PRIMORSKI DNEVNIK
Ceno 20 lir
 	GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Štev. 240 (1928) Ip1^^anp^a^0n.Vsgt0ti0.7r!	TRST,	četrtek	II. oktobra 1951
Palmiro Togliatti neugnani iredentist
ja- In sostanza il trattato di pace, pur sancendo la costitu-zione del Territorio Libero, se «>sse stato applicato letteral-jnente, dando al Territorio Li-j® U1?a sua amministrazione ® direzione politica completa-“iente autonorna, era la strada Per cui tutto il Territorio Libero avrebbe potuto tornare ad es-wsere parte deiritalia. Ma voi
*riJni*e *Zrezek iz včerajšnje loti *■ & objavila v četa nS0- Paimira Togliattija oweteniiNi seji rimske-o iU imenta med razpravo Po Ji ski ZUnanji politiki.
At0?*0 se te besede- w <^lede
Vsi so torei iredentisti, a najbolj neugnan iredentist je Palmiro Togliatti sam, ki je v svojem govoru izjavil, da se leta 1946 ni strinjal niti s Titom, ko sta se pogovarjala o rešitvi vprašanja razmejitve med Italijo in Jugoslavijo. Togliatti je predvčeranjšnjim dejal, da je tedaj le mislil, da bi se začela pogajanja, ni pa na tem vztrajal. Hkrati pa je obdolžil Jugoslavijo, da je ona preprečila pogajanja, ne pa. italijanska vlada. Zadeva je to-v»jj|a p®S<*dba dobesedno iz- i rej taka, da je Togliatti vodil šktjju c *** dal‘ Tr*a" I že tedaj dvojno politiko: na Vo in «WJU njegovo up ra- zunaj je bil za pogajanja, v re-Političr-01POInom‘a avtonomno
«V Sasi3° tafcoie;
Jo*o<HQStVU * bi‘a mirovna
tatair^"	' čeprav določa
— tisti	TržaSkega ozemlja
ceta‘no ’Tr^-vateTi W mOS'° noVtlo rI » ° ozemlje p°-
se hiii * ttel Italije če bi
^ . **« BOCnriH'* _________
s Cn« vodstvo«.
^oditej • t ■?. najodgovornejši ^isto,,3 Vriskih hom’nf~r-Po^’ Ponovno nedvoumno hrrnj',.' da zahtevajo komin-^ in L0810'™® Tržaško ozem-trebnl ™ifo-. Seveda ni po-Je t0 .fS-bej poudarjati, da ^	k*r	je	ta	zahteva
zahteva Moskve, rouedai ti-
°9liatti ♦ s<o.kar . .e j
tal:
"‘"ucai t 0 trmasto in vneto ^ouenab- aki italijanski in % v sv' knmivformivti, ki so n?U	žganju	in	w«-
tržaške
n'ka’«rrrS° mPadli celo ured-**«*«	Vgarja,	ki je
r,ljšnjim °> k°r je predvče-Povedal v rimskem V je	TnnliaHi in
'%'čcr ■ :k°r vidimo zgoraj ^'Vaiiau tuH Syttit(i ' Trinški č ta‘elji %	*	Potemtakem upravi-
M**«* °jo, da bos*a &r,7ir!^"ei> *n (<®e'o» v svo-?*0bnn ,njih Metrikah dala \ 0 ffcetjo, kak šno sta ?*	?• sedaj tad. s me-
es Iom U' Venda-r pa že J*’bo -n *5? TeSemo da s<= to 'forriv ,cer tržaška fco-% n ^ podružnica ne 1^'raie atž s”°je rimske ' 'z k trre p ej ma fiat1Pw ^	1,50
Itom; \°miniamo, da trža-% pu-*rr nisti ni$o naprtili
1! ’J «tPn;Pi .ko je	«	a pr -
\ tf<U	^	m par’rmen-
n DOv<)ri]0bno izi vo’ amp-k S"' »S ted/!j ^ 3e ti'to r?J Je . i0ne migVoren Se-
°«b! ^°u’^rNE MI-STp *°nl:atti krsti1 kot
t ll rX>A PER CUI TUT-
6*	Tr!T~RI° AVRFB-
tornare AD
1/4, L parte delu it a-iVc ■
u^ilOLb° t0 «SOLU7,lONE ,.A\ to fE>> oii pa «L/1 STRA-
i ,J,e f.i ™o vseeno, kaj-,ce$te» ^ utpiHi«
tlSio
Va delavstva tako
e «rešituc» in take Prao ne razli-zahte v italijanskih imperialistov, ki
iyi'atti ^isto fca,‘ zahteva 2Mr z’hT-r zahteva Pajetta
ri0 trŽaŠki k°m-
it. te «,u/idalt^ na čelu: l v Hini l*de" vodijo iz Rima ()■ ls0icn ^ starem pregovoru: *St	Pripelje	te V
^ ima v olavl
N 4^’,' , namestnik na
5 9!aSj. 0 Oe M ar sanic h okupacija
h ^nen*	uKupacija
^er C9° 02emIja-,3c predvčerajš-
»o
■e strani-1 ^vnega odbora
l«ja
deM
e zato Marsanicho-eial. da je njego-!<7K0t^ no aneulnno in t; na-
4fS/,ei	f	realnosti°>
•tj/> lei je	• Politično linijo
BlaL',akor kominfomii-\[°žitVi PTOti Ponovni
in yni‘ZaHi ne mre *«
%n Yati Plovne oborožitve S ntUrrihi>S1^ati o vojaških »m’e tor' drugimi besedami, j '‘ojpre-i GnxPerl hotel ^otem ?e bor,,° oboroži-K-J* ^sto i 0"’0 iele lahko
sani,
ch.
,	- lahko
''“T predlaga De
k:,(^aZU ni bil nikott
S5^ in Den,“'COt sta
GasPeri, da % j^rnije r°ra dobiti Tr-^ « ,46 ^ial f ^ že
tof. trtr.ii » da $e ne stri-
proti 'h,ul’cail ma-*^ili	nff^lfutitvi	Tr-
*te .“rani, “j
ranJc
t>*eh italijan-torej isti, le ti-
t ■ "C ip .	  iMinjun-
Ce	!sti'	'e	«-
€ Togliat-
i.r>ie je
uveljavljenje f’ toSištovska
ie ta izjava v^alk JB: obor°žitev
a zasedba.
iwT p« ie
snici pa je bil proti njim. No, to ga sedaj ne ovira, da ne bi dolžil Jugoslavijo, da je bila pravzaprav o na proti pogajanju. Imamo pač opravka z znano kominformovsko moralo.
Vidimo torej, da Togliatti z zanikanjem svojega stališča iz leta 1946 dokazuje, da se danes ne zadovolji več s Trstom samim, temveč da zahteva za enkrat najmanj vse Tržaško ozemlje. Nenniju pa je naročil, naj govori v soboto tudi o Pulju, Tolloyu pa o WilsoncnX liniji. Iz vsega tega sledi, da-so italijanski lcominformisti pač ne samo navadni neugnani iredentisti, temveč da so se postavili v zadnjih treh letih na čelo iredentizma. To smo sicer že večkrat ugotovili in ugotavljamo tudi danes, ko se kemirformist' v. Vrtin tako strašno branijo očitka, da prodajajo Trst Italiji in ko za to dolžijo druge, mislijo da bodo tako prikrili resnico.
tol
II. kongres Zveze sindikatov FLRJ v Zagrebu zaključen - «Misija dobre volje» vlade FLRJ pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra dr. Jožeta Vilfana odpotovala v Abesinijo - Rako so sovjetski oficirji jugoslovanske stroje proglašali za sovjetske
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — Predsednik vlade Ljudske republike Makedonije LAZAR KOLISEVSKI je naslovil na predvečer dneva 10. obletnice vstaje makedonskega ljudstva pozdrave jugoslovanskim narodom, dneva, ko so se Makedonci dvignili v oborožen upor proti nemškim bolgarskim in italijanskim okupatorjem. Koiiševski je poudaril, da je makedonski narod dosegel svoje odgovarjajoče mesto v skupnosti jugoslovanskih narodov in po revoluciji dosegel izreden gospodarski vzpon, ki se kaže predvsem v velikem povečanju nacionalnega dohod, ka. Vrednost industrijske proizvodnje v Makedoniji v primeri s predvojnim stanjem je povečana za 1.240%. Povečana je proizvodnja električne energije tako, da znaša danes na enega prebivalca 95 kw ur v primeri s 7.2 pred vojno.
Maršal Trto je poslal makedonskemu narodu ob tej priliki pozdrav, v katerem poudarja, da je njegova želja, da bi makedonski narod ta dan proslavil v največjem veselju ter da bi ga spomin na dneve velike osvobodilne borbe še nadalje vzpodbujal z novo močjo za nova ustvarjanja na poti graditve srečnejše bodočnosti v svoji svobodni socialistični domovini.
«Borba» posveča makedonskemu prazniku uvodni članek in pravi, da je ljudstvo Makedonije prvi krat v svoji zgodovini našlo zvestega zaveznika v vseh narodih Jugoslavije.
Po končanem II. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije je potrebno poudariti, da so sindikati v razdobju med prvim in .drugim kongresom dosegli velike rezultate v zaščiti pravic delavstva proti kršitvam zakona, proti birokraciji in proti izobličevanju partijske linije, a za zboljšanje življenja in dela delavskega razreda.
Prvi dokaz za t0 predstavlja nadaljnja krepitev organizacij sindikatov, ki se odraža tudi v večjem številu članstva, ki je zraslo za 300.000 v istem razdobju.
Ko je maršal Tito na sindi-| kalnem kongresu govorii o po. trebi ustvarjanja boljših pogojev za delavce in nameščence
je med drugim tudi dejal: «Ni trije podporočniki. Obsojeni so dovolj gledati samo na množi- * bili od 4 do 9 let zapora.
co, temveč je potrebno videti vsakega posameznika. Potrebno je videti, občutiti in razumeti težave, s katerimi se posameznik bori, truditi se je treba, da se vsakemu posamezniku pomaga in se mu tudi mora pomagati*.
Nova vloga in nove naloge sindikalne organizacije so zahtevale tudi izpremembe, ki so v skladu z nadaljnjim razvo-jem socialistične demokracije, Zato je bil na II. kongresu v Zagrebu sprejet nov statut, v katerem so navedene nove naloge v novih pogojih, kjer je med drugim predvideno tudi, da so v Zvezo sindikatov Jugoslavije lahko sprejeta posamezna profesionalna združenja.
Danes j« odpotovala v Abe-sinijo jugoslovanska »Misija dobre volje« na čeiu z dr.. J-Vilfanom, pomočnikom ministra za zunan je zadeve. Pred odhodom je predsednik vlade maršal Tito sprejel vse člane misije, M jo sestavljajo še Du; šan Timotijevič kot posebni svetovalec, ki je znan Javni delavec in novinar in ki je bil posebni dopisnik dnevnika »Politike« v Abesiniji ko le Mussolini razbojniško napadei to državo, in Bogoljub Kuštrin kot tajnk misije.
Cilj jugoslovanske misije je vzpostavitev čim tesnejših odnosov med Jugoslavijo in Abe-sinijo, Misija bo ostala v Adis Abebi okrog sedem dni. Razgovori med jugoslovanskimi in abesinskimi predstavniki o izmenjavi misij dobre volje se vodijo že od začetka letošnjega leta kot nadaljevanje razgovorov, ki so jih vodili jugoslovanski in abesinski predstavniki že prej v OZN. Po tem obisku se pričakuje, da bo podobna abesinska misija obiskala Beograd z istim ciljem. Ta izmenjava je prvi konkretni korak za vzpostavo -direktnih vezi med obema državama in nudi možnost za nadaljnji razvoj v bodočnosti.
Vojaško sodišče v Beogradu je obsodilo skupino štirih pripadnikov državne varnosti, ki so bili obloženi zaradi zlorabe svoje službe in ki so si — kakor je bilo na procesu ugotovljeno — protipravno preskrbeli osebne in materialne koristi. Med obsojenimi je en major in
Konec zunanjepolitične debate v italijanskem parlamenta
Zanimivo De Gaaperijevo priznanje, da je »razgreto ozračje‘% ki ga je navajal kol razlog za odgodilev tržaških volitev, povzročila kampanja v italijanskem tisku Prepir o pomenu tristranske izjave
(Od našega dopisnika)
RIM. 10. — Ura je šla na polnoč, ko ie dJaues v italijanskem parlcmeatu med debato o vladini zunanji politiki nastal prepir med skrajno desnico in vladno sredino o pomenu tri-stamske izjave o Trstu. Prepir se je že nevarno razvnel, ko se •je dvignil poslanec Marchesc.no (MSI) in zavpil: «Viva Triestes! Njegovemu klicu se je pridružila skoraj vsa zbornica in ta «grido dj feue patriotica«, kot ga označuje, poročilo italijanske agencije ANSA, je na mah pomiril razburjene duhove.
Na današnji opoldanski seji so najbolj pričakovali De Gašperine ve zaključne besede k zunanji politični debati. Povedal pa ni mnogo novega, posebno o irstu, temveč je nt dolgo in široko polemiziral s kominformistično opozicijo o vprašanjih bolj splošnega značaja: napadalni ali miroljubni značaj Atlantskega pakta oziroma Sovjetske zveze, oboroži, tev in podobno.
Pač pa je tržaško vprašanje prev ladovalo po njegovem govoru, ko so razpravljali o resolucijah, ki so jih predložili posamezni poslanci. Diskusija se je v glavnem vnela okoli resolucije monarhista Covellija, ki zahteva od zbornice, naj ((obveže vlado, da na kakršnih koli morebitnih pogajanjih ne bo dopustila diskusije o pravicah, ki jih priznava Italiji tristranska izjava«. Poslanec Martino je k tej resoluciji predložil svoj popravek, ki je kon&io tudi bil sprejet, in ki naroča vladi, naj «v vsakih morebitnih pogajanjih postavi za osnovo pravico, ki jo Italiji priznava tristranska izjava«.
De Gasperi je moral dvakrat intervenirati, da precizira sta-liče vlade in da prepreči preveč zahtevno postavljanje vprašanja. Dejal je, da «ima vlada obveznost da nikolj ne pusti oporekati moralno obvezni pomen tristranske izjave«, toda to da je načelna izjava, medtem ko se je treba ozirati tudi na ((taktične« potrebe. Dodal je, da v trenutku, k0 ((Italija izraža željo, da reši to vprašanje, k!?kor hitro br> mogoče«, n; primemo izražati se «8 togo formulo, ki bi mogla dati nasprotni stranki vtis, da postavljamo našo zahtevo kot osnovni pogo) sploh Za zoče tek pogajanj«. Zaradi tega se je De Gasperi izrfkrl za resolucijo poslanca Bartoleja, ki pravi, naj do rešitve tržaškega
vprašanja pride v duhu izjave ^d 20. marca 1948.
Po besedah razn h drugih poslancev, ki so se vse vrtele okoli tristranske izjave, je De Gasperi še enkrat pojasnil, da vlada sprejema Martinovo spremembo, toda v sledeč interpretaciji: ((Ponovno potrdil^ moralno in politično obveznega značaja tristranske izjave za zaveznike; obvezno za vlado,
da jo uveljavi v morebitnih di. plomatskih pogajanjih, v popolno zadoščenie zakonitih teženj italijanskega ljudstva«. Kot je videti, je to drugo De Gasperijevp pojasnilo mnogo manj »taktično« kot prvo. Prosil je nato zbornico, naj sprejmejo Martinov tekst.
Tako se je zgodilo, da je italijanska zbornica, po De Ga-sperijevi razlagi, izglasovala, da je tristranska izjava za ZDA, Anglijo in Francijo ((politično in moralno obvezna«. . Tudi to se dogaja.
Ob začetku svojega govora je De Gasperi dejal, da so ga sprejeli v Italiji kot nezaupljiva gospodinja služkinjo, ki se vrača s trga in ki mora pokazati do zadnjega vse, kar ima v torbi za nakupe.
Trsta se je De Gasperi v svojem govoru dotaknil trikrat: ko je odgovarjal Nenniju, Trevesu in Tolloyu.
V odgovoru Nenniju je De Gasperi dejal, da so vse govorice o domnevnem sporazumu med Titom in Harrimanom gle. de Trsta neresnične. Dejal je, da ga je «vlada ZDA pooblastila da te vesti zanika« in da je o tem tudi govoril s Harrimanom. Nato se je pohvalil, da je njegov uspeh, če je bilo vprašanje Trsta ločeno od vprašanja revizije mirovne pogodbe, kar da so hoteli An-
gleži.
V odgovoru poslancu Trevesu se je De Gasperi dotaknil sedanjega položaja v	in položil svoje zahteve, da bi u-prava in zakonodaja v coni A morala biti italijanska, češ da Ruverner ni bil imenovan in je zato to ozemlje treba smatrati kot okupirano ozemlje, kjer pa haaška konvencija prepoveduje menjavo obstoječe zakonodaje Po tem skoraj . juridičnem dokazovanju pa je dodal, da je v Washingtonu prikazal ((nujnost, da okupacijska uprava spoštuje italijansko upravo v Trstu v duhu tristranske izjave«, kar kaže, da verjetno sam ni prepričan v točnost svojih juridičnih izvajanj in sp *e za‘ to rajši zatekel k faktotumu tristranske izjave.
Najbolj zanimiv pa je De Gasperijev odgovor poslancu Tolloyu, ki ga je obdolžil, da je povzročil odgoditev tržaških volitev. Tu je De Gasperi dejal dobesedno:	»Prvič, vse
stranke, vsaj one, ki predstavljajo večino, so zahtevale odgoditev; drugič, politično sem podpiral to zahtevo prav zato, ker sem hotel, da se volitve ne vršijo v razgretem ozračju, ki se je pričelo razgrevati med poletjem zaradi kampanje v tisku, in sem rajši videl, da se v interesu Italije in v interesu mednarodnega sodelovanja sploh volitve vršijo v času, ki bo mirnejši«.
Poleg majhne netočnosti (predstavniki petih tržaških strank so postavili zahtevo po odgoditvi volitev šele dan po De Gasperijevi izjavi v tem smislu) vsebuje ta stavek, ki ga De Gasperi morda poprej ni dobro premislil, da je namreč njegov glavni argument v akciji za odgoditev volitev bila kampanja v italijanskem tisku — kampanja, ki jo je vlada prav vneto podpirala.Zadeva ni nova — novo pa je, da je bil De Gasperi toliko nepreviden, da se je izdal.
A. P.
Proces proti FAR
RIM, 10. — Danes zjutraj se je začel pred porotnim sodiščem proces proti 39 obtožencem, od katerih je 25 zaprtih 10 se jih brani iz svobode 4 pa so pobegnili, ki so obtoženi zaradj poveličevanja fašizma poskusa obnovitve fašistične stranke po tako imenovanih (tfascijih revolucionarne akci-je« — »Fasci dl Azione Rivolu zionaria« (FAR) ir, zaradi di-namitnih atentatov.
k*l . zaslišan glavni urednik tednika »Imoerium«, ki ga imajo za glavnega vodjo ekstremistov v MSI in ki je no-
s FAnR mu je Erra Vincenzo, Priznal je sa-
mo, da je bil č’an MST. zanikal
pa je obtožbo, da je član FAR
in Je cel6 obtožen da je on
avtor tako imenovane »Carta
Na sodni razpravi proti 14 agentom NKVD ie danes obtoženec Ilič priznal svojo krivdo, da je z obtoženim Milovanovičem, s katerim je bil kot špijon povezan leta 1946 na gradnji pančevskega mossta, pošiljal sovjetskemu polkovniku Bogomo. lovu poročila o ljudeh, za katere se je ta zanimal, poročila o razpoloženju prebivalstva itd.
Študent Momir Antonič je priznal, da se je leta 1945 pri graditvi Pančevskega mostu povezal z vodilnimi sovjetskimi oficirji: z generalom Golovkom, polkovnikom Kolokolovim, podpolkovnikom . Polovicovim in dvema majorjema ter da jim je že v prvih dneh dajal poročila o posameznih inženirjih in drugih uslužbencih, ki so prihajali z njim v stik. Antonič je majorju Jukovu podpisal obvezo, da bo delal v korist NKVD, a poročila za svoje špijonsko delo je dobival od obtoženega inženirja Putnika in Turudiča.
On izjavlja, da je dajal tudi špijonske podatke o predorih,
posebno obmejnih in podatke o izvrševanju operativnih načrtov graditve železnic. Obtoženec je dejal, da so omenjeni sovjetski oficirji zlorabljali prednosti, ki so jih imeli glede preskrbe. Med drugim so avtomobile, ki jim jih je dala na razpolago jugoslovanska komanda po zelo nizkih cenah, prodajali pozneje po mnogo višjih cenah. Obtoženec je dodal, da je napravilo nanj slab vtis posebno to, da so Rusi ob priliki svojega prihoda v Jugoslavijo obljubili, da bodo vse stroje in material pri graditvi pančevskega mosta pripeljali iz Sovjetske zveze, medtem ko so bili ti stroji in ta material nabavljeni v Jugoslavji ali pa na račun reparacij.
Med delom na mostu je sovjetski polkovnik Golovilcov odstranil vse precizne stroje in trdil, da so sovjetska last, čeprav so bili jugoslovanska lafft. Obtoženi Antonič je deveti obtoženec, ki je bil do sedaj zaslišan. Razprava se nadaljuje.
R. R-
Volilna kampanja
v Angliji
LONDON, 10. — Predsednik vlade Clement Attlee nadaljuje s svojo volilno kampanjo. V Granthamu je dej&l. da je obnova Anglije po vojni posledica dela angleškega ljudstva. «In ne sramujem se reči. tudi od a-meriške pomoči, ki smo jo dobili. To v miru in v vojni«. Attlee je nadaljeval z razpravljanjem o notranjih vprašanjih in se ni dal motiti o tistih, ki so ga prekinili in vpraševali za vzroke angleških diplomatskih kriz v Perziji in Egiptu. V Grathamu je na kratko govoril o zunanji politiki, ko je omenil da se mora-jo ljudstva, če hočejo živeti, organizirati *• sistemu skupne varnosti. Obžaloval je rusko stališče, ki sili Zahod. da se oborožuje.
V Lincolnu Attlee ni hotel govoriti o Iranu in Egiptu. O-mejil se je samo na besede. «Verujemo v ureditev vprašanj na podlagi posvetovanj«.
Razumljivo pa so konservativci nadaljevali s kritiziranjem laburistične zunanje politike. Konservativni kandidat David Gammans je tako le dejal; »Med tistimi, ki molijo za laburistično zmago, so kralj Fa. ruk. Franco, ki gleda na Gibral. tar, predsednik Peron, ki upa na kakjšno novo kupičijo z mesom. Kitajci y Malajski džungli in vsi tisti na svetu, ki nam hočejo kaj odvzeti«.
Koroški plebiscit in vloga Italije
10.10.1920-10.10.1951
10. oktober je dan, ki se ga slovenski narod z bolestjo sipo. minja kot obletnice usodnega plebiscitai m Koroškem leta 1920. Tega plebiscita pa se naši narodi ne spominjajo samo z žalostjo. teprvveč tudi z ogorčenjem, ker bi tatc rami režim lahko preprečil našo narodno tragedijo na Koroškem, v takratni vladi P& ni b.lo t lana. ki bi si upal postaviti se po robu poverjeniku za prehrano dr. Tavčarju, ki je trdil, da Celovec zaradi prehrambenih težav ni mogoče zasesti. Tudi geneia. la Maistra so ovirali pri vsaki samostojni akciji ter «puntar-ju» nilcoli niso odpustili, da je brez njihove vednosti zasedel Maribor. Ta nerazgibanost slovenskih vodilnih krogov se je čez nekaj let bridko maščevala. Nemci so takoj opazili, da Jugoslavija odlaša z zasedbo Celovca, na katero so računali. Ustanovili so tako imenovani «Volkswehr» ter na, Silvestrovo l. 1918 potisnili naše čete na desno stran Drave. Naša voj k a se je morala umakniti iz vse Koroške. Gospodarji položaja so postali pripadniki nVolks-wehra», ki so po naši zemlji ropali, požigali in pobijali. Beograjska vlada je TOseala vmes in naročila dravski divizijski oblasti, da priprav< of n. živo, ki se je 28. m-ja 1919 ra-čela pod poveljstvom generala Krste Smiljaniča. Ofenziva je dobro napredovala ter so naše čete že 6. junija 1919 zasedle Gosposvetsko polje in Celovec. Toda zasedba Celovca je bila prepozna, ker so že pred zasedbo prihajale iz Par za vznemirjajoče vesti glede Koroške. Tako so se naše čete morale
Hemčlla zopet v ospredju
Grolevvohl sprejema «večino» Adeneuerjevih 14 pogojev za splošne volitve v vsej Nemčiji, obenem pa zahteva prekinilev razgovorov za oborožitev Zahodne Nemčije - Negativne reak* cije v Bonnu - V ZDA poudarjajo, da ne more bili govora o opustitvi nemškega oboroževanja
BERLIN io. — Predsednik
vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl j*, danes v daljšem govoru v vzhodneneir.škun parlamentu izjavil, dia je »večina« Adenaoierjevih štirinajst pogojev za volitve '* vsej Nemčiji sprejemljiva, da pa vendar nekatera vprašanja ((ostajajo
Po Grotevvohlovem govoru je vzhodnonemška zbornica izglasovala poziv na zahodncnemški parlament, ki postavlja sledeči dve vprašanji 1. ali pristaja Bundestag na to, da se v naj krajšem času začnejo pogajanja medi obetos nemškima vladama. 2. sli, frrejtma Bunde-sta^ svobodne volitve v vsej Nemčiji, katerih cilj bi bila nemška enotnost, posipešitev mirovne pogodibe in čim prejšnji odhod okupacijskih čet?
Podoben poziv je vzhodnonemška zbornica poslala že 15. septembra, vendar ga je bonn-ska viada zavrnila, v glavnem zaradi nesoglasij glede nadzorstva nad vsenerr.škimi volitvami. Adenauer je nato postavil svojih znanih 14 točk, ki vsebujejo pogoje, pod katerimi bd Zahodna Nemčija pristala na izvedbo volitev v vsej Nemčiji. Eden izmed teh pogojev jc. nadzorstvo OZN nad resnično svobodlnim izvajanjem volitev.
Novi moment bi torej bil v Grotewoh!ovem pristanku na »večino« Aoenauerjevih pogojev. Zelo verjetno j<e, da med to »večino« ne spada zahteva po nadlzcrstvu OZN nad volitvami.
Obenem je vzhodnonemška zbornica izglasovala poziv Zahodni Nemčiji, naj takoj prekine pogajanja s tremi zahodnimi velesilami glede nemške o-borožitve. Čeprav oba poziva nista med seboj povezana, sodijo. da bi to bil glavni Grote-wohiov — kar pomeni končno sovjetski — pogoj za volitve v vsej Nemčiji, Zanimivo je, da je točno ob tistem času, to je danes predpoldne, tudi poslanska skupina KP Zahodne Nemčije postavila v bonnskem po' lamentu isto zahtevo, na* Adenauer prekine razgovore o obrožitvi.
C as za ta sovjetski manever se zdi dobro izbran, ker je po eni strani težnja po enotnosti v Nemčiji dokaj močna, na drugi strani pa se v Zahodni Nemčiji krepijo pozicije socialnih demokratov (kot so pokazale tudi volitve v Bremenu), ki nasprotujejo oborožitvi pod sedanjimi pogoji.
Grotevrohlovim spravljivi«', besedam je dodai ščepec grožnje vzhodnonemški zunanji minister Dertinger, ki je zavračal Adienauerjeve izjave, da ZSSR ne bi mogla vojaško intervenirati. da tej preprečila nemško oborožitev. Dertinger je opozoril na stavek v sovjeU skl noti Franciji, ds »ZSSR ne bo nikoli pristaia na oborožitev Zahodne Nemčije« in nato dejal, da je Vzihodna Nemčija pripravljena dati številne koncesije pri pogajanjih, da pa se te kcr.ce.sije ne smejo dotikati ((vprašanja vojne ali miru«, torej oborožitve.
Prve reakcije v Bownu so v glavnem negativne. Kancler Adenauer je naročil državnemu podtajniku za zunanje za-devlf Haisteinu, naj v njegovem imenu označi Grotewohlov predlog za »prozoren poizkus, da se ovirajo pogajanja med bonnsfco vlado in zaivezniki za neodvisnost in oborožitev za-hodhonemške republike«. Socialdemokrat Herbert Wehner, predsednik parlamentarne ko. misife za zunanje zadeve, da je dejal, da je Grotewohlov govor «zvit» in d)a mora Zahodna Nemčija skrbno proučiti svoj odgovor.
Tudi v zahodnih prestolnicah vidijo v Grotewohlovetni govoru predvsem poizkus, da se zavrejo pogajanja o nemški o-borožitvi. V Londonu Foreign Ofice zadeve ni hotel komentirati, v. političnih, krogih pa poudarjajo. da je vprašanje splošnih volitev v vsej Nemčiji odvisno končne le o<j štirih velesil, ki bi morale doseči sporazum, še predno bi Nemci šli glasovat. V Londonu menijo, d& je vsekakor treba želeti nemško enotnost, da pa je ni mogoče doseči za ceno dtemo’ kritične ureditv:? v Zahodni Nemčiji in interesov zahodnih
Obnovitev sestankov
zi/eznih častnikov na Koreji
Na današnjih dveh sestankih ni bil dosežen noben spo-Cete združenega poveljstva nadaljujejo z napadi
razum
TOKIO, 10. — Zvezni častniki združenega poveljstva OZN in poveljstva kitajskih in severnokorejskih čet so se danes dvakrat sestali v Pam Mun Jonu, da bi dosegli sporazum o kraju in dnevu, ko bi obg delegaciji spet obnovili pogajanja o premirju.
Rezultati razgovorov do te ure še niso znani, poročila pa pravijo, da so potekali v »prisrčnem ozračju«. Zvezni častniki obeh strank so ?i ogledali most na reki Sachon. na robu kesonške nevtralne cone ln na pol poti med Songchore-Njem, ki ga je predlagal Ridgway za kraj pogajanj, in rned Pam Mun Jonom, ki so ga predlagali severni poveljniki. Razlog za pot k mostu ni bil uradno pojasnjen, menijo pa, da bi ta most mogel priti v poštev kot bodoči kraj pogajanj, torej kot
del FAR«, kar je bil' prizna? kompromisna rešitev med obe-pred preiskovalnim so^ikom  ----------------------*
kalPTakrjatin< k8r 36 dlanes zani-
ft pri8„iemnSm"{ kart^
Kot je naš list je poročal Je zdi, da sta v zvezi s FAR tudi
tista dva osumljene«., ki jih je tržaška komisi ia priprla v zvezi z nedavn'm b mbrirn atenta-tom na sedež ZVU v Ti stu
ma predlogoma.
Prvi sestanek je bil že ob 8. zjutraj po krajevnem času; sestala sta se polkovnik mornariške pehote James Mujray ln severnokorejski polkovnik Cang Cu Sa. Cang je izročil Murrayu poslanico generalov Ki m II Sunga in Pen g Huaja za generala Ridgwaya. V poslanici je
potrdilo o sprejemu Ridgwaye-vega sporočila, naj se zvezni častniki sestanejo danes ob 10.
V skladu s tem Ridgwayevim predlogom sta se obe zvezni delegaciji y celoti sestali ob 10. predpoldne v Pam Mun Jonu, kjer je bil pripravljen velik šotor.
Poročilo 8. armade s fronte pa pravi, da so sile OZN. lei so napadale severno od Korangpo rija, naletele na «majhen ali zmeren« sovražnikov odpor. Medtem pa so oddelki prve a-meriške konjiške divizije zadeli ob ogorčen odpor severnoza-hodno od Jončona, vendar so nadaljevali z napadi.
Zadnja poročila s fronte pravijo, da je močna kolona čet OZN, ki jo je sestavljalo 50 tan. kov in, pehotni polk, danes prodrla globoko v nasprotno ozemlje in se nato vrnila na izhodišče. Napad je bil izvršen prav v trenutku ko so kitajske čete zamenjavale izčrpane Severnokorejce na «Kim II Sungovem hribu«. O zračnih oorbah pa poročajo, da je 25 letal tipa M1G-15 napadlo 32 ameriških Thunderjetov in da sta bila dva MIG poškodovana in verjetno sestreljena.
velesiL Na vsak način pa izključujejo, da toi bonnska vlada in zahodne velesile mogle sprejeti Grotewohlov poziv, naj se končajo sedanja pogajanja med zaivezniško visoko komisijo in kanci er j em Adenauerjem za nemško sodelovanje v zahodnem obrambnem sistemu.
V Washingtanu pa pravijo uradni krogi, da se bodo v kratkem začeli raizgovori med Washingitonom, Londonom, Parizom m Bonnom v zvezi z Grctewohlovhn pristankom na volitve v vsej Nemčiji. Pravijo. da bodo na teh razgovorih predvsem proučili pogoje, v k*. U-,r£ft k>i nsogli začeti pogajanja, ki jih je predlagal Gro-tewohl. V Washingtoniu so tu-dii mnenja, da morebitne' splošne volitve v Nemčiji nikakor niso v nasprotju z nemškim so-delovanjem v zahodnoevropskem obrambnem sistemu. Pravijo pa, da bi se ameriška vla-dia unrla splošnim volitvam v
Nemčiji, če ne hi bile zagotovljene vse formalne garancije, da bodb volitve res svobodne.
Medtem se je kancler Adenauer danes ponovno sestal s tremi zavezniškimi visokimi
komisarji.
Obsodbe v ČSR
DUNAJ, 10. — Listi iz Prage javljajo, da sp nekega Cehoslo. vaka pred kratkim obsodili na smrt v Choteborju na Slovaškem. sedem drugih pa na zaporne kazni od 17 do 25 let, ker so nabirtii orožje in lnunicijo In pripravliali sabotažna dejanja po naročilih zahodnih radijskih postaj.
. BUENOS AIRES, 10. — Uradno poročilo pravi, da se zdravje Evite Peron počasi izboljšuje. Nove transfuzije krvi ne bodo potrebne.
kmalu umakniti. V Pariz je naimireč odpotovala, slovenska delegacija, ki Pa ni mogla preprečiti plebiscita na Koroškem, čeprav se je razgovarjala s samim W ilsonom na pariški mirovni konferenci. Dosegla je le manjše korekture na plebiscitnem ozemlju v tako imenovani Celovški kotlini.
Nekateri napačno mislijo, da je takrat prišlo do plebiscitne borbe med Jugoslavijo in Avstrijo, Dejansko pa je. bila borba med Slovenci in Nemci, kajti, pri nas Srbi in Hrvati niso sodelovati, medtem ko je avstrijske zahteve podpiral nemški Reich. Tudi Slovenci nismo bili dovolj složni tir smo se vkljuJb navideznemu premirju med političnimi strankami prepirali med seboj, kar so Nemci znali dobro izkoristili v svoje propagandne namene. Plebiscit 1. 1920 smo izgubili 'predvsem zaradi tega, ker je medzavezni-ška plebiscitna komisija bila proti nam. Amerika je umaknila svoje sodelovanje v plebiscitni komisiji. Pogodbo so sedaj prekršili s tem, da je vsak avstrijski delegat dobil volilno pravico v coni «A». Na ta način so Angleži, Italijani in AH* strjjci bili proti nam in Frani-cozom. To je bilo vmešavanje v naš p zadeve čeprav je po mirovni pogodbi pripadla uprava v coni «A» Jugoslaviji. Odstraniti se je moralo naše vojaštvo, medtem ko so jugoslovanske orožnike zamenjali neizurjeni domačini. V občinske volilne komisije sta jugo* slovanski in avstrijski delegat imenovala vsak po tri članek To je bilo Nemcem zelo dobrodošlo, ker so t> volilme imenike vtihotapljali veliko število neupravičenih volivcev. Kljub jugoslovanskemu protestu so odprli demarkacijsko črto ter volilni* žatre izdelovali pri naših nasprotnikih v Celovcu. Zato ni niti čudno, če so na dan plebiscita. dne 10. oktobra 1920 bili doseženi naslednji rezultati: za Jugoslavijo je bilo oddanih 15.278. a za Avstnjo 22.025 glasov. i
Značilna je izjava člana naše delegacije v plebiscitni komisiji župnika Jurija Trunka. Le-ta je v ameriških časopisih objavil, da so vse dni, ko so šteli glasove, čuvali žare italijanski vojaki. ki so se javno hvalili, da so Avstriji pripomogli &o zmage. Najprepričljivejši dokaz za falzifikat tega plebiscita pa je zemljiška knjiga na sodišču v Rožeku. Iz nje ie razvidno da je koroška deželna vlada poklc. nila predsedniku italijanske delegacije v plebiscitni komisiji, princu Liviju Borghese, najlepšo vilo ob Vrbskem jezeru z imenom »Cap Woerth«.
Pa plebiscitu pa se je začelo preganjanje naših HuJi. Beo-qra'ska vlada ni nikoli izve'la svojih groženj o revresarjah, ker se je sama n gibala k pe-tckolona^tvu. Vol tre v km č-ko zbornico v C lovcu noverru bra 1932. so pokapale, da plebiscitna borba le ni bila zaman. Slovenci so »t teh volit "'h dobili 23 mandatov, vse nemške stranke skupno Pa le 10 mandatov.	K. M.
PROCES O DOGODKIH PRI PORČINJU
Sodišču ne ugajajo dokazi o stihih ozopovcev z Nemci
Nastop javnega tožilca proti dokazom obrambe Protest zagovornikov proti pisanju italijanskega tiska -Dokumenti o sodelovanju ozopovcev z Nemci in fašisti in opravičila ozopovskega kurata
(Od našega posebnega dopisnika)
LUCCA, 10. — V nadaljevanju zasliševanja prič se vse bolj zgošča prepričanje, da pobiti ozopovci le niiso bili tako nedolžni, kakor jih namerava prikazati zastopstvo zasebne stranke ob polni podpori javnega tožilca in predsednika sodišča. Kljub temu, da prihajajo pred poroto v glavnem še vedno dobro pripravljene obremenilne priče, uide tej ali oni od časa do časa zrno resnice, vsiljeno s spretnim vprašanjem obrambnega zbora odvetnikov. Poleg tega je tu cel kup izvirnih listin, ki jih ta ali ona priča tudi hote ne bi mogla utajiti, ker bi ji lahko dokazali, da jih je pred toliko in toliko leti podpisala z lastno roko. Vedno se kajpada ne da ovreči trditev prič s tako obremenilnimi dokazi, a tudi takrat, ko obramba z njimi razpolaga, postaja javni tožilec silno nestrpen in jih jemlje na znanje z neprikritim omalovaževanjem. Nepristranski opazovalec bi mogel ugotoviti, da stoji pred sodnikom, ki menda ne Išče pravice in resnice, marveč se na vse kriplje trudi, da bi obtožencu dokazal krivdo, ne glede na njegovo nedolžnost.
Takoj zjutraj je stopil pred mikrofon don Gino Moretti. Podoba ukazovalnega italijanskega duhovnika, ki si je že v Afriki prislužil zlato medaljo za vrag vedi kakšne zasluge in je zagrizen nasprotnik Slovencev, zlasti potem, ko se je znašel v ozopovskih vrstah kot nekakšen demokrščanski eksponent. Kot tak je bil vključen tudi v izvršni vojaški odbor, bil torej navzoč pri vseh odločitvah in posegih ter ni izključeno da je prav njegov gospodovalni vpliv in nastop dovedel do nasprotij med ozopovci in garibaldinci. Saj je tudi pred sodniki poudaril, da je bil vedno odločno proti ljudski demokraciji in da je skušal speljati italijansko partizansko gibanje na pot drugačne demokracije, čeprav se oblike te demokracije v oni dobi še niso dale konkretizirati.
Bil je nekakšen ideolog v vrstah ozopovcev in marljivo je polnil glave svojih učencev v političnih urah z novo demo-i kracijo. Don Moretti se je zna-
šel pred porotniki prav tako dobro kakor pred oltarjem. Govoril je z doslednostjo človeka, ki se mu po zaslugi izvrstnega spomina ne izmuzne še tako zamotana misel in ki vsak čas lahko postreže sobesedniku s točnimi datumi in številkami.
Navzlic temu pa je v svoji pripravljenosti izpustil ali zanemaril nekatere pomembne dogodke. In ko je bilo odvetnikom obrambe dovoljeno zastaviti vprašanja, se je tudi v njegovo samozavest vrinila troha neodločnosti in zadrege.
«Ali je znano priči, da so obstajali stiki med ozopovci in Nemci?«
Vprašanje je bilo kočljivo, toda zanikati popolnoma resnice tudi ni kazalo, ker so odvetniki postavli vprašanje z nekakšnimi listi y rokah. Torej se je izplačalo pomisliti. Don Moretti je takoj prijel pravo nit in obrazložil, da je prišlo do nekih razgovorov z Nemci, vendar le z namenom, da bi se od teh doseglo paritetno ravnanje v borbi in z morebitnimi ujetniki, kakor v redni voj. ski. Toda takih primerov je bilo več in potem so bili tu pisani, dokazi, kakor n. pr. glasilo nemškega komandanta, ki hvali v nemščini obnašanje ozopovcev na razgovorih. Vendar je don Moretti našel tudi tu primerno opravičilo, češ da je šlo v tem primeru za izmenjavo devetih ujetnikov, kar se je v resnici zgodilo, in da so bili navsezadnje o tem na tekočem tudi garibaldinci. Ker pa se je Verdi t. j. podkoman-dant ozopovske brigade, shajal z najhujšimi krvoloki in pobijalci X. Mas, Borsattijem, je izjavil don Moretti, da je delal Verdi to na lastno iniciativo.
Kakor smo rekli, ni tak način zasliševanja niti malo ugajal javnemu tožilcu. Ko se je izvedelo tudi to, da v bojih italijanskih partizanov z Nemci 10. avgusta 1944 ozopovci niso »prožili strela, je tožilcu pošlo potrpljenje. Planil je izza mize m togotno vzrojil, češ kam vodijo takšna vprašanja. Po njegovem je ugotovljeno, da so bili Bolla, Enea in ostali pobiti in sedaj je treba najti krivce. In v svoji srboritosti ni
kor treba poiskati najprej vzroke, ki zlasti v vojni lahko docela operejo krivdo.
Ob prekinitvi dopoldanske razprave se je dvignil ves zbor odvetnikov obrambe in s časopisom v roki protestiral pri predsedniku sodišča nad pisanjem posebnega dopisnika florentinskega dnevnika »II Mat-tino« Giuseppeja Cartonija, to je prav onega, ki smo ga v enem izmed naših prvih dopisov že omenili zaradi čisto po svoje usmerjenega in nekontro. Hraneča pisanja. V torkovi številki se je Cartoni lotil zagovornikov obtoženih garibaldin-cev ter v resnici žaljivo karak-teriziral mnoge izmed njih. Da. nes bi se ga bržkone ti dejansko lotili, da ni mož že prej zavohal nevarnosti in se previdno umaknil iz dvorane.
V popoldanskem nadaljevanju razprave so bili zaslišani še Guido Giuliani, Tomastai, Di Nenno in še nekatere priče, ki so v glavnem ponavljale dogodke, o katerih smo govorili že v prejšnjih poročilih.
M. L.
8radley, Slim inlacta
odpotovali v Atene in Ankaro
PARIZ, 10. — Načelniki afriškega, angleškega in francoskega glavnega stana general Brs.dley, maršal Slim in generalom Lecheres so danes opold-dne odpotovali z letalom iz Pariza v Atene, kjer bodo sondirali teren za vključitev Grčije v atlantski pakt. Iz Aten bodo po istem opravku odpotovali v Ankaro.
Zastopniki dvanajstih držav atlantskega pakta, ki se v Parizu pod Harrimanovim predsedstvom razgovarjajo, kako bi vskladili povečano oboroževanje in evropske gospodarske potrebe, so bili danes gostje pti generalu Eisenhowerju v Roc-quencourtu. Eisenhower jim je prikazal vojaško moč ZSSR in jih opozoril, da ni mogoče izgubljati časa.
Eisenhower je dejal, da ima ZSSR pod orožjem 4 milijone mož, ki so razporejeni v 175
- ----------------   divizijah,	od katerih je okoli
niti m.alo pomislil, da je vseka. 70 mehaniziranih.
~ 2 —	ji,	oktobra	1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE • MALI OGLASI
Danes, četrtek 1!. oktobra
Samo, Negoslava Sonce vzide ob 6.14, zatone ob 17.29. Dolžina dneva 11.15: Luna vzide cb 15.57. zatone ob 1.4'-Jutri, petek 12. oktobra Serafin, Drugislav
OTROCI EZULOV KREPE ITALIJANSKE ŠOLE
SLOVENCI VEDO
da spada sloi/enslii otrok i slnienshn šnln
zej nase sole. za katero se mo-
ramo nenehno boriti. Prav zato pa nas tudi upravičeno žalijo podtikanja, ki jih skušajo nekateri šovinisti preko svojih glasil vsiliti splošnemu mnenju.
Ze v včerajšnjem »Primorskem dnevniku« smo navedli e-nega izmed glavnih vzrokov padanja števila slovenskih šolskih otrok. Po tej naši ugotoviti bi morale biti — sicer v veliko manjši meri — prizadete tudi italijanske šole, ker je, naravno. vojna vplivala tudi na- število rojstev med Italijani, čeprav iz vzrokov, ki smo jih včeraj navedli, veliko manj. Statistika pa izkazuje, da je število italijanskih šoloobveznih otrok skoro enako tistemu iz leta 1945. Zakaj?
«Messaggero Veneto« očita Slovencem, da so svoje šole v prvih povojnih letih polnili z «uvoženimi elementi«. Ali so pozabili, da je še Dred kratkim poluradno glasilo «Giornale di Trieste« pisalo, da- je v Trstu 30.000 esulov, že popolnoma vključenih v tržaško življenje? Kdo so ti esuli? Razni hrvaški, slovenski, bolgarski, ruski itd. begunci se prav gotovo niso popolnoma vključili v življenje našega mesta! Predvsem predstavlja teh 30.000 ljudi Italijane, ki so pobegnili z ozemlja, kj ga je osvobodila in priključila Jugoslavija. In med temi tisoči je mnogo šoloobveznih otrok, ki številčno krepe italijanske šole, tako da padec, ki je po vojni normalen, krijejo prav ti «uvoženi elementi«.
Kd.o prebiva v novih naseljih v Križu? Esuli italijanskega rodu. Kdo se naseljuje v Devinu? Številne družine policistov s številnimi otroki, ki — jasno — obiskujejo tamkajšnje italijanske šole. In vse to prav v tistem delu našega ozemlja, ki meji na Italijo, da bi lahko iredentisti dokazali strnjenost italijanskega teritorija preko sedanje meje!
S pomočjo teh »elementov« je pač lahko ostalo število italijanskih učencev na isti višini, kot je bilo pred leti.
Slovensko prebivalstvo občuti nujnost, da vpisuje svoje otroke
,	. 	.	,	—. | zaupanja v življensko moč »vo-
r sicer s trpkostjo ugotavlja- | jega naroda. Vendarle pa so to mo. da le tudi nekai oistn	je posamezni primeri, pred-
mo. da je tudi nekaj čisto slovenskih staršev vpisalo svoje otroke v italijansko šolo. Kdo je temu kriv? Ne malo strah, da bi se povrnila v Trst Italija, kjer bi otrokom, ki so obiskovali slovensko šolo, bilo težko do. biti delo. Poleg tega tudi sedanja uprava, ki je italijanska mnogo bolj kot tržaška, in daje prednost ljudem z italijanskimi šolami. Dalje sedanje stanje industrije in trgovine, ki je pretežno vsa v italijanskih rokah in ki favorizira Italijane na škcdo Slovencev.
Tej psihozi so zapadli nekateri slovenski starši in vpisali svoje otroke v italijanske šole. Podlegli so podtalni propagan-
vsem v mestu, medtem ko večina Slovencev ve, da spadajo slovenski otroci V slovensko šolo.
Tudi s takimi članki, kot je bil pred dnevi v «Messaggero», mislijo italijanski šovinisti poglabljati svoje raznarodovalno delo. Vplivati hočejo na naše ljudi, da bi izgubili vero v razvoj lastnega naroda. Toda jasna analiza vsega nam pokaže dejansko stanje: število slovenskih otrok za šolo je letos padlo, toda brez esulov bi padlo tudi število italijanskih (seveda manj ravno zaradi dejstev ki smo jih navedli v včerajšnji številki).
Garjave ovce
Kominformistični priganjači so večer pred taborom OF v Krogljah trosili letake, v katerih lažejo, da prodaja maršal Tito Trst Italiji. Kdo prodaja Trst, je pač najbolj razvidno iz izjav duhovnega voditelja teh kominformistov Togliattija, kar objavljamo na drugem mestu.
Ti priganjači pa ne mečejo le takih listkov, marveč hodijo tudi po vaseh v Bregu nabirat podpise za mir in proti priključitvi k Jugoslaviji v skladu z znano Vidoli jev o kampanjo o «baratto inf amen. Toda pri tem nabiranju podipisov hodijo v druge vasi. ker si v domači vasi ne upajo opravljati tega posla. Domačini jih pač predobro poznajo zaradi njihove umazane preteklosti: saj so povečini stari fašisti biv. SS-ovci in pritepenci. Zato jim ne pomaga mnogo, če se sedaj skrivajo za ko-modnim plaščem kominformi-zma. Prav zato jim bo vsak po. sten in zaveden ter Slovenec resničen demokrat pokazal vrata.
Nočemo	lakih
SLAVA PADLEMU B0RCD!
Tov. Alojz Stranj
Zanimivi podatki iz ankete
o življenjskih pogojih tržaškega prebivalstva
Od našega čitateljp smo dobili dopis in fotografijo s prošnjo, da oboje objavimo.
Sel sem v trafiko in kupil zavojček cigaret tipa «Nazionale esportazione«. Ne da bi se dolgo obiral, sem zavojček odprl, iz njega mehanično potegnil cigareto in jo prižgal. Vlekel sem in vlekel, toda glej ga spaka. cigareta ne vleče. Dobro sem jo pretipal, jo razpolovil in iz nje povlekel košček suhega stebla tobakove sadike, ki je cigareto tako napolnil, da seveda ni mogla prepuščati zraka. V miru sem torej pokadil obe »polovički« in pozabil na jezo zaradi slabo izdelane cigarete. Cez nekaj časa sežem zopet v žep, izvlečem zavojček s cigaretami in eno prižgem.
kosti. Toda luknjica ni bila samo na papirju temveč tudi v tobaku, kakor da bi kakšen črviček izvrtal rov v cigareto. Temeljito sem preiskal nekaj tako poškodovanih cigaret, da bi ugotovil vzroke pa zaman. Tudi zavojček je bil nepoškodovan.
Iz tega sklepam, da so v tobačni tovarni brez kontrole pokvarjene cigarete zapakirali in jih nato dali y prodajo. Jasno je. da kadilci take cigarete odklanjamo in zahtevamo mislim, da lahko govorim v imenu vseh kadilcev — da pridejo v prodajo samo nepokvarjene cigarete, ki so bile pred pakiranjem temeljito pregledane.
E. K.
ZV,U	zaključila sesta. I nškega področja STO na
VO statističnih podatkov ^ jih 286.194 oseb. To število pa ob-zbrala v rnarcu 1951 s po- sega samo družinske enote ne močjo vprašalnih pol glede pa oseb ki žive v lenskih' “n življenjskih pogojev na temj moških samostanih, zaporih in ozemlju. Ta popis je zajel 5684 podobnih ustanovah Od skup-,liZl.n in ako Je bilo mogoče nega števila je 133.242 moških
zelo točno presoditi življenjske pogoje na vsem ozemlju.
Zbiranje podatkov je povzročilo približno 194 lir stroškov na družino, kar je izredno nizka številka.
Popolno poročilo, ki obsega več kot 100 tipkanih strani, je na vpogled pri ur-du ZVU za štetje in popis. Tu sledi nekaj najbolj zanimivih ugotovitev.
V skladu s podatki tega popisa z vpraš' lnjmi ool mi se ceni celotno prebivalstvo anglo-ame-
PREDSTAVA SNG
GOSPODA
GLEMBAJEVI
bo v NEDELJO 14. oktobra ob 19.30 in ne kot običajno ob 20. uri zaradi jubileja Eme Starčeve, dolžine predstave ter menjanja scene.'
Moški	Zenske	Skupno
93.270	36.784	130.054
82.612	26.683	109.295
10.658	10.101	20.759
39.972	116.168	156.140
29	83.476	83.505
19.821	17.6’6	37.477
21.122	15.066	35.188
133.242	152.952	286.194
lahko označi iz higienskega vidika za_ primerna.
V tržaški občini je pri poizvedovanju sodelovalo 75 popisovalcev. Povpraševanje pri vsaki rodbini je trajalo povprečno 35 minut. Sodelovanje tržaškega prebivalstva pri poizvedovanju dokazuje dejstvo, da je bilo treba samo 10 rodbin, izbranih Za poizvedbo na-
Zopet vlečem in vlečem, cigareta pravilno prepušča, zrak pa vendarle ne gori. kot bi bilo, treba. Obračam jo naokoli in jo ogledujem, dokler ne najdem na enem koncu majhno luknjico. Mislil sem, da sem jo med obračanjem in ne preveč nežnim tipanjem sam napravil, pa sem odtrgal »ranjeni« košček in cigareto pokadil.
Preden sem prižgal tretjo.
domestiti z drugimi, bodisi ker sem si i° vseeno z vseh strani jih kljub ponovnemu obisku ni- ogledal. Tudi ta je imela luk-so našli doma, bodisi ker niso njico in tako vse ostale razen hotele odgovarjati povpraševal- treh. Nekatere so imele po več cem na njihova vprašanja. * lukenj, ki so bile različne veli-
Zakaj vedno zatemnitev ob vetrovnem vremenu?
REPRIZA V PONEDELJEK PA SE PRIONE OB 20. URI
Vabila se dobe za obe predstavi v Ul. sv. Frančiška 20 od 10. do 13. in od 16. do 19- ure.
in 152.952 žensk.
CIVILNA DELOVNA SILA
Cenitev civilne delovne sile na STO se naslanja	na popis
z vprašalnimi polami, ki je zajel 5 odst. stalnega prebivalstva v tržaški občini in 2 odst. stalnega prebivalstva v petih občinah izmed ostalih 6 občin. V skladu s tem popišem znaša ce. lotno število zaposlenih v coni 109.295; od tega 82.612 moških in 26.863 žensk.
STALNO PREBIVALSTVO PO	KATEGORIJAH IN	SPOLU
Skupno število delovne sile Zaposleni Nezaposleni Druge kategorije Zaposleni gospodinjstvom Dijaki Drugi
Skupno
Kratka razčlemba zgoraj na-i jih odpade na neprofesionalno	..____________________
vedenih številk dokazuje, da panogo 16.065 na javne službe, I ob takih prilikah izgovarja češ
odpade od celote 4-lave v (ti 11.458 na trgovino, hranilništvo ' da je nemogoče popravljati drugem nafte sTl7V treti* in tvorijo 45,44 - odst. skupnega	in ^zavarovalništvo in končno	razne	okvare	na	cestnih	eleki' četrto ši delita les Tri rudline'
stalnega prebivalstva) 71,72	1.724 na poljedelstvo.	ItriČhih	napeljavah,	ker	bi	se
odst. na mo|ke m 28,28 odst. j	STANOVANJA	te lahko ponovit* ter bi bilo '	.	—	J	pre'
na ženske* Skupno število za-1 . Razvrstitev podatkov .glede saro? pop®av4j*rtjl - zaradi suit poslenih delavcev tvori 38,19 stanovanj je bila napravljena kov burje tudi precej težavno, odst. stalnega prebivalstva, šte.; na ©snovj dejanskega števila S Verjamemo, da ni prijetno
7 25 od t ^taes n> h	i rodbin, ki jih je zajelo poizve- j ob slabem vremenu, posebno
7,25 od t. stalnega pr b.va.s va, | dovanje ker bi verj itno pukus pa kadar piha burja, popravlja-Pri tem je zanimivo. da je' presoje celotnega položaja na ti električno napeljavo po raz-od skupnega števila brezposel-’ podlagi ugotavljanja po po-nih ulicah; prav tako tudi vernih oseb, ki so prijavljene, da	skusnih primerih	pokazal na- j jamemo,	da je mnogokrat prav
prosijo za delo, imelo 14.792	pačno sliko.	I	zaradi	nadaljevanja slabega
prej zaposlitev; od tega števila. Od 5684 rodbin, ki so bile j vremena, popravljanje brez-)ih je bilo 58 odst. nezaposlenih	predmet poizvedovanja, je	uso. i uspešno.	Vendar pa smo mne-
delj kot enQ leto in tvorijo to- j tovljeno da jih	živi 4,8	odst.1 nja da	bi moralo vodstvo
Tov. Alojz je bil rojen 16. junija 1905. Kot partizanski borec je bil zajet od Nemcev 11. oktobra 1943. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče Dachau, od tod v Ra-ivensbrueck, od koder se ni več vrnil.
Kadar koli se pojavi y Trstu burja, tedaj so na dnevnem redu protesti Tržačanov, ki se oglašajo z vseh strani mesta zaradi nenadne zatemnitve ulic. Vodstvo ACEGAT se navadno
pri tržaškem , prometu, se tudi v tem mesecu ni bistveno iz-premenil, prav tako se ni iz-premenil vrstni red prepeljanega blaga. Na prvem mestu žitarice. ki predstavljajo 19 odstotkov celotnega premeta, na
mog z 12%.
rej te osebe stalni kader mest- | v gosposkih stanovanjih, 29,2 nih brezposelnih. Približno 6000 odst. v meščanskih stanovanjih, prijavljenih brezposelnih išče 31,8 odst. v cenenih stanovati elo prvič.
Od 86.289 rodbin, ki jih vpo-števa pregled, odpade 33.538 rodbin na področje industrije, prevozništva in trgovine, 23.477
ACEGAT kljub vsem tem okoliščinam poskrbeti, Oa bi ne ostale ulice kar po več dni brez
j njih, 23,6 v ljudskih in 9,6 v ze- , vsake razsvetljave Ce je nam-1° revnih stanovanjih.	rež že t,žko hod-ti J t
Pregled deli stanovanja v „ti„-s „,k i,™*__________________  .	.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Festival italijanske kulture
se bo pričel v nedeljo
Po zidovih koprskih zgradb pozivajo veliki lepaki Koprčane, naj se y velikem številu udeležujejo kulturnih manifestacij, ki se začnejo v nedeljo 14. oktobra. Te kulturno umetniške manifestacije bodo ves teden po vseh večjih krajih v okrožju. Vsi kulturni krožki so pripravili bogate sporede. Od 21. do 28. oktobra pa bodo v Piranu nastopali najboljši pevski zbori, dramske družine, godbe, orkestri, folklorne skupine itd.. To bo višek, to bo prikaz napredka, ki so ga Italijani Istrskega okrožja dosegli v času enega leta. Italijanski kulturni krožek ((Antonio Gramsci« v Kopru je za teden otvoritve pripravil naslednji spored:
V nedel-jo 21 oktobra ob 20.15 v Ljudskem gledališču začetek z otvoritvenim govorom in nato koncert mešanega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Lucijana Milossija. V ponedeljek 15. oktobra ob 20.15 uri v Ljudskem gledališču nastop pionirjev z opereto v treh dejanjih «Roberto di Roncaglia« Nina Bruschinija. V torek 16. oktobra v Ljudskem gledališču ob 20.15 uri drama v enem dejanju: ((Slepec« Persinija, man-dolinistični koncert pod vodstvom A. Pesaro in folklorni plesi. V sredo 17. oktobra ob 18.30 uri v dvorani krožka nad kavarno »Loggia« predavanje o Petru Pavlu Vergeriju mlajšem. predava tov. G. Borisi. V četrtek dne 18. oktobra ob 20.15 v Ljudskem gledališču nastop pionirskega pevskega zbora o-semletk pod vodstvom dirigenta Ercola Parenzana. in vokalno instrumentalni koncert v dveh delih pod vodstvom dirigenta Lucijana Milossija. v petek 19. oktobra ob 20.30 uri v dvorani kulturnega krožka nad kavarno »Loggia« predavanje tovariša profesorja Erosa Sequija. V so boto dne 20. oktobra ob 20 15 uri v Ljudskem gledališču nastopi dramska družina z muzikalno komediin: «Nozze C^nodi-striane«. zgodovinsko folklorno delo Dominika Venturinija.
Tudi Slovenci in Hrvati sledijo % velikim zanimanjem
pripravam za te kulturne manifestacije Italijanov v Istrskem okrožju, pri tem jih vodi čut za spoštovanje vsega, kar je dobrega in lepega.
Momjan
Mladina naše vasi je začela z deli, za izravnanje površine športnega igrišča. Posebno se za šport zanimata brata Lucij in German Gianolla. Zgled teh dveh bo privabi) še druge mladince v vrste športnikov.
Za kulturo je mladina Mom-jana pokazala zadnje čase veliko zanimanja. Sedaj se uči krajše igre, s katero bo nastopila na festivalu italijanske kulture. Mladina je navdušena tudi za petje, ne more pa pokazati kaj posebnega, ker ji manjka pevovodja. Odbor mladine je sklenil, da bo za dan 11. novembra organiziral sektorski mladinski festival športa in kulture. Ta dobra zamisel bo žela svoje uspehe, želeti pa bi bilo, da bi odbor kulturnega krožka in športnčga društva pokazala več zanimanja za pomoč mladini.
Pregled deli stanovanja v pet kategorij, ki se začnejo z «več kot primernimi« in končajo s »popolnoma neprimernimi«. Pri tem uporabljeno merilo označuje za primemo stano. vanje ene sobe vključno kuhinjo, na osebo. Ugotovil; so, da živi od vseh na področju bivajočih rodbin 61,1 odst. v stano. vanjih, ki se smatrajo za primerna; 38.9 odst. rodbin stanuje v stanovanjih, ki so označena za neprimerna 4.9 odst. pa v brezpogojno neprimernih stanovanjih. to je stanovanjih, v katerih pride manj kot ena soba, vključno kuhinja, na vsake tri osebe.
Razčlenitev higienskih prilik stanovanj pokazuje, da živi 80 odst. na področju bivajočih rodbin v stanovanjih, ki se jih
IZPRED SODISCA Celo sodniki so včasih usmiljeni
Zgodi se. da si marsikdo zaradi premajhne plače pomaga na kak več ali manj pošten način, ki mu prinaša vsaj nekaj prepotrebnega drobiža. Vendar stiska spravi včasih tudi poštenega človeka na nepošteno pot in jasno je. da skoraj vedno konča pred strogimi sodniki.
Duilio Semoli, zaposlen kot sluga v Tržaškem farmakotera-pevtičnem zavodu je poleg dru. gega dela tudi raznašal razna zdravila lekarnam in zdravnikom. Ta posel mu je dal priliko, da je med zdravila skril večkrat aspirine, ki jih je prodajal lastniku drogerije Giusep. peju Cichu. Cich je aspirin kupoval. ker je verjel besedam Semolija, ki je stalno trdil, da je aspirin njegova last ter mu je ostal od dolgotrajnega zdravljenja močnega prehlada. Stvar
pa se je po zaslugi ravnatelja
Ponudba za popravilo strehe j Ravnatelj je namreč nekega
dne ustavil Semolija na vratih in ga vprašal, kaj nosi v nahrbtniku. Semoli, ki je konec koncev poštena duša, je takoj priz-znal, da imp kakih 40 steklenic aspirina, kj jih prodaja, da bi si kaj zaslužil, kajti plača mu nikakor ne krije stroškov, ki jih ima zaradi bolne matere. , .,	Strogi ravnatelj je moža ovadil
Letina olik bo zelo dobra sodišču, ki je končno obravnavalo njegov primer.
Uprava Ljudskega gledališča v Kopr-u vabi gradbena podjetja v Istrskem okrožju, da pošljejo ponudbe za popravilo in prekritje strehe male dvorane gledališča Ponudbe je poslati do 20. oktobra na gledališko upravo.
V Istrskem okrožju pričakujejo zelo dobro letino oljk. Kot sedaj kažejo oljke, bo sadu še enkrat toliko kot lansko leto.
Posebno obložene so oljke na Koprskem. Kmetje predvidevajo, da bo letošnji pridelek olja prpsegel 200 ton.
Za obnovo »tarih oljčnih na sadov, ki po nekaterih krajih I sedeti že pešr jo. je bilo v vsem okrož- Predsednik: ju nasajenih letošnjo pomlad in že lani v jeseni 5700 mladih oljčnih dreves.
Semoli se je čutil krivega, vendar se je skesal in obljubil, da	se ne bo nikoli več	lotil tu-
■	1 .'.tniiu	'ledišče ga	je	zaradi	kesanja	obsodilo na	2	meseca	zapor;,	tv ;. ;,v. it •	d*	m jr
je Cicha obsodilo zaradi neprevidnega nakupa na 2 me.se-ca zapora ki jih ho moral ob
Zulmin tf žU°c: De Franco, zapisnike r:	Neri.
obramba; advokata Presti in Ghersa.
ulici ob lepem vremenu, potem postaja ob grdem in vetrovnem vremenu to že prava akrobacija, ki se lahko večkrat konča s padcem in raznimi poškodbama.
Med prebivalci, ki se pritožujejo zaradi večdnevne zatemnitve ulic, so tudi prebivalci Ul. Fabio Severo; ker je o menjena ulica zelo prometna ter razen tega še zelo izpostavljena sunkom burje, bi bila dolžnost ACEGAT, da poskrbi za takojšnje popravilo cestnih električnih luči.
Da so nekatere ulice Sv. Jakoba ob slabem vremenu vedno zatemnjene, j* že stara stvar ter smo tudi o tem že v našem časopisu pisali. In prav zato, ker je to problem, ki se vedno ponavlja, a nikoli ne reši bi bilo potrebno, da vodstvo ACEGAT s primernimi ukrepi to stvar vsaj kar najbolj hitro uredi ter poskrbi za. takojšnjo popravilo električnih luči.
Promet tržaškega pristanišča' v avgustu
V avgustu je tržaški promet prvič po dolgem času nazadoval. Da bo to bolj očitno, vzemimo prvo primerjavo s 1938 letom. Ce j* v avgustu takrat promet znašal 100 dobimo za letošnji avgust sledeče pokazatelje; Prihodi z železnico 91.37, po niorju 83,73; odhodi z železnico 131,89, po morju 98,24. Skupni promet pa je takle: po železnici so prepeljali blaga 112,07, po morju pa 88,54 skupaj 97,42. Torej je indeks vsega prepeljanega blaga prvič po preteku nekaj let padel.
V avgustu je sicer promet padel, vendar A ta padec verjetno slučajne narave, ker kaže celotno leto. oziroma prvih osem mesecev, zelo vztrajno pot navzgor. Večkrat se v prometu vsakega pristanišča javljajo taki pojavi. Vendar bi hoteli pripomniti. da je žal pri nas v Trstu nekaj ovir. ki zavirajo redno povečanje prometa. O tem smo sicer že mnogo pisali n a drugem mestu in bi zato tokrat samo pripomnili, da manjkajo v Trstu redne ladijske proge in ustrezno ladjevje zanje. Poleg tega so tarife za pristaniške usluge znatno previsoke, prav tako tudi stojnina v skladiščih
Povprečna števila, zračuna-na za prvih osem mesecev na osnovi 1938 - 100 nam kažejo sledečo sliko; 120,86 prihodi, 142.93 odhodi in 129,43 skupaj.
V avgustu je bilo prepeljanega vsega skunaj 4.123423 stotov blaga, v prvih oanih mesecih pa 44 067.435 stotov.
Vrstni red držav, udeleženih
Kampanja za zmanjšanje prometnih nesreč
Vedno večje naraščanje števila prometnih nesreč je privedlo italijanski avto-klub do odločitve, da sproži kampanjo, katere jiamen naj bi bil pripraviti vozače avtov in drugih vozil do tega, da bi bolj previdno vozili ter se držali prometnih pravil. Razen tega naj bi bil namen te kampanje disciplinirati tudi pešce, ki so mnogokrat zaradi svoje neprevidnosti sami krivci prometnih nesreč.
Da bi imela ta kampanja kar najboljši uspeh, je vodstvo avto-kluba naprosilo vse javne lokale, da razobesijo lepake, ki opozarjajo na nevarnosti, katere prčtijo pešcem in tudi vozačem.
Iz prvih poročil, ki jih je prejel avto-klub. je razvidno, da je imela omenjena kampanja do sedaj že precejšen uspeh. Tako se je v zadnjih dnčh zmanjšalo število nesreč, vozači so postali bolj previdni, pa tudi pešci so pokazali mnogo več previdnosti.
Omenjena kampanja se je včeraj zaključila.
Prezgodnja burja in mraz
Nekaj nenavadnega in neverjetnega za Tržačane — komaj oktober in že so ulice polne ljudi v zimskih plaščih in celo kožuhih. ((Kakšna bo šele zima?« se zaskrbljeni vprašujejo.
Tako -nenadoma je prišla burja in z njo tudi mraz, da si nekateri še sedaj ne vedo razlogi t*, nenadne spremembe. Pred nekaj tedni so bila še vsa kopališča odprta ter sp se ljudje še v senci potili, sedaj pa človeku celo zimska garderoba ne zadostuje, da bi se ubranil mrzlim sunkom močne burje.
Po navadi je bilo v Trstu oktobra meseca naj lepše vreme; zaključena je bila poletna vročina, po kateri so nastopili lepi jesenski dnevi. Iz statističnih podatkov meteorološke postaje preteklih let je razvidno, da je bila povprečna temperatura v mesecu oktobru okrog 15 stopinj, medtem, ko je letos V zadnjih dneh dosegla 10 stopinj in celo manj.
Vremenske napovedi za prihodnje dni prerokujejo nadaljevanje sedanjega vala mraza, 'kčtdfemu bo sledilo nato bolj! S južno vreme.
nas je muhasti okfoi prinesel samo burjo in mražT toda iz poroči! raznih časopisov je razvidno, da so bili drugod deležni celo že. snega in še večjega mraza. Tako smo iz jugoslovanskih časopisov izvedeli, da je v Sloveniji marsikje zapadel že sneg ter da so se s snegom pobelili tudi hribi v južni Srbiji. Enake novice o prvem snzgu so prišle tudi iz Italije, kjer so bili ponekod celo manjši snežni meteži.
Ker že tudi vremenska poročila predvidevajo bližnjo spremembo vremena: bi ne bilo vredno vztrajati pri pesimizmu. Upajmo samo, da so ta poročila tečna ter da nas bo burja čez nekaj dni zapustila ter da bo z njo odšel tudi večji mraz.
Začetek pouka na višjih srednjih šolah v Trstu
Novo šolsko leto na višjih slovenskih srednjih šolah v Trstu se začne v ponedeljek 15. oktobra. Učenci in učenke višje gimnazije se zberejo k otvoritveni službi božji ob 8.45 v cerkvi v ulici Giu. stinelli. Učenci in učenke učiteljišča in trgovske akademije pa se zberejo ob 10.30 v cerkvi Starega sv. Antona. Po otvoritveni maši gredo učenci v šolo, kjer jim raz redniki sporočijo urnik in druga navodila za novo šolsko leto. K otvoritveni službi božji so vabljeni tudi vsi gg. profesorji navedenih šol. Ostala navodila so razvidna na oglasni deski.
SLUVE5ISKU DMRIIDItin lirUDJUŠfi
za Tržaška ozemlje
V nedeljo 14. oktobra 1951 ob 19.30 uri v AVDITORIJ1
v TRSTU
jubilej EME STARČEVE
Hlfoo&Um Ktleia
QoApodu (jlmikijcd
Drama v treh dejanjih Režiser: prof. dr. BRANKO GAVELLA k. S
Prevedel: F. ALBRECHT
Scenograf:
CESAR
V ponedeljek 15. oktobra 1951 ob 20. uri PONOVITEV v Avditoriju
Vabila za obe predstavi se dobe v veži tiskarne ^ sv. Frančiška 20 pritličje, vsak dan od 10. do 13- ir-16. do 19. ure.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
OF
Odbor OF za Center mesta II. okraja pripravlja za 21. t.m. izlet v Tomaj za člane OF, njihove svojce in prijatelje iz sektorja ter za člane prosvetnega društva «Vojka Smuc«.
Prevoz bo z vlakom do Sežane, nato peš do Tomaja. Povratek bo isti dan na enak način.
Vpisovanje še danes odi 18. do 20 ure v gostilni Pri MAKSU v Ul Crispi ((TRATTORIA ALLA NUOVA lRIESTE«.
Tajništvo
Seja sektorskega odbora OF v Skednju bo v soboto 13. t.m. ob 20 uri. Seja sektorskega odbora OF na Kolonkovcu bo danes 11. t. m. ob 20 uri.
SINDIKALNE VESTI
V nedeljo 14, t. m, bo sestanek glavnega odbora Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO.
Člani glavnega odbora bodo dobili vabila, na katerih bo naveden spored in ura sestanka.
* * *
V soboto 13. oktobra ob 19. uri bo sestanek glavnega odbora E-notnih razrednih sindikatov industrijskih delavcev na sedežu. Na sestanku bodo obravnavali važna vprašanja.
Vreča zelenjave na glavo
Med nakladanjem nekega to-yoraika z 'zelenjavo za policijo, je 39-letnemu Alfredu Miozzu iz Ul. Belpoggio 29 priletela na glavo polna vreča zelenjave. Moža so z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, kjer ga bodo kakih 5 dni pridržali na opazovalnem oddelku.
Prekop grobov v Barkovljah
■Občina obvešča, da bod0-.pr«-
ipali grobove IV.. polja v V. vrsti na barkovljanskem pokopališču, kjer so pokopani zemeljski estanki umrlih od 1. aprila do 14 avgusta 1941.
Vsi zainteresirani ki bi imeli namen prenest; ali' ohraniti zemeljske ostanke, naj se obrnejo na administrativni urad tehničnega urada — oddelek za pokopališča v Ul. Teatro 5, III. soba 43 najkasneje do 31. oktobra 1951.
Spominske plošče ali druge vrste spomenikov na navedenih grobovih bodo prizadeti, lahko dvignili v shrambi pokopališča z dovoljenjem. kj ga bo navedeni urad izdal vsem, ki bodo dokazali z dokumenti svojo pravico do omenjenih spomenikov.
Od 1. novembra 1951 dalje ne bo mogoč prenos zemeljskih o-stankov niti prevzem spomenikov, ki bodo ostali na razpolago občini.
Prosvetno društvo v Skednju
Odbor prosvetnega društva v Skednju obvešča vse člane pevskega zbora, da bodo pričele redne pevske vaje pod vodstvom učitelja tov. Pertota v petek dne 12. t. m. ob 20.30 uri.
V petek 12. t.m. ob 20.30 bo seja prosvetnega društva v Skednju.
Ustanovitev lamburaškega zbora
Prosvetni krožek- POptitllrt? j.vabi mladino, jii' odrasle pionirje,, ‘da se prijavijo v tamburaški. ■zbor, katerega ustanovni zbor-bo v petek 12 t.m. ob 18. uri na sedežu.
Pridite vsi, ki imate veselje do glasbe!
Vaje pionirskeqa
lamburaškega zbora
se bodo pričele v ponedeljek 15. t. m. ob 17. uri v Ul. Ruggero Manna 29. Vabljeni vsi.
Roditeljski sestanek
Roditeljski sestanek staršev notranjih in zunanjih gojencev slovenskega Dijaškega doma bo v nedeljo 14. t.m. ob 9. uri v prostorih Dijaškega doma v Ul. Buo-narotti 31.
Vabimo vse starše!
Obvestilo Kmečke
Obveščamo vse i z ie tj1 _ viobu" ke zveze, da bo odhod z som v soboto 13.	d1
čem reau:	Križišče	4.31
4.15 uri zjutraj, iz Nafcr«1 5,lt. iz Sv. Križa 5, iz Prf „7? iu®-iz Trsta Ul. F. Severo o, P ^ nolomu Faccanoni 6-‘a. 1 in Bazovico).	Tajni5tv°
OBJAVA	f
KMEČKA ZVEZA v Tr*« M Ija vsem svojim el?(1?^'hor prvi redni letni občru Ajpol-21. oktobra 1951 ob 8, uri dne na stadionu «Prvi
Odkritje spomenika
v Komu« „
21. t.m. bo v KomnoJArSetit
t.m. bo v odkritje spomenika
borcem padlim v NOV.
spon
■fd'
Predviden je sledeč Ob 14.30 govor in odkri J nika, nastop šempol^kj^jie skega zbora, koncert
godbe na pihala.
Ob tej priliki organd.	#	i
jevna odbora OF v v j-otaeO M? (cm Repnu izlet v avtobusi.	jj t
Vpisovanje še danes , pf m. v Velikem HeP”11 prj j Guštinu Mirku, na	%
Guštinu Albinu, na Frn«1 ^jle® tov. Guštinu Jarku. y miK Repnu in Briščikih	o*1
tovariših. Ob vpisu se pojasnila.
vr
Padec
s skladovnice desk
Tik pred 17. uro popoldne so prepeljali v bolnico precej iznakaženega 4i-letnega težaka Ivana Lukovca stanujočega v Ul. Caneellieri 14. Moža so sprejeli na ortopedskem oddelku, ker je imel zlomljeno stegnenico desne noge, močan u-darec s podplutbo na peti in precejšen udarec na spodnjem delu hrbtenice. Lukovec je izjavil, da je med delom v lesnem pristanišču pod Skednjem padel s treh metrov visoke skladovnice desk in se potolkel, da bo po zdravniškem mnenjti rabil približno 2 meseca bolnice, preden bo popolnoma okreval.
GORIŠKEGA
DAROVI IN PRISPEVKI ; »a in_gospodinja Fran«»it'i!!.
Strelske vaje ameriškin ^
Ameriške čete v imele te dni strelske. iosieč'-dečih Streliščih in ob n dnevih ter urah: ■	stt^
Stre’išče na Bazovici # ^totF d je s puško: od 15. d°
1951, od 7. do 18. ure. „ ji
Na malokalibrskem str* jjji,
Opčinah: dne 13. oktohra 7. do 18. ure.
NOČNA SLUŽBA LBfj.
Davanzo, Ul. L,	S
Ul. Buonarotti 11: -M‘:>ri, Venezia . 2; Tamaro eBarK°v Dante T; Harabaglia»
Nicoli, Skedenj.
ROJSTVA. SMRTI	p(f ^
Dne 10. oktobra se j* (jjio rodilo 11 otrok, porok umrla pa je ena oseba-	.^ar
POROČILI SO Umberto Ferri in g°s£°,,Jio ca Cesari, uradnik G zetti in gospodinja Lih« ca5k; čič, železničar Giacomo.^
Nočejo videti
List koniinfcrmistične goriške podružnic? «L'otq dei lavorato-riy> objavlja v zadnji številki na drugi strani članek, v katerem v kominforrnistem lastnem tonu in z njim lastnimi lažmi blati in napada Jugoslavijo. Članek zaključuje s sledečimi besedami; «E poj vi seno anco-ra degli sloveni che in buona fede ritengono. che in Jugosla-via si cčsbruisča U socialismo!»
Ubogi, kominformistični uredniki, s kakšno slepoto so udarjeni! Niso samo Slovenci, «ki v dobri veri mislijo, da se v Jugoslaviji gradi socializem)), ampak je v Italiji veliko več Italijanov, kot je Slovencev v Italiji, ki so enakega mnenja in ki ne morejo verjeti v propagandne fraze keminformističnih agentov da je samo pri njih socializem.
n'Ieep
Čeprav je 19-letni Alberto Lodi iz Ul. del Friuli mirno vozil s svojim motolurgončinom »Ape« po Trgu Hortis, se je vanj nepričakovano zaletel angleški vojak, ki je s svojim «jeepom» pridrvel iz Ul. S, Giorgio. Sunek je vozilo prevrnil na levo stran, medtem ko je Lodi zletel na tla. Z rešilnim avtom so §a odpeljali v bolnico, vendar bo okreval naj. kasneje v 8 dneh, ker se je pri padcu ranil samo na kolenu. Njegovo vozilo je utrpelo precejšnjo škodo, medtem ko se je angleški vojak rešil z maJ lenkostnim strahom.
Prst med tračnice
Trenutna nepazljivost je poslala 47-letnega težaka Marija Bertolinija iz Ul. del Toro 6 naravnost y bolnico, kjer bo verjetno ostal 15 do 30 dni. Mož je namreč med razkladanjem nekega jugoslovanskega parnika v novem pristanišču zašel s jirstom med dve tračnici, ki sta mu precej ranili prst roke z verjetnimi kostnimi .poškodbami.
Smrtna nesreča Ing. Ribi podeqei poškodbam
Goriško javnost >z včeraj pretresla žalostna vest, da je ing. Ribi,' delničar znanega avtoprevoznega poojetja, podle., gel poškodbam, ki jih je dobil pri nesreči v bližini Rup«.
Pokojni ing. Ribi se je s svojo Aprilio, pri krmilu katere je sedel njegov uradnik, peljal v tor:k proti Trstu, ko je na ovinku pri Rupi srečal drug avto iz Trsita, ki h bil namenjen v Gorico. V trenutku, ko sta bila avtomobila drug poleg drugega, je iz neznanih razlogov počilo prvo kolo avtomobila iz Tista, Šofer ni mogel obvladati vozila in je z vso silo trčil v Ribijevo Aprilio, katera se je zaradi sunka zaletela v obcestni drevesi in se prevrnila s ceste.
Pri nesreči se je najbolj poškodoval ing. Ribi, kateremu je pri trčenju posnelo lasišče in mu zaradi sunka prebilo loba-nju. Nezavestnega so pripeljali v bolnico, kjer je včeraj ob 1.30 podlegel poškodbam v starosti 71 let.
objavljen v Uradnem listu št. 216 z dne 20. septembra t. 1„ napovedan natečaj za 68 službenih mest za podtajnike pri notranji civilni upravi.
Prošnje za sprejem k omenjenemu natečaju morajo interesenti vložiti pri prefekturi, kjer so pristojni, najkasneje do 19. novembra t. 1.
Natečaja se bodo lahko udeležili samo absolventi pravne fakultete, fakultete socialnih in političnih ved pri višjem institutu «Alfier»» v Firencah ter fakultete političnih ved.
Za vsa podrobnejša pojasnila naj se interesenti o-brnejo na prefekturo (Ufficio Gabinetto).
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 1. do 7. oktobra t.l. 7 rojstev, 11 primerov smrti, 9 vknji-ženih porok in 8 porok.
ROJSTVA: Boico Sandra, Gri-nober Marija, Fratti Klara, Zan-carli Robert, Conceta, Quali Marino, Sandri Sandra.
SMRTI:	64-ietni Glessi Alojz,
74-ietna Bressan Virginija, 82-letna Komac vd. Gisler Ivanka, 90-letna Anzelin vd. Sirk Ičatari-
Mazzalors Marija 100 lir, Mozetič Slava ICO, Crismani Marija 150, Budah Angela 150, Besednjak Jakob 500, Ribarič Julka 150, Fonda Albina 200, Kolarič Antonija 100, D.D. ,u' Abrami Marija •v' Koso; 2C1, S A el 300 Bir,i Josip 30(5, Udovič Franc 500, Celestina 100, Canciani 100, Štolfa Ivan 300, Neg.;ue 300, L; u.a a 60, Svab Lina 100, Starc Guštin 100, Škrinjar Marija 300, Ernest C. 300, Danilo Sch, 500, Martelanc 300, Comauli 300, Prosen 100, Škamperle 300, Negode Josipina
200., Brana 200, Fonda 100, Rupel žora 100, Susel Marija 100, Renzi E. 100, Hmeljak Vida 100, Vecchio Marija 200, Deziot. Emilia 50, Lampe Marija 100, Urdih 500, Birsa Iva 50, Kravos Josip 100, Lozej Ivan 300, Gozdan Julija 200 Besednjak Ivan 200, Sušmelj Slavko 100, Luša 100, Manfreda 200, Breda Kraigher 500, Sabic Vida 300, Janšek Milena 100, Merilni Pavla 20C, Ivanka 100, Gerdina Lojzka 100, Ražem 50, Poljšak Lojzka 200, Poljšak Gigi 100 Pavla 100, Mo-derc 100, Zajec Ludvik 100, fes-sera Pietro 10C, Colja Emil 1.000, Slokar Sonja 500, Pahor Mirko 500, Novak Marija 500, Valenčič Marija 500, Krajnovič Milan 1.000, Pirjevec Olga 500, Zokovič Ante 500, Durini Emil 1.000, Polic Slavko 1.000 Sikirica Mirko 400, Se-rešin Milena 1.000, Kriškovič
1.000, Zemljak 3.000, Lučič Zvonko 1.000, Godnič Elij 400, Mataija Milan 900, Pavzin Josip 200, Modrijan 500, Cebulec 300, Brus Franc 100, Faganel Jo,sip 200,
ntit fi-
I da, učitelj Giovanni s'rver, w?,jj spodinja Aurelia Vesn«vf '
Marussi Lrc01t>Z j—*'niK
dinJ® Bizzitfi
nik Armando ........ t,- -t,
Anna Carlini, zdravo*, gen*,, dr. Lucio m gospo"
‘-*1 ■ duhu m	rv-r.iia,
Molinari, mornar N,cf cu li .in gospodinja Ros^ «
kuhar Stefano Beaco’
ura*’*
Vr
nica Irma Migliorisi, “‘ijves JJJ, vino Divo in uradnica jn (oSV vo, težak Libero pausin
dinja Afra Moranduzzv- ^ pg
UMRL JE 58-letni Iklan
t.elli.
na, 75-letnj Komin Alojz, 76-letni I Hrovat Vlado 100. Frančeškin A
Natečaj za državne uslužbence
Bislani Anton, 75-letni Pagarin Hermeneglld, 70-letna Moro vd. Valentinis Klementina, 60-letna Michelut por. Facchini Lojzka, 61-letni Malghi Leopold, 62-letni Ferruglio Angel.
VKNJI2ENE POROKE:	meha-
nik Verzolato Silvan in vrtnarica Piva Lilijana, agent javne varnosti De Vito )Pasquale in šivilja Di Vito Rita, trgovinski zastopnik Jacobini Adolf in gospodinja Misan Ester, agent javne varnosti Rizzi Rino in gospodinja Balsaldella Aurora, uradnik Leban Romano in uradnica Culot Romana, financar Sacco Aleksander in gospodinja Bregant Aliče, zdravnik Appietro Tuli j ln učiteljica Velotti Elizabeta, podčastnik javne varnosti Rizzitelli Jožef in gospodinja Čermelj Marija, komisar javne varnosti Fer-risi Alifij in učiteljica Visintin Clta.
POROKE: mehanik Zencovioh Henrik in delavka Zancai Marga. rita, trgovec Nlbrant Avgust in uradnic* Verelli Aurora, agent javne varnosti Darseno Davide in uradnica Dean Ada, gradbeni podjetnik Puzzinato Ivan in go-idl ‘	~
spodinja Crocetti Renata, mehanik Perko Jožef in delavka Hit' de Matilda, brivec Medeot Cele stino in gospodinja Vidoz Ambi .	.	i	na, uradnik Picottl Marij Ir.
Goriška prefektura sporoča, uradnica Zomolo Lojzka urad-da je bil z ministrskim odlo- nik Marchesan Ivan in uradnica kom z dne 23. julija, ki je bil I Troso Bianca.
lojz 100, Stegu 100', Cigoj 100. Ba. retto Frida 250, N.N. 100, Rupnik 200, Kralj 200, Žiberna 200, Grum Zofija 140, Batagelj Leopolda 90, Martinčič Andrej 50, S. Domenlco 60. Micheluzzi Marija 200, Stocrhi Amalia ICO, Ferluga Pavla 400, Višini Armida 200, Gerlanc Marija 500, F. 250, N.N. 200, Cunja 250, Cunja 200. Sancin 1.000, Vitez Milka 500, Pola št. 138 5.700, Kukanja Angel 500 Gregorič Avguštin 300, Stoka Slavka 200, Gerdol Marija 500, Colja Carmen 300, Ra. movž Mara 400, Sedmak Marija 50, Košuta Marija 200, Ravnik Olga 20, Majcen Pepi 200, Kokelj Marija 200, Ferfolja Albina 250, Maraš Marija 100 Poljak 50, Kompare S. 300, Justin 100, Sedmak 100, Kozman Rina 100, Cedelnik Pina 100, Gombač Ana 300, Cucek Josip 100, Suslč Kristjan 500, Benčič Cvetka 500, Žagar Mara 150, Prašel Dora 100, Rojac Amalija 100, Filipčič Marija 500 GandoKi Alojzija 200, Petkovšek Albert 200, družina Zago 200, Vranko Marija 100, Vute Joslpina 50, Golja Penina 50, Baša Joslpina 100, Filipčič 50, Bucik Gizela 100, Gabrijelčič 100, Kristina 100, Depie-ro 200, N.N. 50, Rafaela 100,
DVODNEVNI lZLE. 27. in 28. oktot»ra
Pazin
IZL^1
ENODNEVNI
28. oktobra v
Šhocijansko )fil
Hihemberb Kenčo llnrnberg
Vpisovanje
ADEX-I*t
i ffiTitp in ciloifp
Thimo%)lti dneunih!
DVODNEVNI	V
4. in 5. novel«0" /Ijtloi/ščino Vipavo Ljubljano
Gcrbno
Ilirijo
_________  \7X$$	v
TKiDNEVNJ^pra
3., 4. in 5'
Pulj
Poreč
Rovinj
Maribor
Celje
pri
VpiSOlAdria-^pr-
11, oktobra 1951
(UMU SMOTRI JUGOSLOVANSKE
_______________J	POUTIHE	in	gospodarskih
ukrepov, ki jih izvaja vlada FLRJ
2.
. iz sprememb v gospodarstvu katere
na^ na
_nr„ . setri Pri tem
čiiQfi ’ fj1 ^ jih bo povzro-
Pasih/5 V fcl^ne kapitalne
St?vidi’ tovari^i - to.
Sa» našp ^ ^ deIovnim Iju-w v ^zave izplača za-
bi 2a napore v končni bor-°bjekte-K gradbeni del Hs 5**1™0 lažji, kot je bil Kt i	z	?nim	p°g°-
•S:
i J	....
. Qa Preprečimo vsako
ja*'1’nal‘.e:riala in delovne žm j 7C0 imenovani široki ■Ctse zares koncentri-'feinvf Wyčne objekte. Za-
W v let,!e1^oargi' da gre to vršrtev	j®52 za popolno do-
*	,ga.dela kijus-
5etletneBa graditve našega tl bji ® Ptoa. Potemtakem
2raSb!!'ravnost ^‘n, če bi *va in ,? dfel°vne sile. gra-“biefej r^ia^na nevažnih raznovrst-vijj Računskih izdatkov spra.
5i(a,no S**1 Wiučno ka-wti ,S®ev » njen zma-
^ siste»u leVeda ,v našem
v prosti proda-
te*l ^„že setiaJ. Toda ta
namenjen v doaoSenih
COVOR
Borisa
Kidriča
leskih
razen
fc***«aelSSS gfaditev,
* ^ a-aHv, Potrošnjo in dru-arn ,°3ne' izdatke naših
V ‘1 tla *	udsin
^ije )Jfnel*u lastne aku-
tfc^nski inr°t- ikn- omo^a ,^ina m. * ilnancoi sistem. ' hoj?a,triala- ki bo v pro.
S wanih,,-n V naŠih družbe-
J1 'Satura,” njihovih Prcpor-®ravijen 0 m finančno v sklad s planskimi hJiitVe tal'iu*e kapitalne ^ki jih , r tudi z ra°žnost-
t^° nud|imo glede
C ^čki 3 ®ria'la Prihodnje
«.	•	I^rošnit raimmi
Si,!,113 temel
*> nadpu f^erotakem ,	-'	izdate
■iju lastnega
za
_ izven na poctlagi fe KProražun^ih izrni-nobenega mesta, no a , , i izdatki vzeli J^4t v 1,1110 i« tudi ob. „ pogrezajočem smi-frepričani smo, da
tor*"*11 ra^SiSindika,ti in ves fenst-6 v tafci borbi in za
'jucek ključne ka-
S?We.
§r^dit’
nase petletke
tNnf?ali-
S kor>Ctn. tOVariŠi’ da za-e‘-
ilustracije iz-
‘laine S!adlbeni del ključne f«
X
CV ^ed. uajvaznejsm »rart!VaŽne^ši abfekti,
graditve navedem najvažnejših
• W Saditev C
sfc«**SfcU°“ pr,h“d-
C5 2v<
So
oziroma do. tile: hiidiroelek-
i tonanl2 0lkra8 428 mi'
!a	gradbenih	del,
fes 25^ Vlasina 1 i" II
VjJ^ih ,) ^^‘joni dinarjev •laf^ z ni, ' hidroelektrarna
8radh°S 194 milii°ni di-
U35 ra4 vemh del. hidro-
'Orioni zenica z okr°g
150 ^ram g‘'adbenih del, hi-O1*^] a Medvod’e Z Okrog elstraf, gradbenih del, a'na	 ,
hi-
425 milijoni gradbenih del, hi-droelaktlrarna Jajce II z »krog 157 milijoni gradbenih del, premogovnik Kolubara z okrog 316 milijona gradbenih del, koksarna Lukavac z okrog 104 mi. lijoni gradbenih del, kaksama Zenica z okrog 176 milijoni gradbenih del, eksploatacija nafte in plina z okrog 106 milijoni gradbenih del, valjarna Se-vojno z dkrog 232 milijoni gradbenih del, elektroliza in valjarna aluminija Ražine z okrog 325 milijoni gradbenih del, tovarna aluminija Strnišce z okrog 327 milijoni gradbenih del, tovarna cementa Novi Po-povac z dkrog 216 milijoni gradbenih del, magnoikrom Rankovičevo z okrog 74 milijoni gradbenih del, tovarna elektroporcelana Arandjelovac z okrog 119 milijoni gradibe-nih del, tovarna keramike Po-jetno z okrog 186 milijoni grad. benih del, v železarni m rud-okrog 64 milijoni gradbenih del, keramika Titov Veles z okrog 100 milijoni gradbenih del. RR zavodi Niš z okrog 107 milijoni gradbenih del. tovarna dušika Goraide z okrog 130 milijoni gradbenih del, predilnica bombaža Stip z okrog 51 milijoni gradbenih del, predilnica bombaža Priština z okrog 46 milijoni gradbenih del, predilnica bombaža Mostar z okrog 16 milijoni gradbenih del, predilnica bombaža Sinj z okrog 100 milijoni gradbenih del, tovairna volnenih izdelkov Tetovo z okrog 38 milijoni gradbenih del, tovarna majlinih kož Bitolj z okrog 30 milijoni gradbenih del, tovarna škroba Zrenjanin z okrog 105 milijoni gradbenih del, itd. Razen tega bodo izvršene važne razširitve pri rudnikih: Raša, Velenje, Kakanj, Kreka, pri rafineriji nafte Reka, pri rafineriji nafte Si sak, pri rafineriji nafte Bosanski Brod, v železarni Zenica z okrog 730 milijoni gradbenih del, v železarni i,n rudniku Vareš z okrog 620 milijoni giradbenih del, v železarni Sisak z okrog 480 milijoni gradbenih del, v železarni Jesenice z okrog 130 milijoni gradbenih del, v bazenu Bor z okrog 75 milijoni, v tovarni sode Luko-vac z okrog 200 milijoni, v tovarni vagonov Smederevska Palahka z okrog 90 milijoni, v tovarni «Rade Končar« z okrog 40 milijoni, v Litostroju z okrog 30 trilijoni, itd,, itd. Naglasil sem že, da je gradbeni del dovršitve ključne kapitalne graditve, čeprav napet, vendarle lažji od ustreznih nalog tega le<*a. 2al ne morem istega reči za montažni del. Se vedno smo sredi velikih težav v naši naporni borbi tako za izdelavo opreme v domači strojegradnji kakor tudi za nabavo opreme v inozerrtstvu. Pretežni del opreme, za katero sm0 sklenili pogodbe v inozemstvu, je deloma plačan, deloma pa še ni plačan, in se moramo vsak dan boriti za devize, da ne bi še naprej zamujali oziroma, da ne bi izgubili na rokih za montažo še več, kot smo do. slej izgubili. Upamo, da bo kma. lu končana prva tranša posojila Mednarodne banke. Ob .zadostnih naporih, tako glede izvoza in ustreznega plačila zaostalih tranš glede opreme, za katero so bile že prej sklenjene pogodbe, kakor tudi glede proizvodnje domače strojegradnje, ki postaja za nas čedalje
da bomo končali montiranje ključne kapitalne graditve v precejšnjem' delu v letu 1952 in v celoti leta 1953, in to predvsem v njegovi prvi polovici. Najbolj odgovorne naloge padajo v letu 1952 na našo strojegradnjo, ki nam mora daiti za okrog 87 milijard domače opreme. Zato imamo vso pravico apelirati na tem kongresu na delovne ljudi naše strojegradnje. da bi se čimbolj potrudili v prihodnjem letu in da čimbolj častno navzlic vsem težavam, s katerimi se morajo boriti, izpolnijo svoj dolg db delavskega razreda, delovnega ljudstva in socialistične graditve naše domovine.
Tovariši in tovarišice, vzporedno z zaključno borbo za našo ključno kapitalno graditev se tatorimo za nadaljnjo notranjo konsolidacijo našega gospodarstva, za likvidacijo raznih materialnih in organizacijskih motenj, za čim večji avtomatizem v gospodarskem dogajanju na temelju in v okviru družbe-
nih planov in njihovih piropor-cij, za ukinitev odvečnih birokratskih posegov v našem gospodarstvu. Zakaj je taka naša borba prav sedaij tako potrebna? Predvsem zato, ker so razne materialne in organizacijske motnje obenem z izrednimi administrativnimi posegi v gospodarstvu dovoljeni le tam, tako daleč in do tiste mere, do katere le-ti, na splošno vzeto, podpirajo zadeti proces industrializacije in splošno mobilizacijo proizvodnih sil. Doba, v kateri se lahko z administrativnimi posegi in raznimi materialnimi in organizacijskimi motnjami doseže uspeh v smeri mobilizacije vseh proizvodnih sil za določene smotre industrializacije, je relativno kratka .ter jo moramo zaključiti, t. j. preiti moramo na normalni tek gospodarjenja, brž ko so se administrativni ukrepi glede svoje učinkovitosti izčrpali, brž ko nam le-ti več ne pomagajo, temveč škodujejo.
(Nadaljevanje sledi)
NEKAJ PRIPOMB K FINANČNI POLITIKI OBČINSKEGA SVETA
Krščanska in pravica
ljubezen v davkih
Stroški občine se niso zmanjšali - narasli pa so posredni davki, tako da znašajo na prebivalca letno nad 36.500 lir -Vsako leto večje davčno breme in več birokracije
Poročilo «prvega Tržačana«, kot tako radi imenujejo nekateri krogi, našega župana, se med drugim peča tudi s finančnimi vprašanji tržaške občine.
Takoj v začetku ugotavlja župan, da se je v letih gospodarjenja sedanje šovinistične večine v občinskem svetu deficit stalno, čeprav počasi, zmanj. seval. Pa prepustimo besedo njemu samemu:
Z deficita, ki je znašal 1949. alve milijardi in pol, smo prišli 1950. leta na deficit dveh milijard in bo padel 1951. leta na eno milijardo sedem st0 milijonov lir.
Nadalje objasnjuje župan, zakaj se je zmanjševal deficit. Pa zopet pustimo besedo njemu samemu. Prvič: stroški se niso znižali, ostali so na isti ravni, ter so se od lani d0 le. tos za več kot sto milijonov povečali. Zrasli pa so dohodki. In ti so znašali:
1949. leta: 1 milijardo 961 miiij.
1950. leta: 2 milijardi 153 milij.
1951. leta: 2 milijardi 461 milij. I primer davek na služkinje, pse
PETINDVAJSET LET UMETNIŠKEGA USTVARJANJA
Eme Starčeve
Svoj jubilej bo proslavila kot baronica Castelli-Grlembay v Krleževi drami ,,Gospoda Glembajevi‘4
a Jablanica z okrog I bolj važna, obstoji perspekti
^ bo zdravniška veda sii^zila val bolezni?
Slovensko narodno gledališče
v Trstu stopa v novo sezono s Krleževo dramo «Gcspoda Glem-l?ajevi». Hrvat, ski književnik Miroslav Krleža je znan po svojih psihoto-ško globoko zasnovanih ustvaritvah, kjer grebe po človekom
vi duševnosti, razgrinja njent naj temnej še strani, ki imajo svoje korenine v družbenem
'12	0	novo	zdravilo:
državah s°za-lf Je Doir	n°vo zdravilo,
k Slavji azaI° zlasti uspešno r*'iivih	raznih oblik
C	zni- Zdravilo,
<VhVvaridarU(’Je se‘
term sntov, ki se
rePtokinan» in
Z*"”- <F«menti so
žita^ nVl' ki Pospešujejo
Ok *'skih a v rastlinskih
V t«rrl5.anicah>-**	a>	ki	vsebu-
S*SJitmata posebno mo6'
^ h "ua strnjene Ir r v no
varidon
'J in
mrtvo tkivo, ki
^ ’
■ 'h1 0ylrl1COM okuženega mr-
Jfc	Ko	,0
IN ort"	raztopljene, se
ot ati 2 votlo iglo lahwflia infekcijo 'a tel* nato Pobijajo
e*esca  • •
!
°br;
sama, ki so
r -4 Fet°gen^l5a organizma klicam
\ '»tiKi. rravi
. lahko bolezen s ka-
^ ^ pri poročilu, ki
V ^ Sc je ravil° Pro-' ?l% Se^n0 7Uriridan>> P°ka-k O0|tih in,^ avil° zlasti
v*
.iah
V‘io.
cij sten „Varid
X “
ttni.	Prsne-
!tlval:dnostOČaj0 ČfeSt°
■en w inav, .	— se ne
8orti?k* 2draviIe tUdi zel°
^	avlJenju	inf«v.
k 'l iahu lI> “Ju inf(>k-udov-
k'. »a ^ičenie mrtve Vl p0vVrSlni
Pov*roea pri8ad>
Novo zdravilo bo gotovo tudi učinkovito pri zdravljenju zunanjih ran, tvorov, nekaterih oblik meningitisa, težkih kroničnih sklepnih infekcij, tiste oblik« kostne infekcije, ki se imenuje osteomielitis, in diabetičnih tvorov. Pravijo, da varidan kljub temu, da neposredno razkraja gnoj in mrtvo tkivo, prav nič ne škoduje živim stanicam.
Oba fermenta, iz katerih je varidan sestavljen proizvajajo iz neke vrste streptokcka, ki velja sicer za «enega največjih sovražnikov človeka«. Ce pa te klice gojijo v posebnih prilikah, proizvajajo zgoraj omenjena fermenta v velikih količinah s fermentacijo. Tako je znanost prisilila nevarnega streptokoka, da proizvaja zdravilo, ki lahko iztrga smrti številna človeška življenja. FRANCOSKA RIVIERA PRIJA ANGLEŠKIM ROZAM
H. Wheatcroft, vrtnar iz Not. tinghama, ki je letos poskusno gojil vrtnice r.a francoski Rivieri, je bil odlikovan na «je-senski razstavi)) angleškega društva za gojitev vrtnic z zlato svetinjo.
To nagrado, ki jo podeli navedeno društvo vsako leto, je dosegel s krasno vrtnico škrlatne in oranžne barve. Isti vrtnar je razstavil tudi dve drugi krasni vrsti vrtnic, ki jih ie tudi vzgojil na francoski Rivieri: Ti vrtnici je imenoval «Zaupanje», ki je nežne breskvir.e barve, in «Lanette», ki je nežno rdeče barve.
življenju, katerega na ta način razgalja in biča. Njegova dela so zato težka, od režiserja in igralcev ter. jajo velike poglobljenosti, um -stvenega in čustvenega napora. Uprizoritev drame ((Gospod1;! Glembajevi«, v režiji režiserja dr. Branka Gavelle, bo pomeni, la zato za naše gledališče silen vzpon v njegovi kulturni tvornosti, obenem pa bo jubilejna predstava igralke Eir.e Starčeve, ki bo praznovala 25-letničo odrskega ustvarjanja.
Emo Starčevo gledamo na naših odrskih deskah, odkar se je po vojni im po nad dve desetletji trajajočem premolku naša gledališka dejavnost znova razživela. Tedaj je njo, ki je bila otrok Krasa, Vipave, in Trsta, izvabilo nazaj d«nov na rodno zemljo. Njeni starši so si sicer v dnevih m: d dvema vojnama ustvarili na Štajerskem nov dom, toda v spominu je živela slika prejšnjega in ta se je zaglobila v Emino srce. Za-i to se je tudi z lahkoto odloči-! la za partizansko življenj«, sko. zi katerega jo je peljala cesta v Vipavo, na Kras in v Trst.
Takrat je bila Ema že trdo preizkušen človek. Za seboj je imela 18 let dela na deskah ma. riborskega in v poslednjem času ljubljanskega gledališča. V tem’ delu je vedno občutila pomanjkanje temeljite in vsestranske šolske izobrazbe.
V svojih likih, ki jih je predstavljala, je bila večna študentka in je izpopolnjevala svoje pomanjkljivo znanje in nadzorovala svoje ocene v ll kih. ki jih je predstavljala. K gledališču ji je pomagalo nag-njenje in ljubezen do igranja, pot pa ji je utrl mariborski režiser in igralec Železnik, ki jo
Starčeva kot Dorina v Tartuflu (Moliere)
Ema Starčeva kot glavarica v Revizorju
je našel na diletantskem odru v Radečah pri Zidanem mostu. Nastopila je tedaj v Halvejevi «Mladcsti», ki jo je Železnik re. žiral; nadomeščala je neko obolelo igralko ia skupine, s katero je potoval po deželi v poletnih mesecih. Kmalu zatem je nastopil^ prvič v mariborskem gledališču in bila po predstavi «Scair.pola», kjer je igrala Emi. lijo, angažirana ter tam ostala. Njena pot je bila zdaj natančno začrtana in nobena težava bi je ne mogla od njt odvrniti. Rada se spominja vseh tistih ljudi, ki so jo na tej poti bodrili, zlasti na pokojnega slikarja Miha Pirnata, ki je kot umetnik razumel in ji pomagal iz trenutne duševne depresije in dvomov nad samo seboj.
Doživljaj j£ bil za Emo, ko je šla z mariborskim, gledališčem. gostovat v Ljubljano in ko jo je to naše kulturno središče ugodno ocenilo. Dalo ji je moči in volje za intenzivnejše delo in premagovanje lastnih poklicnih težav, ki so nastajale ob njenem pravilnem odnosu do umetnosti. Mnogokrat, ko jo je publika s ploska, njem: nagrajala, je v sebi čutila, da še ni dala dovolj. Kakor v nekem magičnem krogu je povračala vedno na isto točko: k učenju in oblikovanju lastnega umetniškega izraza. Samo tako ji je uspelo ustvariti like kot Marijo Stuart v Schillerjevi istoimenski drami, kot kraljico Barbaro v Celjskih grofih, Jacinto v Pohujšanju, Katio v Bratih Karamazovih, kraljico v Hamletu in na desetine in desetine drugih. Uveljavljala se je predvsem kot karakterna igralka, za kar je pokazala talent že v osnovni šo. li V režiji učitelja Pajka je v mladinskih igrah bila vedno kaka potovka, čarovnica in podobno.
Temu njenemu prvemu diletantskemu režiserju s0 potem sledili poklicni in veliki; Železnik Kovič, Sest, Milan in Vladimir Skrbinšek, Stupica, Pregare, Jan, Kreft, Rakuša’ Me-lec, dr. Gavella. Prav y režiji slednjega je pned 15 leti igrala baronico Castelli Gletr.bay v «Gospoda Glembajevi«, kot jo bo igrala za svoj 25-letni jubilej. Ta močna karakterna vloga je imela zanjo svojstven igralski mik. Glembajca j* mikavna, rafinirana, odurna, strastna, grabežljiva, igra dobrodelno damo, — ^e, kar hočeš. Strasti so kar nakopičene v njej: je v bistvu otrok nižin, ki se je na svoj način mašče-
val za uboštvo in ponižanje. Za baronico Castelli-Glembay se skriva toliko drugih obrazov. V posodi človekove duševnosti se dobrota in zl oba pretepi j a med seboj. Vse te obraze je Ema Starčeva že predstavljala. Z Glembajco bo samo potegnila črto pod njimi i® podala sama sebi nekak obračan.
Tako fect vedno je tudi -pred tem obračunom spet in. spet podvomila nad samo seboj. To je v n.ki meri zelo pozitivna, ker samozadovoljstvo je • vse prej kot ključ do uspeha, .zlasti in predvsem pri umetnosti. Tu pa je bila Ema, ki bi bila rada swa jubilej odgodila na dobo, ko-bi umetniško še bolj <te_, zorela, nekoliko eirekritična in prestroga s samo seboj. Vdati se je morala želji- svojih stanovskih tovarišev, ki jo poznajo in cenijo, kot jo poznajo-in-cenijo tržaški Slovenci. Pred njimi stoji kot tiste preprosta Etna, ki so jo vajemi srečavati na ulici, ki shfe je odzdravlja in že hiti naprej. Vidijo jo kot oblastno glavarico y Gogoljevei« Revizorju, kot drobno kmetske ženico Dujko Novakove v Božičevem Umiku, kot Hano v Knittlovi Vii mali' in tolikih drugih odrskih ustvaritvah. V vsaki nam je poda-a kos resnic, nega življenja, v katerem je ped vodstvom naših režiserjev: Košiča, Babiča, Sancina- pred nami vselej znova zaživela kot igralka in umetnica. Toda lik, ki ga je ustvarila v Hani, v Dujki, v Grudnovki živi v človeku še dolgo potem, ko zavesa na odru pade in v njem živi njeno prizadevanje, da bi bila nosilec in posrednik prave in čiste umetnosti.
Nekoč, ko j- hitela k vaji za neko mladinsko igro, mi je Ema Starčeva rekla mimogrede; «Ce
ne bi bila igralka, bi se hotela [ je še daleč. Med mislimi, Id
posvetiti dramskemu delu med otroki«. Oboje, prvo kot drugo, pa zahteva celega človeka in tu je Ema iz ljubezni do otrok mnogokrait grešila. Od svojega igralskega dela je oddrobila čas in ga dala otrokom; zase ga je dala mnogokrat preveč, zanje :vedlno premalo, ker oni bi jo 'vso potrebovali.
Toda Ema je igralka in kot teka nam mora ustvariti še mnogo karakternih vlog, vložiti, vanje svojo voljo in svojo slast, po ustvarjanju. Jesen, ko bo pripovedovala samo ■ otrokom,
spremljajo njen jubilej, pa naj ji bo najlepša tista, da se tega' jubileja tudi mladina tako iz dna in vse duše veseli, kot se zna veseliti samo ona.
Jubilej Eme Starčeve bo tiho slavje y duši slehernega tržaškega Slovenca. Pridružuj^ se mu ponos na našo kulturo in na njeno neizčrpno ‘bogastvo. V naporih SNG da bi to bogastvo postalo last nas vseh, je Emin jubilej samo stopinja na poti k cilju. Trda stopinja, ki je nihče ne more spodnesti.
MARA SAMSA
Starčeva kot Mirandolina (Goldoni)
Ce gledamo sam0 te podatke bi celo lahko prišli do optimističnih zaključkov in bi skoraj obveljale županove ugotovitve, da je pri nas na občini vse v redu, če pa že ni, vsaj kaže na izboljšanje. Zal še zdaleč ni tako, Naš dični «prvi Tržačan« se poslužuje statistike samo zato, da nasuje pesek v oči in mu služi za nekak plašč, s ka terim pokriva kaj sramotno resnico.
Vsaka pametna občinska u-prava si bo prizadevala, da zmanjša stroške in poveča dohodke. Začnimo torej s stroški.
Je naša uprava resnično zmanjšala vse nepotrebne stroške? Ne da bi poklicali na pomoč zelo številne podatke, lahko ugotovimo, da ni napravila svoje dolžnosti. Se vedno so naši občinski uradi natrpani raznimi uradniki, ki jih je brez dvoma mnogo preveč. Pa 0 tem srno že obširno pisali pred dve-ma letoma., lani in letos, in je naš glas (pa tludi glas vseh ostalih razsodnih Tržačanov) ostal glas vpijočega v puščavi. Občina ima poleg tega vrsto podjetij. Vsa so pasivna. Prav ta podjetja bi morala kriti del proračuna, te pa ga še obte-žujejo z nepotrebnimi finančni, mi bremeni. Aktivno je samo reklamno podjetje, ki zaradi svojega monopolnega položaja pobira zelo visoke pristojbine in predstavljajo njegovi dohod, ki samo nekak posredni davek na reklam“. Prav isto bi lahko č<ejali o ACEGAT (a katerem bomo natančneje pisali prihodnjič). ACEGAT je kriv, da pla. čujemo v Evropi menda najvišje tarife za plin in vodo, pa tudi za tramvaj. Te tarife predstavljajo tudi neko obliko posrednih davkov. Pa še to bi dejali, da so taki posredni davki najkrivičnejši, kes zadevajo predvsem revno prebivalstvo. Tudi brezposelni in slabo plačani delavci morajo uporabljati vodo, elektriko in njihove družine kuhajo predvsem na plinu.
((Stroški se niso znižal-L Zvišali pa so se odohodki«. Popolnoma prtvilno je, da se dviga-jo dom:i'ki. vendar bi radi prav tu spomnili rsšega župana na njegove J^jave, in begede 9 kr-šč.enskem usmiljenju in krščanski pravici, o katerj toliko go-vbn v svoji ;'Kl«pni- besedi.
Krščansko usmilj'enje, pravica, kako lepe besede 90 to. Vendar nam — žal — dejstva govore. c<a je dosedanja dvoletna občinska uprava poznala v praksi vse kaj drugega kot pravico.
Dohodki občine sestoje iz raz. ličnih davkov. Na prvem mestu stoje med njimi posredni davki. Prav posredni diavki se večajo vsako leto in to v absolutnem merilu kot tudi relativno. Vsako leto imajo posredni davki, med njimi na prvem mestu trošarina, vedno večji delež pri dohodkih občine in tudi vedno teže padajo na pleča predvsem revnih slojev. Od lani do letos so zopet povišali trošarino za 194.631 milijonov. Srednje obdavčenje na prebivalca se je v zadnjih treh letih skoro trikrat povečalo. Od občinskega letnega davčnega bremena na osebo 7.038 lir odpade več kot pet tisoč lir na račun posrednih davkov.
Neposredni davki, kot je na
itd., teže samo premožnejše, pa čeprav skuša tudi te prevaliti občina na revne. Ne vemo, zakaj mora plačati lastnik psa celih pet tisoč lir letno. To je za revnega precej velika vsota. Zakaj ne bi smel imeti manj' premožen občan psa?
Posiredni davki pa padajo na vse prebivalce enako, ne glede ali so bogati ali revni. Vsakdp, ki stopi v Jrgovino in kupi sko. raj kateri koli predmet, plača ta davek v občinsko blagajno. Jesti pa morajo vsi, revni kot bogati.
Je to pravično? Je to v skladu s krščanskim usmiljenjem?
Pa, da ne bi kdo sodil, češ’ preostri smo in morda le hi tako hudio, pokličimo zopet na. pomoč’ župana samega jn poglejmo njegove podatke. Ce postavimo, da so davki znašali-1938. leta 100 (pri tem ne pozabimo, da je takrat vladala fašistična Italija, ki je ščitila predvsem bogate in da to pri-' znavajo celo demokristjani sami) dobimo za lansko leto na-, slednjo sliko:
Davek
Indeks 193S = 100 . .	672,54
.	152,05
.	372,02
Na zemljišča	;	.	.	.
Na proizvode	;	.	;	.
Na stanovanja ... . Industrijo, trgovino in Obrt . .	»	<	.	*	.	2368,11
Služinčad	s	,	s	s	;	1410,10
Pse ...	9	c	•	s	•	8355.64
Dovolilnice	.	;	.	.	.	2537,21
Za zavzemanje javnih prostorov .....	345,90
Odvoz smeti	s	,	;	,	1662,44
Trošarina	4222
Res lepa občinska politika, ki je privedla do tega, da se je s fašističnega zelo nepravičnega stanja dvignila predvsem trošarina, ki	jo	plačujejo	vsi
enako, dočim se davek na in-dusitrijo še zdaleč ni povečal v enaki meri.
In ljudje, ki vodijo tako politiko, se še ponašajo § svojimi »uspehi«.
Pripomnimo še to, da je občinski svet kot edini izvoljeni organ brez dvoma kriv pri celotni nepravični davčni politiki, saj plača prebivalec ozemlja letno povprečno 36.500 lir davkov (brez davka na proizvodnjo) in je od te velike vso., tc komaj okoli 8' tisoč lir di. rektnih davkov, ysj psteli pa so' posrecni. ^Ponavljamo še enkrat. da oni teje prav tako revne kot bogate.
Pa to še ni vse. Do sedaj smo ugotovili, da je taka politika krivična in skrajno nesocialna, Ta politika je pa poleg tega še škodljiva za vsako pametno go. spodarsko iniciativo, ona vodi k vedno večjemu birokratskemu aparatu. Samo za pobiranje trošarine so porabili lani na naši občini 126 milijonov lir, letos pa bo ta lepa vsotica večja. znašala bo namreč 146 milijonov lir.
Res lepo gospodarjenje!
S. B.
PREJELI SMO:
Novi svet. Izdaja za Društvo slovenskih književnikov Državna založba Slovenije. Letnik VI, št. 9. Ljubljana 1951.
Zdravstveni vestnik. Strokovno glasilo slovenskega zdravništva. Letnik XX, št. 9—10. Ljubljana. 1951.
Ljudska uprava. Zbornik za izgrajevanje ljudskih odborov. Izdaja Svet vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti. Letnik IV, štev. 10. Ljubljana. 1951.
Preko 1000 optantov v Italiji vložilo prošnje
za vrnitev na svoje domove
Pred nekaj dnevi sta jpcišla na Reko miada zakonca Mario in Marija Banelli, ki sta pred nekaj leti kQt pripadnika italijanske manjšine opti-rala za Italijo. Tri leta životarjenja po Italiji, v stalni borbi za kruh in zaposlitev so zadostovala, da sta oba zakonca uvidela, kako veliko napako sta napravila, ko ste odšla iz Jugoslavije, kjer ste bila oba zaposlena, V Italijo sta po opciji odpotovala z vsem premoženjem, vrnila sta se pa samo z obleko, ki sta jo imela na sebi.
V času, ko je bilo pripadnikom italijanske manjšine mogoče optirati za Italijo, je italijanska propaganda uporabila vsa sredstva, da pridobi za izselitev čim več ljudi. V ta namen so jim obljubljali vse najfepše. Tej propagandi je nasedel tudi mladi par Banelli.
ISKANJE SLUŽBE
Mario in Marija sta se najprej naselila v Trevisu. Tu je dobil Mario, ki je visoko kvalificiran elektromehanik, službo pri nekem svojem prijatelju, ter je skupno z njim popravljal kamione, ki jih je v tistem času dobavljala UNRRA. Toda Po enem letu dela so zaradi premajhnih naročil morali delavnico zapreti in Mario se je znašel na ulici. Da z ženo ne bi stradala, je začel prodajati posamezne kose svojega imetja: najprej je prodal motorno kolo, nato radijsiki aparat, gramofon in končno kuhinjo ter
spalnico. LaKkb si mislimo, kako je bilo mlademu paru pri duši, ko' sta se morala uleči na tla neprijazne sobice, ki je zevala s svojo praznino.
V Trevisu ni nobeden izmed njiju dobil dela. Odpotovala sta in poskušala dobiti službo v kakšnem drugem italijanskem mestu. Za-. man. Razočarana sita predložila italijanskim oblastem prošnjo, da bi se vrnila v Jugoslavijo. Dve leti ste čakala, toda dovoljenja nista dobila. Medtem sta prišla na skrajni jug, v Cosenzo.. kjer je Banelli srečal nekega bivšega učitelja. Zaradi brezposelnosti je učitelj opravljal službo pismonoše, samo da bi lahko hranil deset lačnih otrok. Stopil je z njim v stanovanje: mračno klet z ognjiščem na sredini, Okolj pa so se valjali otroci. Učitelj je bil zadovoljen z lepim vremenom, kajti v močnejšem nalivu preplavi voda klet, tako da ne morejo niti zakuriti.
POLOVICO SVOJE PLAČE DELODAJALCU
Ko je Banelli delal pri lastniku neke delavnice, mu je stroj odtrgal prst na roki. Namesto da b\iel domov in se vsaj nekaj dni zdravil, je z muko zakril poškodbo in ostal na svojem delovnem mestu. Vedel je, da če bi le dva dni izostal, bi to pomenilo izgubiti težko najdeno službo.
Toda kako j'e bilo plačano
I* “KAJA“ V ITALIJI TSAZAJ \ JUGOSLAVIJO
delo! V večjem številu podjetij v Italiji delajo delavci za polovično plačo. Tako je delal tudi Mario. Najprej je dobival polovico plače, medtem ko si je cirug0 polovico pridržal gospodar. Toda kasneje je dobival le 38 odstotkov, gospodar si je pa pri-, držal 62 odst .Marievega zaslužka. Kdor ni hotel pristati na take plačilne pogoje, je bil na mestu odpuščen ij službe. Bilo je zadosti brezposelnih, ki so pod pritiskom neznosnih življenjskih razmer pristali na tak beden zaslužek. Bilo je tudj več primerov, ko so gospodarji plačevali po 5.000, 2.000 lir manj, kakor se jim je pač trenutno zazdelo.
OPTANTI BI SE RADI VRNILI V JUGOSLAVIJO
Mario in Marija sta se relativno še dokaj srečno prebijala skozi življenje. Večina optantov je padla v najstrašnejšo bedo, kakršno si lahko le težko zamislimo. Mnoga dekleta so se vdala prostituciji, medtem k0 mladeniči opravljajo težka fizična dela, vendar zaslužijo včasih le za hleb kruha. Veliko število optantov živi v taboriščih. V Gaeti pri Neaplju živijo Marijini starši in sestra. Nekoč
jih je Marija obiskala. Ta taborišča, tako je pripovedovala Marija, so podobna bolj zaporom kakor stanovanjem. Marijini starši so stanovali v poslopju, ki je bilo sezidano v času Napoleona in so ga uporabljali za zapor za vojaške obsojence. V celicah, kjer so nekoč živeli kaznjenci, živijo družine. Te celice So razdeljene z zidom na dva dela in niso široke niti dva metra. V vsaki celici mora živeti družina ne glede na število njenih članov. Družine dobivajo dnevno 158 lir, kar zadostuje za kilo in četrt kruha. Precej ljudi iz tega taborišča bi želelo nazaj v Jugoslavijo. Govori se, da je prošnje oddalo nad tisoč optantov, vendar do sedaj ni bi-ia niti ena rešena. (Mario in Marija Banelli sta prešla mejo ilegalno).
ZOPET V JUGOSLAVIJI
Po treh letih »poročnega potovanja« ste se Banellijeva znašla zopet na Reki. Rečani pfavijo, da sta po prihodu na Reko poljubila zemljo in zidove hiše, kjer sta se začasno nastanila, Mario je že zaposlen v ((Avtotehnlki«. kjer so ga lepo sprejeli in ima sedaj 7.000 dinarjev mesečne
plače. Čeprav ni niti mesec dni v službi, je te presegel normo, ki jg v podjetju v veljavi.
Ta primer, kakor tudi primeri mnogih drugih optantov, ki se vračajo legalno ali ilegalno iz Italije, je naletel na veliko zanimanji* pri italijanski narodni manjšini v Istri. Sedaj je tem ljudem jasno, da je italijanska propaganda, kk govori o lepem življenju v »Italiji, neresnična; to potrjnjejo tisti Italijani, ki so siti (depega« življenja in se vračajo na svoje domove. Ti primeri, da ne govorimo o vedno višjem življenjskem standard« v Jugoslaviji, so povzročili, da je nad 1.200 Italijanov preklicalo svoje prošnje za opcijo. Marsikateri so že imeli v rokah vse potrebne dokumente, pa So v zadnjem trenutku odstopili od svoje namere. Večina pripadnikov italijanske manjšine se danes ne briga več za italijansko propagando. Veliko število Italijanov sodeluje pri izgradnji raznih velikih industrijskih objektov, mladinci in mladinke pa so se posebno izkazali pri gradnji proge Doboj-Banja-luka,
B. MILJKOVIČ
k.
l/DTAi r	Se vedno se nadaljuje vdor
Vi\ I lili i	hladnega polarnega zraka na
J It L/TIL	naše področje. Danes bomo
imeli še naprej mrzlo in vetrovno vreme vendar je predvidevati v večernih urah nekaj izboljšanja. V Trstu je bila včeraj najnizja temperatura 9.5; nai-višja pa 14.0 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
31. OKTOBRA 1951
il i iliiliii
mm i
»g' L.
li:
k m
mms
'i' i
11 m
r
MSSMMNIPiafflS
Hnnimai amii ,	■	-	,	„	„ii,	iiiii	iia
RADIO
Opozarjamo Vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45:*
Skladbe za harmoniko; 18.00:
Mozart:	Sonata v A-duru za
klavir. — Slovenija: 12.00: Slovenske ponarodel' pesmi; 19.15: Klavirske skladbe Edvarda — Trst II.: 12.29: Schumann:	Sonata	v e-mo“,
22.30: Ljubljene melodije. — Trst I.: 13.25. M dična mavrica; 23.2 5: Nočna glasba.
Arabski svet izreka
Mahaš paši po njegovih
podporo
odločitvah
Izjava egipčanskega zunanjega ministra - Zelo previdno siattišče angleških državnikov - Isto je tudi z Achesonom
KAIRO, 10. — Od današnje ga razvoja v egipčanski prestolnici se nam zdita najvažnejša dva dogodka: 1. posebna ko. misija egipčanske predstavniške zbornice je odobrila zakonske osnutke, po katerih so odpovedali zavezniški sporazum med Anglijo in Egiptom, in sporazum o solastništvu Sudana, proglasili Faruka za kralja Sudana in popravke egipčanske ustave v zvezi s temi zakoni; 2. V Kairu je prišlo do velikih demonstracij, ki niso naperjene samo proti Angležem, temveč proti tujcem na splošno in a-rabske države so se na drugi strani izrekle za podporo Egiptu.	j
Obenem moremo ugotoviti, da zahodne države še niso koru čale posvetovanj o zadnjih dogodkih v Kairu. To nam kaže čakanje v Londonu, obenem pa tudj previdne Acijesonove izjave y Wash ing tonu.
Kar se pa tiče solidarnosti ki so jo izrekle arabske države, naj om;n£mo besede predsednika libanonskega predsed nika parlamenta Ahameda el Assada: «Mi odobravamo odločitev Egipta in mu želimo popoln usipeh. Popolnoma smo sol lidarni z Egiptom, prav tako kot z vsemi arabskimi državami. ki želijo dobiti popolno ne-odvisnost#. Trite iraški politični voditelji so čestitali Nahas Paši zaradi njegovega »modrega koraka pri odpovedi anglo-t:gipčanske pogodbe«. Nacionalistična stranka Istiqlal pa je pozvala na ustanovitev enotne iraške fronte *za borbo za svobodo, nacionalizacijo petrolejske industrije in odpoved An-g-loiraške pogodbe, kot sta to storila Egipt in Iran. Azairn paša, glavni tajnik arabske lige Ba je dejal med drugim, da je šele «sedai si to akcijo uspel Egipt upostaviti odnose z državami na osnovi popolne enakosti« in potrdil, da bo arabska liga podprla stališče Egipta.
Tudi predstavnik Jordanije pri političnem odboru arabske lige, Abdel Hadi bej, je odobril to stališče. To je na vsak način v nasprotju z izjavami angleškega eksponenta v Jordaniji, Glubb paše, ki je izjavil ob prihodu v London, da Jordanija nadaljuje s politiko ozkega prijateljstva z Anglijo.
Sedanje stališče Egipta je označil zunanji minister Šalah el Din bej v intervjuju z dopisnikom ((United States New and World Report» Povedal je, da bo njegova vlada' proučila morebitno sodelovanje Egipta ]| i organizaciji za Srednji vzhod samo v primeru, če bodo Angleži izpraznili področje ob Sueškem prekopu in Sudan.
Glede n.ožnosti nadaljnjih pogajanj je dejal, da se Angleži pogajajo že od leta 1920. Obe vladi poznata obe stališči zato bi nova pogajanja pomenila samo podaljšanj« angleške okupacije. Po ukinitvi pogodbe bo Egipt poskušal napraviti konec z zasedbo Angležev. Ko ga je novinar vprašal če to pomeni da bo poskušal Egipt izgnati Angleže je odgovoril, da ima Egipt za to pravico.
Šalah el Din bej je- kritiziral stališče ZDA do Izraela in okupacije Egipta po Angliji.
Glede sedanjih angleških namenov ni ničesar znanega. Morrison je imel običajn* sestanke s strokovnjaki, angleški poslanik v Egiptu pa mu je poročal o včerajšnjem sestanku s Farukom, obenem pa je zahteval nadaljnja navodila. Angleški, francoski, ameriški in turški poslanik v Kairu so v stalni zvtzi in se posvetujejo glede predlogov o vključitvi Egipta v obrambo Srednjega vzhoda.
Sedanje angleško stališče bi lahko označili prav tako, kot ga je «Ney Cronicle«, ko je zapisal; «Nahas Paša je sprožil top in je dobil prvo bitko. Ven-
dar pa bi bilo zelo slabo, če bi bil odgovor na to premočan, pa naj bi bil še tako upravičen. Ce bomo ohranili hladno kri in če bosta prevladala preudarnost in pamet, lahko trdno upamo, da bo mogoče zagotoviti vgmost Srednjega vzhoda s sporazumi, ki bi bili vključeni v okvir atlantske obrambne zveze, kateri da lahko Egipt svojo podporo in ji dovoli uporabo svojega ozemlja'«.
To je potrdil danes tudi Attlee ko je na volilnem zborovanju v Lincolnu dejal: «1-mamo različna mnenja z Egip-tcm. Tudi v tem primeru verujem, da bo mogoče piriti do sporazuma na podlagi pogajanj. Naš namen je obdržati naše pravice, vendar nismo napadalni. ker ni mogoče istočasno jahati dveh konj. Ni mogoče na eni strani boriti Se proti napadu na Koreji in na drugi strani napasti drugo državo«. Angleški vojni minister Stlači^ p8 je izjavil- «Treba je skleniti nove sporazume s temi državama na Srednjem vzhodu, ker so se povečale, osamosvojile in mi ne moremo imeti z njimi istih odnosov kot v preteklosti. Zahtevajo enakopravnost in mislim, da imajo to pravico zahtevati. Potrebno je, da ano zelo potrpežljivi in jih razumemo, ker jim'ne moremo zanikati pravice, da se osa-
mosvoje in postanejo kakor mi, suverene države«.
Zelo previdno je govoril o angio-egipčanskih odnosa j ih tudi Aeheson. Dejal je: »Neposredno prizadeti stranki sta Velika Britanija in Egipt, kar pa se tiče sporazumov iz leta 1899, pa seveda tudi sudansko ljudstvo. Poleg tega pa se te zadeve v splošnem tičejo tudi svobodnega sveta, ker vplivajo na varnost in obrambo važnega področja Srednjega vzhoda«.
«Noben od omenjenih dogovorov n: predvideva odpovedi. Vlada Združenih držav je mnenja, da primemo spoštovanje do mednarodnih obveznosti zahteva, naj se izpremenijo sporazumno, ne pj j enostrao sko akcijo en5 stranke. Nadalje je treta pripomniti, da so bili že- sproženi postopki, ki so popolnoma v skladu s takim spoštovanjem mednarodnih dogovorov«.
«V preteklih mesecih so bili v pretresu novi prediogi, ki bi naj bil; predloženi Egiptu, in egiptovska vlada je bila obveščena o tem, da ji bodo v nekaj dnevih predloženi taki predlogi. Združene države so mnenja, da je' s temi predlogi možno najti rešitev angleško-egiptovskega vprašanja-. Zdtn-žene države mislijo, da mjji bi novi predlogi, ki bodo v kratkem predloženi egiptovski vladi, služili kot zdrava podlaga Za sporazum, ki ne bo zadostil
samo koristim vseh prizadetih strank, temveč tudi prispeval k obrambi svobodnega sveta, pri kateri igra Srednji Vzhod tako važno vlogo*.
VKP(b) se pritožuje
PARIZ, 10. — Radio Moskva je javil, da sta centralni komite VKP(b) in ministrski svet objavila izjavo, v kateri obtožujeta voditelje v industriji, organizacije stranke in sindikatov, da niso d°volj računali na spremembe, ki so se dogodile v državnem gospodarstvu po vojni.
Današnja «Pravda» piše o tej izjavi in prihaja do zaključka, da so kljub modernizaciji industrijske opreme, številne tovarne in celotne veje industrije, napravile le malo napredka po vojni v izboljšanju proizvodnje. Nekatere tovarne lahke industrije niso izpolnile svojih nalog in delavnice, kjer izdelujejo la. dijske naprave, niso izpolnile petletnega načrta. Isto se je zgodilo tudi z vladnim načrtom glede gospodarstva s surovinami in gorivom.
Nakazila niklja in kobalta
WASHINGTON, 10. — Med-rarodna konferenca za surovine je daneg objavila, da je njen odbor za mangan, nikelj' im kobalt nakazal 17 evropskimi dr-
žavam za četrto tromesečje 9.688 toni niklja in 690,2 ton kobalta. Vse države, ki so zastopane v odboru, so odobrile razr-delitveni načrt odbora, ki bo zdaj stopil v; veljavo ier ga bodo poslali prizadetim vladam v takojšnjo izvršitev.
Odbor je sklepal na podlagi cenitve proizvodnje in zahtev po ndkiju in kobaltu v zadnjem tromesečju 1951. Pričakujejo, da bo proizvodnja niklja v tem četrtletju dosegla 31.500 ton medtem ko znašajo celotne zahteve 56.800 ton. Prcdukcijo kobalta Pa cenijo na 2.075 ton, zahteve Pa znesejo 4-000 ton.
Nakazila 33 državam po celem svetu za četrto tromesečje 1951 obsegajo 31.153,8 ton niklja in 2.049,6 ton kobalta (čiste kovinske vsebine).
Med evropskimi državami so med drugim nakazali: Avstriji niklja 225 ton. kobalta 20 ton; Nemčiji niklja 1.425, kobalta 127,5; Grčiji niklja 2; Italiji niklja 265, kobalta 14.5; Švici niklja 113,5, kobalta 1,9: Jugoslaviji niklja 30, kobalta pet desetin tone.
PRED SESTANKOM VARNOSTNEGA SVETA IN RAZPRAVO 0 AHGLO-IRANSKEM SPORU
Mrzlično delo diplomacije za rešitev vprašanja nafte
Vse kaže, da ZDA znova pritiskajo na Anglijo, naj spremeni svojo prvotno resolucijo - Fatemi ponovil perzijske predloge za ponovna pogajanja z Londonom - Kakšni so nameni bolnega ministrskega predsednika?
NEW YORK, 10. — Neka mlada mati je ostala sama s tremi sinovi v tretjem nadstropju nekega poslopja, ki je
gorelo. Materi je uspelo rešiti otroke s tem, da jih je vrgla /. okna ir, so jih ujeli gasilci na ulici. V trenutku, ko je hotela še ona skočiti, so jo plar meni dosegli in je izginila med njimi.
WASH1NGTGN. 10. — Danes pozno ponoči so potrdili vesti, da bo sestanek Varnostnega sveta, na katerem bo Mossadegh razložil svoje stališči, šele v ponedeljek.
Obenem se je izvedelo iz angleških dobro obveščenih krogov. da so ZDA in Francija odobrili popravljeno angleško resolucijo, ki jo bodo predložili Varnostnemu svetu. Kakšni so bili ti popravki, se za sedaj še ni dalo ugotoviti.
Prav tako zelo pozno je prišla vest, da se je o anglo^iran-skem sporu razgovarjal predsednik Truman z \VilUamom Douglasom, članom vrhovnega I sodišča ZDA in s Henry Grady.
[ jem, bivšim poslanikom ZDA v Teheranu. Henry Grady je ob koncu razgovora izjavil, da je Truman označil angto-iranski spor kot «zelo resen in življenjskega pomena za ZDA». Ker je Mossadegh prispel v ZDA s številnimi strokovnjaki, je poudaril Grady, bi mogli sporazum z Anglijo'skleniti v New Vorku. Dodal je, da so bila upanja, da bi ameriške osebnosti, vključno predsednik Truman, posredovali pri reševanju izhoda iz sedanjega spora.
# # *
NEW YORK 10. — Diplomacija je v New Yorku na delu v pravem pomenu besede. Nada. ljujejo se stiki med posamezni-
>■
S p|
»!», ,	-i	_•
..i.lJiljdHv-iii.ž s :
PETI DAN MEDITERANSKIH IGER; REZULTATI ZOPET POVPREČNI
DJUBAŠKBDIČ BOLJŠI 00 ŠEBEIlI
Ostali zmagovalci: Siddi, El Mabrouk, Damitio in štafeta Francije • Velika vročina
ALEKSANDRIJA, 10. — Peti dan Mediteranskih iger se je začel ob nenavadno vročem soncu s finalom v teku na 200 m- Po razburljivi borbi je prišel prvi na cilj Italijan Siddi, skoraj istočasno z njim favorit Francoz Degats in Montanari. Daleč za njimi še ostala trojica.
El Mabrouk je prepričljivo zmagal na 1500 m. Jugoslovan Ceraj je zopet imel enega svojih slabih dni in je bil šele tretji z zelo ilabim časom.
Nekoliko je presenetila Dju-raškovičeva zmaga na 3000 metrov z zaprekami, ker je Sege-din veljal v tej disciplini za sigurnega zmagovalca. Casa o-beh Jugoslovanov sta podpovprečna.
V skoku v višino je Damitio, šestoplasirani na evropskem prvenstvu v Bruslju, bil boljši od rojaka Thiam Papa Galla, najboljšega Evropejca 1950. Re. zultat je dober. Dimitrijevič je skočil manj kot zmore, njegovo tretje mesto pa je realno.
V štafeti 4 x 400 metrov je bila gigantska borba med Francijo in Jugoslavijo. Turčija in Egipt sta zaostala.
Rezultati:
200 metrov:	1.	Siddi (It.)
22.0; 2. Degats (Fr.) 22.1;	3.
Montanari (It.) 22.1; 4. El Cha-fei (Eg.) 22.6.
1500 metrov: 1. El Mabrouk (Fr.) 3:55.8;	2.	Kahit Onel
Turčija) 3:56.9: 3. Ceraj (Jug.) :01.0; 4. Ekram Kojac (Turčija) 4:03.0.
3000 m zapreke:	1. Djuraško-
vič (Jug.) 9:36.0;	2. Segedtn
(Jug.) 9:39.2; 3. Mustafa (Turčija) 9:44.9.
Skok v višino:	1. Damitio
(Fr.) 2.00 metra; 2. Thiam Papa Gallo (Fr.) 1.90; 3. Dimi-
trijevič (Jug.) 1.80; 4. Parados (Gr.) 1.75.
Štafeta 4 x 400: 1. Francija S:19.5; 2. Jugoslavija 3:19.9; 3. Turčija 3:25.9; 4. Egipt 3:29.4.
V Kanadi že igrajo hokej
A in B reprezentanca 2 2
TORONTO. 10. — V Leaf Gardenu v Toronto sta igrali neodločeno (2-2) prva in druga selekcija kanadskih hokejistov, izvoljenih z referendumom med športnimi novinarji.
Prvič v zgodovini kanadskega hokeja sta zaživeli dve »teoretični* reprezentanci tudi na igrišču in ne samo na papi*ju. Prejšnja leta je bilo v navadi, da se je tako izbrano moštvo pomerilo z zmagovalcem tekmovanja za Stanlejrev pokal.
Občinstvo je na tej prvi pomembni tekmi sezone 1931-1052 vneto navijalo za drugo moštvo, ker so v njem nastopili mnogi igralci domačega Maple Leafa.
PRVI LETOŠNJI DVOBOJ MED NOGOMETNIMA LIGAMA
Anglija-Irska 9-1 (6-0)
LIWERPOOL, 10. — V prvi tekmi letošnje sezone med nogometnima reprezentancama angleške in irske lige. so zmagali Angleži s katastrofalnim rezultatom 9-1 (6:0),
Prvi angleški napad, prvi gol, Thomsonu je žogai prišla z levega krila; umiril jo je in stre. ljal. 10 sekund po začetku igre je bilo stanje 1:0. Irska obramba je zmešana, streli dežujejo z vseh strani. Najprej uspe v
8. min. Lofthouse; sam je pred golom, ko ga spotakne irski branilec. Enajstmetrovko je Langton spremenil v gol. V 13. minuti Cotifey iz gneče pošlje žogo v svojo mrežo, 2 minyti kasneje Lofthouse da z glavo četrti gol. Thomson, ki v začetku ni igral kot more, se je rehabilitiral v 34. minuti s prekrasnim golom, a kot mu to ne bi bilo zadosti, je 2 minuti kasneje dal še šesti gol.
V drugem polčasu Angleži niso hoteli zvišati rezultata; njihov namen je bil prikazati lepo igro. Langton in Finney sta navdušila občinstvo s prekrasnimi potezami. V 12. minut je Finney dal sedmi gol.
Irci še ne obupajo in sredi polčasa Carberry pogodi prazna vrata. 7:1. Se dva angleška gola: Thomson v 37. minuti in Lofthouse v 41. minuti, nakar je sodnik odžvižgal konec.
■ ■ J* ■" i rj .'«y
JUGOSLOVANSKA LAHKOATLETSKA ZVEZA JE IZDALA
Norme za olimpiado
BEOGRAD, 10. -— Jugoslovanska lahkoatletska zveza je določila prve norme, katere morajo doseči tekmovalci za olimpijske igre. V poštev pridejo že rezultati letošnje sezone. Sele prihodnje leto bodo določli definitvne norme. Stvar je slaba samo v toliko, ker bo marsikdo forsiral trening (da bi dosegel normo) in prišel v najboljšo formo pred olimpiado.
Potrebni rezultati:	100 m:
10.8; 200 m: 22.0; 400 m: 49.4; 800 m: 1:55.0; 1500 m: 3:55.0 3000 m ovire: 9:20;	5000 m:
14:50; 10.000 m: 31;00.0; 110 m ovire: 1514; 400 m ovire: 54.8; višina: 188; daljina: 710; troskok: 14.35; palica: 390; krogla: 14.50; disk: 46.00; kopje: 62.00; kladivo: 52.00; 4 x 100 m: 4 x 11.0; 4 x 400 m: 4 x 50.0.
Letos so te norme dosegli že naslednji tekmovalci: 100 m: Pecelj 10.7; 400 m: Sabolovič 48.2, Račič 49.2: 800 m: Otten-heimer 1:51.3, Kareševič 1:54.8; 1500 m: Ottenheimer 3:47.0, Ce. raj 3:50.6, Pavlovič 3:53.0; 3000 m ovire: Segedin 9:05.4, Djura-
ANALIZA SOVJETSKIH NOGOMETAŠEV:							
Sl	al	10 i	'g'	raj	0 z gl	I«	ll/O
MOSKVA, 10. rednik moskovske Pravde, B Arkadiev trdi, da so šibke točke sovjetskih nogometašev streli na vrata in igra z glavo.
«Prevečkrat napadalci zapravijo ugodne priložnosti pred nasprotnikovimi vrati«, pravi Arkadiev v dolgi analizi pravkar končane sezone. «Naši napadalci radi zgrešijo posebno z glavo*. Novinar se obrača s svo-jo kritiko prvenstveno na CDKA, moštvo vojske, zmago-
Sportni u-1 valca letošnjega prvenstva.
~ 1 Nadalje pripominja, da ostale velike enajstorice, kot n. pr. Dinamo, Spartak in Torpedo kažejo iste napake in opozarja trenerje, naj delajo stalno na tem. da jih popravijo. Drugače se bodo v prihodnjem letu ponovili slabi uspehi minule sezone. Arkadiev kritizira Športni komite SZ, ki je po njegovem zanemaril mlade igralce in r’ih pravočasno vključenje v prva moštva.
škovič 9:08.2; 5000 m: Djuraško. vič 14:38.2, Pavlovič 14:38.4, Mi. halič 14:38.8, Segedin 14:39.0; Ceraj 14:46.6, Ilič 14:48.0, Stefanovič 14:48.4 in Cetinič 14:49.1; 10.000 m: Mihalič 30:44.8, Stefanovič 30:55.6,	Cetinič 30:59.6;
110 m ovire: Lorger 15.4; 400 m ovire:	Zupančič	54.8;	višina:
Dimitrijevič 195 cm, Zerkov 189 cm, Kršlak 188 cm; daljina: Brnad 745 cm; troskok: Zagorc 14.39, Radovanovič 14.38; palica: Milakov	410, Dušanovič
390; krogla:	Sarčevič 14.94;
disk: 2erjal 48.50. Krnajič 47.06, Krivokapič 46.75, J. Miler 46.5.0; kopje:	Dangubič	66.89.	M. Vu-
jačič	64.20; kladivo:	Žerjal
58.80,	Gubijan	55.53,	Galin
53.94, Berec 53.58.
mj delegacijami, ki jim je prišla prav Mossadeghova utrujenost po dolgem potovanju iz Teherana. Danes ga je znova obiskal strokovnjak zunanjega ministrstva ZDA McGhee, na drugi strani pa je Ernest Gross ponovno iskal skup,no rešitev z angleškim predstavnikom Glad. winom Jebbom. Zadnji je dobil navodila glede nove resolucije, ki jo bodo predložili Varnostnemu svetu, ki b; Ee moral sestati v soboto ali ponedeljek.
V dobro obveščenih krogih so prepričani, da je besedilo nove angleške resolucije pomirljivo «tjako Po obliki, kot po vsebini. Vsebovala ne b; nobene obsodbe Irana zaradi njegovega dosedanjega ponašanja in svetovala nadaljevanje pogajanj«. Z angleške strani dodajajo, da resolucija še ni popol-nmoa izdelana in aa se posvetovanja Gladvvina Jebba s predstavniki drugih delegacij še nadaljujejo. Zlasti je namen Jebba natančno ugotoviti stališča svojih kolegov y- Varnostnem svetu, da bi mogel ugotoviti, katere države ga bodo podprle, da bi dobil potrebnih 7 glasov.
Sicer Pa o tej novi angleški resoluciji krožijo najrazličnejše trditve. Nekateri pravijo, da. so Angleži vsaj do pred kratkim vztrajali na zahtevi, naj Varnostni svet potrdi, da je Perzija kriva, ker nj spoštovala zahtev Mednarodnega sodišča v Haagu in je izgnala angleške strokovnjake iz Abadana. Proti tej trditvi naj bi nastopili Američani, ki naj bi obenem tudi zahtevali, naj Anglija opu. stj zahtevo, da bi se pričela pogajati z Iranom šele tedaj, ko bi Varnostni svet Perzijo obsodil.
Zdi se, da je sedanji namen ameriške diplomacije dopovedati Angliji da je glavna naloga v sedanjem trenutku nadaljevati s pogajanji, ki bi jih razne zahteve po pravnih priznanjih, kdo je imel prav in kdo ne, samo ovirale. Obenem so svetovali, naj London zoovs prouči perzijske predloge od 20. septembra, ki so jih Angleži na slepo odbili samo ker je bilo na njih premalo pečatov perzijskih ministrstev.
Te predloge je včeraj prav-
zaprav ponovil tudi iranski mi. nistrski podpredsednik Fatemi, ki je dejal, da je Perzija 1. pripravljena odplačati naprave Anglo-Iranian 2. prodati Angležem nafto po svetovnih cenah in enake količine, kot jih je prejemala prej. 3. nastaviti angleške strokovnjake s starimi plačami, 4. imenovali bi «nevtralnega» tehničnega ravnatelja, ki bi bil zveza med angleškimi strokovnjaki in «Iranoil».
Medtem ko se jasno kaže po. novnj pritisk ZDA na Anglijo pri reševanju tega zapletenega vprašanja nafte, si postavljajo politični opazovalci več vprašanj. na katere skušajo po svojih močeh odgovoriti. Tako vprašujejo, zakaj je prispel Mossadegh pravzaprav v New York? Samo, da bi preprečil angleške namene, dosegel podporo pri_ Varnostnem svetu in se poslužil mednarodne organizacije za dosego svoiih ciljev? Doseči kompromis s tem, ko bi spremenil obsodbo Varnostnega sveta v formalno ugotovitev in se vrniti domov kot zmagovalec? Ali Pa mu je New *ork samo postaja na poti Washington kamor ga vabi Truman? Kljub vsemu pa je da ne samo Američani ki imajo v celi zadevi vcd lno vlogo, temveč tudi druge delegacije v Varnostnem svetu, med njimi tudi angleška, gledajo na to. da bi olajšali sporazum, obenem pa tudi preprečili pred Varnostnim svetom vsako grobo potezo — predvsem zaradi ZSSR — ki bi kazala vmešavanje OZN v perzijsko — angleško krizo. Politični opazovalci, tudi dodajajo, da je veliko odvisno od tega. kako bo znal Mossadegh skriti svoj naj. močnejši adut: strah zahodnih držav pred vmešavanjem ZSSR v Perzijsko zadevo. Obenem se sprašujejo, če ne bo zamenjal stari predsednik perzijski par. lament z mednarodnim ozračjem po hodnikih in dvorani no-ve. palače OZN. K temu opozarjajo da zaradi olike perzijski predstavnik pri OZN. En-tezijm ni v Mossadeghovi del?, gaciji in menijo. da mu br, ta izkušeni posredovalec olai'a' zmago diplomatičnih metod nad nacionalistično dinamiko.
KINO
V TKSTt
Rossetti. 16,30: «Grand I** Garfield, Greta Garbo. Exce!sior. 14.30: «Eva pr<*
B. Davis, G. Sanders.
Nazionale 16.30: dedek«, S. Tracy, G.
Fenice. 16.30: aNezal«1^1 stas, G. Rogers, J. Carw ^ Filodrammatico. 16-00:	„j.
bin Hood», J. Drek, D, U Arcobaleno. 15.30: «T?[e bica», R. Stack. J-
Astra Rojan.	BU*
iznajdba«, R. GummnJS,
Alabarda. 15.00: *Vo!^ neji! ^ ke sinove«, Croccolo, la, Grazia M. Fnn - it* Armonia. 15,30: «Zen5j?fjan na», S. Simon, J. D‘lia Garibaldi. 15,00:	«V®t	^
ljudje«, B. Crawfor0>
D. Daily.	i
Ideale. 16.00: «Prvi UP«""«” Wayne, C. Trevor.	^
Impero. 15,30:	«Law ^
možje«, M. Johnson,
Italia. 15.30: «Nočem « “
B. Stanwyck, J. Lu ' -Kino ob morju. 16.30: «*** -sanj« G. Rogers.	^
Moderno. 16.00:	fft*
Savona. 15.30:
Yorku», B. Stanwyck, j Viale. 16.00: «Puščavski
De Carlo, R. Green' . jpjrf Vitorio Veueio. l6n°”'vmov',?l Copperfield«, L. Bartclomex.	0lani,iert
Azzurro. 16.30: «MaiL„gel0,
U. Ferrari. E. SannanS ^
Belvedere. 16.00:	pf11
ravana«, B. Johnson, •	^
Marconi. 15.30: «P.
D. Andrevvs. M. 0'^ C Massimo. 16.00: «Bel* Tapley, J. Regan. ^ Novo Cine. 16.00: uKazM01 Marži, O. Toso.	^g>
Odeon. 16.00: oPeseto. M-
M-
C. Gray.
Radio. 16.00: «Tajni vr , Br-ien, H. Marshall.
Vittoria. 16.00: «Odpu*-i H
preteklost», F. M. a® Chapman.
RADIO
to Sl K T B » 1 iJSl
ČETRTEK, 11. oKtowa ^
Poročila ob 7.00,	l3i;
23.05. 7.15 jutranja .£»"• Skladbe za harmonij* • ^30
det Rimski Korsakova. včeraj do danes,	U
narodne poje zens]“duru Mozart: Sonata v A-a“ 0iem vir. 18.15 S Trža5ke|a 18.30 Veseli zvoki., l^^jov. **
Triestina na treningu
Današnji trening Triestine je jasno pokazal, zakaj in kako je enajstorica lahko izgubila v Novari s tako visokim rezultatom. Igre se je videlo zelo malo. Proti Juventusu bo pora^ še hujši, ako enajstorica ne bo ubrala stoodstotno drugačne poti.
Trener Guttman je razvrstil na igrišču dvaindvajset igralcev, ki so odigrali dvakrat po trideset minut. Sestav ekip: Nu-ciari. (Cantoni), Belloni, Zor-zin. Valenti, Mariuzza, Cicca-relli, Dona, Dorigo, Petrozzi, Kaiml. De Vito. Nasprotniki: Cantoni (Comassi), Redolfi, Bacci, Giannini, Moschoni, Car-nier, Rossetti, Benegas, Maluta, Curti Begni. Ispiro, Petagna in Boscolo so se morali zadovoljiti s telovadbo.
Zmagali so prvi s 5-3. Delno sta zadovoljila Dona in Dorigo (vendar še nezrela za liga-tek-mo), včasih sta dobro zaigrala Maluta in Petrozzi. zadovoljila je običajna cbramba prve enajstorice. In nič več. Kaj bo v nedeljo?
Laburistična zmaga na norveških volitvah
nice jugoslovanskih pa:
Glasba za lahko doc,
Predsednik vlade je izjavil, da so rezultati presegli njegova pričakovanja
OSLO, 10, — Objavljeni so bili rezultati norveških upravnih volitev in voditzlj laburistične vlade Einar Gerbardsen je izjavil: »Pošteno povedalo, rezultati so presegli moja pričakovanja«.
To je povsem razumljivo, ker te volitve pomenijo veliko zmago vladne laburistične stranke. Konservativci so se u peli obdržati med prvimi strankami in so nasledili liberalce, ki so že po tradiciji zavzemali najmočnejše mesto na Norveškem med nesocialist!čnimi strnnka-mi. Neuspeh konvnformistov ni nikogar presenetil. Zdi s», d<*
so njih glasove prevz li predstavniki vladne stranke.
Popolni rezulfstt v 63 glavnih krajih v pokrajini in iz 547, od skunnih 682 podež^skih ob. čin, so naslednji (v okleprju Sn številke iz leta 1P47);
Laburisti 503.435	(420.198)
glasov in 5.299 (4.721) s dež v: komunisti 68.540 (129.M”), 469 (757):	konservativci 140.014
(206.343)	1.007 (753); a?r?rci
79 129	(65.669),	2.^93	(926):
ljudska krš-^nska stranka 88.922 (82 215), 820 (786): liberal-
ci 119.731 (116.569.) 1.238 (193); lista nesocialističnih	strank’
75.676 (102.848), 1.227 (2 660)' brez stranke 59.258	(66.480),
(1.179); mali gospodarji 3.333 (4.745) glasov in 49 (86) sedežev
Prišla je pa le...
TOPEKA (Kansas), 10.	—
Dopisnico, datirano z 9. oktobrom 1895. so izročili včeraj z zamudo 56-let. Poslal jo je u-radnik vrhovnega sodišča v Kansasu odvetniku železnic «U-nion Pacific«, Archieju Wil-liamsu, in mu sporočil, da so odbili njegovo pritožbo olede davkov. Dopisnico so izročili nasledniku Williamsa, T. m Lillardu.
■IIIIIIIIIH   IIIIIIIIIIIII1111111IIIII >T IIIII111III! 11MIIIIII IIIIII m   II111II | II1111IIIII lit IIIIIIIIIIIIIIIII MI IM Ml IM IIIII111 Ml IIIIIII11MI) Tl IIIIIIIIIII11II lil 11 Ml IIIIII lil IIIIII l| | IIIIII | MI m 11 m m ,| 11, |,,, ,,1
										
LIMA, 10. — iz Caracasa jav-• a, Se jc tam Poslabšal položaj, ko so stavkajoči štu-dentje napadli rektorja univer-5ni„j!astaI' 40 neredi in šele ri t •!?,. usPe^a vzpostaviti red. Izvedli so več aretacij
*v
12.00 Slovenske	L.
smi. 12.40 zabavna Gospodinjski nasveti.	■ TO
retna glasba. 13-30 Kg|t K kvintet poje Tomo	fin
14.10 želite poslušati Mg, U dije? 15.10 Zabavna	[7,«,
eErfvi
različnih stvareh 18.00 Narodne pestro v
Okno v \ML$t
Želeli ste
listični koncert vio
zbor. 18.20	-
Manj znane operne ^ .,5 Klavirske skladbe	jti
ga. 19.40 Zabavna 8' tj, P** Slovenske ljudske P° s pesmi (glasbena oaav K n tarjem). 22.15-23.00 spered.
!>:V
P
TliSf
7.30 Jutranja vsakega nekaj,
U. 10 Čajkovski: Vlh0,i’v 12.29 Schuman: SonataBtrnioV 13.00 Pevski duet i« ,3 45 fal) 13.20 Lahki orkestri. ja. ‘ fi. !ius:	praznik
Plesna glasba. }8-®^
Ke. 18. f5 Glasbeno ,£o S>»
18.45 Vesela glasba- .
Sčina za Slovence. *»• glasba. 20.00 Končen 0 20iPUt!
skega pev-kega zbop<*. sy«‘-. JjS'
alčkov. 20.30 Okno vadijsK|RCy 21-00 Bi“t-> ZKjr U B
jene melodije. 23.00 o®a j<var
Lahka^asba.J^^p, 3 '
— FotJor: LOM, igra v
rui-» -is i-
23.00 godalne®
in 2. stavek iz	.,
«	*	«,45S
7.45 Jutranja
i’S
molu. 23.35 ksK'*1 *‘\i trike. 12.20 GIe,f.*vric»; pf?
v e
Amerike. ___________________________ „
13.25 Melodična oie^n^ Oket jazz. 14.30 K-j - jsAjijiJ ria. 17.30 Spored BBC. Jfl p J ba Gl s inova, S' r*'^eriUe-, ti sya. 19.00 Glas Pesmi. 20.58 «Pod	iSje, ^
mično glasbeno	p,
((Srečni priic« °P 9325
23 20	irv.iirrtSt-1.	6
glasba.
IO.
•lolm
Herse.v
H IR 0 SIM A
PREVEDEL: VLADIMIR BREZOVNIK
Gospa Nakamura ,1e zopet odSla v mesto po neka! riža, ki ga je imela zakopanega v zaklonišču svojega društva sosedov. Nato je odšla nazaj v Kabe. V električnem vlaku je po naključju srebala svojo mlajžo sestro. «All sl že slišala novlco?» jo je sestra vprašala. ?
«Kaksno novico?»
«VoJske je konec.»
♦Draga sestra, ne govori neumnosti.*
«Sama sem jo slišala po radiu.» In Cepetaje je dodala: «Go-voril je sam — cesar.»
«Oh,» je odvrnila gospa Nakamura (kljub atomski bombi je bila prepričana, da bo Japonska vendarle zmagala) «potem seveda...»
Nekaj dni poznele si je gospod Tanimoto zapisal dogodke tega dopoldneva. »Zgodilo se je nekaj čudovitega Nas cesar nam je. nam preprostim Japoncem, govoril po radiu s svojim glasom. Pred tem so nam naznanili, da bomo slišali zelo važne novice: zato naj jih vsakdo posluša. Odšel sem na hirošimsta kolodvor, kjer je bil med razvalinami nameščen zvočnik. Mnogo
obvezanih meščanov le tudi prišlo tja. Nekatere so podpirale hčere, drugi so prišepali, opirajoč se na palico. Ko so slišali, da govori sam cesar, so s solzami v očeh začeli klicati: «0 nebeški blagoslov! Med nas ie prišel sam teno In mi smemo poslušati njegov glas! Ta njegova 2rtev nam je največja tolažba!* Globoko pa so bili razočarani, ko so slišali, da je konec vojne — to je, da je Japonska premagana. Ubogali pa so svojega cesarja, ki jim je naročil, da se morajo žrtvovati za večni mir. Japonska je stopila na novo pot.
IV.
RAZVALINE JE PORASLA TRAVA IN PLEVEL
Dvanajst dni po eksploziji — osemnajstega avgusta — 1e oče Kleinsorge šel iz noviciata peš v Hirošimo. V roki je nosil kovček iz lepenke- Čedalje bolj je bil prepričan, da je ta shramba njegovih dragocenosti neke vrste talisman. Saj mu je bila med eksplozijo na čuden način ohranjena. Stala je z ročajema navzgor med vrati sobe, medtem ko je mizo, pod katero le stalno stala, razklalo na treske in razmetalo po vsej sobi. Danes je nosil v kovčku jezuitski denar, ki ga .le hotel naložiti v podružnico jokahamske banke. Podružnica je poslovala v na pol porušeni zgradbi.
To jutro se je prav dobro počutil. Njegove lahke ranice se sicer niso zacelile v treh ali Štirih dneh, kakor je rektor novi-ciata pri pregledu prerokoval. Kljub temu pa se ni ustrašil nobe-nega napora; saj je ves teden počival.
Na poti v mesto je videl nešteto strahotnih slik, ki Jih je ie od prej poznal. V bližini noviciata je zapazil obširna opustosena riževa polja, ki so bila do polovice zasuta s peskom. Hiše v pred-
        """"""   -           .„................................................................
v**
mestjih so sicer stale, bile pa so razmajane, okna razbita strešniki razmetani.
Za razdejanjem se je začela v obsegu štirih in pol štirjaških milj rdečkastorjava pustinja, kjer je bilo vse stolčeno in po-žgano. Druga za drugo so se vrstile razdejane hišne skupine.
Tu tn tam so iz pogorišča štrlela žalostna znamenja: «Se-strica, kje sl?» Ali pa: «Vsi smo zdravi in živimo v TojosakU In zopet so se v nedogled vrstila okleščena, gola drevesa, nagnjeni telefonski drogi. Neporušene, prazne hiše, ki so stale v tej goloti so samo večale praznoto te strašne ravnine. (Na primer muzej za znanost in industrijo; kupolo mu je oklestilo do jeklenega ogrodja. Pa modema zgradba trgovske komore s svojim nepremagljivim, hladnim, strogim stolpom. In ogromna, nizka, kamuflirana mestna tržnica. Dalje dolga vrsta staromodnih bank — zdaj karikatur otresenega gospodarskega sistema.)
Vsepovsod po ulicah pošasten promet: nešteta zvita kolesa, ostanki razbitih vozov, prevrnjeni avtomobili. Na vsej poti je očeta Kleinsorgeja mučila misel: vse to strašno razdejanje, ki ga vidi okoli sebe je, kakor bi trenil, povzročila le ena edina bomba-
Ko je prišel v sredino mesta, je bilo že zelb vroče. Sel je v jokahamsko banko, ki je začasno poslovala v leseni lopi, v pri« tllčju razvalin. Naložil je denar. Nato je odšel k jezuitski hišL Ko je zagledal razvaline, se je ohrnil in se vrnil v noviciat.
Na pol poti mu je postajalo slabo. Njegov čarovni, zdaj prazni kovček, je sedaj postajal neznansko težak. Začela so se mu tresti kolena. Strašno je bil truden. Z napetjem vseh sil se Je privlekel do noviciata. Doma m povedal, da t*
omedievnfV d,nl P°ZneJe je skuial celo maševati. pri.^^ 3e nI mogel končati. Ko je rektor drugi d*®/ SertVal njegove' na videz nedolžne, vendar se vedn“/l; ljene rane - pregledoval jih je redno vsak dan ~ Je ,, st® naredili s svojimi ranami?» Prej nedolžne, s o režale; bile so otekle In prisajene.	0p'\-
Gospa Nakamura se je dvajsetega avgusta zlu^LA na domu svoje svakinje v Kabe. blizu Nagatsuke. Pr: z glavnikom je zapazila, da si je izčesala za polno P«f ^ tj pri drugi potezi jih je bilo v glavniku za polno P<#\. 1 if * strasena se je nehala česati. Nato so lasle sami od sfi , in v treh, štirih dneh je bila popolnoma plešasta. ^ p skrivati, ostajala je doma. Z najmlajšo hčerko	giU
in dvajsetega avgusta zbudili bolni in zelo utru.18 druga hčerka sta bila zdrava.	j	v
Tudi gospod Tanimoto je zbolel Lotila se ga ie s?u 'lMj<j. bost in utrujenost. Kuhala ga je vročina. V predme J**# na pol razbiti hiši svojega prijatelja, se je vlegel	r
Ti štirje bolniki niso vedeli, da so žrtve čudne. ^ leznl, ki so jo pozneje imenovali radiacijska boleze ^ v Gospodična Sasakl je ležala v gimnaziji Bo^J® tukaiči. Ta kraj leži štiri postaje Jugozapadno od ^oinP i1 radi infekcije ni mogel zdravnik se vedno naravna jsuicl ^ nega preloma njene goleni. Neki mladenič v t>r^0jl? Posodil japonski prevod de Maupassanta. Skušah'^iti5 gove novele; več kakor pet minut pa ni mogla osre misli.
(fladaMeva
nje
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. *>, lil. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. - Poštni predal 50ii, - UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 • 12 in od 15 • 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, 01. S. Pelllco MI., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 30Ia-I Tel. 70
-C
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 ur. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din FLRJ: izvod 6, me5e(: 3	f.
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.9374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 'n0t^L.Z.
tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. r- Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-
Ljubljana Tyrševa 34