi za kost, tako je Hearstovo časopisje hlastnih po "mjlwau4klh teroristih" in jih skušslo prikazati za rdeč-karje in komuniste. Hearstov Chicago Herald Kzamlner, ki je tipičen eksemplar vsega Hear-n t o vega časopisja, je skozi več dnK prinaša! s kričečimi naslovi vesti o "rdečkarskent terorju v Milwaukeeju." Kot je znano, je res neki ma-niak po imenu Frank Rutkovvski terorizira) MiVaukee skozi osem dni in bil zadnje dni ubit, ko j« v njegovi "bombni delavnici" eksplodirala večja količina dina-mlta. Mladi Rutkowski se je menda hote' maščevati nad svetom radi brezposelnosti in je za ♦o sovraštvo dobil naslado v požiganju bomb zdaj tu, idaj tam. Pocestno Hearstovo časopisje je zagrabilo za ta incident In pri-pelo "mllvvauškl terorizem" na rep—komunistom. In to brez vsakih najmanjših dokazov, da je bil bolni Rutkovvski v kakšni sveti s komunisti ali pa sploh • kakšno radikalno organizacijo. Svojo pocestno kampanjo proti "rdečim teroristom" Je oprlo brez vsakega citiranja kakAne policijske avtorltate, čel, "da mllvvauška policija domneva, da terorizem uganjajo ponoreli rde-Čkarji". Razen Hearstovega lists niso ostali milvvauiki listi nič vedeli o kakšni taki policijski izjavi. In po eksp'oziji na domu Rut-kovvsklju nI policija našla niti naj man i šega sledu o kakšni komunistični zvezi; sploh nI našla ničesar, kar bi ubitega terorl-sta prikazovalo za radikalca. Hearstovo časopisje Je to dejstvo zamo'čalo in Ae naslednje dni i-•tovetilo "milwauike teroriste" z — rdečksrjl In komunisti. H tem Incidentom Je Hesrst Dotiovno pokazal, da mu nI nobeno sredstvo prenlzkotno v prizadevanju, da zastrupi možgane tvojih milijonskih čltateljev s 'ašlstlčno propagando najpodlej-še vrste Dejstvo, da gnili kapi-'aUzem peha mlade Itutkovvskl-ie do terorizma vsled brezposelnosti, skuAa zakriti z gonjo proti __ rdečksrjem in komuni-ititni In to naj t»o v očeh smeri-«kib Hearstov — svoboda tiska! Slik m kaže priKlsjalkr « nek) in«^kovski trgo mt ft Stts jet k ji »l*d« j« n« d** no odredila /ni/s Paragvaj zavrgla mirovne pogoje Buenos Aires, Argentina, 7. nov Viada Paragvaja je v če-r m j /avrglu mirovne |s»goje Ktrdovalerv kt so na delu že rn«'-*»«e, inIkat je bilo »klenjeno premirje med Paragvajem in Bolivijo Kak'nl so tl pogoji, Ae ni znano Socialistični glasovi narasli v New Yorhu New .Vork H*m' m' te t ični glasovi pri ti>rkovth volitvah v mestu Ne* Vorku ^laAajo 121,-700 veliko več kakor pred sfn letom. Pridigarji o6so- jajo profitni motiv Minneapolis. Minn. — "Kon-Stat i ramo, da živimo v ekonomskem sistemu, ki Je deloma motiviran po Apekulacijftklh in pro-f 11 n i h principih ter do te mej« sovražen principom kristjsn-skega /i vi jen ja in nezdružljiv z njegovimi ideali in značajem" Do tega zaključka je prišla kofl ferenea metodistovske episko-palne cerkve u »e ver ne Minne-sote, ki je zborovala v tem mestu Farmarji ustanovili elehtrarsho zadrugo Huperi'»r, Wis. — Ustanovi-eljl Marengo Vslley C posojila za zgraditev lUtribu« ijskih vodov. In čs od privatne elektrarne ne bodo dobili toka jhi zmerni ceni, bodo postavili tudi svojo elektrarno i DifseMim strojtm / PROSVETA PROSVETA THE EM-ICHTBNIIENT GLASILO IN LASTNINA »I.OVENiM NAROUNB fODrOKNC JEDNOTE OrfM «r m4 pamla*«* k, SI*««« NiiImsI Bm*>I NarWr»lna ta Mrul«ft. drta.a .,..) Lana rta HM p*r rnr tn» r««* a »4 Clm« f7 M H« furvigii ominUtM 1» M* ytar. Cvm oflMin ik. dt*uv<,ru Kaaopbl Soplae« la MiMrolMlk lUafcu« a* na vra4«>o Kokopiai liUrmraa vagina rr*)o potil)« Ulju la « alul*>u. trn » prlUAil pUtnlno „ _ , A4vrrtl.ln, ralaa uf> »«rra«i-f>t -tU»UaarlpU of ro»mu«l-e«lw*a and uoaultcil«! artu:!«« »Ul M* fc* r«t«»»**. Mioarrlpia. ao*l. »a »Urica. p ar«. puMM. wlll ka /»tur—4 ,1, wti«n a«M*i.|»*h-«* by aa4f- Nat.u* ca »aa. kar Ima ath • IMmi PROfVBTA HIT-SI Ha A »a.. C MKMHKM Of TIIK H£DSSAT»D Pi l ..II 11» ^ 138 ___^ ' ^ 1 M 1 ' Kako more biti Amerika nevtraba? Ko no bo bodoči zgodovinar pečal z zunanjo politiko današnjih Združenih držav, bo stal pred veliko uganko. Načrt Lige narodov jo prišel iz Združenih držav ob koncu prve svetovne vojne, toda Združene države niso še danes v Ligi narodov. Nekaj let po svetovni vojni so Združene države predložile vsem državam znani protivojni pakt, ki je po takratnem ameriškem državnem tajniku in avtorju dobil ime Kellogov pakt. Vse države so sprejele ta pakt in se v smislu te pogodbe obvezale, da se ne bodo več poslužile vojne kot instrumenta za poravnanje mednarodnih sporov. Od ("asa, ko je bil sprejet Kelloggov pakt, je izbruhnila že tretja večja vojna — in ob vseh teh vojnah do danes ni vlada Združenih državnih z mezincem ganila, da bi vsaj pošteno ošte-la krivce, da bi vsaj protestiralu proti kršenju KelioggoveKa pakta. Kaj sledi iz tega? Nič drugega kakor to, da Amerika hoče biti vedno v ospredju kot nekakšen idealistični in moralni voditelj sveta, kudarkoli je treba kuj slovesnega in zvenečega napisati na papirju in kolektati podpise, ko pa ie treba praktično izvajati te ideale in moralne predpise, tedaj se Ameriku umukne za svoj oceun in svečano proklamiru svojo nevtralnost! Ako je Ameriku imela pogum, du je inicia-tirulu Kelloggov pukt, zakaj nimu pogumu, dtt bi vsaj ogorčeno protestirula in pred vsem svetom moralno obsodila slehmega kršilca tega svojega paktu? Prepričani smo, du bi ogorčen umeriški protest in očitek krivde bolj bolel Mussoliniju in njegovo fašistično bundo, kukor če bi Ameriku poslala svoje Isijne ladje nu Sredozemsko morje in zugrozila z bombardiranjem italijanskih mest. Namesto protesta pu umeriški kongres sklene nekakšno smešno naredim rje-4 vtrulnosti in predsednik Roosevelt to nuredbo podpiše brez ugovoru in zdaj jo skuša izvajati! Kelloggov protivojni pakt je pogažen, ampak Ameriki je vseeno — ona je nevtralna, kakor da bi ne tiilo tegu paktu! Kdo naj še spoštuje ta pakt ? Kdo nuj še aploh uvužuje tu pakt, če m* Ameriku aama, ki je stvorila in predložila ta pukt, obnaša, kakor da ji je Kelloggov pakt krpica ničvrednega papirju in tu-kole nekaj za šalo? .lasno je, da se starokopitni in vase zatele-bani ameriški državniki nič ne zavedajo da-našnje tesne |M»vezunoati modernega sveta. Oni še vedno nanjajo, da žive nekje sredi 19. stoletja in tudi lekcija svetovne vojne jih ni zdramila. Svet je po svetovni vojni med narodno tako organiziran, da le kolektivna akcija more preprečiti novo vojno in novo svetovno ekonomiko katastrofo. Y*aka garancija za mir mora Inti svetovna in za v nitko takšno garancijo mora Inti svetovna, kolektivna akcija. Današnje države so Ae samo po imenu, nu političnem zemljevidu neodvisne, faktično so pa >v deli mednarodne organizacije. Nobena dr/ava. tudi Amerika ne, ne more eksistirati »ama \ današnji družbi; vse ho med aelmj povezane ekonomiko, finančno m deloma tudi I m »111 i C no Iz tega dejMtva sledi. da *e laigovornost za »vetov m mu m blagostanje narodov tieli nu v-m- dr/.ave Nobena država ne more reči, da ni odgovorna za to, kur delajo druge države. V»uka n o* i tlel tnlgovornosti m noiiena nima piavice leti. da je nevtralna. Izjava nevtralnosti ponit m danes izltegavanic dolžnostim. /dlil/eiif tlr/ave, če hočejo biti |s»štene, ne m raio odprto potegniti /lt Krllo^gov pakt in plev zet i *v.;i delež odgovornosti za mir |m» vaem vetu in za utrditev mednarodne Organizacije, kateru ima "krbeti, za mir. /.tiiut«m dr/u\e morajo v*aj Nodelovati z I.igo narodov, «e n«»če|o iti v Ligo, a pre| ali -lej bodo morale iti, Kkonofiiftiu bojkot, ki ga. je Liga narodov začela proti Italiji, p«, našem mnenju tado-»tuje, da »liane fašistično Italijo krepko za v i«t m jo pu«ili k miru * ter reš|»ektiran ju mednarodnih *kl« pt.v Trav tako lahko prisili v Nitko tirug • driavo, katere reakcionarni celim ima roparske namene. l'oda ekonomi l.njkof mora toti atood«tn-t«n, d a bo et«ktiv«n liojkot nr Imi «h mle-gel. t. b<» Amerika ignorirala Zato mora Amerika aktivno *od«)oN.iti i lag«« naro«|o\ pri lem bojkotu tn pri v»aki nadaljnji akciji le vrsle, kadar 1w | »trd »it a VVakr up, Ameiica! Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Javornikov koncert Rarberton, O. — Dan 23. nov. se hitro približuje, ko bo pevski zbor Javornik zapel več novih slovenskih pesmi pod vestnim vodstvom L. Semeta, Iz prijaz-nosti bo sodelovul tudi trojni oktet Zvezdu iz Clevelanda. Pevski zbor Javornik šteje 26 pevskih moči. Zadnje čase se mu je pridružilo več mladine, ki poseduje dober posluh in se težjih pesmi kmalu priuči. Apeliram na ves slovenski živelj v bližnji in daljni okolici, da nas posetijo na omenjeni večer in nam tako z dobro voljo pomagate, da bomo nadaljevali gojiti našo lepo slovensko pesem, ki je vsem draga. Saj ceio turojena mladina veliko rajše poje slovenske melodije ko kakšne druge, ker čuti, da je del tistega naroda, ki ljubi svojo p?sem. Setite po vstopnicah, ki so sedaj v razprodaji. V preprodaji stanejo 36c vsaka in se dobijo pri članih zbora Javornik. S tem boste prihranili vsoto 5c, ker pri vratih se bodo prodajale j ni 40c Obenem želim omeniti, da bo kvartet zbora Javornik nastopil v nedeljo 17. nov. na dobrozna-ni radiopostaji WJAY v Clevelandu na slovenski uri ob 4.45 popoldne. John Garhor, 48. "Llkvidiranje" brezposelnih Bear Creek, Mont. — Če se ne motim, je bilo v sredo, dne 24. oktobru zvečer, ko je predsednik Roosevelt govoril |m radiu. V svojem govoru je pri-poročul, med drugim, nuj bomo dobri sosedje. To Se je pokazalo potem nu Hullovveen, dne 31. oktobru zvečer, ki je večer pajacad, potom katerih se |w>-kaže, jasno, koliko škodoželjnosti je še med sosedi. Dokler bo prevladoval tak duh med ljudstvom, ni pričakovati prosperi-tete. Olienem pa imamo davku plačevale! lepo nugrado, ko plu-čujemo zu tuk poduk. V Prosveti sem čitul, du nekdo priporoča "likvidirunje" brezposelnih. Moje priporočilo pu jč, du se likvidira vsakogar, ki si iusti zasebno lastnino, nekaj, zakur ni sam delal in tr|>el. Kje so oni možje, ki so delali ustavo, da bi sedaj šli temu vprašanju do dna?! Ali je mar podjetnik ali družba upravičena Ustiti si dobiček od produktov, kutere produciru nu stotine državljanov? Moja sodba je, da ni! Brez ljudi ni državljanov ne vlade. Zato je vsak državljan del vlade, vsi skupaj pa vlada. In ker taka vlada pro-ducira potrebščine, bi moral iti dobiček v federalno blagajno, posamezniki pu si bi lastili za nedotakljivo zasebno lastnino le njihov zaslužek in kar bi z zaslužkom kupili. Tu naj bi bili všteti tudi podjetniki, ako o-pravljajo koristno delo. V o-bratnem slučaju pu naj bi veljalo starti pravilo: kdor ne delu, nuj ne je. I)u gremo nuzaj k likvidaciji. Ako so vsi modrijani mišljenja, da sti vsi brez|H>aelni nesposobni za delo in da so deželi le v nadlego in breme ter da InkIo še bolj nespoHobni, če jih bo vlada podpirala z relifom, naj se uvede "rosling sistem" na tak način, da dobi vsak brezposelni relifnik knjižico in v nji naj bodo potrebna vprašanja, nu kutera mora delodujalec pismeno odgovoriti in se podpisati. Vsaj enkrat na mesec pa mora brezposelni iti vprašat za delo, in če dela ne dobi, se mu mora dati relif. Ker pa je v mnogih slučajih pot vredna en dolar, bi moral vsakokrat delodajalec ali podjetnik nakazati brezposelnemu en dolar, ako mu delo odklone. To bi zmanjšalo tisto nepotrebno sumničenje, da so1 brezposelni /eni, na drugi strani pa bi marsikateri brezposel-' ni delavec dobil kak dolar zal svoje "roslanje". Pisarna za "roslanje" bi mo-| rala biti tam, kjer je obrat, ne' pa kje v drugem kraju več milj stran. Kar je poštenih ljudi, razen "garlick" komunistov, si nihče ne želi beračenja, a v to nas je prisilil profitni sistem. Zato se pa pritožujemo na gluha ušesa. Za vladajoči razred bi morali biti izvoljeni najbolj sposobni med sposobnimi in najbolj poštenimi med poštenimi brez vseh strank. Fred RaHborschek, 81. Predsednik Franklin O. Roosevelt Mooney nedolžen, pravijo nove priče i i Policijski kapetan potrdil krivopriaežni-»tvo "nebeške" Edeauvove San Francisco. — fPP) — Ko je bil pred 19 leti Tom Mooney nu zatožni klopi pod obtftftbo bombnega napudu na pohadni-ke zu vojno pripravljenost, je ves policijski department v San Franciscu in ves tožiteljski štab vedel, da je mrs. Nellie Edeau, ena gluvnih prič proti Mooneyju| in Billingsu, po krivem prisejrlu. Tako je izjavil nu Moone^je-vem zuslišuvunju VValter J. Pe-terson, ki je bil leta 1916 policijski šef v Oaklandu. Pri tej izjavi je vzdržal tudi pri križnem izpraševanju in ga prose-kutor ni mogel omajati ali zaplesti v nesoglasje. Petersonu ne more nihče Očitati, da simpatizira z delavstvom, ker je zdaj lobist v Wa-shingtonu zu pristuniške mag-nute, prej pa je bil poslovodja neunijske uposlevalnlce v pristanišču. Povedal je, du mu je "nebe-šku" Edeau priznala, du bi ne mogla spoznati Mooneyja in Billingsn in da je bila pred in' med bombno eksplozijo na Steu-1 art in Market cesti. Ko je prišel pozneje v njeno stanovanje, kjer so jo izpraševali Mooney-jevi odvetniki, ji je omenil, da je v protislovju, nakar mu je odgovorila, d it je bilo njeno "nu-ravno telo" na Steuurt cesti,' njeno "nebeško telo" pa na 721 Market St. — na licu eksplozije! | Kadi te kontradikcije jo je l»estil tudi neki prijatelj, kateremu je rekla: "Mar mi je to! Saj gre le za navadne delavce In na svetu je vse preveč te de- lavske pare!" In ker je dobro pričala za državo, je sv. Peter že poklical njeno "nebeško telo" pred zlata vrata. Prej pa je še priznala, da je krivo pričala in to izjavo je pred smrtjo zopet preklicala, kar pokazuje njen karakter. Da "nebeška Nellie" ni bila preveč sigurna v identificiranju Mooneyja in Billingsa, je izpovedal zdaj tudi policijski inšpektor W. H. Smith, ki je takrat privedel Edeauvovo v San Francisco, da spozna obtožence. Rekel je, da je distriktnemu toži-telju Fickertu povedal, da priča (mrs. Edeau) ni mogla spoznati obtožencev, "ni se pa spominjal", da bi ga bil Fickert zavrnil, da bi bil on "prokleto dobra priča za obrambo." Mike Mclntosh pa je izpovedal, kako so mu mestni detektiv Martin Svvanson, policaj Burke in detektiv cestnoželezniške družbe John Dowd ponujali W0()>, če bi bil pripravljen spoznati Billingsa in Mooneyja za atentatorja. Službo na svojem ranču mu je ponujal tudi prose-kutor Fickert, če bi hotel pričati. In ker je odklonil vse, tudi ni bil poklican za pričo, čeprav je bil na listi. Glavni Mooneyjev odvetnik Thomas Walsh je spremenil svoj načrt in ne bo pozval za pričo Fickerta. To priliko bo prepustil prosekutorju, Fickerta pa bo prijel v roke pri križnem izpraševanju. Ofenziva proti mag-natom elektrike Naraščanje gibanja za poobčinjeno elektriko Milvvaukee. — Odkar je država dobila nov zakon, ki dovoljuje občinam ustanovitev tako zva-nih e'ektrarskih distriktov in prevzetje te javnonapravne industrije v svoje roke, je že v več krajih nastala akcija za izvede-nje tega načrta. V okrajema Polk in Burnett so volilci že odglasovali za ustanovitev takega distrikta. Zdaj je v trku akcija, da se v teh dveh okrajih ustanovi občinski distribucijski sistem. V ta namen so ponudili privatnim družbam priliko, da jim prodajo podjetja po zmernih cenah ali pu se bodo poslužili "kondemnacijske" procedure. to je sudnijske ocene. Tudi v Sheboyganu in v Mil-vvaukeeju je v teku .gibaitje, da volilci odločijo pri prihodnjih volitvah o vprašanju nakupa privatne elektrarske industrijK V Sheboyganu se je temu gibanju postavila na čelo Public Owner-ship liga, v mihvauškem mestnem svetu so pa socialisti predložili resolucijo za nakup te industrije. Če bo sprejeta, bodo volilci o tem vprašanju glasovali prihodnjo pomlad. Temu gibanju je dalo večjo pobudo državno vrhovno sodišče, ki je nedavno odločilo, da privatne elektrarne ne morejo zahtevati od občinskih elektrarn plačilo za posebno škodo (severance da-mage), ki jo utrpe pri izgubi odjemalcev. Največji argument za poobčin-jenje eJektrarske industrije pa je velika razlika med privatnimi in občinskimi cenami. V VViscon-sinu je 57 občinskih elektrarn, ki brez izjeme računajo veliko nižje cene kakor pa privatne družbe, čeprav so javne elektrarne razmeroma majhne. Manitovvoc je edino "večje" mesto z občinsko elektrarno. To mesto z nad 20,000 prebivalcev računa 70c za 20 kilovat-nth ur elektrike, $1.95 za 60 ki-lovatnih ur in $2.75 za 100 kilo-vatnih ur. Cena privatnih družb v enakih mestih je $1.52 za 20 kilovatnih ur, $3.21 za 60 kilo-vatnih ur in $4.38 za 100 kilovatnih ur ali od 40 do 55 odstotkov višja. Večja razlika v cenah je tudi v vseh ostalih mestih nižje kategorije z občinsko in privatno elektriko. Občinska elektrika je povsod veliko ceneja ko privatna, kakor je razvidno iz poročila Public Service komisije. Federacija za preklic sindikali' stičnega zakona San Francisco, Cal. — Državna delavska federacija je imenovala posebni odbor, ki bo vodil boj za preklic zakona proti kriminalnemu sindikalizmu. Zakon je močno orodje v rokah delodajalcev pri pobijanju unijskega gibanja. NapU na pročeliu nemške«.« telovadnega Mu mi. ki -vari mdr. ladr v Berlinu. ' r«4r,.«*4 r.Muraa da »e ne «mejn udeležiti olimpi- Stavka svilnih delavcev v Patersonu Pogajanja glede poravnave spora ae izjalovila Psterson. N. J. — (FP) — Tu je izbruhnila stavka svilnih delavcev — že tretja v zadnjih treh letih. Oklicana je bila. ko so se pogajanja med zastopniki kompanij, županovim komitejem, ki je skušal poravnati spor, ter reprezentanti krajevne unije svilnih delavcev izjalovili. Unija je šla v boj za zvišanje mezde in skrajšanje dej« vnegs tedns na 40 ur. V sUvki je zavojevanih okrog H000 delavcev. Da U *e bo stavka razširila tudi na oataia središča 1 svilne industrije, v tem momentu še ni znano. «iasi sta Ameriška unija tekstilnih delavcev in Ameriška federacija svilnih de-'avcev, katerih krajevne unije so oklieale stavko, naznanili, da bosta pedpirali stavkarje. 1'nijski uradniki pravijo, da so tovarnarji večkrat skušali mižati mezde od zadnje tekstilne Ma\ke v septehibru preteklega >ta. halje ao pošiljali naročila zunanjim delavnicam, ki upo-slujejo neunijske delavce. PETEK,JjcovpvPt>1 Kari K(*utsky: Svetevni mir in demokrati Mnogo socialistov rado trdi Ha n svetovni mir kakor £££ tiisamo sen vse dotlej, dokler ° ^nne kapitalizma. To zveni radlkainj ranici je pa to prav slabotno »talia/ v *l*vah takih fantastov, ki mulUo d U popolni socializem zavladati na w * noL Tako stališče odlaga mno^o za 'i nedogledno daljšino. ** m socialističnega Kospodar* ni niti enostaven niti hiter proces Diktat ,ahko ** noc in nadome* demokratično vlado. Toda zgradba roZ spo4arskega reda in načina je Naporen potrebovalo stoletja razvoja. Sam prmJt vjetske Rusije potrjuje to. Tako stališče, ki odlaga delo za mir v ra gledmrčase, torej nikakor ne pomeni pobu temveč ohromenje v boju za ohranitev izrekla za sankcije po zbo-iju Britskega strokovnega >esa in delavske stranke, ki i tudi odobrila sankcije. Ir P^v to jo zdaj tepe. Logič-'Savska stranka sicer ni mo-i storiti drugače kakor izreči princip sankcij proti kršil-8 Liginejra kovenanta, ker je Ijjojno dobo agitirala za ptev močne Lige narodov in kolektivistične ohrani-»«uru. Ce bi .se bila zadnjič rot ankcijam proti Juniju, bi to pomenilo jnemtev njene zunanje poli-olikor se Lige narodov 1 Wno torej tega ni mo-J^nti. \H ,|rUKj Htrani pa w JUvila v k raj no neprijeten , J< z i/.rekom za san-^Mprla torijsko vlado. J J*W hitro je to storila. ^»nditira.HM "narodna" vla-"J priči 'a manevrirati za * " "kha-ki" ali "sjvih" /'"l,h>rmerijakih) voli-0ri|Ll iz izkušenj, da ' ah niso še nikdar 1 1 Jih je L'oyd Ge-'Mni zmagal z ge-'^il kajzerja". '•rijci zmagali s m a "Zinovijevega ' pozneje so inyce-' Orodno krizo" in ''• ' ''•naldovega iz-1 volitve zi "na- za zmago de-v Angliji v kateri mu je dovolila oboroževanje na morju! In ker francoska vlada tega ne more pozabiti niti zaupati angleškim torijem, ni navdušena za sankcije angleške vrste. Tako se je torijem zopet posrečilo, da so angleško delavstvo zopet izmanevrirali in ga potisnili v defenzivo. S političnega vidika bi bila delavska stranka storila bolje, Če bi se bila izrekla proti sankcijam, ker dejstvo je, da torijski vladi ne more zaupati. Torijska zmaga, katero išče Baldvvin na odprti zahtevi za večjo oborožen je, bo pomenila novo oboroževalno tekmo ne samo v Evropi, marveč po vsem svetu. Vsakdo pa lahko ve, da v tej smeri ne leži mir. Delavska stranka sicer pobiia vlado na vsej črti, toda zgodil bi se čudež, če bi zmagala v teh "žandarskih" volitvah. Poleg tega pa tudi delavska stranka ni enotna, ker njeno desno krilo zavzema slično stališče z ozirom na sankcije kakor torijska vlada, medtem ko je levo krilo za sankcije le v svrho strmoglavlje-nja italijanskega fašizma. PROSVETA niso niti centa; dalje je povedal, kako je investiral okrog $200,-000 v novo iznajdbo "premogovnih opekic". ki je docela /alira-ia. V tej svoji izpovedi je Swe-itzer priznal, dasi nerad, da so ga njegovi najboljši priatelji grdo potegnili. — Svveitzerjevi za-govorniki so naznanili, da obtoženec ni imel kriminalnega namena, ko si je "izposodil" javni denar. On je mislil, želel in hotel samo dobro... Prve priče za-govorništva so izjavile, da je bil Svveitzer vedno dober in pošten človek. Mecfctemi pričami je bil tudi katoliški župnik irske fare žalostne gospe "father" Jerome Mulherin, ki je izjavil, da je bil Sweitzer vedno dober in pošten faran njegove cerkve. Roosevelt apelira na delodajalce Pomagajo naj mu pri Pobijanju brezposelnosti a Father" Coughlin se zopet spravil nad Roosevelta Detroit. — V svojem otvoritvenem radiogovoru se je "father" Coughlin zopet spravil nad Rooseveltovo administracijo. Avdienci je povedal, da bo treba spremeniti znano volilno geslo: "Roosevelt ali polom" v geslo: "Roosevelt in polom", če ne bo pri prihodnjih volitvah izvoljen manj pohleven kongres. Obsodil je tudi Ligo narodov in aplikacijo sankcij proti Mussoliniju, kar je v skladu s politiko Rima. Obljubil je ponovno, da njegova "Liga socialne pravičnosti" ne bo skušala organizirati "tretje" stranke, o novi delavski federaciji, za katero se je zadnjič navduševal, pa je molčal. "karpet" Norman Thomas pozvan na New York. — Ker se Norman Thomas noče umakniti iz debate z Karlom Browderjem, glavnim vodjem ameriških komunistov, je "stara garda" v Nevv Yorku zaključila, da se bo moral zagovarjati pred strankinim odborom za pritožbe radi — kršenja discipline. Debata se bo vršila v Madison Square Gardenu pod avspicijo Socialist Calla. Debatirala bosta, če je socializem v Ameriki dosegljiv s socialistično ali komunistično taktiko. Ko je bil Thomas vprašan, če pričakuje, da bo radi tega izključen iz stranke, je smeje odgovoril, da ne. Na svoji stkani ima narodno eksekutivo, kf je na zadnji seji odobrila to debato. Wa*hington, D. C. — Predsednik Roosevelt je pozval industrijske magnate, naj mu pomagajo pri reševanju problema brezposelnosti. Priznal je, da prejšnji apeli glede sodelovanja niso prinesli nobenega uspeha, toda sedaj je vseeno pozval vodilne industrijce, naj se udeleže konference v WashlngtonU. Predsednika vznemirja dej-stvo, da plače in uposlenost zaostajajo za industrijsko produkcijo. Na konferenci s časopisnimi poročevalci je dejal, da so bile 1. 1929 mezde in Število uposlenih sorazmerno na isti stopnji z industrijsko produkcijo, dočim sedaj indeks kaže produkcijo 90 odstotkov, u-poslenost 82 in mezdna izplačila 74. Ko je kongres apropriiral vsoto $4/800,000,000 za financiranje relifnih in javnih del, je Roosevelt izrazil upanje, da se bo s tem povečala zaposlenost tudi v privatnih industrijah, kar pa se ni zgodilo. V mesecu septembru je na primer dobilo delo pri relifnih in javnih delih okrog milijon delavcev, v privatnih industrijah pa le nekaj tisočev. "Kako naj izenačimo mezdna izplačila in uposlenost a produkcijo? Ako tega ne moremo storiti, kakšne korake moramo podvzeti?" Ti vprašanji je Roosevelt stavil industrijskim magnatom. Da li ima on odgovor na vprašanji, tega ni povedal. -A-meriška delavska federacija je že večkrat poudarila, da je rešitev v skrajšanju delovnika. Na zadnji svoji konvenciji v Atlantic Cityju je ponovno naznanila, da bo nadaljevala boj za skrajšanje delovnega tedna na 30 ur v vseh industrijah. Predsednik Roosevelt je v svojem razgovoru s poročevalci izjavil, da ne bodo imele njego-diskuzije z industrijskimi Slavka je 'zarota proti businessu' V sled tega morajo izkoriščane delavke v zapor I. Brooklyn, N. Y. — (FP) — Ce delodajalec, v tem slučaju de-partmentna trgovina May Co.f plačuje prodajalkam po $8 do $12 na teden za 50 do 60 ur dela in s tem krši zakon, je to vse v redu, kar se "postave" tiče. To-da kakor hitro se delavke upro takemu izkoriščanju s stavko in 'piketlranjem, tedaj je to pa "zarota proti bizifi.su" in torej kaz-njivo. To izkušnjo imajo delavke pri omenjeni trgovini v tem delu Nevv Yorka. Zastavkale so pod vodstvom Retail Clerks unije in zahtevajo zvišanje minimalne plače na $20 in skrajšanje delovnika na 40 ur na teden. In ker so se vrgle v boj z veliko e-nergijo, May kompanija pa ima velik "pul" pri policiji in distrik-tnemu prosekutorju, je bilo do tega poročila aretiranih na obtožbo "zarote proti biznisu" že 48 piketinj. Voditeljici piketne stražo, Cla-rina Michelaon in Elsie Mono-kian, morata položiti tisoč dolarjev kavcije predno bosta smeli na profeto. Mias Monokianovo je policija izvlekla iz postelje ob eni uri zjutraj in jo vrgla v ječo med pocestnice in tatice. Država New York ima postavo, ki omejuje delovnik za ženske na 48 ur na teden. !May kompanija — kar je običaj tudi drugod — je ta zakon obšla s tem, da so delavke "ringale" uro in se zopet vrnile na delo, hočeš, nočeš. Za nadčas niso bile plačane. Državna legislatura pa je sprejela tudi zakon o "zaroti proti biznisu". Sprejet je bil proti ra-ketirjem, ki v Nevv Yorku, kakor tudi po veliko drugih ameriških mestih, "prodajajo" trgovcem — "protekcijo". In ker imajo ra-ketirji v Nevv Yorku veliko vpliva pri policiji in drugih oblasteh in se jim tega zakona ni treba bati, če imajo dosti denarja, ga je "postava" zdaj obrnila proti ntavkaricam, ker so se drznile upreti se proti mogočni de-partmentni trgovini. * Ponoven dokaz, da je vse odvisno, kdo zakon enforsira. ške delavske federacije v Saa Franciscu. Pri volitvah, katere so se vršile v tovarni Si m m oni Furniture Co. pod nadzorstvom vladnega odbora, je kompanij-ska unija dobila le 98 glasov, prava unija pa 661. Pričakovali so, da se bo kom* panija borila proti proviziji VVagnerjevega zakona, ki določa, da unija, katera dobi večino glasov pri volitvah, reprezentira vse de* lavoe pri kolektivnih pogajali z delodajalci, toda družba je takoj po izidu glasovanja naznanila, da bo priznala unijo izdelovalcev pohištva. Vladni delavski odboi bo pod-vzel korake proti velikemu vilu kršenja VVagnerjevega zakona. Med temi je več jeklarskih kom* panij. V Detroitu je federalni odbor otvoril zaslišanje v zvezi z obtožbo unije avtnih delavcev proti Fruehauf Trailer ("o. Unija je obtožila družbo kršenja VVagnerjevega zakona, ker je odpustila večje število delavcev zaradi unijskih aktivnosti. T»l Kuckw«l| 4904 H87-M U«rwd*W An., Ctiict«o. IU. GLAVNI ODBOR 8. N. P. j. UPRAVNI ODMKK: f^SL^I10®11' fr UJ»,k.........21167 s- Uwnd.l. a v.. Skali Ul LAWRRNCR ORADfSHEK, taj.bol.oild .2»p«ct Av«.. Clanndon itilb Ul. POROTNI ODSEK j - IOHN GOR&KK, pr*d>«uis, III. — Nedrža-vljani so prav tako upravičeni do relifa od illinoiske relifne komisije kakor državljani, je povedal zborovalcem Illinois Conference on Social Welfare tajnik relifne komisije W. C. Reyno'ds. Dostavil je. da je ta teorija zdrava s stališča zakona in s sc ialnega vidika. ve magnati nobene zveze z delom Geo. L. Berryja,- koordinatorja industrijske kooperacije, ki je sklical več konferenc, na katerih bodo razpravljali o oživitvi nekaterih določb zakona obnove, ki ga je federalno vrhovno sodišče razveljavilo. C. L. Bar-do, predsednik Zveze ameriških tovarnarjev, je že obvestil Ber-rvja, da njegova organizacija ne bo sodelovala pri poskusih, da se oživi plavi orel. Letalska družba - priznala unijo Prva zmaga na podlagi Wagnerjevega zakona Washtngton, D. C. — Unija strojnikov se lahko ponaša, da je prva delavska organizacija, ki je izvojevala zmago na podlagi Wagner-Oonneryjcvega delavskega zakona. Federalni delavski odbor, ki je bil imenovan po uveljavljenju o-menjenega zakona, je naznanil, da je opustil akcijo proti Boeing Airplane Mfg. Co., ko ga je družba informirala, da bo razpustila kompanijsko unijo in priznala krajevno unijo strojnikov v Seaftlu, VVash., ki je včlanjena y Mednarodni zvezi strojnikov. Tej zmagi je sledila druga, ki so jo izvojevali Izdelovalci pohištva. organizirani v uniji Am 'ri- ADF za omejitev jetniikega dela Atlanta, Ga. — John P. Frey, predsednik kovinarskega depart menta ADF, je na konvenciji A meriške jetniške zveze, katere so se udeležili tudi reprezentantje federalnega odbora za reorganl-z i ran je jetnišklh industrij, dt jal, da bo Ameriška delavska federacija predložila na prihodnjem zasedanju kongresa zakon ski načrt glede restrikclje jetni škega dela. Načrt določa, da mo rajo biti državne administracije edine odjemalke blaga, ki ga iz delujejo jetniki. SHfflBkt Narodna UiMM*|J«M 8. ipriU Podporni Jadnota Iftb«r». IT.jMtfft |te? v drtert IIUmU I BiiMtiain H m Piana, u n mmMi • tto«»taa »Staralkl, hI v (t. inii, m trti k m ««. »mtoeme. m| m ru1«>, m »imumikim*«. In M*m4. ki w iU*h ci VN«M|I «4mtm Mn.Vi >«M« ______________________m *»• m4t*% MkiMi kk >■»■>■. mJ m »Oai^* m M. «aJ»Ulv«. ! • klM^iiakaM —H. M| m mIUMJ. m Mic*J«»t»«. -TV^1 J*1-!. f gl. UNIMM •*«(« Mi M Hllljlt« Pf«M liln, m Mi m4UJ*J» m Jak* UmIU. 9 ▼si eauivi m «i. hmm VSI DOPISI In Inii MMM*a>. ««ImI. m| M p»4IIM M -PaoaVBTO. •kHM k*___ I9§4hNM Ia B^šefc ^Mi k®f v (VMI . M4I a UvrM« A«*.. CklMc*. IN. »Im IMrnfMM OfllM iIhM k« iHnim M UIUwa. ■ •tlU^ «Im«M to tok« h V^hBfe*. Napkltli m w«a «f NM hmnh kna IINM U to Wfmk »UlHU Ml MMftla akMM to iNnmI to J*lw Q«r4«k. «lwlnMM. J Prohibicija odpravljena v Kentuckyju LouisviUe, Ky. Vollfcl drža ve Kentucky so zadnji torek z veliko v oči no odpravili zakon državne prohibicije in še z večjo večino so sprejeli amendment državne ustave, ki daje zbornki pravico, da lahko vzakonl starostno zavarovanje in druge socialne zakone. A. H. ChandleT, de-moltrat, je bil izvoljen za gover-nerja. Ali ate t« aaročili 1'roMveto ali Mladlnaki Liat avojemu prijatelju v domovino? To je edini dar trajne vrednotiti, ki ffa aa me I denar lahko poiljiete evoj-eevn v domovino. ° e vrši- pod ohraniti ave-'•'•m Mussolini*. ylussolinija. ka-slavo še pred Wu da tali vao Anifliju "ohra-11 iznova rio zob f>'ta torijska ° f>"mlad igno-|,,v in sklenila 'atno pogodlio, Obravnava proti Robertu M. Sufeitzeriu Chicago. — V sr<;do pcro'dn< je državno toilteljstvo zaključilo s svojimi pričami proti It'»h r-tu M. Hmeitaerju. biv.V mu nkrsj-m mu tajniku4in pptnaja blagaj niku. ki je e btofcen, da je 7aprn-v!1 «111 120 iz okrajne blagaine. Zadnja državna i riča je bil h. J. Mr-Cart.v. uredrik He^r-tovega dnevnika "('bičano American , ki je povedal, kako je v zadnj m maju povabil 8writzerja v svoje uredništvo in i*v'«-ke iz n,«jfs dolgo "izpoved". Sueitzer j* >• vedal na tem sestanku, ki i menda trajal vfo noč, kak<»- j« fioaodil $100.ono svojim političnim prijateljem, katerim liolnoma zaupal, toda Cleveland prvači v draginji Cleveland, — Od RO velemest je Cleveland na prvnn mestu, kar se tiče dviganja cen. To je razvidno it poročila vladnega biroja za delavsko statistiko. Živila so se v Cleveland u v e-nem letu zvišala za 6.6'/, kar je skoraj en odstotek več (0.9%) kakor inaša povprečno zvišanje za vseh 60 mest, v katerih Je biroj vodil preiskavo. V zadnjem oktobru so cene v tam mestu poskočile za eno desetino enega odstotka, v ostalih mestih pa so ostale nespreme njene. ■■■■■•■■■■um Znameniti evolucio- nist Osborn umrl Nevv York, — Dr. Henrg O-sborn, predsednik Ameriškega naravoslovskega muzeja in ena največjih ameriških avtoritet glede evolucije življenja, je A. t. m. umrl v starosti 78 let. Dr. Osborn, ki je bil m«d znanstveniki znan kot "naslednik Darwina in Huxleyja", Je Imel pred leti »stre boje t religioniati, zlasti z W. J. Bryanom, glede razvoja človeka. Bil je dolgo let profesor na pricentonski univerzi. Alaska je še— "amerikanizirana" Juneau. Alaska. — V krai kam pride pred sodišče \\i\ članov unije pristaniščnlh delavcev in rudarske unije Mine, Mili and Smelter Workers pod obtožbo Izgrednlštva v prošlih stavkah. Ce bodo spoznani krive, jih /aka ječa od treh do petih let. IJnIJe pravijo, da za to zaroto stoji Alaska-Junrau Golil Mining kompanija, ker je radi zadnje stavke utr|a*la večje izgube, Časopisje je striktno na strani podjetnikov In le en časopis je postal toliko "liberalen" in "nepristranski", da je sprejel plačan oglas, v katerem unija pojasnjuje zadevo z delavskega stališča. ji pMttoMM Trapi«* Motoričnega tfangeža "IhMrha" *Phult*a. ki Miga n)rg*vt lekmeri u»Urlili v Se^arku, N. J. zahvala Dan 12. oktobra 1086 bo nama ostal v trajnem spominu ko sva doživela največje Izne-nadenje v svojem življenju v proslavo najine SS5 letnice najinega zakonakegn Življenja, Najlepša hvala vsem, ki so nama priredili, »t* udeležili in Žrtvovali trud in delo v to svrho bodi lepa hvala. Iskreno se zahvaliva sinu (n hčerama. Izvrstno smo se zabavali, vsa naša družina v sredi vesele družite med prijatelji in znanci, Mrčna hvala za krasna darila, ki so jih nama |Ki«larili In sicer sledečim: družinam iz AH*♦» dana prilika da vam vsaj d« Umia povrneva va< st, naklonjen'"«! Naša prijavlja: Frank in Mary Hlmončič, Ali<|uippa, Pa (Adv.) Kako skuhate !dobro kavo l>a dobite ta vaš« piiljiibljene kav«* boljšo arom o, okun in liarvo, pridcnllr Frank'« Chicory "Fram kovii «Ikorijo" % limn ah periolalor. T«t |e okunna /«-leii|ad. Se dobi v t»»h itrm erl |ah. t* llf IMl I RANTK SONS I Dolina meseca ROMAN Spisal J ACM LON DON—Pooloveaii Vladi«!/ Levstik Te toaletne skrivnosti niso bile zanj. Samo uspehi so bili namenjeni njemu. Izposojala si je knjige iz Carnegiejeve knjižnice, študirala fiziologijo in higijeno in ae tako učila neštetih stvari o sebi in zadevah ženskega zdravja, katerih se Sara, ženske v sirotišnici in gospa-Cadyjeva nikoli niso bile naučile. !»o dolgem omahovanju se Je naročila na neki ženski mesečnik, čigar vzorci in poučni članki so se ji videli najbolj v skladu z njenim okusom in njenimi sredstvi. Do drugih ženskih listov je imela dostop v javni čitalnici, s pre-risovalnim papirjem je iz njih posnela marsikateri vzorec za čipke in vezenine. Pred trgovinami s perilom v zgornjem mestu se je pogosto ustavljala in ukaželjno opazovala; pri majhnih nakupih ji ni bilo nikoli za malo stopiti v oddelek, kjer so prodajali na roko vezene spodnjice, in si ogledati blago. Nekoč je celo razmišljala o tem, da bi se lotila ročnega slikanja na porcelan, a to misel je opustila, ko je zvedela, koliko bi jo stalo. Vse svoje preprosto dekliško perilo je po malem nadomestila s kosi, ki so bili sicer še vedno preprosti, a vendar okrašeni z lepim francoskim vezenjem, nablrki in vstavki. Ne-drage pletene spodnjice, ki jih je nosila pozimi, je obkvačkala s finimi robovi. Delala si je majhne životke in srajčke iz finega, a ne posebno dragega platna in njene nočne halje, okrašene s preprostimi cvetličnimi vzorci ter nenavadno lepo oprane in zlikane, so bile zmerom sladko sveže in mične. V nekem časopisu je bila naletela na kratko opazko, da francoske dame pravkar začenjajo nositi pri zajtrku prelestne nabrane čepice. Nič ji ni delo, da je morala v svojem primeru najprej pripraviti zajtrk. V hiši se je neutegoma našel vatel pikčastega švicarskega mušljina in 8axon Je bila kmalu vsa zaverovana v preizkušanje in primerjanje raznih vzorcev in prebrskovanje ostankov čipk, češ, katere bi bile boljše za obrobek. Mična stvarca, ki je nastala i z tega, je zbudila pri gospe, Higginsovi navdušeno odobravanje. Saxon si je napravila tudi preproste domače jopice iz čednega gingama z ličnimi nizkimi, zavihanimi ovratniki, v katerih se je njen sveži, okrogli vrat dobro uveljavljal. Skvačkala je na vatle čipk za sjkkI-nje perilo ter obilo pregrinjal za svojo mizo in za pisalnik. Delo, ki si je steklo Billyjevo glasno občudovanje, je bilo pregrinjalo za poste-Ijor; lotila se je celo preproge iz odrezkov, ker je v ženskih listih brala, da spet prihajajo v modo. Razume se, da je obrobljala le najboljše namizno in posteljno platno, ki sta si ga mogla privoščiti. V vseh teh srečnih mesecih ni bila nikoli brez delu. A tudi nu Billyja ni pozabila. Ko je prišlo mrzlo vreme, mu je spletla zapestnice, ki jih je vestno nutaknil, kadar je odhajal z doma, in jih nato za prvim vogalom spravil v žep. Vse bolj je pa cenil dva aweaterja, ki ju je napravila zunj, in prav tako tudi copate, ki jih je moral vselej natakniti, kadar sta ostala zvečer doma. Zdrava praktična razumnost gosja? Higgln-sove je Saxonl neizmerno pomagala, zakaj Saxop je skoro svetniško stremela za tem, da bi imela vse kar najboljše, obenem pa, da bi še kaj prihranila. Tu je zdaj zrla v oči finančni in gospodarski nalogi, gospodinji sredi družbe, v kateri so troški za življenje hitreje naraščali kakor plače za pošteno delo. In starka jo je glede na to tako temeljito naučila znanoati naku|>ovanja, da je zalegel Billyjev dolar v njenih rokah dvakrat toliko, kakor v rokah sosed dolarji njihovih mož. Milan Medv«,ek << I. \Hun ) Redno vsako soboto zvečer ji je Billy stresel vso svojo plačo v krilo. Nikoli je ni vprašal za račun, kako jo je porabila, le to je venomer ponavljal, da se mu ni še nikoli tako dobro .godilo kakor zdaj. In ko je ležala plača še nedotaknjena v njenem krilu, si je moral vselej vzeti od nje toliko, kolikor je mislil, da bo potreboval med tednom za svoje izdatke. Ne samo da ga je silila, naj si vzame obilno, ampak gledala je tudi na to, da je vzel še preko tega vsako vsoto, ki jo je utegnil potrebovati. In prav tako strogo se je branila, da bi ji pravil, čemu potrebuje denar. "Zmerom si imel kaj v žepu," ga je opomnila, "in nikakega razloga ni, da bi se to v zakonu izpremenilo. Ce bi se izpremenilo, bi mi bilo žal, da sem te vjela. Oh, saj vem, kakšni so moški, kadar pridejo vkup. Najprej plača eden, za njim pa drugi, in to stane denarja. In če ne bi mogel ti takisto brez skrbi dajati za pijačo kakor oni, nu, toliko te že poznam, da vem, da bi se jih potem ogibal. To pa ne bi bilo prav . . . nasproti tebi, mislim. Hočem, da občuje« z drugimi moškimi. To možu dobro de." In Billy jo je stiskal k sebi in se zaklinjal, da je najaijajnejša ženica, kar jih je kdaj hodilo po zemlji. "Da," se je radoval, "ne samo, da bolje jem in bolj udobno živim in ohranjam svoje sttke s tovariši, ampak tudi denar prihranjam, bog-me da — ali bolje, ti ga prihranjaš namestu mene. Tu zdaj živim med pohiitvom, ki ga vsak mesec redno odplačujem, z ženico, ki sem ves neumen vanjo, in vrhu tega imam še denar v banki. Koliko ga je zdaj?" "Dva in šestdeset dolarjev," je rekla Saxon. "Ni napačna taka zaloga za silo. Utegnilo bi se zgoditi, da bi zbolel ali se poškodoval ali kaj takega." Sredi zime se je zgodilo, da je Billy, očividno z dokajšn/o zadrego, napeljal pogovor na denar. Njegov stari prijatelj BiH Murphy je obolel za hripo in eden njegovih otrok je bil nu ulici, ko se je igral, zašel pod tovorni voz in dobil težke poškodbe. Bili Murphy, oslabljen po štirinajstdnevnem ležanju v postelji, je prosil Billyja, naj mu posodi petdeset dolarjev. "Varni so popolnoma," je končal Billy. "Poznam ga, odkar sva dečka skupaj hodilu v Du-rantovo šolo. Pošten je kakor zlato." "To ni s tem nič v zvezi," je očitajoče rekla Saxo». "Ce bi bil sam, bi mu bil takoj posodil, jeli?" Billy je pokimaJ. "Potem ni razlike, čeprav si ožnjen. To je tvoj denar, Billy." "Kakopak!" je vzkliknil. "Nikakor ne. Denar ni moj, najin je. In niti na um mi ne hodi, da bi ga dajal komurkoli, ne da bi prej govoril s teboj." "Upam, da mu nisi tako rekel?" se je ustrašila. "O ne," se je zasmejal Billy. •'Vedel sem, da bi ti iz kože skočila, če bi to storil. Rekel sem le, da bom pogledal, če morem. Na to sem se koncem koncev zanesel, du boš dala denar, če ga le imaš." "Oh, Billy," je zamrmrala z globokim glasom, težkim od ljubezni; "ti morda ne veš, a to je izmed najslajšega, kar si mi povedal, odkar sva poročena." (Dalj* ortho Stroj uničil sužnja V tovarni The Machim*ry Pro-duct Co. niso delavci nikogar Imlj sovražili kot strojnika "malega" Jake.vja. Smrtno so ga sovražili, ali prav tako so se ga bali in kadar so o njem govorili, ga niso drugače imenovali kot "sina kuzle" ali pa "garjevo Mene". Človek ne bi verjen, kako zlo l»en m* bil kljub temu, da je na zunaj izgledal kakor nedorašren "trok, ki.ni ne bi upal »kriviti niti la*u na glavi. Njegova postava ni merila prt čevljen, |mi Mih pa bi mu prisodil malo nad dvajset, t«kIu Milno hI m* zamudil, ko h i igvedel, da dela že skoraj dvajset let \ tovarni. Njegov«* jcklriio-kalne oči ao nav adtio mirno gledale v av «*t, toda «V si ia/.dia/il. .»o m kresale v »ilnem ftovraštvii, kakor da bi govorile: "Prtakrižaj mi pot, pa te zdrobim v prah!" ftodt-lavrf <» g* sovražili, ker um je škodoval ob \*aki priliki in m« v *eh straneh hi #.«* murni-katerega ji »pravil ob kruh (io-vorili »<>. «» (<• kdo *amo pljunil Ha tla. pa je /v tekel |>ov*dat d«-lov od J i m tako j« bilo vodstvo tov «riie informirano do najmanjše J k »t ,«i.kor>ti. kaj ae giaii nw-d delavci Seveda, i.mIi t< v« le i mej iMjdmulJtMMf pri "vefiVih zverinah' veliko isslomlNi in m>. d« Iftvcj mu niso m<»$rli mkak<-čltka in oddiha, kakor da je nje-govo telo prepleteno z železnimi žilami. Pri delu k«* ni ustavil niti toliko časa, da bi ne odžejal a-li obrisal |>ot n č«*lu in baje si ni privoščil niti "jiotrebe". Vsak tfib, ki k« j«- naredil z električnimi rokami, je stokrat preračunal. |zato nI izgubil niti sekunde po j nepotrebnem in delo njegovih rok j«- rastlo pred očmi v grmade. Mil je skozi in skoai |>erfek-|ten stroj, robot, ki ga je oblikovala železna di>l>*, produkt blatne ImrlM* ta obstanek malega človeka imsl velikimi Družb« je ob v vaki priliki |k>-»|H-iila hitrost dela in pri tem JI le stoprnrentno pomagal Jakev, j in Me«r tak o-le: I Maver se Je pi itožil, da ne more na noUm na-• in itvrniti e eno-»ta\i*» poklical Jaheyja k stroju in on ae je nagnal v tlelo a tako demonsko silo in urnostjo atro-la. dilo. "Prmejkrščenkrvavduš, naj rtu* tristo tavžent hudičev vzame, če ne bom nekega dne to garjevo ščene na mestu v tla zabil!" se i«* George strašno peklil pred sodelavci, kajti Jakey mu je pred kratkim že v drugič pokvaril delo. Delavci so ga svarili, ker v teku mnogih let so doživeli že marsikatero bridko skušnjo z Jakey-jem. ali (it*orge jih ni |>omIušu! in jim je odgovoril: "Vi se ga 1m>-jlte radi Ijub«*ga kruhka, toda kruhek gori ali doli, jaz se bom pritožil, da ne zmorem hitrosti in če ml bo zopet vso stvar pokvaril. potem mu gorje!" Ce* nekaj dni se je George resnično pritožil in k nJemu so »rišll: strokovnjak za hitrost, delovodja in — Jake.v. Naj prvo je pričel z delom O-orge. nato pa Jakey, ki je v kratkem Času Georgea visoko prehitel. nakar s«« je cela zadeva za Georgea porazno končala "Vidiš," je očitajoče sfMregmtv ril delovodja. "Jakey Je z lahkoto produclral. celo več kot je jpre«lpisano. ti. ki si muean kot i hrust, pa ne moreš — ker no-|ees' m val trije ao brezbrižno odkorakali po svojih opravkih. Georgr |ia si je grize! ustnice in v roki je krčevito šttrkal klad vo. ■» "S tem je sledila preiskava, toda niso mogli drugega ugotoviti, kakor da kolo ni bilo pravilno u-ravnovešeno, zato je Jakey povrhu dobil še ukor, češ, da je nepreviden, on sam pa je bil prepričan, da je nekdo namenoma počil kolo — sumil je Georgea — in v srcu prisegal, da se bo bridko maščeval. Toda sovražnik je bil previden in kljub temu, da je skoraj vsak dan nastavljal past "ščenetu" če mu ni mogel drugega storiti, mu je pa ukradel kakšen kos orodja — ga niso mogli zasačiti. Sedaj je Jakey še bolj tožil, ši-kaniral^in uničeval sodelavce; George pa je pričakoval vsako uro, da ga poženejo iz tovarne, toda boj sta dobojevala šele tedaj, ko je družba nastavila v oddelku novo, moderno rezalnico. Ker sta bila oba dobra mehani-ca, sta bila določtenena, da prva obratujeta novi stroj; da pa bo obenem konec prepira med njima, je bil George prestavljen na nočno turo, Jakey pa je ostal na dnevni. Stroj je bil urejen šele zvečer n tako se je zgodilo, da je pričel George prvi s produkcijo, ki je znašala 400 kosov na uro. Delo je izvršil z lahkoto, toda dobro se je zavedal, da ga bo Jakey visoko prekosil, njemu in drugim delavcem v škodo, če mu tega pravočasno ne prepreči. "Danes ga moram zopet ugnati", si je že atotič dejal. |Vsako |»rosto minuto skozi noč je študiral in pregledoval mehanizem stroja, prepričan, da je mogoče opočaaiti kolesje, ne da bi se to opazilo, ker še nobedon ne pozna dobro novega stroja. Končno je zdrobil trdi oreh. Posvetilo s«, mu je, če bi iztaknil samo en člen iz vlačUne verige — kar ne bi bilo treba drugega storiti kakor izbiti dve majhni zagozdi iz pregibov — bi kolesje obratovalo |a»čaaneje. čeprav U' neznatno, toda dovolj, da bi produkcija v teku osmih ur pre-«*J padla. Kar je mislil, je tudi Storil: člen je resnično izbiJ iz verig, m ga hitro potisnil v žep. Ko je drugo jutro Jakey izve-d«*l, koliko dela je izvršil njegov sovražnik, je takoj zlobno sklenil. da ga mora daleč presegati, kajti če ga ne, pomeni, da je George boljši delavec kakor on. te->ra pa ne bi za v se na Svetu pre-n«*sel. , "Ne. ni hudiča, da bi me ugnal in tudi G«*orge me ne bo!" ae je junaeil in ae vrgel v delo. kakor da gre za življenje. Protestne demonstracije brezposelnih bolnič^rpred uri newyordkega župana. Preteklo je s«*iem ur, odkar se je Jakey zagnal v delo, toda kar je preveč je preveč. Vsled silnega napora mu roke odpovedujejo pokornost, utrujenost se mu raz-lezava po vsem telesu, v glavi pa mu razbija kot da bi tolklo sto tolkačev hkrati. Tudi omotica se ga polašča, podzavestno pa čuti, da mu od nekje preti nevarnost. Nato namah preneha z delom, obkroži in ogleda stroj, hoteč u-gotoviti, kaj je prav za prav narobe, nenadoma pa prične napeto poslušati — sam ne ve Čemu. Drugega ne Hliši kot enoglasno brnenje kok*, ki |>a ga hipoma tako prevzame, da se zdi prelepa melodija, ki je ni |»oprej še ni-kob slišal. V srcu mu je prijetno in sladka godba mu blaži živce in telo Nato se čudi, od kod ti sladki akordi In polašča se ga silna radovednost. Globoko ae skloni h kolesju in posluša Nekajkrat je ni še nikoli videl, kolesje pa se ne zmeni zanj in se vrti naprej, naprej v neskončnost. Nenadoma pa se zaVe in čuti, da ga neka nevidna sila silno vleče h kolesju in tedaj se spdmni, da je že nekoč nekaj podobnega občutil, to je bilo takrat, ko je ves zamaknjen srepel v ogromnost Niagarskih slapov. Se bolj si napenja možgane, da bi ugotovil nekaj, toda sedal se ne more več spomniti, kaj je tisto "nekaj". "Ali nisem v hipnotičnem stanju?" ga preblisne misel. "Ali je mogoče, da ima kolesje hipnotično moč? . . ." Misel se mu skali še predno na njo odgovori, nevidna sila pa ga še bolj vleče h kolesju. Njegova roka je že skoraj med kolesjem, ali tedaj ga zgrabi strah, skuša se upreti, toda čuti se brez mo-Či. Hipoma pa mu pride na misel, da bi namenoma porinil prst med zobovje koles, bi saj občutil kakšne bolečine ima človek, kadar izgubi prst, nato pa se zopet trenutno strežne. "Proč od stroja, dokler je še čas!" mu razum zapoveduje, toda nevidna sila ne popusti, ampak ga še bolj vabi, vleče ... Z vsem telesom se upira, ali vse zaman, roka sili, sili med kolesje . . . "Saj samo sanjam grozne sanje . . ." si dopoveduje, ali tedaj ga že zobovje — kot zobje sestradane zveri — zgrabi za ponu-jani prst — in požira prst za prstom in jih melje brez usmiljenja, melje v krvavo brozgo in kri. Presunljiv krik se razlega skozi vso atmosfero, stroji se stresavajo in ustavljajo, delavci v strahu prisluhnejo. "Nič hudega, nič hudega!" gre iz ust do ust. "Saj je zaslužil, pasji sin!" Naj bližnji delavec hitro ustavi stroj,-prav ko mu je rezilo rezalo roko pri komolcu. Smrtno bledega so ga hitro odpeljali v tovarniško bolnišnico, tam pa je povedal na začudenje vseh navzočih, da je namenoma vtaknil prst med kolesje, samo da bo spoznal, kakšen občutek i-ma Človek, kadar izgubi prst, toda po nesreči mu je potegnilo celo roko . . . Zdravnik je stvar razumel, kajti nekoč se je že nekaj podobnega zgodilo, da je nekega delavca stroj hipnotiziral vsled prevelike utrujenosti, slučaja pa ni hotel razumeti ravnatelj in nesramno dejal: "Človek, ki si nalašč od roko, ne sme pri nas več de in tako je Jakey po osem na letih trdega garanja in neč škega suženjstva postal in> brez dela. • * * Cez nekaj matncev je ne než prišel v tovarno po orod obleko. Njegova klavrna fi majhna, uničena in ogoljufa tragično mahajočim rokavoi zarezala ostro bolečino v njegovih nekdanjih sodelj in ko je s povešenimi očmi kal mimo njih, je nastala zračju neznosna tihota — d ci so ustavili stroje, kedaj ii kaj, še sami niso vedeli — ij tere so pričeli slutiti, da J ni bil vsega kriv, ampak nekje neka sila, ki preži izzi lis in ščuje delavca proti di cu. Jakey je pobral svoje ol in se nato s solznimi očmi p vil od svojih ljubih strojev, lo se je, da bi se rad poslov di od sodelavcev, toda ni se zato se je obrnil in potrto klamal iz oddelka. Nekje izza stroja ga je zoval George — pogled na ni nega sužnja, ga je silno pn sel — drugi dan pa tudi fl ni bilo na delo. Delavci niso nikoli več 1 ne Jakeyja in ne Georga, m« boj pa so govorili, da je C ge poiskal Jakeyja, nakai skupno odpotovala po svetu da tovaren ae odda'eč izogi NIKAR BITI SIIZ NEPREBIVNOST Trinerjevo Grenko V vat reii tega "Zahvaliti se Vam morsm u nerjevo grenko vino. Skozi let »eni trpel radi neprcbsvnosti — koli sem poviil je ustvarilo mojem želodcu. Pred tremi sem opazil vaft okIsh, kupil »tel co in od prve čajne žličke, ki *ei povžil je moja želodčns sitnost ila. Bilo je kot oprostite, kaz cu. Moja čreva sedaj delujejo kot ura in sedsj jem » «ls.»tjo. zvesti. Waliac« A. Comlts." Ako trpite vsled nt; slabega apetita, fsprtnici N glavobola, nervoznosti, nemir ..panja, prevelike utrujenoMi, si Trinerjevo grenko vino; jer ga redno po eno i*sjno žličko obedvanjem. V vseh lekarnah TRINER'6 ELIXIR OF BITTER VVINE Joaeph Triner Com paro. Chicl NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO "r^ * < Po sklepe IS. redne konveadfe ae lahko naroči na list Pro-veta Ia •»•Je eden. dva, trt. fclrt sli tlaae* Ii me dralloe k eni nsročalai I :rosveta stane u vse enako, n člane aV aeflan«*4.M sa eno Mae 1 nino. Ker pa člani ie plačajo pri aaeeneato HJ» ta tednik, se |l» »H •tele k naročnini. TereJ aedsj .1 eirefca, ročt da Je liet predrsf «• u u /V Ltot Pro"T#u J* laetalea In getov« )e v vaakJ dralisl bl r,d »et vaak dam. Cena Usta ProevHa le: ta Mmi. drla ve Ia Kanado NN ' «■..................se » tednika Ia............... |c# » tednike in.............j 4» .4, tednike In............... • todniko? in............. mil Ze Evropo )e...............—_ fspolnite spodnji kopo«, priložite potrebno vsote denarja sli Order v pisaa ia e< naročite Prooveto. 1 lat. ki je vaša Uatalaa. Pejaenlle:—Vaelej kakor hitre kateri teh členov prenehe biti članiL •H če ao preseli proč od dnillne In bo aehteval sam svoj Mst tednik, moral tisti član it dot.čne družine, kl je tako skupno naro^ens ns PS Prosveio, to takoj nasnaaiti upravniltvu lista, in obenem doplačati A> ^•eto listu Proaveta. Aao toga m store, tedaj meva opravailtvo t datum ta to vsoto naročniku. Za Cleern ia Chicago 1 tednik Ia......... t tednika ia........ I tednike Ia........ 4 tednike in........ I tednikov Ia....... Ml Ni ae delal pol urr in že Je bil j1* da jt- naael čarobno u- Ml a gi InIL i ubije: jti r lie Nft*ko. *<» delavci ae|>e~ rgevega obraza ve« premočen od potu in olja. Po enoumom ilivjanju pa ugotovi, da zaimtaju in to ga tako razburi. da ne v e. kje ae ga glata drži. Zdi «e mu. da Je nekaj narobe. t«>da preveč ji nervozen, da bi P0***!!!, kaj. PleAr okoli stroj«, privija jermena in olji kolesje »ato pa mova vri.* v tekmo ali brvi uspeh«, kakor da M mesto prelepe melodij«, tod« ko stvar naUnrnejc ugotoviti *; mu*d,. da so se akordi umak-ndi gfcblje v notranjost stroja. ko^sj«. Ko se tako mucM z zagonetko in iAč«. in posluj skrivnostne glasov*. mu za * repe v ,-nakomerno obračanje hoka. Stnlaj m- mu zdi tudi kole. c P^udna stvar, kakor da jih PfcOHVBTA. SNPJ, MST Sa. Lewadale Av*. Chieafe in PHloieao potiljam naročata* sa Met Proevete vooto I..... I) Ime........................................(X dro*t»« It . ... Naslov ..........j............................................... C stavite tedaik ia ga pripišite k »eti naročala) od starih draiiae; I) ............................................Ci dr«*'« *....... ................. ............ £l. dr«H'i * ...............................a it.... ......... ..............Ci I) .. 4) ... Mest« Ntr "t Dviev« ....................