280
Politične  stvari-
0 tržaških dogodbah
poročali smo zadnjič bolj obširno; danes imamo dostaviti le še nekatere za nas enako pomenljive nadrob-nosti. Dozdaj še čisto neznano društvo „Avstrija" videti je, po vsem soditi, kar se je godilo pri ljudski veselici na ;,Mondo nuovo" soboto večer, novo rojeno dete Depretisovo, ker po dopisu ,,Tribuninem'^ bilo je tam vse polno agitatorjev, da naj se Depretis pri prihoda pozdravi, in konečno je tudi mlad predsednik „Avstrije'' V ero na od veselice poslal dva telegrama do cesarja, v katerih enemu imenuje Depretis-a najvrednejšega namestnika. To samo uže kaže dosti, kako mlad je Ve-rona in katerega malika moli. — Tržaška ,,Edinost" piše o tamošnjih dogodbah na dan 18. avgusta t. 1. tako-le:
„18. dan t. m. zjutraj ob 4. uri nam je naznanjal pok kanonov, da je napočil dan rojstva našega cesarja. Ob 9. uri je bila sv. maša pri sv. Juštu, potem defiliranje vojakov na velikem trgu; popoludne pa obed oficirjev v veliki kosami, med katerim je vojaški poveljnik napil cesarju, katero napitnico je zopet naznanjal grom topov z grada.
Največa stvar je bila zvečer v prostornem vrtu „Mondo nuovo'^' kjer je novo društvo „Avstrija" napravilo velikansko veselico in v ta namen vrt spremenilo, skoraj bi rekli, v vseh barvah goreči park. Veselice se je udeležilo skoraj 4000 osob, med njimi skoraj polovica Slovencev, akoravno se niso slovenska društva oficijalno udeležila in to iz vzroka, ker je predsednik društva „Avstrija" sam željo izrazil, da ne bi „živio-klici^ zakrili vseh drugih klicev in pa tudi iz vzroka, ker naša društva nočejo v žrjavico po kostanj za druge. Vkljub temu pa je pri veselici skoraj prevladal „živio" , ker brez Slovencev se sploh v Trstu ne dajo napravljati ljudske veselice. — Godli ste dve godbi, godba nadvojvode Leopolda (došla iz Gorice) in pa veteranska; obe godbi ste se odlikovali, posebno pa so Slovenci živahno pozdravljali „venček slovanskih napevov" in „Naprej", prvi komad je godla vojaška, drugi pa veteranska godba, oba kaj izvrstno, če tudi nista bila v sporedu, na za-htevanje Slovencev. — Umetni ognji so bili kaj posebnega in veselica se je vršila prav lepo. — Živahno so ljudje pozdravljali namestnika in vojaškega poveljnika, ko sta prišla in odšla in predsednik društva „Avstrija^, mladi gospod Verona, odposlal je cesarju v Ischl dva telegrama; v enem je omenil, da ljudstvo živahno pozdravlja najvrednejšega namestnika cesarjevega, kar so viši in niži krogi na razne načine razlagali in komentirali.
Veselica je trajala skoro do polnoči in ni bilo nobenega nereda. — Ko pa je po veselici poročevalec „Tagblatta" Artur Brehmer šel skoz „Acquedotto" proti svojemu domu, ga je kakih 30 mladih ^irredentarjev" se železom okovanimi palicami napadlo in tako neusmiljeno mahalo po njem, da so mu več globokih ran, in eno celo nevarno v glavo zadeli, tako da je mladeneč v krvi obležal in da so ga morali v nezavesti odnesti v bolnico. — Ko so to dovršili, šli so pred redakcijo „Tagblatta" in tam strašno razsajali in razbijali. Še le tam se je pokazal po dolgem razbijanji c. kr. redar, pred katerim so pa fantalini bežali, kakor bi jim bil pokadil, ali prišli so drugi redarski patrolji v roke, katera je vjela in v zapor odpeljala dva pobalina, 231et-nega vatlarja Antona Jndri in 201etnega zlatarja Artura Micheluzzi; vjela je policija še več drugih napadnikov Brehmerja in razsajalcev, med njimi so nekateri sinovi
slovenskih roditeljev, in sicer takih, ki še zdaj ne znajo druzega jezika, nego slovenskega.
Ali ni to dokaz, da je tukaj marsikaj gnjilega? Ni li to dokaz, da slovensko mladino tukajšnja sistema kar s silo goni v naročje „i^^edente" ?
Omeniti nam je, da so ti pobalini tudi nečega starega pijanega moža, rodom Slovenca, prav hudo nabili samo zato, ker je klical na ulici „Evviva Austria!"
V nedeljo popoludne so se zbrali „irredentarji", kakih 150 mož, v gostilni blizo italijanske telovadnice, da se posvetujejo, kako planejo na ;,Austriacante". Oboroženi so bili z revolverji, okovanimi palicami in ročniki 5,salva vita". Policija je za to znala in je gostilno obkolila, nadinšpektor Zempirek pa je šel notri in zapo-vedal, da se morajo raziti drug za drugim. Dva stražnika pa sta vsacega posebe preiskala in mu vzela orožje. Tako razoroženi so šli pobalini v kavarno 5,Chiozza", tam so čakali noči. — Po 10. uri so nekateri veterani prišli iz bošketa prav dobre volje in so po poti kričali „Evviva" in „živijo Avstrija^, tako so klicali tudi, ko so šli mimo kavarne „Chiozza", nasproti naše tiskarne; a ko to „irredentarji" slišijo, planejo iz kavarne na veterane, katerih je bilo le kakih 5 ali 6, in začnejo po njih neusmiljeno mlatiti s palicami in drugim orodjem, da so tri prav močno ranili. Na to je došla močna patrola stražnikov, njim na čelu nadinšpektor Zempirek; a ko junaki vidijo stražo, urno od-neso pete. Pri vsem tem pa so prišli štirje policiji v mreže. Kavarno ;;Chiozza^^ je moral potem gospodar precej, še pred polnočjo zapreti. — Ranjeni veterani so vsi Slovenci, saj je skoro %o veteranov tako in tako Slovencev; eden je godec Franc Zbevnik, rojen v Novem mestu, drugi obrtnik Jožef Kerkal iz postojnskega okraja in tretji Franc Krt iz Lukovice. Vsi trije so močno ranjeni. Ljudstvo je bilo tako razsrdeno, da se je bilo bati tudi v nedeljo naskoka ;;Gimnastike" , zarad česar jo še vedno policija straži noč in dan.
281