Leto LXXII., it. 2)6
LJubljana, torek 17. oktobra lojo
Cena Din
SLOfENS
bheria vsak don popoldni hcvat do 100 vrst a Dw Z50. od TOO do 300 vrat Popust po dogovoru, k-uetutiM v Jugoslaviji Dfai IX—v za
k.7   I   NOVO MCSTO, MvbHansbo llvot StroiJinuyeiie»u unco 1, telefon $t 65; 'et 2. tilifan it. 190 // JBENICE: Ob kolodvoru 101 // Oa i   f   Poten fcnSBni v MubikioJ H. 10.351.
Nova nemška mirovna ofemiva
Najprvo bo poskušala pridobiti za skupno akcijo Italijo in Matijo, da bi tako okrepila svoi položaj, potem pa naj M se znova pričela mirovna ofenziva preko nevtralnih držav
BERLIN, 17. okt. e. Čeprav so vladni krogj prepričani, da ni več nobene možnosti za ustavitev sovražnosti med Nemčijo
in Francijo ter Anglijo, vendar nekateri politični krogi v Berlinu še vedno verujejo v možnost, da bo z neke strani prišlo do posredovanja in sicer zelo kmalu. V zvezi s tem so razširjene vesti o skorajšnjem potovanju Mussolinija v Berlin in Goringa v Rim. Te vesti so z merodajne strani sicer demantirali, toda vse kaže, da se dogodki razvijajo tako. da bi utegnilo priti do skupne mirovne akcije Nemčije, Rusije in Italije. V kakšni obliki naj bi bili sestavljen novi predlogi za mir, se nI znano. Najbolj verjetno se zdi, da bodo topot igrale glavno vlogo nevtralne države. Zadnje dni se vrši zelo živahna izmenjava misli med Berlinom in Moskvo. Po nekaterih vesteh sestavljajo v Berlinu apel na vse nevtralne države, S tem apelom bi bila izčrpana zadnja možnost za dosego miru v Evropi
Pcsvct z Rusijo
BERLIN, 17. okt. e. Iz dobro informiranih krogov se je izvedelo, da so se včeraj pričela posvetovanja med zastopniki nemške in ruske vlade v zveri z zadnjim Cham berlainovim govorom. Pri teh pogajanjih gre samo za sondiranje terena, pričakuje pa se, da se bodo pričela prihodnji teden oficijelna pogajanja. Rusijo bosta pri teh pogajanjih in posvetovanjih o nadaljnjem skupnem postopanju Rusije in Nemčije zastopala Molotov in Poternkin. Po vesteh agencije »United Press« se bo v začetku prihodnjega tedna v Berlin vrnil ruski poslanik Skvorcov v spremstvu neke visoke ruske politične osebnosti. Kakšen bo uspeh teh posvetovanj, še ni mogoče reči. Morda bosta Nemčija in Rusija objavili izjavo o tesnem sodelovanju uri vseh bodočih vojnih ali mirovnih akcijah, morda pa bo izjava grožnja z vojno napovedjo Rusije, morda pa tudi samo apel na pamet in razum vseh vodilnih državnikov v Evropi in Ameriki za ohranitev miru.
Berlin, 17. oktobra, e. Iz dobro informiranih krogov se je zvedelo, da so posvetovanja med Nemčijo in Rusijo glede nadalj-nega postopanja in glede morebitnih novih predlogov za ustavitev sovražnosti samo začasnega in prehodnega značaja. Odločilna posvetovanja glede teh problemov se ne bodo pričela prej, predno ne bodo urejeni vsi gospodarski odnosi med Nemčijo in Rusijo in dokler ne bodo podpisane tozadevne pogodbe.
Hitlerjeva poslanica Stalinu
BERLIN, 17 okt. p. Dobro poučeni krogi trdijo, da so bili pri poslednjih razgovorih kancelarja Hitlerja s svetovalci in me-rodajnimi osebnostmi iz vlade in vojske sprejeti daljnosežni sklepi. Zatrjujejo, da je Hitler poslal Stalinu po kurirju posebno poslanico in da pričakuje sedaj njegov odgovor, ki bo mnogo vplival na nadaljnji razvoj dogodkov.
Stališče Italije
RIM, 17. okt. e. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih so mnenja, da Italija ne bo pričela nobene posredovalne akcije za mir. Novi italijanski poslanik v Londonu, ni prinesel s seboj nobenega pismenega predloga ali spomenice glede sedanjega mednarodnega položaja. Njegov prihod v London je le v toliko važen, ker bo mogel novi poslanik neposredno obrazložiti angleškim uradnim krogom stališče italijanske vlade glede mednarodnega položaja. Italijansko stališče pa je to, da je po mnenju Italije zdaj potrebna predvsem konferenca velesil, na kateri se bi razpravljalo o vseh evropskih vprašanjih Poseben pomen pa ima prihod poslanika Bastianina v London v zvezi z odnošaji med Italijo in Anglijo. Italijanski politični krogi opozarjajo na zadnji Cham-berlainov govor, v kolikor se tiče odnosov do držav, ki imajo upravičene zahteve. Med take države se šteje tudi Italija. Chamberlain je pokazal pripravljenost za razgovore o upravičenih revindikacijah. Zaradi tega je možno, da se bodo odnošaji med Anglijo in Italijo postavili čisto na novo podlago s tem, da bo Anglija upoštevala upravičene italijanske zahteve.
Upanje na akcijo nordijskih držav
Berlin, 17. oktobra, e. V svojih komentarjih sestanka poglavarjev skandinavskih držav pišejo tukajšnji listi, da obstoja možnost, da bodo skandinavski predstavniki začeli mirovno akcijo. Vsi štirje predstavniki skandinavskih držav uživajo v svetu velik ugled, zlasti pa v Ameriki in samo Amerika bi lahko vplivala na Anglijo, da bi Anglija pristala na pogajanja za ustavitev vojnih sovražnosti Vendar je prav malo upanja, da bi predstavniki skandinavskih držav uspeli, četudi bi tako akcijo pričeli, kajti samo ugled v sedanjem
položaju v Evropi ne zadošča za uspeh take akcije, zlasti po odločnih izjavah E>ala-diera in Chamberlaina. Pri sedanjem položaju v Evropi bi morala priti nobuda za tako akcijo z druge mnogo vplivnejše strani, da bi bilo kaj izgleda za uspeh,
Helsinki, 16. okt. s. Tu so razširjene govorice, da bo konferenca nordijskih vladarjev v Stockholmu morda sprejela sklep, da zaprosi Roosevelta in Mussolinija za posredovanje za mir.
Wa*hington, 17. okt. mp. V krogih, ki so blizu Bele hiše. so izjavili, da Roosevelt Se
vedno čaka na odgovor na svoj poziv, ki
ag je poslal Kalininu v zvezi z rusko-
finskimi pogajanji. Ameriški zunanji minister Hull je v imenu vlade izjaviL da niso točne vesti o kakem ameriškem posredovanju za mir v Evropi. Zedinjene države ne bodo posredovale za mir na lastno iniciativo, na tujo pa le, če bi v to privolile vse prizadete države. V primeru, da bi Nemčija prosila vlado Zedinjenih držav za posredovanje, bo prošnja vpožtevana le tedaj, če bosta nemško željo podprli tudi Anglija in Francija.
Frontalni napad na Maginotovo črto?
Včeraj so poskusili Nemci prvi večji sunek, ki pa je bil zavrnjen
Pariz, 17. okt. s Včerajšnji nemški napad med Mozelo in Saaro v bližini luksemburške meje je bil najmočnejši od začetka vojne. Raztezal se je v širini 7 km. Ni pa dosegel skoro nobenega uspeha.. Francoske čete so se sicer najprej umaknile z nekaterih posebno izpostavljenih postojank, pustile pa so tam mine. ki so eksplodirale, ko so se nemške čete približale Nemci so pri napadu imeli 500 do 10O0 žrtev in so izgubili nad 20 tankov. Nemški
vojaki so nosili jeklene oklene. Francozi so potem izvršili protinapad in zavzeli skoro vse postojanke nazaj. Francosko vojaško poveljstvo sedaj proučuje vprašanje, ali je bil včerajšnji napad že začetek večje ofenzive ter je pripravilo vse potrebne protiukrepe.
Pari«, 17. okt. mp. K uradnemu poročilu vrhovnega poveljstva francoske vojske, da so Nemci včeraj zjutraj tik ob Mozeli prešli v napad na 7 km dolgi fronti in da so se po zavzetju griča Schneeberga morali zopet umakniti v smeri severno od Apacha, dodaja agencija Ha vas še naslednje podrobnosti:
Zadnje dni je bilo v predelu med Mozelo in Saaro, kakor tudi vzdolž Rena opaziti živahnejše delovanje sovražnih oddelkov. Živahnost je pripisati znatnim ojačenjem trenotnih nemških postojank. Ze od sobote na nedeljo in tudi v ponedeljek je nemško topništvo skoraj popolnoma umolknilo. Francosko poveljstvo je takoj skle-
palo, de sovražnik skuša neka] prikriti in je zato podvojilo svojo čuječnost. Izvid-niški oddelki so v teku noči opazili, da so se na nemški fronti na raznih krajih od časa do časa prižigale žepne baterije nemških oficirjev in je bilo očitno, da zavzemajo nemške čete nove položaje. Vse kaže, da pripravljajo Nemci frontalni napad proti Maginotovi liniji. Bojno zatišje pa so
francoski sprednji oddelki dobro izkoristili in so se dobro utrdili v zavzetih postojankah, ki so zdaj po mnenju vrhovnega poveljstva tako močne, da bodo z lahkoto kljubovale še tako silnim napadom. Francosko topništvo obvlada sleherno ped ozemlja pred francoskimi postojankami in se bo v njegovem zapornem ognju razbila vsaka ofenziva.
Teniški igralci
Pariz, 17. okt. s. Znamenita francoska teniška igralca Borotra in Brugnon služita v francoski vojski na fronti kot artilerijska kapetana,
Angleži ne marajo francoskega piva
London, 17. okt. s. Pretekli teden je bilo za angleške vojake na fronto poslanih 5 milijonov steklenic angleškega piva. Angleški vojaki se ne morejo privaditi francoskemu pivu.
Nemški bombniki prvič nad Anglijo
Napad na vojno brodo v je v škotski MU — Štirje nemški bombniki sestreljeni
London, 17. okt. s. Snoči je izdalo mornariško, letalsko in notranje ministrstvo skupen komunike o včerajšnjem nemškem letalskem napadu na Škotskem. Komunike pravi, da so se nad Firth of Forthom včeraj dopoldne pojavila najpreje nemška izvidniška letala, ob 14.30 pa se je začela serija bombnih napadov proti angleškim vojnim ladjam, zasidranim v zalivu. Pri napadu je sodelovalo skupno 12 do 14 nemških letal. Resna Skoda na ladjah ni bila povzročena. Edino ena bomba je oplazila krmo križarke >Southampton< in jo lažje poškodovala. Eksplozija je zahtevala na >Southamptonu< 3 mrtve in ranjene, 7 mornarjev pa je bilo ranjenih na sosednji križar k i >Edinburghc. Draga bomba je padla v Mižini rušil ca >Mo-hawk«, ki je bil samo lažje poškodovan od drobcev bombe. Drobci pa so ranili 26 mornarjev na rušilcu, štirje nemški bombniki so bili pri napadu sestreljeni. Od teh eso sestrelila 3 angleška lovska letala v zračni borbi. Prvo nemško letalo je fadlo sestreljeno ob 14.35 pri otoku May, nekaj minut pozneje drugo nad mestom Dal-keith in četrt ure nato tretje pri svetilniku Crail. Dva člana posadke tega tretjega letala je rešil angleški rusilec, vendar je eden   izmed   njiju   malo kasneje
umrl. Ostrto nemško letalo Je Uub ljeno na begu. Nobeno angleško lovsko letalo ni bUo v borbi poškodovano, vsa so se vjliizs t svoja oporišča.
London, 17. okt. & Angleška admirall-teta sporoča: Pri včerajšnjem semskem letalskem napadu na vojno hitao Rosvth v Firth of Fortfeu sta bfla vbita dva angleška oficirja a IS mornarjev, 12 Js bilo hudo ranjenih, med njimi dva delavca na strehi neke hise. Med ubitimi Je tudi poveljnik nekega rusUca. Napad na vojne ladje sicer ni uspel m nobena bomba nI padla na vo£ie ladje, žrtve pa so povzročili drobci bomb, ki so essjbđhsle v bližim fedtj.
London, 17. okt & Po poročati is Edm-hurgha ni uem*Xi letalski napad povzročil med prebivalstvom nobene panike. Ljudje so stali na ulicah in napad opazovali, potem pa pobirali drobce granat m spomin. Veo hiš v Edmburghn Je buo poškodovanih od strelov s strojnic in mnogo sip v mestu Je popokalo zaradi ekapkwlj bomb. Preko mosta čez Firth of Forth sta med Tfi*V—» vozila dva vlaka, ki nista baz poškodovana Posadko enega izmed sestreljenih nemških letal je
Vedno več žrtev v pomorski vojni
Nemci so dosedaj faocoMO ie XX po Tudi izgube Anglefev in Francozov aofe
Pariz, 17. oktobra s. Francoski mornarici < francoski petrolejski panrik »Emil Mifuet«. je uspelo potopiti eno izmed nemških podmornic, ki so te dni potopile tri večje fran-
coske parnike. Po francoskih cenitvah je bilo doslej skupno uničenih 22 nemških podmornic. Poleg ladij »Bretagne« in »Lou-isiane« Je bil
Ltmdon, 16. oktobra p. Na merodajnm mestih zanikajo, da bi bila poškodovana angleška vojna ladja »Repulse« ter pravijo, da gre samo sa tipičen primer SCSJp e propi
1?. ozaonea a
posvečajo precejšnjo pozornost potopitvi angleške vojne ladje »Royal Oak« ter pravijo, da je vodstvo angleške admiralitete postavljeno pred čisto nova strateška vprašanja. Učinek normalnega torpeda ne bi mogel biti tako velik, da bi taka bojna lad ja, kakršna je bila »Royal Oak«, postala že žrtev enega samega torpeda. Listi pravijo, da je potopitev te ladje dokaz, da razpolagajo Neme* s posebno vrsto torpeda, ki ima mnogo strašnejši učinek, kot je učinek normalnega torpeda ter da je morda to tisto tajmstveno orožje, o katerem ie govoril Hitler.
London, 16. oktobra p. Eden izmed angleških luksuznih parnikov s 15.000 tonami j p bil pretvorjen v oboroženo kr žarko.
London, 17. okt s. V Atlantskem oceanu je nemška podmornica včeraj potopi-
ki ZUgtetld parnlk >Sneedenc (3«00 ton).
En član posadke je bU ubit. ostale je rešila belgijska petrolejska ladja.
Osjo, 17. okL a Norveška mornarica >e zajela nemškega vlačilca, ki je plul v norveških teritorialnih vodah pod < lansko zastavo. Posadka je bila internirana, ladja pa bo izročena nemškim oblastem.
0*1o, 17. okt. a Ponoči so opazili 15 km od norveške obale večjo eksplozijo. Mislijo, da je zletela v zrak neznana petrolejska ladja.
London, 17. okt. s. Na holandskem za-padnoindijskem otoku Curacao 3« bila zaplenjena 4000 tonska nemška ladja >N1-melhorn<, ker ni mogla plačati pristaniških pristojbin.
LOndOn, 17. okt. s. Po italijanskih poročilih je sklenila švedska vlada, da mesto križark, ki naj bi bJe dane v gradnjo, zgradi štiri rušilce ln 21 minolovcev. Kredit za švedsko letalstvo bo povišan za nad 700.000 funtov (15 milijonov din).
LOndon. 17. okt. s. V Severnem morju je norveška ladja »Grasholm« na poti v Antverpen zadela na m no tn pj potopna, Eksplozija je ubila tri člane posadka, ostali so se rešili na holandsko obalo.
Finci še vedno upajo na sporazum z Moskvo
Slej ko prej pa so odločeni do skrajnosti braniti svojo nevtralnost in neodvisnost
Helsinki, 17. okt e. Finski delegat dr. Pasikivi se je včeraj ob 9.45 vrnil iz Moskve. S posebno pozornostjo je finska javnost poslušala govor, ki ga je imel po razgovorih z dr. Pasikivi jem zunanji minister
Erkko. Med drugim ie izjavil:
Rusija je želela načeti pogajanja z nami o nekaterih političnih vprašanjih. Izjavila je, da obstojajo vprašanja, ki zahtevajo neposredno izmenjavo misli med zastopniki Rusije in Finske. Mi smo tej zahtevi in želji ustregli Poudariti moram, da pri prvih pogajanjih v Moskvi Rusija ni postavila nobenih zahtev ultimativnega značaja. Mi bi takih zahtev tudi pod nobenim pogojem ne sprejeli. Vedno pa smo pripravljeni za pogajanja, da se ohrani mir. Vsak narod ima svoja vprašanja in svoje mnenje o vprašanjih, ki se tičejo varnosti in interesov njegovega naroda in države. Mi si prizadevamo rešiti s pogajanji vsa vprašanja, ki zadevjo nas in obenem rudi Rusijo, da bi s tem povečali varnost na obeh straneh. Pod nobenim pogojem pa ne bi mogla Finska pristati na zahteve, katerih izpolnitev bi povečala samo varnost Rusije in ščitila samo ruske interese. Bodočnost naroda in njegova svoboda in neodvisnost zahtevata, da vsak narod in tudi mi ščitimo v vsakem položaju sebe in se protivimo slehernemu nasilja.
London, 17. okt. s. Iz Helsinkov poro-
čajo, da vlada v finskih uradnih krogih optimizem glede finsko-ruskih pogajanj. Zastopnik vlade ie izjavil, da so vprašanja, o katerih se pogajanja vršijo, sicer težka, a vendar je upati na ugodno rešitev. Finska pogajanj ne bo po nepotrebnem zavlačevala in se bodo razgovori v Moskvi v kratkem nadaljevali. Vendar je finska vlada odredila evakuacijo otoka Hogland, ki ga po nekaterih poročilih zahtevajo Rusi zase.
Helsinki, 17. okt. e. Renter poroča, da ni vzroka za preveč optimistično presojanje razgovorov med Finsko in Rusijo. Pogajanja v Moskvi so zelo resne narave, toda še vedno je upanje, da se bodo vsa vprašanja praktično rešila v zadovoljstvo Finske in Rusije.
Milan, 17. okt. z. Italijanski lisi i obšrrno pišeio o pogajanjih med Finsko in Rusijo in ne skrivajo svojih simpatij za Finsko, prepuščajoč čitateljem, da si sami ustvarijo sodbo glede postopanja Rusije. Se vedno pa izražajo upanje, da se bo Finski posrečilo očuvati neodvisnost in nevtralnost. Finske obrambne ukrepe presojate italijanski listi zelo povoljno. »Corriere della Sera« izraža občudovanje, kako mirno in hladnokrvno spremila finski narod razvoj dogodkov in brez oklevanj* *7vata vse ukrepe vlade.
Saradzoglu še ni zapustil Moskve
Po najnovejših poročilih pogajanja Se niso končana, ker so se pojavile nove težkoče
■ Gorih, 17. okt. o. Iz Londona poročajo, da turški zunanji minister Saradzoglu še ni odpotoval iz Moskve, kakor je bilo včeraj javljeno, in da rusko-turska pogodba Še ni podpisana, ker so baje nastale zopet nove težkoče. Ruska vlada smatra za potrebno, dz se Turčija ne veže z Anglijo in Francijo s pogodbo o medsebojni pomoči. Zato tudi ni bil izdan komunike o za-ključrtvi pogajanj. Saradzoglu je dobil iz Ankare navodilo, da ne sme podpisati pogodbe, Id bi bila naperjena proti Angliji ln Franci jL
London, 17. okt. s. Včeraj je posetfl zunanjega ministra Haiifaza ruski poslanik Majski Razgovor je trajal dve uri. Po uradnih poročilih se je nanašal na gospodarska pogajanja med Anglijo in Rusijo. V poMtičnJh krogih pa so prepričani, dz je bil ta sestanek v zvezi z rusko-tuiakimi pogajanji v Moskvi.
Moskva, 17. okt. a Turski zunanji minister Saradzoglu ostane predvidoma v Moskvi še najmanj S ali 4 dni.
fcZZZZZ, 17. okt. a Po italijanskih porodim predlaga Rusija Turčiji sklenitev pakta, a katerim bi se obe obvezan, da ne bosta sodelovali v nobenem napadu proti ant Izmed obeh. Rusija nadalje zaHte-va, da naj Turčija zapre Dardanele za vse vojne ladje držav, ki so v vojni. Dala pt Js Turčiji zagotovilo, da ne bo Rumunfja.
Rim, 17. okt. e. V tukajšnjih službenih krogih izjavljajo, da so bile vesti o italijanski pobudi za ustvaritev bloka balkanskih držav preuranjene. Glede na problem o ustanovitvi bloka balkanskih držav menijo v odločilnih italijanskih krogih, da gre ta za zelo težak problem, kar obstojajo
v
liscu nekaterih držav, ki naj bi bfle članice bloka balkanskih držav. Slej ko prej hoče Italija sodelovati pri akciji za ustvaritev vseh pogojev, kl bi zajamčili to ohranili mir ter nevtralnost v jugozhodnem delu Evropo. Toda stališče nekaterih držav na Balkanu in v Podunavju še ni jasno. Italija bo še nadalje podpirala prizadevanje Jugoslavije, da se popolnoma zgladijo in odstranijo nasprotja meri Uumunijo in Madžarsko, kakor je Italija Že sodelovala v akciji za zblizanje med Beogradom in Budimpešto. V zvezi s problemom bloka balkanskih držav je n. pr. zelo važno stališče in položaj ter zunanja politika Turčije, šele, ko bo znana vsebina pogodbe med Turčijo in Rusijo, bo vsem jasno, kakšno je zdaj stališče Turčije in kakšne so možnosti za utvaritev bloka balkanskih držav. Za zdaj je pa ta problem vprašanje bodočnosti ln odvisen od razvoja dogodkov ne samo na Balkanu, temveč v vsej Evropi.
Vojaška zveza med Rusijo in Kitajsko
LONDON, 17. okt. a Po nepotrjenih poročilih is Cunrkinga bo med Rusije in Ki-v kratkem sklenjena vojaška zveza,
Budimpešta, 17. okt. a Tu je bilo aretiranih 140 članov madžarske fašistične stranke. Vodji se je posrečilo zbežati na Dunaj. Policija je pri preiskavi zaplenila večje število ročnih granat ln revolverjev.
Curin, 17. okt. Pariz 10.10, Landon 17.825, New York 445.875,   Bruselj 74.50, Milan
I 22.50. Amsterdam 236.75, Berlin 178. Stock-holm   106.20,   Oslo 101.26,
i 86.075.
Stani
»SLOVENSKI   NAROD«« torek, IT. oktobra 1939.
Stav. 236
Preseljevanje Nemcev
ređn}e, da pridejo po bafllililh Nemcev na vrsto južno vxhodne
Gradec, 17. okt r. V uvodniku pod naslovom >Preseljevanje« poudarja graška >Tageapost<, da Je ▼ velikem Hitiarjevem mirovnem načrtu kot sredstvo za pomirjen je v vzhodnem prostora In v svezi s tem tudi v drugih piuaujnli predvideno preseljevanje narodnosti. Skupno ztvtjenje in prebivanje več narodov v eni državi se je izkazalo za nemogoče v avstroogrski monarhiji, enako nemogoč pa Je nO tudi versajski red, ki Je omogočal nenemskim in nemadžarsldm narodom raznarodovanje pripadnikov nemškega In madžarskega naroda.
V nekaterih krajih se bo zaradi tega poskušalo na novo urediti ta problem, kakor se je že z uspehom uredil ob koncu grško-turške vojne. Bolj podrobno je nato opisano, kako so se Grki, ki so tisočletja prebivali ob Egejskem morju, preselili v Grčijo, ko je Grčija podlegla turškemu orožju, Turki pa so se presekih v Malo Azijo. Grčija je napadla Turke v Mali Aziji in Turčija se je naravno še po sklenitvi miru čutfla ogroženo. Preselitev Grkov je bil močan pomrrjevaml činitelj, potegnjena je bila meja med narodoma, ki je bila obenem meja aspiracij obeh držav. Kajti tudi preselitev Turkov iz Grčije je bila opustitev morebitnih namenov Turkov, da bi si zopet osvojili bivše turške pokrajine. Za temi dogodki je stala močna osebnost Kemala paše, ki je pokazal svojemu narodu nova pota in tudi dosegel končno spravo z Grčijo.
Enako je presojati Hitlerjevo misel o
preseljevanju narodov in že pričeto akcijo preseljevanja is baltiških držav v sporazumu s Rusijo. Gre v tem primeru aa ve-Hko mirovno akcijo med dvema velesilama, ld hočeta vsaka svoj vplivni in delovni prostor trajno zamejiti.
Kakor v Batttkn, Obstojajo tudi v juž-novzhodni Evropi nerešeni narodnostni problemi in če bo pililo do celotnega po. mirjenja jugovzhodnega prostora, bo tudi v tem predelu igralo veliko vlogo preseljevanje nekaterih narodov in narodnostnih skupin. Le v okviru obsežnega pomirjen ja in pri obojestranskem prijateljskem sodelovanju se lahko izvede tako preseljevanje. Preselitve, ld naj bi služile samo narodnostnemu boju, kakor posku-šano pregnan je sude takih Nemcev in po-skušano iztrebljenje Nemcev v Poljski ne služijo miru in z njim se doseže prav nasproten cilj. Je pa izključno v rokah Hitlerja, ali se noče sporazumeti u kom glede preselitev Nemcev in kakšne meje in kakšen prostor bo podlaga za tako preseljevanje.
Taliln, 16. oktobra, z. Po rjemSko- estonskem sporazumu o izselitvi Nemcev smejo
nemški izseljenci vzeti seboj na pot samo 20 estonskih kron v gotovini. Razen tega jim je dovoljeno vzeti seboj najnujnejše pohištvo in obleko. Vse drugo morajo pustiti v Estonski. Premoženje Nemcev bo upravljala posebna mešana nemak o-estonska komisija, ki bo izvedla tudi cenitev vsega premoženja. Način obračuna bo še le naknadno dogovorjen.
Letošnja vsesvetska akcija
Plenarna seja sekcij&kega odbora Vrhovnega socialnega
sveta
Ljubljana, 17. oktobra
Snoči je bila sklicana v mestni sejni dvorani plenarna seja akcijskega odbora Vrhovnega socialnega sveta. Povabljenih je bilo 30 dobrodelnih društev, odnosno organizacij, ki se razen drugega dela posvečajo tudi lajšanju bede med prebivalstvom, da pošljejo svoje zastopnike, kajti sklepali so o tako zvani vsesvetski akciji. Vsesvetska akcija je bila organizirana lani prvič pri nas. Zamisel je javnost v splošnem pozdravila. Ljudje so radi žrtvovali nekaj denarja za preproste vence in sveče, da so tako podprli dobrodelno akcijo, a kazalo je, da zaradi tega niso bili prizadeti tudi trgovci in vrtnarji, ker je bilo Se vedno dovolj kupcev dragih vencev in sveč. Mestna občina potrebuje zlasti pred zimo mnogo denarja za socialne namene, ko se revni ljudje začno obračati v množicah na socialni urad. Ker je imela lanska vsesvetska akcija uspeh, se je Vrhovni socialni svet odločil organizirati tudi letos prodajo vencev in sveč v korist revnih ljudi.
Udeležba na seji je bila lepa. Predsedoval je dr. T. Klinar, načelnik mestnega socialnega odseka. Predvsem je poprosil časopisje, da bi bilo tudi letos naklonjeno vsesvetski akciji kakor lani. Prečita! je županov oklic na občane, naj bi tudi letos bili naklonjeni plemeniti akciji. V tem oklica je tudi podan obračun, kako je občina porabila dobiček lanske akcije. Pred božičem je v cukrarni ustanovila kuhinjo in    zavetišče s prenočišči za najbednejše.
Maja pa je bil ustanovljen tam še prehod
ni otroški dom za zanemarjeno mladino. Kuhinja je darovala revnim 73.585 kosil in večerij, otrokom prehodnega doma 3.381 obrokov in otrokom dnevnega zavetišča 1.620 obrokov. Prenočnin v zavetišču za odrasle je bilo 5.936, v otroškem pa 412. Skupno so izdatki znašali 391.000 din.
Tajnik Vrhovnega socialnega sveta dr. Kodre je poročal, kako so si letos zamislili izvedbo vsesvetske akcije. Lani so razpošiljali naročilne. nabiralne pole po hišah, s čimer je bilo mnogo dela, a v primeri s tem premalo uspeha, ker se je mnogo pol izgubilo. Letos so dali natisniti nakaznice za vence in sveče. Zastopniki dobrodelnih društev vzamejo v zakup te nakaznice ter jih skušajo vnovčiti v svojem delokrogu. Meščani dobe na te nakaznice vence ali sveče v odborovem skladišču aH pa pred pokopališči na stojnicah. Na stojnicah bo seveda lahko tudi vsak kupil vence ali sveče neposredno z denarjem. Tzdaja nakaznic je bila potrebna predvsem zaradi tega. da odbor ve, ko jih preda društvom, koliko vencev ali sveč naj pripravi. Za 20 din bo darovalec lahko dobil majhen venec iz zelenja, za 30 din zavitek sveč s 6 svečami, za 100 din velik venec s svilenimi trakovi, a hvaležno bodo sprejemali tudi manjše zneske kakor se glase nakaznice; najmanjši znesek je 5 din, kolikor velja sveča. Društva so že prevzela nakaznice in prodaja se začenja.
Zakaj žganjekuha
ni obdavčena?
Ob^vT. v S z
nje bi bilo še najučinkovitejše preveliki produkciji žganja
sredstvo proti
Ljubljana, 17. oktobra Nekatere je začela resno skrbeti letošnja nadprodukcija žganja. Skrbi jih predvsem zaradi tega, ker bo žganje šlo težko v denar, če kdo pri tem Še pobožno zavije oči, Češ. kaj bo, ko se bodo ljudje začeli utapljati v povodnji žganja, je za tem vzdihom več hinavščine kakor iskrenosti. Pri nas so bili doslej še vsi tisti redki preroki, ki so pridigali ljudem, da je žganje strup, deležni zasmeha. žganje spada pri nas- v folkloro, žganjekuha na kmetih med domače praznike kakor koline in žgane pijače veljajo za zdravilo. Ne samo med kmeti, temveč tudi med meščani, in sicer med tiste vrste zdravil, ki jim »bolniki« najbolj zaupajo ... Znanstveno obravnavanje alkoholizma pri nas je zgolj teorija ln težko je reči koga, razen znanstvenikov še zanimajo izsledki takšnih obravnav. Da se za mnogimi znaki degeneracije našega ljudstva skriva žganje, je bilo že večkrat ugotovljeno, a ta ugotovitev nikogar ne gane, kakor če ugotoviš: včeraj je deževalo... PREVEČ ŽGANJA — PREMALO KRUHA
Kdor vse to kljub vsemu dogleda do dna, navadno resignira, češ. saj ne moreš nič spremeniti! V resnici je težko spremeniti ves način življenja preprostih ljudi in če ne spremeniš tega načina, ne moreš tudi odpraviti alkoholizma. Vsi, ki hočejo zatirati alkoholizem pri nas, se morajo pač zavedati, da pitje alkoholnih pijač na deželi pogosto samo nadomestuje kruh. Marsikje Žganje zjutraj nadomešča zajtrk. Pri težkem delu se kmečki delavci krepčajo z žganjem In vsaj zdi se jim, da delajo mnogo lažje, če jih podžiga žganje. To že spada povsem v način življenja na kmetih, kar velja zlasti za vinorodne kraje. Najpreprostejši način uporabe sadja in tropin se jim zdi prekuhavanje v žganje. * Za žganjekuho pa ne prihajajo v postev samo slive, temveč, tudi kakor rečeno, tudi tropine. Med žganjem bo sicer letos prevladovala slivovka, vendar imamo pri nas vsako leto, tudi ko ni sliv, dovolj prilike tožiti nad nadprodukcijo žganja. Toda navadno pri tem vzdihovanju nad »zastrup-ljenjem z žganjem našega ljudstva« pozabimo pripomniti, da imajo pri nas ljudje žganja toliko preveč, kolikor Imajo premalo kruha.
KAJ PA SADNE SUŠILNICE?
Morda bo kdo na to odgovarjal, češ, caj zdaj skušamo ljudi odvaditi prevelikega pijančevanja in nesmotrene uporabe sadja s zidanjem sadnih sušilnic po vaseh. Akcija za sušenje sadja je vsekakor silno potrebna in se je moramo vsi veseliti, želi-
mo le, da bi bila kmalu v vsaki vasi vsaj po ena sadna sušilnica. Vendar tega še ne bomo tako kmalu dosegli, žganjekuha bo s povečanim sušenjem sadja v resnici omejena, vendar to se ne pomeni, da bi ljudje ne cenili več žganja, odnosno, da bodo cenili bolj suho sadje. Se vedno bo dovolj sadja za žganjekuho, dokler bo žganje imelo takšno veljavo med ljudstvom in tudi med meščani, kakršno ima. Spomnite se samo, kako so naši meščani srečni, če lahko kupijo steklenico žganja pod roko in da je nekaterim izletnikom glavni namen izleta, kako bi se oskrbeli z žganjem! In kako bi naj spreobrnili kmečke ljudi, ki cenijo žganje kot najžlahtnejšo pijačo in kot najučinkovitejše zdravilo?!
ZAKAJ SO SUŠILNICE POTREBNE
Sušilnice sadja so res izrednega pomena za nase podeželje in so potrebne še ne glede na žganjekuho. Koliko sadja še vedno z gnije ob dobrih sadnih letinah na kmetih, ker ga ne morejo konzumirati! Vprav neverjetne bi se zdele številke o neizkoriščenem sadju na kmetih, če bi jih kdo izračunal. V sadnih okrajih, oddaljenih od večjih mest ter živilskih trgov, zgnije celo mnogo zelo žlahtnega sadja, n, pr. breskev. S tem ni rečeno, da ljudje sadja sploh niso sušili. Nasprotno, v vinorodnih krajih je le stara kultura sušenja sadja. Toda ljudje prav jeseni pogosto ne utegnejo sušiti sadja, ker je tedaj največ dela, a sušenje je precej zamudno. Dobro sušeno sadje is vinorodnih krajev navadno ne prihaja na trg, ker ga ljudje porabijo sami. Krhljl pa, ld so naprodaj na ljubljanskem trgu, so skoraj neužitni. 2e zaradi samega konsuma dobrega suhega sadja v mestih je treba ustanavljati sadne suSimfoa.
ZAKAJ NIHČE NE UGRIZNE V TO JABOLKO...
Težko je reči, zakaj se ob priliki prav, kako bi koristno uporabili sadje in omejili žganjekuho, nihče ne vpraša, zakaj žganjekuha in primerno obdavčena* zakaj kotU niso zapečateni. Prejšnje čase žganjekuha ni bila prosta. Bila je znatno orne jena, čeprav so mnogi kmetje kuhati žganje ilegalno. Kmetje so videH seveda t ukrepih proti prosti žganjekuhi omejevanje avobo-de in z davščino se niso mogli nikdar sprijazniti. Morda se jim je zaradi tega zdelo žganje Še bolj dragoceno, da so ga še tem bolj cenili. Toda obdavčitev žganjekuhe je imela vendar  tudi dobro stran*   kun sum
zadržati, da bi ne zapisali resnice o žganjekuhi. Med ukrepi za zatiranje prevelike produkcije žganja bo morala biti uvedena vsekakor obdavčitev, ki bo še najučinkovitejša V to jabolko pa letos ni hotel nihče ugrizniti m zdi se, kakor da so se nekateri skrivaj celo veselili prebogatega blagoslova žganih pijač...
Nekateri se pa tudi resno vznemirjajo zaradi nevarnosti letošnje nadprodukcije žganja. Napovedujejo poboje in druge zločine v pijanosti, ki jih je pri nas tako ve-
dno mnogo. Vendar to še m najhujše, tako očitne zle posledice prevelikega uživanja alkoholnih pijač; hujše so posledice, ki se ne pokažejo takoj, škoda, ki je nepopravljiva. O tem bi naj spregovorili biologi in zdravniki. Naša inteligenca bi ne smela biti slepa In gluha za tako usodne pojave. Nekateri naši znanstveniki so sicer začeli tudi pri nas raziskovati alkoholizem, a njihovi izsledki bi morali zanimati predvsem tiste, ki vodijo usodo našega ljudstva, .
Opozorilo železniškim vpokoje rentnfkoin In vdovam
^lede podaljšanja rumenih legitimacij za leto I940
Ljubljana, 17. oktobra Legitimacije se predlagajo vsako leto «e potom .železniških postaj ter jih more pred ložiti samo poglavar družine (to je upoko-tenec alt vdova, ne pa posamezni družinski člani, žena ali otroci).
Legitimacijam  je  treba priložiti:
1. čekovni odresek o prejemanju pokojnine, znesek din 4 za vsako legitimacijo (2 din za vložek in 2 din za markico);
2. lastnoročno od poglavarja družine ..odpisano izjavo, da se žena ne bavi s trgovino ali obrtjo ter da žive rodbinski liani (imenoma navesti) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu-
3. za otroke preko 18 let *fcarost: (sinovi do največ 26. leta, če hodijo v šolo ali če se uče obrti) se mora priložiti potrdilo šole odnosno učna pogodba, za vajence in vajenke od občine potrjena izjava
4. za hčerke preko 18. leta starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka tozadevno izjavo poglavarja družine, potrjeno od občine, za one pa, ki imajo lasten mesečni zaslužek do največ 500 din pa potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku, ter mora biti tudi navedeno, kakšen prispevek za bolniško blagajno plačuje odnosno v katerem mezdnem razredu je zavarovana ter izjavo poglavarja družine, ki jo potrdi občinski urad;
5. za duševno ali telesno trajno nesposobne otroke preko 18. leta je treba priložiti tozadevno potrdilo pristojnega želez ni£ke?Ši zdravnika.
Gojenci vseh vojaških šol in 2avodov. kakor tudi sinovi, ki služijo kadrski rok. niso upravičeni do voznih ugodnosti. Za izjave so poglavarji družine moralno in ms terialno osebno odgovorn; ter se bo proti onim. ki podpišejo lažno izjavo, disciplinsko postopalo, na kar se poglavarji družin posebej opozarjajo.
Direkcija državne železnice v Ljubljani je izdala vsem postajam točna navodila,
kam naj se obrnejo vsi poglavarji družin. Osebno predloženih legitimacij pa direkcija ne bo sprejemala.
V Ljubljani stanujočim upokojencem pa se še posebej naznanja, da bodo postaje Ljubljana glavni, gorenjsk; in dnlenjski kolodvor sprejemale v računskih pisarnah legitimacije v temle času: glavni kolodvor od 2. do 9. in od 15. do 21.. gorenjski kolodvor od 1. do 5. m od 20. do 30. in dolenjski kolodvor od 10. do 15. novembra.
Zamudnikom bo direkcija legitimacije podaljšala šele po novem letu. V interesu vseh prizadetih je. da se navedena navodila upoštevajo, da se s tem pospeši hitro podaljšanje legitimacij.
Trgatev v ljutomerskih goricah
Po kakovosti povprečno dobra, po količini pa za tretjino slabša letina od lanske
Ljutomer, 15. oktobra Današnji dan, rifirt sv. Terezije, je prinesel novo razpoloženje na obronke Slovenskih goric v kraje, ki so zasajeni z vinsko trto, kjer se prideluje vino svetovnega slovesa — ljutomerčan. Danes se je začela splošna trgatev po naših goricah ob lepem in toplem vremenu, ki je tudi zvišalo odstotke sladkorja pri moštu. Pretekli teden je bil deževen in hladen ter so bili radi gnitja grozdja nekateri posestniki prisiljeni, da so začeli s trgatvijo, vendar so vsi dosegli le do 18% sladkorja. Vinogradniki, ki so »čakali s trgatvijo do današnjega dne, so dosegli od 19—21% sladkorja, kar je seveda lep odstotek napram vremenu zadnjih tednov, ko je bilo mnogo dežja z mrzlimi vetrovi. Letos je od cvetja dalje bilo lepo vreme za grozdje ter smo pričakovali še mnogo lepšo trgatev, če bi tega ne preprečilo slabo vreme v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra. Ob lepem vremenu v septembru in oktobru bi bil procent sladkorja še večji, pridelek pa mnogo večji od sedanjega,
Letošnja trgatev bo dala mošt povprečno dobre kakovosti, kvantitativno pa skoraj za eno tretjino manj kakor lani, kar
bo vsekakor vplivalo na ceno moštu in vinu. Do sedaj še m velikega povpraševanja po moštu, zlasti ne po večjih količinah, kupci so edino gostilničarji, ki si kupijo mošta le za prvo siio, vrhu tega pa še čakajo na mošt, ki bo sprešan po Terezi-jevem. Dan sv. Terezije — praznik naših vinogradnikov, je lep topel dan, ki je prinesel veselo pesem in ukanje v nase vinograde. Vtaogradnik, ki je hodil neštetokrat v svoje gorice z majhno juzino v košari, se danes veseli ter je pripravil za svojce in prijatelje dobro razpoloženje, ob krapeih, gibanjcah ter dobri kapljici. Veselo razpoloženje prinašajo tudi akordi narodnega instrumenta, priljubljene harmonike.
Danes se je začela splošna trgatev, ko žari grozdje v solnčnlh žarkih, k vinogradom pa gredo dalje procesije voznikov, ki peljejo še zadnje sode za letošnji mošt ter nabasane kože drugih priprav in jedil. Vse trgatveno veselje, ki ga uživa vinogradnik v tem krasnem vremenu, pa sprem lja glasna pesem klopotcev, ki bodo v tem tednu, ob končani trgatvi, utihnili, vinogradi pa bodo postali zopet prazni z oru-menelim listjem, ki ga bo pospravila prva močnejša slana.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. ari
Torek, 17. oktobra: zaprto
Sreda, 18. oktobra: Hudičev učenec. Red B
Četrtek, 19. oktobra: Kozarec vode. Izven. Znižane cene.
Petek, 20. oktobra: ob 15. uri Kacijanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol
Sobota, 21. oktobra: Antigona. Premiera. Premierski abonma
Tragedija plemenite Edipove hčere, ki
jo je zajel grški klasik Sofokles v »Antigoni«, je umetnina, ki je stara dve in pol tisočletji, a v njej zapopadene misli Imajo večnostno veljavo. Bolj kot kdaj preje se dojmi jo gledalca dialogi borbe med glasnikoma božje volje in človeškega srca, Antigono ln Haj m onom ter Kreonom, zastopnikom avtokratske vladarske volje in zakonov.
★
OPERA
Začetek ob 20. Torek, IT. oktobra: zaprto Sreda, 18. oktobra: Glumač Matere božje.
Red Sreda Četrtek, 19. oktobra: Kjer Skrjanček žvr-
goH. Red Četrtek Petek, 20. oktobra: zaprto
u Celja
žganja je bil manjši Vemo, da velja za sovražnika kmetov, kdor zagovarja obdavčenje žganjekuhe, vendar nas to ne more
—C Letni kramarski sejem, tako zvani Uršuitn sejem, bo v Celju v soboto 21. t. •m Sejma žtvine to svinj ta dan ne bo, ker se je pojavila slinavka to parkljevka v celjskem, laškem to smarskem srezu.
—e Trnpio neznanega moškega je nosila Savinja ▼ soboto zjutraj mimo Celja. Očividci so takoj obvestHl celjske rese vsilee M so se odpeljan s resevsJmm avtomobilom do kopališča »Diane« na Bregu. Tam so s čolnom preiskan vso Sevi-njo, a utopljenca niso več naflt Očividno ga je voda odnesla dalje proti Laškemu.
—c TJ mrl je v ponedeljek v Trubarjevi uflei 1 v starosti 81 let vlakovodja v p. in BBM nssostnfc g. Konrad Himmer; pogreb bo v sredo ob 1?« iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V celjski bolnici so urarM: v soboto 26letni tovarniški delavec Danilo Turttnović Iz Štor, v nedeljo pa 4«gu>rrf posestnikoma žena Marija Ribe žalova rs Podteeja pri Ksiobju, 251stna rudarjeva žena Neža Lemeževa te Mogo jnice pri Grižah ln 681etm* tovarniški preddela-ves Tarnat Bommeragger nt Oaberja pri Celja.
——e dva napada, v ponraerjest os rog treh zjutraj js neki moški na Krekovi cesti v Celju v prepiru napadel 321etnega hlapca Jakoba Goleča Is Celja ter ga z nekim ostrim predmetom poškodoval po glavi ln rosd. V nedeljo se js 32!etni Žagar Ivan Khne te ftt. Petra v Savinjski dolkn spri v nsM gostimi na Ločlci pri s Čevljarjem Hrnpotom * Rečice.
Hrapot je v razburjenosti pograbil nož ter zabodel Klinca v levo stran prsi in ga poškodoval tudi po glavi. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnico.
—c Nesreča ne peciva V nedeljo okrog 20. je neki motociklist v Komenskega ulici povozil 401etnega. v tekstilni tovarni »Metki« v Celju zaposlenega škrobilnega mojstra Martina Kovača z Ostrožnega. Kovaču je pri karambolu počila lobanja. Na cesti v Smartnem ob Paki je poštni avtobus podrl na tla 291etno Ivano Ga-berškovo z Malega vrha pri Braslovčah in jI zlomil levo nogo v Členku. Ko je šel 361etni posestnikov sin Ivan Pustoslem-Sek Iz Bmartnega ob Paki čez neko brv na Rečici ob Paki, je padel in si zlomil levo nogo v kolenu. Na Dobrni je v soboto žaga pri delu zgrabila 271etnega delavca Domna Rednaka in mu odrezala levo roko v zapestju. V soboto se je ponesrečil 471etni posestnik Franc Senker iz Slivnice pri Celju. Pri podiranju dreves je padlo podžagano drevo nanj in mu zdrobilo levi kolk. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
(foe£e*nica
KOLEDAR Danes: Torek,  17. oktobra katoličani: Margareta, Mira
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Simfonija življenja Kino Sloga: Mala admiralka Kino Union: ženska kaznilnica V. neodvisna razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kura! t, Gosposvetska cesta 4, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 3L
Opozorilo aa važno predavanje
Kolo jugoslovenekih sester je sklenilo prirediti za najširše občinstvo informativna predavanja o zaščiti prebivalstva v primera vojnega stanja. Prvo tako predavanje
bo v sredo 18. t. m. .ob 20. v dvorani Delavske zbornice   Govoril bo iz prijaznosti g. ing. Stanko Dimnik o naslednjih vpra lan jih:
1. Kakšni letalski napadi bi mogli biti iz vršeni na naše kraje?
2. Kaj vse bi morali pripraviti, da bi se obranili škodo od letalskih napadov?
3. Kaj bi morali kot najnujnejše pripraviti v naših domovih?
4. Kakšne bodo dolžnosti prebivalstva v zaledju, Će bi pričela vojna?
Čeprav je naša država nevtralna, jc vendar potrebno, da jc naša javnost zs vsak primer točno informirana o vseh gornjih vprašanjih. Zato vabi Kolo jugoslovenakih sester občinstvo obeh spolov, da se udeleži predavanja, ki bo poživljeno s **ioptič-nimi slikami \ ?m \?<^?rr **c ■ ":u Vstopnine ni.
Dolžnost naših učiteljev um profesorjev
Revija »Narodna odbrana«, glasilo tsto-imanške organizacije, razpravlja v daljšem članku O posebnih dolžnostih vzgojiteljev naše mladine v sedanjih težkih časih Sjena izvajanja so prav umestna, zato hočemo z gfavnimi mislimi onega članka seznaniti tudi našo javnost. List piše Po končani svetovni vojni se je naša lola dokaj hitro prilagodila novo ustvarjenim razmeram. Objela je širši nacionalni pojem — jugosloven-stvo — v katerega bi naj vstopili trije brat je: Srb, Hrvat in Slovenec, pa tudi Bolgar in bilo bi se ji v \>e!iki men že posrečilo izravnati in izgladiti plemenske razlike in ustvariti človeka Jugoslovcna, ki mu je enako mil in drag vsak troimeni brat, da niso druge okolnosti napravile nasprotno od te ga, kar je želela šola. Toda mi smo prepri čani, da bo lota, ravnajoč se po svetlih pri merih velikih mož prerokov iz preteklosti Srbov, Hrvatov in Slovence\\ vendarle izvršila svojo misijo in pripravila teren za še širše uedin ienje vseh Slovanov, dasi se razmere neprestano tazvijajo na škodo slovanska misli. V današnjih časih ima naša šola, ki mora tudi v naprej biti nacionalna v širšem smislu besede, še druge posebne nalo ge ... Prva in najs\etejša dolžnost naše šole je. da pri šolski mladini — tako \- ljud ski, srednji in strokovni, kakor tudi na visoki šoli — razvija čust\o dolžnosti, da očuvamo ono, kar so naši predniki in naši očetje priboriti in ustvarili s svojo krvjo. Kakor so oni radi žrtvovali svoje življenje za ustanovitev naše skupne domovine Ju goslavije, tako moramo tudi mi, ako bi bilo potrebno, darovnti svoje življenje ss očuvanje naše države... Vsak učitelj in profesor more in mora pri vsakem predmetu delovati na to. da ojekleni duh naše današnje mladine, da jo usposobi za junaške podvige in da preko šolske mladine okrepi duh vsega našega naroda, posvečujoč posebno pozornost obrambi naroda in države. Današnjo mladino, ki često želi. da bi čim lažje in udobneje živela brez velikega truda in napora, je treba zlasti navaditi na delo, ki je predpogoj \sakega uspeha Mla dina se mora navdušiti za svetle zglede iz preteklosti, a narod bo ob njeni strani, o tem smo prepričani, znal očuvati pridobitve svojih prednikov. Končujemo / besedami: šola je hram sreče vsakega naroda, i *čite-Iji in profesorji, bodite pravi svečeniki v tem hramu, in samo, ako boste t.tko pojmo vali s\'Ojo dolžnost, se boste dostojno od dolžili s\*ojemu narodu in boste pravi nasledniki učiteljev in profesorjev izpred vojne! Kot taki boste deležni priznanja in pohvale vsega naroda!
Služil bo načelu pravice in pravičnosti
Za poverjenika v mestni občini Zagreb na mesto prejšnjega imenovanega mestnega župana je bil poklican sodnik sodnega stola v Zagrebu Mato Starčevič. Ko je bil, kakor je predpisano, zaprisežen, je imel na navzoče občinstvo in uradni Št \ o kratek govor, v katerem je naglašal: »Ostanem sodnik, ki sem se posvetil TUygu in pravici. Kakor se začenja Vinodolski zakon 2 besedami »V imenu Boga — Amen«, tako pričenjam tudi jaz svoje delovanje v imenu Boga in pravice, ki sem se ji posvetil in kateri bom služil do svojega groba. V svoji sodni službi nisem nikdar ničesar drugega delal, marveč sem samo izvrševal sveto pravico. To načelo pra\*ice in pravičnosti hočem uveljaviti v mestni upravi Zagreba, ki mu bom posvetil vso s\>ojo ljubezen, vse s\roje srce in vse svoje znanje, ker je Zagreb središče vseh Hrvatov.« — Ej, danes so redki taki možje, ki na takšnih položajih tako govore/
S oholi ostanejo zvesti svojim idealom!
Na seji uprave saveza Sokolu kraljevine Jugoslavije v Beogradu je imel namestnik starešine dr. Belajčič programatičen go\*or, ki ga je zaključil takole: »K:ikor ostaja so-kolstvo neomajno v svojih jugoslovenskil idealih in v svoji ljubezni do kralja in na rodne dinastije, prav tako vztraja tudi v svojih principih svobodoumja in pravičnosti. Dogodki, ki se prav sedaj odigravajo po svetu, niso povoljni za te naše ideale, toda prav zato ne smemo biti njihovi de-zerterji v teh težkih in mučnih časih, marveč moramo kot pravi sokolski vitezi ostati zvesti načelom, o kateri pravičnosti, vzvišenosti in končni zmagi smo globoko prepričani. Nesreča in trpljenje slovanskih narodov povzroča povsem naravno tugo tn bolest v vsakem slovanskem srcu, tod.i prav tako ne morejo nobeni dogodki zadušiti v nas vere, da bodo slovanski narodi končno vendarle prišli do svojih polnih pravic in svobode/«
Naloga Slovanov
V Rigi je pred kratkim izšla knjiga »Europa und die Seele des Ostens« (Evropa in duša vzhoda). Napisal je to knjigo znani nemški znanstvenik V. Schubert. Pisec razpravlja o raznih političnih, kulturnih in socialnih pokretih tekom zadnjih stoletij v Evropi in izreka o njih s\'ojo sodbo. Med drugim poudarja tudi tole: »šestnajsto to-letje sta obvladali Španija in Italija, v se demnajstem stoletju, ki so ga krstili za »veliko dobo*, so imeli prvo besedo Francozi, nato so prevzeli vodstvo Nemci, nazadnje pa Angleži. Veliki dogodki, ki se napovedujejo, bodo dvignili na površje Slovane in jih usposobili, da bodo oni imeli odločilno besedo v svetovnem dogajanju. Marsikateremu bo to neprijetno, toda to je zgodovinska nujnost, ki še je ne da zadržati, še manj pa preprečiti. Bodoča stoletja pripadajo Slovanom. Zapad je dal človeštvu na j dovrše ne j Še in najsposobnejše moči tehnike, državne uprave in prometa, ali ukradel mu je dušo. Naloga Slovanov je sedaj, da vrnejo človeštva — dušo!* — Tako je to zapisal nemški učenjak in filozof V. Schubea
Spremembe v estonski diplomaciji
Talim, 17. okt. mp. Službena estonska agencija javlja, da so bile v zunanjem ministrstvu izvršene nekatere spremembe. Zamenjan je bil estonski poslanik v Berlinu, na lastno prošnjo pa je vlada tudi sprejela ostavko estonskega poslanika v Parizu, ki je obenem izvrševal tudi poste poslanika v Bruslju ln Vatikanu.
Štev. 23ft
»SLOVENSKI NAlOOi rr. oktobra 1W.
Stal t
DNEVNE VESTI
— Društvo »Merkur« se brani razmejitve. Znana je že večletna zahteva Trgovskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani po razmejitvi zasebnih bolniških
blagajn za nameščence po pokrajinah, tako da bi TBPD delovalo samo v Sloveniji, »Merkur« na Hrvatskem in »Trgovačka omladina« v drugih pokrajinah države. Za to   zamisel  se  je  nedavno  zavzel tudi SUZOR in predložil ministrstvu za socialno politiko predlog o razmejitvi. Proti temu predlogu se pri »Merkurju« zelo upirajo, saj bi njihovo druStvo izgubilo po razmejitvi 27 krajevnih edlnic v Vojvodini in Srbiji, 10 v Bosni in 5 v Sloveniji ter bi se članstvo    zmanjšalo  od  25.611 na 15.777. Na svojem občnem zboru je članstvo ^Merkurja« sprejelo resolucijo proti razmejitvi. Vendar je upanje, da bo TBPD prej ali slej prodrlo s svojo povsem upravičeno zahtevo, da deluje samo v Sloveniji, kar je tudi v interesu nameščencev. TBPD tudi ne posega s svojim delovanjem na Hrvatsko, zato bi naj bili Hrvati tudi v tem pogledu avtonomni.
— Ob 201etnlci mariborske podružnice SPD. Izšla je    10. številka Planinskega vestnika,    posvečena v glavnem jubileju mariborske  podružnice  SPD. Mariborska podružnica je bila ustanovljena pred 20 leti, po prevratu, ko se je slovenski živelj ob naši meji začel organizirati na vseh področjih. Iz zelo skromnih začetkov se je podružnica    razvila v eno najmočnejših edinic naše planinske organizacije. Ob začetku je štela samo 22 članov m imela le 110 din dohodkov, a lani je bilo že 1433 Članov in vrednost njenih zemljišč poslopij in inventarja dosega že okrog 2 milijona din. Ob jubileju te delavne planinske edinice je treba omeniti tudi, da je iz njenih vrst izšla zamisel ustanovitve Tujsko prometne zveze. Posebno pomemben je razvoj slovenskega planinarstva na Pohorju, kamor je prejšnje Čase segal zelo močan nemški vpliv. »Planinski vestnik« objavlja naslednje jubilejne članke: Bilanca ob    20 le t niči    mariborske podružnice SPD   (dr. J. Bergoč);  Začetno delovanje MPSPD (dr. L.. Brenoe);   Postanek in razvoj MP (L. Zorzut); Nacionalni pomen našega pohorskega planinstva (dr. I. Ro-sina): Pregled razvoja turistike v Mariboru  (B. Rotter); Maribor in zimska turi-stika  (dr. J. Orožen);  Razvoj alpinizma pri Mariborski  podružnici   (M.    Lorger); Spomini na prevzem Mariborske podružnice (I. Kravos) in urednikov (dr. J. To-minšek) in Epilog. Razen tega vsebuje številka še mnogo drugega zanimivega gradiva in objavlja, kakor navadno, krasne ilustracije.
— Naši vračajoči se Izseljenci lahko izmenjajo na obmejnih postajah le 10 mark. Naši sezonski delavci in drugi izseljenci, ki sn zadnje čase vračajo v večjem številu, lahl.o vzamejo s seboj le manjše vsote inozemskega denarja. Tako npr. v Mariboru in na Jesenicah menjavajo vračajo-čim se izseljencem ,ko kupijo vozovnice, le do 10 mark posamezniku in sicer po tečaju 9 dinarjev za marko.
— Sestanek jugosIovensko-ItaUJanskega stalnoga gospodarskega odbora. Italijanska trgovinska delegacija, ki bo sodelovala v jugosl.-italijanskem gospodarskem odboru, je že prispela v Beograd. Delegacijo vedi generalni ravnatelj oddelka za italijansko zunanjo trgovino dr. Masi. Na tem šeste nku bodo razpravljali o vseh aktualnih trgovinskih vprašanjih v zvezi s poživitvijo našega trgovinskega prometa z Italijo. Naš saldo znaša 140 milijonov din in zato bo lahko doseči večji izvoz. — Značilno je, da blagovni promet med Italijo in državami jugovzhodne Evrope stalno narašča. Letos v prvi polovici leta je bil znatno večji kakor lani. Naša država je izvozila za 137 milijonov lir blaga, a lani v istem razdobju za 111 milijonov lir. Povečal se je tudi promet z Grčijo in Romunijo.
— Dohodki   mariborske   carinarnice v
septembru so znašali 6,405.027 din. Večina dohodkov odpade na uvoz, med tem ko so vrgle takse manipulacije itd. pri izvozu samo 22.259 din. Depozitov je bilo samo 740.785 din.
— Ustanove sklada viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja za podpiranje siromašnih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1939 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 50, 100 in 200 din. Prosilci naj vložijo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 15. novembra 1930 prošnje, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec svoječasno izvrševal samostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obu božanja ne more več izpraševati, odnosno da je prosilka onemogla ali obubožana vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje mora vlagati vsak prosilec zase. Prošenj, sestavljenih po skupinah ter prošenj prosilcev, ki nikdar niso izvršen-ali samostojno kakega obrta ali trgovine, zbornica ne more upoštevati,
— Delavsko naselje za *S2 družin. Generalna direkcija podjetja »Jugoelovenski Čelik« je sklenila zgraditi na periferiji Zenice veliko delavsko naselje, kjer bodo imeli delavci s svojimi družinama! stano-vania. Zgrajenih bo 44 modernih stanovanjskih hiš za 232 družin. Stroški bodo znašali okrog 20 milijonov.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megla, čez dan lepo In stanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo na Visu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Sarajevu 27, v Zagrebu 26, v Mariboru 21.2, v Splitu in Dubrovniku 24, v Ljubljani in Kumboru 23, na Rabu 21. na Visu 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.2, temperatura je znašala 12.7.
— 20 kg težkega soma ujel na trnek.
Uč!t«!j Jure 6v»pr iz Petrinje je ujel v Kolpi na trnek 20 kg težkega, 180 cm dolgega soma. Som se je tako branil, da ga je ribič komaj ukrotil in izvlekel iz vode.
— Bivši pajdaš Al Capona v Splitu. Mornar z luksuzne jahte bivšega egiptske-ga kediva Nimet Al-ah Alll Buci je prijavil solltski policiji, da je dal Nikoli Sinčiću iž Pirovca ček na 32 angleških funtov* da bi ga vnovčil. Sinčić je vzel Ček in se ni več vrnil. Policija ga je izsledila in aretirala, ko je nameraval odpotovati v Zagreb. Preiskava je pokazala, da Je živel Sinčić 20 let v Ameriki, kjer je bil član zloglasne tolpe bandita Al Capona.
_ Nesreče in napadi. 24letna sobarica
Berta Čuden Iz Lukovice je padla z Jabla- j ne in se hudo poškodovala na glavi. — petletni  sinček  trgovskega sluge  Anton j Kos iz Ljubljane je padel s kolesa in si ; zlomil desno roko. — Železničarja Franca i
Ogrinca Je včeraj na   Maaarvkovi cesti podrl neznan kolesar. Ogrne si je zlomil levo roko. — Devetletna posestnlkova hči Frančiška Meserko iz ljubljanske okolice
Je včeraj padla s kolesa In si poškodovala desno roko. — V bolnico so spravili moči tudi posestnika Janeza Spenka Iz Pristave pri Domžalah, ki sta ga v lastni hiši, ki Jo Je kupil na dražbi, napadla poprejšnja lastnika, brata s. in ga poškodovala po vsem telesu.
— Smrtna nesreča. V nedeljo se je pripetila pri skrijevu smrtna železniška nesreča. Ponesrečil se Je železničar Andrr-j Mance iz Vrbovskega, oče sedmih otrok. Priklapljal Je vagone. V bližini so delavci nakladali blago in ko so končali delo so odklopili natovorjena vagon, ki se je z vso silo zaletel v vagone, s katerimi je bil zaposlen Mance. Vagon ga je stisnil in mu zdrobil prsni koš. Prihiteli so železničarji, da bi mu nudili prvo pomoč, toda Mance je kmalu izdihnil.
— Avto povozil kmeta. V nedeljo se je pripetila v Splitu težka prometna nesreča. Avto bratov Vrduljak je povozil 30letne-ga kmeta Petra Culino. Odpeljali so ga z istim avtomobilom v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil Šofer se je sam prijavil policiji.
— Nesreča beograjskega brzovlaka. Današnji jutranji beograjski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 9.23, je imel dve uri zamude. Zamuda je nastala zaradi tega, ker se je pripetila na progi priVin-kovcih nesreča. Vlak je skočil m tira in je bilo poškodovanih tudi nekaj vagonov.
— Vlom v 10gar»ko kočo. Te dni je bilo vlomljeno v logarsko kočo v gozdu nad Gorenjo 'vasjo pri Polici na Dolenjskem. Tatovi so odnesli dve odeji, tri rjuhe, več preprog, nekaj brisač, precej razne posode, jedilnega pribora in nekaj jestvin. Lastnik koče je Anton Seme iz Ljubljane, ki ima okrog 1000 din škode. V kočo so vlomili najbrž cigani, ki večkrat šotori jo v tem gozdu.
Srajce kravate KAJRNICNIK Nebotičnik.
Iz Ljubljane
—lj Hud pes. V oblrski ulici v Zgornji Šiški ima nekdo volčjaka, ki je strah in trepet vse ulice. Napada otroke in odrasle, nevaren je tudi kadar ima nagobčnik. O klal Je že več otrok, pritožb in prijav na policijo je bilo že nič koliko, kljub temu pa se nihče ne zgane, da bi nevarnega psa odstranil. Včeraj je spet oklal hčerko poštarja Dovjaka in ji celo zlomil nogo. Otroci se boje hoditi celo v šolo, Ženske pa hodijo v velikih ovinkih čez polje. Ker ne gre drugače, se obračajo prizadeti javno na policijsko oblast s prošnjo, naj poskrbi, da ta pes ne bo več napadal ljudi.
—lj Naše sodišče in poštnina. Prizadete stranke nas naprošajo za priobčitev naslednje pritožbe odnosno prošnje: Dan na dan se dogaja, da pošilja sodišče strankam razne pozive po pošti in stranke morajo plačevati dvojno poštnino, za dostavo poziva ln za povratnico. Ali bi ne moglo sodišče izposlovati od poštne uprave, da bi bila njegova korespondenca poštnine prosta? Ce pa to ni mogoče, bo morda sodišče samo našlo toliko kredita, da ne bo treba strankam plačevati dvojne poštnine. Prizadete stranke bi bile sodišču hvaležne za pojasnilo, na podlagi katerega zakona se to prakticira._
Kavarna »Stritar«
danes v torek vso noč odprta. Koncert damske kapele z odlično pevko Bvfev!
—lj O obrambni pripravljenosti prebivalstva, ako M nastopilo vojno stanje, se glasi predavanje g. inž. Stanka Dimnika, bo predaval jutri 18. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavanje Je namenjeno vsemu prebivalstvu in Kolo jugo-slovenskih sester vabi k čim večjemu odzivu. Vstop prost.
—lj Ustanovni občni zbor »Esperant-skega društva Ljubljana« bo nocoj ob 20. v verandi restavracije »Šestica*. Esperan-tisti Ljubljane, zavedajte se svoje dolžnosti in pridite polnoštcvilno. Pripravljalni odbor. 504—n
—lj Redna plesna vaja maturantov srednje tehnike bo v sredo 18. X. v dvorani trgovskega doma ob 7. zvečer. Trošt — Ferry Jazz. Vabljeni! 505--n
—lj Pošten najditelj, Id Je včeraj popoldne okoli štirih na glavni pošti našel sveženj petih ključev, naj jih odda pri okencu za poštne predale ali pa slugi Narodne tiskarne. v
—lj Kap Jo Je zadela. Dopoldne so bili reševalci pozvani na MiMošičevo cesto, kjer se Je nenadoma zgrudila pred poslopjem Zadružne gospodarske banke priletna, kmečko oblečena ženica. Reševalci so nezavestno ženo naložili na avto, da bi Jo prepeljali v bolnico, pa Je že med prevozom umrla. Truplo so prepeljali pred Mestni dom, kamor je prišla policijska komisija. Zdravnik je ugotovil, da Je žensko zadela srčna kap. Kdo Je neznanka, se nI ugotovljeno, ker niso naan pri njej nobenih dokumentov. V žepu so našli samo listek, nekakšno potrdilo na ime Frančiška Lužar Iz Panc pri Dobrunjah. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljan v mrtvašnico splošne bolnice.
—lj Za staro enkramo Je darovala ga. Ena Tanko,, trgovka s sadjem v Kapiteljski uTaci 28 kg sadja; kisarna Jos. Vodnik dediči na Celovški c. 42. 21.50 1 kisa, a tvrdka Radio d. z o. z. na Miklošičevi C 7, je najbedncTšim poklonila radijski aparat Radione in zvočnik. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v feneou podpi-ranih.
—lj Tatvine. V Koroflkl utfci 14 Je bilo ukradenega Adolfu Hflmajerju lz podstrešja za 200 din perila. — Z neke nove stavbe ob Celovški cesti v Šiški Je nekdo odnesel 80 kg želen v palicah, vrednega 380 dl. — Iz stanovanja Ivanke PaveJ-ke v Strehski ulici 6 pa Je nekdo ukradel dva zlata prstana, vredna 500 dm.
—lj Ukradena kolesa. Na cesti 29 oktobra je bilo ukradeno 800 dm vredno kolo znamke >Puch«, last založbe Modre ptice. Z dvorišča šole na Ledini v Kom enakega ulici Je bflo ukradeno 700 dm vredno ženske kolo znamke »Durkoprx Leni Muro-vec. Is veze hiše št. 4 v Menburgovi urici Je nekdo odpeljal 1500 dtn vredno črno plesfcano kolo znanke »Adlerc Ivanu M3-Škecu. — Dalje je bilo ukradeno 800 dan vredno kolo znamke »Bfllsc Ivanu Groz-niku m sicer izpred postnega poslopja poleg kolodvora na Maaarvkovi
Iz Trbovelj
— Sestanek delegatov JBS. Pred dnevi smo poročali, da se bo 22, t. m. vršil v Trbovljah sestanek delegatov klubov, ki so včlanjeni v J u gos lo venskem boksaškem savezu. Naknadno smo o tem sestanku prejeli se sledeče podrobnejše podatke, ki bodo gotovo zanimali prijatelje bokssškegs sporta. Vrhovna bokssška zveza JBS je po nemali zaslugi SK Trbovlje prišla po posvetu s klubi do prepričanja, da je potrebna društvena reorganizacija, ki naj ims za cilj ustanovitev srbskega, hrvatskega in slovenskega boksarskega saveza. Vidimo torej, da se politično avtonomne tendence prenašajo tudi na športno polje, ter se bo zlasti naš boksarski sport ločil v tri samostojna društva, ki bodo vsako na svojem poorišču skušala doseči kar največ napredka. Radovedni smo, v koliko bo ta nova usmeritev sporta k trem avtonomijam koristila športnim panogam samim in v koliko bo s tehničnega in materialnega stališča oportuna in izvedljiva. Sestanek v Trbovljah bo imel vsekakor menda bolj posvetovalni značaj, kajti 5. novembra bo v Zagrebu izredni občni zbor JBS, ki ima med drugim na dnevnem redu priznanje osnutka novih narodnih savezov, zaključek o razpustu JBS m osnovanje vrhovnega boksaškega saveza kraljevine Jugoslavije, korekturo in tolmačenje novih pravil narodnih savezov in VBSKJ. SK Trbovlje opozarja slovenske boksače m njihove klube na važnost trboveljskega sestanka 22. t. m., ki naj bo manifestacija tovarištva in nova etapa k napredku boksarskega sporta v Sloveniji. Prijateljsko so vabljeni k sestanku tudi klubi, ki imajo boksarsko sekcijo ali jo nameravajo ustanoviti, dosedaj pa niso bili člani JBS s tem. da pošljejo svoje zastopnike ter predložijo pristopno izjavo za novo Slovensko boksarsko zvezo.
— Občina Trbovlje razglaša, da se bo tudi letos vršil tradicionalni LukeŽev sejem na dan 18. oktobra   v trgu Trbovlje.
— Krsti, poroke in umiranje V zadnjih dveh tednih je bilo v Trbovljah 6 krstov. Poročili so se Dolganoč Franc in Borštnar Jožefa, Utenkar Jožefa in Hrovat Marija, Kmatič Ivan in Grčar Angela, Vodopivec in Jelen Angela. Bilo srečno? Umrli so: Hočevar Ivan 5 dni, špajzer Alojzija, vdova iz Hrastnika, stara 72 let. Mrak Frančiška, vdova, 63 let. Babic Julijana, hči rudarja iz Hrastnika, 23 let. Naše iskreno so-žalje!
— Na zadnji plačilni dan. ki kot vedno oživlja zunanjo sliko Trbovelj, je bilo opaziti pri nas zopet tradicionalno število beračev. Mnogih smo že navajeni ker so naši stalni gostje m ker kljub ponovnim opozorilom merodajnim še do danes ni to žalostno vprašanje oblastveno zadovoljivo urejeno. Nihče ne bo odrekel socialnega čuta napram tem bednikom. Sicer pa niso vsi tako hudi reveži, da bi jim bilo treba le prosjačiti. Marsikdo med njimi bi lahko opravljal to ali ono delo, seveda je tak zaslužek z moledovanjem lažji. Vprašanje beračenja bi bilo treba urediti s posebnim ukrepom občinske uprave, ki bi najlažje ugotovila upravičenost beračenja ter nadzorovala te bedneže. Sistem bonov, ki ga je občina že večkrat uvedla, bi se seveda obnesel le takrat, če bi z občino sodelovalo tudi vse občinstvo. Predvsem pa naj bi se v našem industrijskem kraju, kjer je itak že dovolj domače revščine, pazilo na to, da nas obvarujejo pred tujimi berači, ki nas obiskujejo iz vseh slovenskih krajev, kot bi bile Trbovlje obljubljena dežela blagostanja. Pri pravilni ureditvi socialne oskrbe tega naj bedne jšega ljudskega sloja, se ne bi smele ponavljati ponižujoče cestne slike beračev pohabljencev, Jci se liki živali vlačijo po najbolj obljudenih okrajih ter zbujajo gotovo najgloblje sočustvovanje. Te dni se je po naših cestah zopet mučil tak revež pohabljenih nog in rok tee se ves blaten in umazan premikal na gumijastih podložkih od hiše do hiše. Slika, katere se moramo res sramovati v dobi naše tako hvaljene civilizacije in socialnega čuta do bližnjega. Takim revežem naj bi policija ugotovila domovinsko občino ter pri tej dosegla, da se dotičnika odpravi v bližnjo hiralnico. Morda bo za take reveže še nekaj podpore, če se za druge svrhe ne štedi s težkimi tisočaki
I l
nepreklicno zadnjikrat!
Film, ki naj ga nihče ne zamudi!
Danes ob 16.. 19. in 21. uri Po romanu »Prlsons de femmes«
ŽENSKA KAZNILNICA
VIVIAN ROMANCE, RENRE SALNT CYB
KINO UNION — Telefon 22-21
Se danes ob 10., 19. In ti. url najlepši film z ljubko malo TRAUDL STARK
nlh obal našega Jadrana MALA ADMIRALKA
Wolf AJbach-Retty, Rlhard Romanowsky in naša kraljevska mornarica.
Jutri premiera cowboyskega filma z novim sijajnim zvezdnlkom-pevcem divjega zapada Bob Bakerjem
KAPETAN D2EK
ČIM PREJ, TEM BOLJE Škot pride k svojemu hišnemu zdravniku na pregled in ko bi mu moral plačati, pravi:
— Glejte, gospod doktor, midva se poznava že tako dolgo in sva tako dobra znanca, da mi je kar mučno plačevati vam honorar. Namestu tega se vas bom spomnil z večjim zneskom v oporoki
— Da, razumem vas. Samo če bi mi dovolili nekoliko izpremeniti recept, ki sem vam ga pravkar dal.
PO MEDENIH TEDNIH Ona: Dragec, mislim, da ne bo dolgo trajalo pa bomo trije. On: Zares, dušica, ali je to res?
— Da, mati mi piše, da as namerava preseliti k nama.
AH sem prispevat za sokolski dom v Trnovem?
KINO MATICA — tel. 21-24 Najlepši glasbeni film zadnjih let
ŽARAH L£AND£B — HAXS
SIMFONIJA ŽIVLJENJA
STC\VE   —   MARKA   BOKK ČAJKOVSKI
Sodeluje najboljši evropski simfonični orkester in originalna ruska kapela.
Nova uprizoritev Jul. Massenetove opere »žongler Matere božje«
lepi uprizoritvi in prav dobrem izvajanju globok uspefc Čustvena in melodična opera v treh dejanjih je žela v
Ljubljana, 17. oktobia
V Inteligentni ljubljanski družbi se je govorilo v soboto po premieri o Julesu Massenetu. Mlad znanstvenik, zvest prijatelj nase opere, je dejal: »VVerther! Nobena opera mi ni ljubša, šel sem poslušat vsako predstavo in še bi šel!« — Bistra in iskrena gospa, žena in mati, se mi je nasmehnila: »Ali ste ga slišali? Govori kakor jaz, ki ljubim Masseneta in njegovega Wertherja in Manono. Tudi Žongler mi je zelo všeč,«
Pozno ponoči sem v postelji preči tal še poslednjo številko >Gledališkega Usta«. V nji sem našel tale citat iz »Reflexions du comedien« Louisa J on ven el a:
>Pri gledališču je en sam problem: uspeh. Brez uspeha ni gledališča. Ce to opazko natančno preudarimo, moramo potisniti v ozadje vse druge presoje. Uspeh je edini preizkusni kamen našega poklica. Odobravanje občinstva, njegovo zadovoljstvo je edini cilj te umetnosti, ki jo je Moliere imenoval veliko umetnost ugajati. Umetnost ugajanja se deli pri gledališču na umetnost pisanja del in na umetnost insceniranja in igranja.«
Pri znanstveniku in gospe je torej Mas-senet docela rešil edini problem gledališča: žel je pri njima popoln uspeh tudi z »žonglerjem«. Potisnila sta z Jouvenelom »v ozadje vse druge presoje« in z Molie-rom priznala Massenetu »veliko umetnost ugajati«. Pa sem se spomnil premnogih Čisto nasprotnih sodb o Massenetovih operah, zlasti najrazličnejših nemških muzi-čno kritičnih omalovaževanj, zasmehovanj in kar rezkih odporov proti Man oni, Wer-therju. žongler ju in vsem operam tega francoskega skladatelja.
Spomnil sem se tudi Gounodovega poraza s Faustom (Margareto), Bizetovega fiaska s Carmen, ljutih naskokov in zasmehovanj na VVagnerja, vzvišenega posmehovanja Puccmijevim operam . . . Nikoli ne pozabim, da mi je rekel mlad, bister slovenski skladatelj: »Tosca« je glasbena sramota! Da, mene bi bilo sram napisati kaj takega!«
Kdo ima torej prav? Jouvenel in Moliere, nemški kritiki, ali nas znanstvenik in naša gospa ? In nas skladatelj ? Torej je laž, da uspeh sploh kaj pomeni, da je odobravanje občinstva brez vrednosti, ampak je zadovoljstvo publike prav dokaz, da wfrrnnT*r> pred seboj umetnosti, temveč kič... Potemtakem je umotvor tisto, kar ne sanje uspeha, česar občinstvo ne mara in ne odobrava? Umotvor je torej le tisto, kar priznava za umetnost peščica tako zvanih strokovnjakov, čeprav na odru ne sanje nikakega uspeha m prhni m plesni v avtorjevih predalih? Tisto, o katerem gojimo nado, da bo zmagalo končno vendarle, makar šele čez deset, petdeset let? .
Kar priznajmo, da ne zna na taka vprašanja nihče odgovoriti. Masseneta kritiki trgajo in zasmehujejo kot neznosnega solzavca ln osladneza, sentiment al ca brez hrbtenice, plahega nesamostojnega, ki se opira na močne vzornike; operni ravnatelj pa vztrajno goje uprizarjanje njegovih oper, ln publika vse Evrope se jih ne nasiti. Massenet krepko živi v Franciji, v Nemčiji, ▼ Ameriki, celo v Jugoslaviji, njegovi uspehi so neomajni, »čeprav jih se tako jezi javo zasmehujejo.
Ampak resnica je ena: vsak umetnik, vsak umotvor išče sorodnih duš, ki ga razumejo m sjetartno čutijo. Kolikor glav, toliko mlsili, kolikor src, toliko utripoo. Gre za to, da je teh mlati in utripov več ali manj skladnih z avtorjem in njegovim dalom«
Govoriti mi je danes o Massenetovem Zonglerju. Kdor je raci on a list, treznež, se po posmehnfl >čudežu« srednjeveškemu mlrakru.; kdor ima čut za poezijo, stare nežne legende, kdor more uživati naivnost verske ltrnstenoeH. kdor se zna dvigniti ti banalne poaemakosti v otroško čisto lepoto, pa bo očaran m celo pretresen. In priznati bo moral Massenetu veliko umet-
niško zmago: uglasbil je opero brez ske, demonične vlačuge ali tragične junakinje, zgolj z asketnimi možmi, a nas je vklenil vendarle v trajno zanimanje m sočustvovanje. Preprosto in stilno je prilagodil glasbo dejanju, ustvaril bujno me-lodičnost. izražujočo najnežnejša čustva in razpoloženja, zdaj sejmsko krokanje m bogokletno roganje, zdaj samoatanSlcD umetniško intimno življenje in v lepoti tekmujoče bor jen je, zdaj cerkveno pobos-nost in čudežno zamaknjenost bednega Žonglerja ter njegovih presunjenih tovarišev.
Res je. da bi si želeli v 1. dej. krepkej-ših glasbenih efektov, a glasbeno prekrasno je 2. dejaje in nič manj 3. dejanje s skrivnostnimi angeljskimi zbori ter z učinkovito naglašeno idejo vsega dela: >Blagor ponižnim, ker jih ljubi Bog!« Ne tajim, da mi je ponavljanja rodovniškega zbora orkestralno (dvakrat) in vokalno (trikrat) vzlic lepoti vendar preveč. Toda vse v vsem je v operi, ki zahteva, da jo čuješ vsaj dvakrat, toliko gracije, umetnosti in čustva, da si končno s umotvorom polno zadovoljen. Višek opere je pastora 1 samostanskega Kuharja o kadulji (žajblju), ki je skrila v svojem cvetu be-žečega Jezuščka, Izredno močna je scena žonglerjeva pred oltarjem m zelo dra-žesten spor menihov sa prednost umetniške stroke.
Predstava v režiji C Debevoa m pod taktirko Neffata je bila notranje m zunanje prav lepa in uspela. Uprizoritev šahtova, da so vse men ške osebnosti Individualizirane in je bilo tej zahtevi v častni meri ustreženo. Vsak menih je hO po maski in kretanju samosvoj. Videli smo več prav dobrih kreacij.
Banovec kot žongler je imel glavno, ae-lo naporno vlogo, ki jo je pevski m igralski zmagoval zelo dostojno in žel zasluženo priznanje, želel bi si le vsaj nekaj žonglerskih trikov, kakor jih je znal nepozabni Stepnovaki. Odličen kakor Bonižac je bil Betettot sijajen v dramatski in Urški izvajani pesmi o kadulji, ial, zastrt v zaključni sceni pod oltarjem, Imponu-joč in noblesen prior je bm Lupsa, prssr dober v spevu in nastopu glasbenik Desničar, zelo simpatična slikar Janko in kipar Zupan ter končno pesnik B. fianetn. Zbori so ustrezali, privid Marijin v oltarju je zadovoljeval. Scenograf Inž. Frana je ril zopet vse. da so biia prizorišča zanimiva in občutju odgovarjajoča.
V zboru bi si želel krepkejsih tenorjev. Zborovodja SLmonetti pa je storil, da je zbor zvenel v splošnem zadovoljivo. Tudi glede mask in kostimov meščanov, meščank in sejmarjev ni bflo nobenih nedo-statkov, a je prizorišče v S. dej. pietee no. želel pa bi si sliko Matere božje v 2. dejanju plastičnejso, da bi bfla v pilvidum v 3. dejanju skladnejša.
Aplavz je bil iskren, dasi ne hrupen In vztrajen; poset srednje zadovoljiv. Ljudska opera pa bo nedvomno vžigala srca ki duše ljudstva, mladine m vseh onih Id ljubijo poezijo misterija, katar pred 20 leti, ko smo uprizorili ftouglerja prvič na našem odru. F*r. G*
Iz Novega mesta
— Neprevidna  napeljava električnega
omrežja. Letos je dobilo nase mesto, električno omrežje, ki je v samem mestu na gosto med seb^j povezano. Napeljava o-mrežja pa je ponekod is varnostnih rov tako pomanjkljiva, da resno človeško Življenje. En sam tak primer vsakdo lahko takoj opaši na mestni stanovanjski hiši na Ljubljanski cesti, ki stoji poleg hiše odvetnika dr. J. Globevnika, kjer je električni vod smrtno nevarne napetosti napeljan tik oken drugega nadstropja Ena sama nepravilna kretnja z roko preko okna, ali kak drug nedolžen eksperiment otroka, ki bi se igral pri oknu — bi zahteval človeško življenje. Nujno potrebno je, da se napeljava iz hite odstrani in poišče v ta namen varnejši kraj.
MALI OGLASI
Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, lajava beseda Din L—,
Za pismene odgovore glede mahn oglasov Je treba priložiti znamko, — Popustov aa male oglase ne
RAzno
60 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din,
HUBERTU g TTJkSM
k din 26**— vrste dežnih plasčev, trenč-kotov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano "'irtrlh cenah P R E S K E B, Sv. Pete c 14»
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje m motke oblake. Klavser — Voanjakova 4.
PRODAM
50 par, davek posebej. Najmanj« metek Din. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v sa-tovju m medico kupite najbolje w MEDARNI, Ljubljana, židovska uL 6. 46. T.
SLUŽBE
NaJboljSi vodnik po radijskem sveta Je
„NAS VAL"
sporedi evropskih postaj na strokovni članki, roman z radijskega m televizijskega pregled, nagradni natečaj,
Izhaja vsak petek m Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA:  LJubljana,  Knafljeva  uBoa 6.
10.— dinarjev 1
60 par, davek posebej. NaJmanJM znesek S.— Din.
mlajšega, dobrega m hitrega, sprejme takoj Josip Petri* — Tem.
Makulatura! papir
prod«
IJsbljaaa, Kaanj«xs
SSb|
Slran A
>StOVENSKI NAtOCfe, tank. rt. okteta UM.
»•».230
Knickerbocker na zapadni fronti
Francozi so zgradili pred Maginotovo Unijo nove utrdbe, tako da ]e Maginotova linija
draga obrambna erta
Ves svet pozna ameriškega novinarja Knickerbockerja. ki je nedavno odgovoril na tozadeven poziv iz Berlina in povedal, kako je z denarjem, ki ga imaio Nemci naloženega v inozemstvu. Knickerbocker je bil med prvimi ameriškimi novinarji, ki jim je francoski generalni štab dovolil odpotovati na zapadno tronto m pošiljati ameriškim časopisom poročila s fronte. Pariški list »Pariš Soir* s je pridobil pravico, da objavlja istočasno z ameriškimi listi Knickerbockerjeva poročila s fronte. Prvo poročilo je Knickerbocker pnčel z besedami: Nahajam se na nemških tleh s francosko vojsko... Drugo poročilo obravnava Maginotovo črto in vojaški položaj na fronti.
Že dva dni neprestano dežuje, poroča Knickerbocker, bojišče je spremenjeno v močvirje izvidniški poleti z letali so sko-raj onemopočeni S težavo se pomikamo p!t.zeć se po trebuhu, v blatu od baterije do baterije Zgodi se. da kdo od nas poročevalcev zdrkne v globok jarek Toda slabo vreme pride trenutno zaveznikom v korist. Zdi se. da je taktika zaveznikov v kolikor mogoče dolgi defenzivi, da bi medtem vojna produkcija letal v Franciji ;n Angliji prekosila nemško produkcijo Zavezniki pravijo, da bodo do prihodnje pomladi imeii mnogo več vojnih letal kakor nasprotnik Toda Nemci se lahko odločijo za napad še pred pomladjo. Dobro informirani ljudie. s katennv sem govoril, so mnenja, da obstoja nen.šk načrt za vdor skozi Nizozemsko proti koncu oktobra ali v začetku novembra. Misli se, da je tak pohod mogoč celo v decembru, toda silno bo težaven, samo če dežuje dva dni zapo-fedoma.
Francozi so optimisti in njih morala je odlična. Povsod, v globinah Maginotovih utrdb, v gozdnih taboriščih, v zakloniščih za topove blizu nemške meje, povsod smo jih našli vesele in zadovoljne. Francoska fronta se nahaja mnogo bliže Siegfriedovi črti kot Maginotovi črti m je v celoti na nemških tleh. Doslej še noben oborožen nemški vojak ni stopil na francoska tla Po mnenju nekaterih so Francozi slabo napredovali od pričetka vojne, v resnici so pa Francozi zasedli in utrdili zelo važne kraje na nemških tleh ter odlično izkoristili čas, medtem ko se je nemški generalni štab posvetil bolj Poljski ter medtem ko je Nemčija ponujala svetu svoj mir. Predvsem so Francozi vrgli Nemce precej daleč nazaj in so jim vzeli strateška mesta, s katerih bi lahko opazovali stalne obrambne naprave na francoskih tleh. Francoski generalni Štab pripisuje temu dejstvu veliko važnost. Zavezniške čete so zdaj v bližini Siegfrie-dove črte skoraj na celotni dolžini, dočim so Nemci izgubili skoraj popolnoma kontakt z Maginotovo linijo, Francozom je zdaj omogočeno, da opazujejo nemške položaje in spopolnjujejo opazovanja svojih izvidntških letal. Nadalje so Nemci izgubili teren, katerega morejo zopet osvojiti samo s težkimi izgubami, če bi začeli z obsežnejšo ofenzivo proti Maginotovi črti.
Razumljivo je, da ne morem opisati, kako je razporejena in kje se nahaja francoska težka artilerija na nemških tleh, toda lahko pa povem, da imajo Francozi med
Maginotovo in Siegfnedovo črto tako utrjene postojanke m toliko težke artilenje. da je Maginotova črta postala s tem druga francoska obrambna črta proti Nemčiji.
Prehodih smo teren med obema utrjenima črtama Nobenega prebivalca ni več tu. Civilno prebivalstvo je zapustilo vse te kraje, ki so imeli od 8 do 10 tisoč prebivalcev. Francoski vojaki dobivajo t*vrstno hrano. Pokusi! sem hrano, ki jo kuhajo v podzemni kuhinji v Maginotovi črti Nič manj okusna ni bila kot hrana katero sem zaužil kot gost vojaškega poveljnika Ver-duna Glavna kuhinja v Maginotovi utrdbi se nahaja 25 m pod zemljo Kuhajo m pečejo vse na elektriko. Če bi nasprotnik obstreljeval utrdbo, pod katero se nahaja kuhinja, bi kuharji detonacij niti ne čuli. O dobri volji in odličnem razpoloženju -Jakov in častnikov sem se prepričal tu-di v oficirski menzi. Dobra volja je nekako predpisana. iMračnežev m tovarišev sla-
be volje nikjer ne trpijo. Prečital sem jedilni list, na katerem ni zapisana samo jedača in pijača, temveč tudi predpisi za ohranitev dobre volje. Kdor govori med kosilom o vojaških zadevah, mora plačati 2 franka kazni. Kdor pride h kosilu z zamudo, plača 2 franka kazni, če je zamudil pet minut, za več kot pet minut zamude, 4 franke. Kdor prevrne čašo z nelim ali črnim vinom, plača 2 franka kazni. Kdor kadi cigareto »po švicarsko«, to je tako, ; da ne ponudi cigarete, ko si prižge svojo, i tudi tovarišu  plača 10 frankov kazni
Knickerbocker se je najbolj čudil spričo j zadnje določbe na jedilnem listu, ki je grozila s kaznijo 200 frankov tistemu, ki bi pljunil proti stropu, ne da bi strop dosegel. Glede te določbe je novinarju pojasnil oficir, ki ga je spremljal: »Moram reči, da i smo preveč dobro vzgojeni, da bi kdo iz-j med nas tvegal toliko denarja
Grajski nasip se že sesipava
Najbolj se je po sedel ob zunanjem robu
Ljubljana  17. oktobra
O grajskih delih bomo imeli še mnogo prilike govoriti. Tako zvana regulacija Še ne bo tako kmalu končana, čeprav dela trajajo že nad i> let. Čitatelje lahko seznanjamo o teh delih samo po tem, kar vidimo v naravi, kajti, kakor znano, načrti o regulaciji Gradu niso bili nikdar objavljeni in zato je tudi upravičen dvom, da Grad regulirajo po enotnem načrtu. Za občinska dela se meščani zanimajo mnogo bolj, kar je razumljivo, saj so pridobitve po takšnih delih splošna last in davkoplačevalec se tudi zanima kaj delajo z njegovim denarjem, že več let pišemo od časa do časa o grajskih delih in naglašamo kako potrebno bi bilo objaviti načrte o tem, kaj nameravajo narediti in koliko bc do ta dela veljala. Doslej je dela vodila mestna občina sama v svoji režiji. Nedavno so pa bila po tolikih letih še razpisana neka dela, a kakor smo zdaj zvedeli, licitacija ni bila uspešna.
V četrtek smo pa tudi čitali notico, kako same višje sile pomagajo mestni občim pri regulacijskih delih na Gradu ter da bodo zato lahko prihranili lepo vsoto Dela na Gradu postajajo že zaradi tega posebno zanimiva. Najprej smo čitali v ponedeljek, da je na Gradu ogrožen velik zemeljski nasip pri tako zvanih šancah. Nasip se je namreč začel močno sesedati po prvem, več dni trajajočem deževju Sesedanje samo na sebi bi ne bilo nobena nesreča in bi višje sile res priskočile na pomoč urejevalcem Gradu, če bi se nasip lepo knkor po načrtu sesedel sam od sebe, da bi ga ne bilo treba mehanično utrjevati Nasip se pa seseda po fizikalnih zakonih, kakor smo čitali tudi v notici, napisani na magistratu. To se pravi, da nasip tudi leze narazen in se sesipava.
Da bodo čitatelji lažje razumeli zanimive pojave v zvezi z nasipom na Gradu, je treba zapisati, da je na severovzhodni strani prezidanega trdnajvskega zidovja nakupičene v visokem nasipu precej strmo več tisoč kubičnih metrov zemlje. Nasip so napravili zato, da bi pridobili tudi na tej strani, kakor na južnozahodni, široko sprehajalno cesto. Ali je ta cesta potrebna? Morda iz estetskih razlogov. Na Gradu bomo tako pridobili vprav razkošne sprehajalne poti. Pri tem seveda nastane vprašanje, ali si lahko dovolimo takšen luksus. Odgovarja naj kdo drugi. Ne bomo govorili, koliko drugih mnogo bolj produktivnih del se čaka v Ljubljani, o tem, koliko hodnikov in cest bi bilo še treba urediti, kar narekuje življenjska potreba. Res je vseeno, ali imamo na Gradu eno sprehajalno pot ali več ali manj, a zdaj hočemo samo opozoriti na to, da nova sprehajalna pot ob utrdbah najbrž ne bo vredna tolikih stroškov. Čeprav jo pomagajo graditi same višje sile.
Dela na Gradu menda nadzirajo strokovnjaki, čitali smo, da so strokovnjaki računali s posedanjem velikega nasipa pri utrdbah. Zadeva je torej še tem bolj žalostna, če so vedeli, kaj se bo zgodilo, a so vendar delali. Okrog 12 m visok, 10 m širok in 50m dolg nasip zemlje ne more vzdržati, če je nasipan tako strmo in ga sproti ne tlačijo aH polivajo z vodo. To se je zdaj že prav dobro pokazalo. Nasip se ni začel enakomerno posedati, kakor bi šlo v račun njegovim graditeljem. Najbolj se je posedel ob zunanjem robu, in sicer od 0.5—1 m že prve dni po deževju. Razen tega se je pa tudi sesulo že okrog 20 m1
nasipa in skoraj četrtina nasipa je v najboljšem primeru v nevarnosti, da se sesuje zdaj zdaj proti Regali je vemu gaju. To lahko sprevidi sleherni laik, saj se je nasip že tako razlezel, da izstopa iz prejšnje črte velika masa zemlje tu in tam že za cel meter in pot ob vznožju tega nasipa je v nevarnosti, da jo zasujejo zemeljski plazovi, če bo do pomladi ostalo pol nasipa, bodo lahko zadovoljni, vsekakor pa bo na stala škoda že, če se bo sesula sama četr tina nasipa. Pomisliti je treba, da je v nasipu okrog 5.000 m* zemije. če računamo da je nasipavanje veljalo samo po 10 din kubični meter, so izdali za nasip 50.000 din. Toda kakšne koristi imajo od tega dela,  če bo treba nasip obnavljati zopet spomladi in najbrž še dolgo potem, kajt1 zemlja se ne bo še tako kmalu dovolj se-sedla? Potrebno bo Se najmanj 50000 din če jih velja kubični meter nasipa le 10 dir. Ne trdimo, da je ta nasip morda še dra? ji   Javnost se ni imela prilike seznaniti številkami o stroških za dela na Gradu.
Nasip so nasipali skoraj ves hkrati, n--da bi ga sproti utrjevali: to so snmi priznali v notici v Četrtek. Zato bodo morali tudi prevzeti odgovornost za škodo, ki že nastaja. Nasip se že sesipava in ko je bila v Četrtek objav-1 jena notica, je bilo sesutega že toliko nasipa, da bi ne smeli biti več hvaležni višjim silam za pomoč pri graditvi sprehajalne poti na Gradu.
Revija naših krajev
Ljubljana, 17. oktobra
»Jugoslovenska revija« je že sedem let izpolnjevala občutno vrzel v našem tisku: bila je edina res lepo opremljena in ure-jevana revija za propagando lepot naših krajev. Čeprav so bile podpore, ki iih je uživala, malenkostne, je po svoji opremi vedno spadala med naše najboljše revije in je tako v primeri s turističnimi revijami drugih držav zmerom res častno zastopala našo Nove razmere, ko je bila notranja državna razdelitev izpremenjena in ko je bila ustanovljena banovina Hrvatska — po svoji turistični vlogi zdaj najmočnejša v naši državi —, so prisilile tudi »Jugosl o vensko revijo«, da je izpre-menila svoje stališče in bo odslej pod naslovom »Turizem« samo še organ za propagando turizma Hrvatske in Slovenije. Tako bo lahko posvečala več pozornosti slovenskim krajem in krajem nove hrvaške banovine.
Prva številka »Turizma«, ki je kakor omenjeno, nadaljevanje »Jugoslovenske revije«, je izšla te dni in ie po svoji opremi najboljša med vsemi, kar jih je izšlo v sedmih letih njenega izhajanja Na uvodnem mestu poroča prof. Frano Violič o turističnem gospodarstvu banovine Hrvatske, slede pa temu obširnemu poročilu zanimivi članki Davorina Ravljena pod naslovom »Ribnica in Kočevje — dobro znana, premalo obiskana«, Milana Rakočevi-ča pod naslovom »Celje in Savinjska dolina v njegovem zaledju«, v katerem pisec zlasti opisuje lepoto in zgodovinsko vrednost .Celjskega stropa*. Janka Jazbeca o petdesetletnici turizma na Hrv Primorju in članki Vladimira Regallvja pod naslovom »Neža Andechs-Meranska si ie Kamnik izbrala za doto« ter »S poti nrmo Like proti Dioklecijanovemu mestu« in »Od Dioklecijanovega mesta mimo Hvara proti Korčuli«.
Novo številko »Turizma« krase res izbrane slike z motivi iz Zagreba, z morja, iz Kamnika, z Raba. z Dolenjskega, s Kočevskega, iz Makarske, z Bleda s celjskega stropa is s Korčule, posebno učinkovite pa so štiri večbarvne slike, ki predstavljajo Split in Dubrovnik Te večbarvne slike so posebna privlačnost nove številke in so jo res v vsakem pogledu zelo povzdignile 2eleti bi bilo. da »Turizem« z objavljanjem večbarvnih slik nadaljuje, kar pa je spričo dragega večbarvnega tiska seveda odvisno od podpor posameznih krajev in turističnih ustanov.
Tudi novo revijo »Turizem« bo urejeval novinar Vladimir Regallv, ki je v sedmih letih izhajanja že »Jugoslovensko revijo« tako zelo uveljavil, da spada med naše najboljše revije. »Turizem« tiska res dovršeno Narodna tiskarna v Ljubljani, večbarvne akvarele Splita in Dubrovnika pa je izdelala Mariborska tiskarna v Mariboru.
Revijo »Turizem« toplo priporočamo, saj je edina, ki res dostojno zastopa lepote naših krajev Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knaflieva ulica 5. celoletna naročnina pa znaša 100 din.
Tolovaj Hace se Se vedno skriva
Enega njegovih pajdašev je polletja aretirala, drugi
se ji je pa sam javil
Ljubljana, 17. oktobra Razbojnika Antona Haceta še niso izsledili. Pred dnevi je policija zvedela, da je Hace v Šiški, kamor je prišel na obisk k nekemu krojaču, s katerim sta bila dogovorjena še za drugi sestanek. Policijski organi so čakali razbojnika v zasedi, pa je b;   oprezen in se ni pokazal.
Hace se je skrival tudi v rožniškem gozdu in na Brdu nad Vičem, zlasti potem, ko se v Podutiku, kjer so ga večkrat videli v Vodnikovi gostilni, ni počutil več varnega Pred dnevi je gostilničar Anton Križnik z Brda. hodeč po gozdu, opazil v travi blizu Večne poti veliko steklenicr marmelade, poleg katere je ležal tudi kos kruha in nekaj ostankov kokosi. V bližini ie bilo tudi več ožganih drv. znak, da je nekdo tam kuril in si pripravljal jed. križnik je to prijavil policiji, ki je ugotovila, da izvira kozarec z marmelado od vloma v jedilno shrambo mitničarja Alojzija Slabeta na Viču. Ogenj je najbrž kuni Hace. ki je tam tudi prenočil. Hace ni bil sam, marveč i nekim pomagačem. Policija je pred dnevi /nega izmed njegovih pajdašev že aretirala, irugl in sicer že dolgo zasledovani tolovaj krnej Sitar, doma iz kamniškega okraja, katerim sta hodila kra*t po samotnih na-eljih nad Kamnikom, pa se je sam javil policiji.
Se en nevaren zločinec
Med nevarnimi zločinci, ki jih že dolgo /aman zasledujejo orožniki, je tudi 331etni oivši brivec Josip Lenič. Lenič je rojen „:ubljančan pristojen pa je na Vrhniko, Kjer je dobro znan Najprej je jel krasti po Vrhniki in okolici potem pa po hribovskih vaseh okrog Logatca in sploh na Notranjskem Krast >e hodil sprva sam. pozneje pa se je jel družiti z drugimi sumljivimi tipi Ker se na Notranjskem ni počutil več varnega je tu pa tam krenil tudi na Dolenisko kier se je najraje skrival  po  hribovskih   vaseh.   Tja  Še vedno
rad hodi. Lani je zagrešil Lenič tudi roparski napad na nekega sejni ar ja blizu Dobrepolja, kjer ga je počakal v gozdu in mu vzel več tisočakov.
Te dni se je pojavil Lenič na Rakitri nad Borovnico, kjer je vlomil v hišo Meri Mikuševe in ukradel 37 bankovcev po 100 francoskih frankov in 15 bankovcev po 100 din, tako da je oškodoval Mikusevo za dobrih 7000 din Lenič pa po vlomu ni izginil z Rakitne, marveć se je Se Istega dne zvečer pojavil v družbi dveh cigank pri hiši posestnika Jožeta Gruma. Gospodarja je motil z raznimi vprašanji, ta čas pa je ciganka smuknila v hišo in ukradla 300 din vredno srebrno uro. Grum je opazil tatvino šele potem, ko je Lenič s cigankama že davno izginil v gozdu, proti Borovnici. Tatica je stara okrog 30 let, čednega obraza, na glavi je imela rdečo ruto.
Po Dolenjskem in sicer po okolici 8ko-cijana se je klatil I^enič v začetku oktobra. Oglašal se je samo po samotnih hišah, kjer je iskal tudi prenočišča, kadar ni spal pod kozolci. V vasi Jerperjeku v Sko-cijanski občini so nedavno opazili ljudje mlajšega moškega, ki se je sukal okrog znamenja ob poljski poti. Bil je Lenič Cim se mu je zazdelo, da so ga opazili, je pobegnil. Radovednost je gnala ljudi k rrn-menju, kjer so našli pod zastrešjem več ukradenega blaga. Pozvali so orožnik ki
so našli tam več predmetov, ukradenih organistu Ferdinandu Zupančiču na Tre-beljevem, poleg tega pa še veliko rjavo aktovko. Siv suknjič s črno podlogo, rjav črtast suknjič, temnorjav, že precej ponosen suknjič, rjav telovnik, sive pono-šene hlače, nekaj lovskih patronov, zlato verižico s križcem, razne toaletne potrebščine, zavitek lepilnega papirja in lov ko puško. Orožniki iz Skocijana so vse blago zaplenili, lastnikov pa še niso mogli ugotoviti. Seveda so tudi zasledovali pobeglega rokomavha, ki pa Je ?p l^inil čoz hribe in doline.
Nekaj zanimivosti
Možgani desničarjev so večji na levi strani, levičarjev pa na desni. — Ce ne moreš ločiti z očesom pravega bisera od umetnega, poskusi to z jezikom: če se dotakneš pravega t> seia. ostane hladen, dočim umetni biser hitro vsesa človeško toploto. — Najkrajše ulice na svetu imajo v Parizu: to je ulica des De greš. Od enega konca do drugega je samo 14 korakov in vendar je v načrtih ta ulica uradno priznana. — Italija cenzurira v f Jmih komične prizore ki kažejo, kako jedo ljudje makarone. — Književna kitajščina je po vsej Kitajski enaka, toda v vsakem kraju se drugače izgovarja, — Štiri petine madžarskih godbenikov so cigani. — Pomaranče se goje že od leta 1200, banane so pa bile prvič pripeljane v Evropo 1623. — Odrasel človek potrebuje na dan okoli 17 litrov zraka, 2 kg jest v m in poldrugi liter vode. — Najkrajša rokoborba je bila v Montrealu 1928. med Angležem Al Foremanom in Rusom Levinom. Rus je bil knock outiran v 11.5. sekundah s štetjem vred. Prava borba je trajala samo poldrugo sekundo.
Ogromni Jezovi na Mississippiju
Jezovi, zgrajeni na veletoku Mississippi v dolžini nad 3.000 milj, so priča sijajne zmage človeškega duha nad prirodo. Jezovi se raztezajo od Girrardeauovega rtiča v Missouri do Mehiškega zaliva. Će pomislimo, da se izlivajo v Mississippi mnoge reke. rečice in potoki, ki med njimi mnogi niti točnih imen nimajo, lahko cenimo dolžino vseh teh vodnih tokov na dolžino 300.000 milj. V Mississippi se izlivajo vode iz 31 ameriških držav in iz 2 kanadskih pokrajin.
V začetku 1937. se je voda po silnih urjih v reki Ohio tako dvignila, da je priteklo iz tega pritoka v Mississippi največ vode, kar jo pomni zgodovina te reke. Pri gradnji ogromnih jezov so izkopali cele gore prsti. V letu najintenzivnejšega dela (1932 do 1933) so odvažali dnevno do 950.000 vagončkov zemlje. Inženirji so skrajšali z regulacijo tok Mississipplja za 100 milj in več velikih ovinkov je izginilo. Posebna komisija je podrobno proučevala reko na modelu, dolgem 337 m. Po miniaturni strugi je tekla voda In inženirji so študirali na modelu kje morejo nastati peščene plitvine, kje bo delala voda največje ovire in kje je treba izpremeniti tok reke. Izračunali so, da more nanositi reka ▼ času velikega naliva do 2 miljardi funtov blata in peska dnevno. S tem materijalom bt lahko napolnili 23.000 železniških vagonov po 40 ton ali 472 tovornih vlakov po 50 vagonov.
Petek, 20. °*tobm
7: Jutranji pozdrav (plošče). — 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Pisan veoček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: Šolska ura: Zlarin otok sonca. — Reportaža o pridobivanju koral in Življenje tamkajšnjih ljudi (g. Arnost Adamič). — 12: Za naše prijatelje (plošče). — 12^0: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: »Pod lipo«, slovenski spored (radijski orkester). — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Narodna vzgoja v družini (ga. Mara Puntar). — 18.20: Godalni oktet J. H. Squire (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Deben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predav. mepek-cije za nar. obrambo. — 19.40: Objave. — 19.50: Delo akademske skupine SPD (g. Karel Plvk). — 20: V aodobnem ritmu (plošče). - - 20.30: Koncert. Sodelujejo: gdč.    Mira    Bašič, g. prof. M. Lipovsek
'advfca:
MOZ. KI JE UGASNIL SOLNCE
FANTASTIČEN ROMAN
Sedel je nekje na klopici pri reki in zrl v valove. Sele opoldne se je topo odmajal domov. Oborožil se je z zadnjimi novinami, čeprav to ni bil njegov način informiranja. Zdaj je željno zapičil oči v nje.
Stavka v avtomobilski tvornici AGNA.
Novine so kovale v več stolpcev obsega jočem poročilu korist iz tega sicer dokaj brezpomembnega dogodka. Vsebina bi se dala povedati v kratkih vrsticah. Rekonstrukcija tvornice je bila znižala število zaposlenega delavstva za celo sedmino. Sto osemdeset delavcev je občutilo to izpremembo s tem, da so ostali kar čez noč na cesti. Stavka, doslej dvanajst mrtvih, med njimi ravnatelj Dittrich in petdeset ranjenih. Delo še vedno ni bilo obnovljeno.
Tako. Teža krivde je padla na Havlova ramena nenadoma z ledeno neizprosnostjo m Havel je zaman poskušal postaviti se na noge liki konj v pristanišču, ko ga pokoplje pod seboj s premogom naložen vos. Glava mu je bila težka kakor gruda opekarske gline.
To vendar ni mogoče. V svojem srcu je bil Havel vedno miren in zadovoljen v zavesti, da koristi Človeštvu. Nikoli mu ni prišlo na misel, da bi razmišljal o teh stvareh. S tem naj se ukvarjajo strokovnjaki. On je poveličeval tehniko. To je bila njegova naloga
_In pojmoval jo je vedno kot tezo Človeštva, Bilo
mu je samo ob sebi umevno, da se godi človeštvu na temelju tehničnih pridobitev mnogo bolje, nego bi se mu godilo, če bi moralo z golimi rokami graditi
brezsrčne piramide pod pripekajočim solncem in žvižganjem korobačev.
In vendar je bila tu neposredna posledica:
Dvanajst mrtvih in petdeset ranjenih.
Zagonetni gospodarski problem je zastrl nebo-sklon njegovega mišljenja z globoko, morečo temo. To je bilo treba pojasniti prej nego karkoli drugega.
Havel se je prima jal do svojih pisarn. Prvi mu je prišel v roke model solnčne turbine. Stisnil ga je med roparsko ukrivljene prste in ga treščil ob steno, da se je razletel na tisoč koščkov. Papirje, polne nekakšnih matematičnih lisičjakov in kabalističnih znakov, je srdito metal iz predalčkov pisalne mize in jih izročal lačnim jezikom plamenov.
Morda bo to stokrat obžaloval. Toda zdaj mora nekako zagladiti spomin na teh dvanajst ljudi, ki jih je bil nehote ubil.
Potem je stopil k oknu.
Zdelo se je, da so njegove oči za več stoletij daleč. In bilo mu je neizrečeno težko, kakor da pokopava lastno srce v brezdanji rov.
Noč je bila dolga kakor pol večnosti.
Havel ni spal. In ne bil bi spal niti, če bi bila še daljša.
Zjutraj je znova krenil po ulicah. Tope možgane je vlekel za seboj liki breme, sključen in sklonjen je taval po ulicak brez upanja, da bi prispel do kakega konca. Slednjič je prišel nekam za Prago v zeleno dolino. Dobro polovico svojega življenja je preživel v Pragi, a vendar ni poznal tega kraja.
Sedel je na travo. Ozračje je prijetno dišalo in čebele so prepevale opojno pesem poletja, Življenje je bilo lepo — da je človeku kar sapo zapiralo.
In vendar: Dvanajst mrtvih in petdeset ranjenih. Krvavi kolobarji so zaplesali Havlu pred očmi.
Tako se je lečil teden dni.
Počasi se je odločal, težko, tako težko, kakor še nikoli v življenju. Bilo je tem hujše, ker je čutil, da ni dovolj obratov in skokov filozofije, da bi napolnil z njimi globok prepad, ki je zijal tik pred njim.
Šele čer teden dni si je upal znova prestopiti prag svojih delavnic, zaenkrat v dobri volji, urediti še marsikaj, preden bo potegnjena pod vsem Črta in napisan rezultat (to se pravi ničla).
Na pragu visokih steklenih vrat je sedel gospod Alois.
Gospod Alois. Sluga,
Mož, preprost kakor platnena srajca, toda zdaj nekam mračen in otožen. Razen te otožnosti je bil to mož štiridesetih let, vdovec, naravnost bolestno vesten človek in Havla je imel rad. S pasje pokorno ljubeznijo ne samo zato, ker ga je bil Havel nekoč rešil iz krempljev električnega toka, ko je že malo manjkalo, da ga ni ubilo, temveč tudi zato, ker je čutil v Havlu dobro srce in bistre možgane.
— Dober dan, gospod Alois. Kaj vam pa je?
— Kaj bi vpraševali, gospod doktor — Alois je govoril dobrodušno, z otroškim prizvokom, skoraj plaho, da bi v njem nihče ne slutil atletskega orjaka, ki mu je bila igrača poravnati v prstih podkev. — Saj mi tu mislimo, da nam umrete, da ste bolni ali kaj ... saj tu ne morem več niti sedeti mirno • •. Povedal pa ni, da je hodil vsak dan spraševat Hav-lovo gospodinjo, kaj je z gospodom doktorjem,
— Gospod Alois, pisarno bomo opustiH, — je dejal Havel suho.
_S tem »mlc je povišal Aloisa malone na raven
doktorja tehničnih ved. To je bilo resno in Alois je to razumel. Nekaj mehkega se mu je bolestno zganilo v grlu. Vprašal je tiho:
— Kaj bomo pa počeli?
Namestu odgovora je Havel brezupno skomignil z rameni in roke so se mu kar same povesile. Alois se je tega še bolj ustrašil. Sedel je ves skrušen na pručico pri vratih, kjer je vedno sedel, da bi bil čim prej pri rokah, če bi ga potrebo valL
Potem je pa šlo kar hitro.
Mazec in Pacal (Mazec koščen mladič mrkega pogleda, Pacal fant inteligentnih potez, strasten motociklist), — oba risarja, ki si v zadnjem tednu gotovo nista pretrgala kit, sta dobila trimesečno plačo na roke in vrata so se odprla pred njima,
Havel je sedel za mizo in napisal nekaj zelo kratkih pisem. Pisal je hitro, krčevito... In Alois, ki so njegove oči sledile Havlovemu peresu, je postal še bolj potrt. Da, potlej mu je bflo naročeno, naj vse to zalepi in odnese na pošto. Sama trgovska pisma, tega Havel vendar sam skoraj nikoli ni delal. To morajo biti zelo važne zadeve.
Potem je pa prišlo razdejanje. Skoraj tri četrtine vsega, kar se je bflo tu nakupičilo v tolikih letih, je šlo v žrelo nenasitnega ognja. Alois je pomagal vneto in udano, čeprav je vedno znova skrivaj sklepal roke in razmišljal, da-li ne bi kazalo stopiti po zdravnika. Cim si je pa drznil izgovoriti le najmanjšo opazko, je Havel zagodrnjal liki razdražena doga. Zdaj je bil srdit, naenkrat je postal jezen in njegova slaba volja je šla do besnostL To bruno, ki naj bi ga zdrobil v sebi, je bilo vendarle premočno.
Uboju}* Josip Zfjasjflg Jf Za
tiskamo* Fran Jaran J Za upravo In
d*4 ista Oton ChruM J M V IJ»b|atf