© REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE iN PROSTOR UPRAVA RS ZA GEOFIZIKO V TF-J T.U RAIj&I JE OD 11197 DfJ 1919 DELOVALA PRVA POTRESNA OPAZOVALNICA NA SLOVENSKEM POSTAVIL IfJ VODtL .JO J£ UR. ALE IN BELAR IRft/i - lO.Vv HOP - UPRAVA REPUBLIKE ME3TIM ODCfHA LJiJfjL.JAMA Ift. SEP|EHFifiA .. j SLOVENIJE ZA GtOFIZIKQ ■■ oc POTRESI V LETU 1996 Ljubljana, 1997 POTRESI V LETU 1996 EARTHQUAKES IN 1996 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA GEOFIZIKO GEOPHYSICAL SURVEY OF SLOVENIA Ljubljana 1997 POTRESI V LETU 1996 EARTHQUAKES IN 1996 IZDALA IN ZALOŽILA - PUBLISHED BY Ministrstvo za okolje in prostor Uprava RS za geofiziko UREDNIK-EDITOR Renato Vidrih TEHNIČNI UREDNIK - TECHNICAL EDITOR Peter Sinčič LEKTOR-LECTOR Brigita Lipovšek TISK - PRINTED BY Formatisk p.o. Bobenčkova 4 Ljubljana CIP - Kataložni zapis v publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDIC 550.34.100 "1997" ISSN 1318 -4792 Potresi v letu 1996/ur. R. Vidrih,- Ljubljana: Uprava RS za geofiziko, 1997 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št. 415-01-166/97 z dne 24. 12. 1997 šteje publikacija med proizvode, katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. NASLOVNICA Stoletnico prve potresne opazovalnice na Slovenskem, ki je začela delovati 18. septembra 1897 v prostorih višje realke na Vegovi ulici v Ljubljani (danes Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo), in spomin na pionirja slovenske seizmologije dr. Albina Belarja (1864-1939) smo seizmologi počastili s postavitvijo spominske plošče na pročelje šole. Obeležje, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava RS za geofiziko in Mestna občina Ljubljana, je odkril minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar COVER PAGE Seismologists marked the 100th anniversary of the first earthquake monitoring station in Slovenia by erecting a commemorative plaque on the front of the present day High School for Electrical Engineering and Computing in Vegova street in Ljubljana, the building where the station began operations on September 18, 1897, when the building was a higher school of real sciences. The plaque commemorates the first monitoring station and the pioneer of Slovenian seismology, Dr Albin Belar (1864-1939). The plaque was financed by the Ministry for the Environment and Physical Planning, the Geophysical Survey of the Republic of Slovenia and the Municipality of Ljubljana. It was unveiled by Dr Pavel Gantar, the Minister for the Environment and Physical Planning. VSEBINA CONTENTS Uvod ..........................................................................................................................I Introduction .............................................................................................................II Predgovor ...............................................................................................................m Preface .....................................................................................................................y Peter Sinčič, Renato Vidrih, Manfred Deterding Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1996 Seismic Network in Slovenia in 1996 .......................................................................1 Ina Cecič, Mladen Živčič, Andrej Gosar Potresi v Sloveniji leta 1996 Earthquakes in Slovenia in 1996 ............................................................................11 Andrej Gosar, Ina Cecič, David Dolenc, Mladen Živčič Potres 3. oktobra 1996pri Žalcu in popotresni sunki The 3 October Earthquake and Its Aftershock Sequence .......................................51 Janez Lapajne, Blaž Zabukovec, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič Državna karta projektnega pospeška tal National Design Ground Acceleration Map ...........................................................63 Renato Vidrih, Matjaž Godec, Ina Cecič Posledice septemberskih potresov v dubrovniškem primorju The Effects of the September Earthquakes in Southern Dalmatia, Croatia............75 Renata Mukavec, Renato Vidrih, David Dolenc Močnejši potresi po svetu leta 1996 Largest World Earthquakes in 1996 .......................................................................87 UVOD Pred nami je že šesta publikacija o potresih v tekočem letu. Že naslovnica nam pove, dajo posvečamo 100. obletnici prve potresne opazovalnice na Slovenskem, zato smo jo razširili z večjim številom prispevkov sodelavcev Uprave RS za geofiziko. Upam, da boste z zanimanjem prebirali številne podatke o potresih doma in po svetu. Sedem stalnih potresnih opazovalnic, ki so razporejene po Sloveniji, je v letu 1996 zapisalo 2 535 potresnih dogodkov, od tega 569 oddaljenih, 1 307 regionalnih, 463 lokalnih in 169 umetno povzročenih potresov. Najmočnejša potresa v Sloveniji sta bila 25. septembra v okolici Medvod z magnitudo 3,7 in največjo intenziteto med IV. in V. stopnjo po EMS-lestvici ter 4. oktobra v okolici Žalca z magnitudo 3,5 in največjo intenziteto V. stopnje po EMS-lestvici. Intenzitete so tokrat prvič podane v novi evropski potresni lestvici - EMS, ki je, podobno kot MCS in MSK, 12-stopenjska. V svetovnem merilu je nastalo več potresov, ki so presegli magnitudo 7,0, največ smrtnih žrtev pa je zahteval potres 3. februarja v severozahodnem delu kitajske pokrajine Yunnan z magnitudo 6,3. Ob potresu je umrlo 251 ljudi, 4 027 pa jih je bilo huje ranjenih. V letu 1997 je za posledicami rušilnih potresov umrlo 493 ljudi, kar je bistveno manj od povprečja zadnjih let (v letih 1991 do 1995 je zaradi posledic potresov umrlo 26 500 ljudi, samo v letu 1995 pa 7 900). Renato Vidrih Urednik I INTRODUCTION We have in front of us the sixth publication about earthquakes which has come out in the last year. The title already shows that it is devoted to the 100th anniversary of the first earthquake monitoring station in Slovenia. For this reason, it has been expanded by a number of contributions by associates of the Geophysical Survey of the Republic of Slovenia. I hope you find it interesting to go through the abundant data on earthquakes at home and abroad. Seven permanent earthquake monitoring stations located around Slovenia registered 2 535 earth-tremor events in 1996, of which 569 were distant, 1 307 were regional, 463 local and 169 were artificially-initiated quakes. The strongest earthquakes in Slovenia occurred on September 25 around Medvode with a magnitude of 3.7 and the highest intensity between degrees IV and V according to the EMS scale, and on October 4 around Žalec with a magnitude of 3.5 and the highest intensity of degree V according to the EMS scale. For the first time, the intensity has been expressed in EMS - the new European Macroseismic Scale, which is also a 12 degree scale, similar to MCS and MSK. In global terms, there were a number of earthquakes exceeding a magnitude of 7.0. The most fatalities occurred in the February 3 earthquake in the north-western part of the Chinese province of Yunnan with a magnitude of 6.3. 251 people died in the earthquake and 4 027 were seriously injured. In 1997, 493 people died as a result of destruction-causing earthquakes, significantly less than the average of the last few years (in the 1991 to 1995 period, 26 500 people died as a result of earthquakes, 7 900 died in 1995 alone). Renato Vidrih Editor II PREDGOVOR Ob koncu prejšnjega stoletja, natančneje 18. septembra 1897, je naravoslovec in pionir slovenske seizmologije dr. Albin Belar v pritličju višje cesarsko-kraljeve realke v Vegovi ulici 4 v Ljubljani postavil prvi potresomer na našem ozemlju. To je bil temelj prve potresne opazovalnice in začetek instrumentalnega zapisovanja potresov ter seizmološke vede sploh na Slovenskem. Stoletnico rojstva nove dejavnosti sta Ministrstvo za okolje in prostor in v njegovem sestavu Uprava Republike Slovenije za geofiziko ter mesto Ljubljana počastila s postavitvijo spominske plošče na pročelju nekdanje realke, stavbe, v kateri je danes Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo. Potresna opazovalnica je v realki delovala do leta 1919. Čas med leti 1897 in 1919 pa je po zaslugi dr. Belarja eno najsvetlejših obdobij slovenske seizmologije. V letih 1924-1941 je bila ljubljanska opazovalnica v sestavu Zavoda za meteorologijo in geodinamiko in je delovala v zgradbi Univerze na Kongresnem trgu, vodil pa jo je geograf Oskar Reya. Ker seje večina zapisov tako iz prvega kot tudi drugega obdobja izgubila, je začel seizmolog dr. Vladimir Ribarič leta 1954 ponovno graditi temelje slovenske seizmologije in leta 1958 je na observatoriju Golovec v Ljubljani ponovno steklo instrumentalno zapisovnje potresov. Najprej se je seizmološka dejavnost odvijala na Geofizikalnem inštitutu Univerze v Ljubljani (ki je skupaj z Astronomskim inštitutom tvoril Astronomsko geofizikalni observatorij), od leta 1980 pa na Seizmološkem zavodu (Socialistične) Republike Slovenije, ki je bil ustanovljen kot republiška upravna organizacija. Ob koncu leta 1994 se je zavod preimenoval v Upravo Republike Slovenije za geofiziko. Uprava je v sestavu Ministrstva za okolje in prostor. Danes zaposluje Uprava RS za geofiziko strokovnjake različnih strok - geofizike in posebej seizmologije, fizike, geologije, gradbeništva, elektronike, matematike in računalništva. Njene naloge so postavljanje državne mreže potresnih opazovalnic na ozemlju Slovenije, zapisovanje potresov in vrednotenje zapisov, obveščanje ustreznih služb in javnosti o potresih, ocenjevanje potresne nevarnosti, priprava zakonskih aktov ter skrb še za nekatera druga geofizikalna področja. Poleg trenutno 24 stalno zaposlenih sodelavcev lahko potresni službi prištejemo še okoli 4400 neplačanih prostovoljnih sodelavcev iz vse Slovenije, ki ob morebitnih potresih prispevajo pomembne podatke o potresnih učinkih v svoji okolici. Vsem se na tem mestu najlepše zahvaljujem za sodelovanje. Od leta 1994 izdaja uprava (kot naslednik Seizmološkega zavoda) lastno letno publikacijo o potresih. Ker so bili pred tem v publikaciji Naše nebo in Zemlja objavljeni zadnji podatki o potresih za leto 1990, je Seizmološki zavod RS leta 1994 izdal tri publikacije, ki so obravnavale potrese v letih 1991, 1992 in 1993. Od leta 1995 dalje pa Uprava RS za geofiziko redno objavlja podatke o potresih za preteklo III leto. Tako obravnava letošnja publikacija potrese v letu 1996. Vseh pet dosedanjih publikacij je imelo tri dele: uvodni del z opisom potresnih opazovalnic, ki so zapisovale obravnavane potrese, obsežen vodilni prispevek s podatki in podrobnejšo razlago potresov v preteklem letu in nekoliko krajši prispevek o pomembnejših potresih v preteklem letu. Naj ob tem dodam, da je dr. Belar od leta 1901 do 1910 izdajal mesečnik "Die Erdbebenwarte" (Potresna opazovalnica), v katerem so objavljali svoje prispevke znani evropski in japonski seizmologi, geologi in zgodovinarji. Belarjev mesečnik je bil med prvimi seizmološkimi revijami v svetu. Naša publikacija je torej le skromen naslednik Belarjeve revije. Zato smo šesto publikacijo nekoliko obogatili in jo posvečamo stoti obletnici slovenske seizmologije ter Belarjevemu spominu. Vsebino smo razširili in popestrili. Trem tradicionalnim prispevkom smo dodali še tri. V enem je podrobneje opisan potres pri Žalcu, ki je imel med vsemi potresi na ozemlju Slovenije v letu 1996 največje učinke, drug pa opisuje vtise ekipe Uprave RS za geofiziko, ki si je ogledala posledice niza potresov v Dubrovniškem primorju v istem letu. V letu 1997 je bila zaključena regionalna raziskava potresne nevarnosti v Sloveniji in izdelana državna karta projektnega pospeška tal, ki bo v standardih in predpisih o potresno varni gradnji zamenjala dosedanjo seizmološko karto. V posebnem prispevku sta nekoliko poenostavljeno opisana karta in postopek njene izdelave. K vsebinski popestritvi je prispevalo kar 13 sodelavcev uprave, kar je več kot polovica vseh stalno zaposlenih. Avtorjem prispevkov, uredniku in drugim sodelavcem se zahvaljujem za trud, ki so ga vložili v pripravo prispevkov in publikacije, bralcem pa želim prijetno in koristno branje. Dr. Janez Lapajne Direktor Uprave RS za geofiziko IV PREFACE At the end of the last century, or more precisely on September 18, 1897, Dr Albin Belar, scientist and Slovenian seismological pioneer, installed the first earthquake-measuring instruments in Slovenia on the ground floor of the higher regional-empire school of real sciences on no. 4 Vegova street in Ljubljana. These were the beginnings of the first earthquake monitoring station and the first recording of earthquakes using instruments. In fact, it was the beginning of seismological science in Slovenia. The Ministry of the Environment and Physical Planning, with the Geophysical Survey of the Republic of Slovenia as its integral part, and the town of Ljubljana celebrated one century since the birth of the new science in Slovenia by erecting a commemorative plaque on the front of the former higher school for the real sciences, which is the present day High School for Electrical Engineering and Computing. The earthquake monitoring station functioned in the school up till 1919. Thanks to the achievements of Dr Albin Belar, the period between 1897 and 1919 was one of the brightest periods of Slovenian seismology. Between 1921 and 1941, the Ljubljana earthquake monitoring station was part of the Institute for Meteorology and Geodynamics and located in the University building on Kongresni trg. It was led by Oskar Reya, a geographer. As most earthquake recordings from both the first and second periods were lost, seismologist Dr Vladimir Ribaric began to rebuild the foundations of Slovenian seismology in 1954. In 1958, the instrument-assisted recording of earthquakes was reintroduced at the observatory in Golovec in Ljubljana. Seismological studies were first conducted at the Geophysical Institute (which was, together with the Astronomy Institute, a co-founder of the Astronomy and Geophysical Observatory) of the University of Ljubljana. After 1980, seismology was conducted at the Seismology Survey of the (then Socialist) Republic of Slovenia which was established as an administrative unit of the republic. At the end of 1994, the administrative unit was renamed the Geophysical Survey of the Republic of Slovenia. The Geophysical Survey is part of the Ministry of the Environment and Physical Planning. Today the Geophysical Survey of the Republic of Slovenia employs experts drawn from different professions - geophysics and, in particular, seismology, physics, geology, civil engineering, electronics, mathematics and computing. Its task is to set up a national network of earthquake monitoring units in Slovenia, to record earthquakes and evaluate recordings, to inform the relevant public services and the public at large about earthquakes, to assess danger caused by earthquakes, to prepare legislation and monitor other geophysical fields. In addition to the current 24 people employed full time, another 4400 volunteers assist around Slovenia and can be considered as part of the earthquake units. In the event an earthquake occurs, these volunteers report important data on the effects of an earthquake in their neighbourhood. Here today I thank all of them for their co-operation. From 1994, the Geophysical Survey (in its role as successor to the Seismological Survey of The Republic of Slovenia) issues its annual publication on earthquakes. As the previous publication "Our Sky and Earth" included data on earthquakes for 1990, the Seismological Survey issued three publications in 1994, covering earthquakes in 1991, 1992 and 1993. From 1995 on, the Geophysical Survey of the Republic of Slovenia publishes data on earthquakes for the previous year on a regular basis. Therefore, the 1997 publication covers earthquakes in 1996. All five publications issued to date comprise three segments: an introduction with a description of the monitoring stations which recorded the earthquakes being described, an extensive leading commentary including data and a more detailed description of the earthquakes in the previous year and a somewhat shorter commentary on the more important earthquakes in the previous year. Let me add to all this that in the 1901 to 1910 period Dr Belar published a monthly journal entitled "Die Erdbebenwarte" (the Earthquake Monitoring Station) in which well-known seismologists, geologists and historians from across Europe and Japan published their work. Belar's monthly was one of the first seismological journals in the world. Therefore, our publication is only a modest successor to Belar's journal. This is one reason why we improved the sixth publication and expanded it for the hundredth anniversary of Slovenian seismology and the memory of Belar. We have extended and enriched the contents. In addition to the usual three commentaries we have added another three. One commentary describes in detail the earthquake at Žalec, which had the strongest effect of all earthquakes in 1996 in Slovenia. The second commentary describes the impressions of the Geophysical Survey of the Republic of Slovenia team upon viewing the impact of a series of earthquakes along the Dubrovnik coastline during 1996. In 1997, regional research was completed on earthquake dangers in Slovenia. A map of the country was prepared revealing earth volatility which will be replace the existing seismological map in determining standards and regulations on safe buildings and constructions. In a separate commentary, the map is described in a simplified manner together with the procedure used for preparing it. Also contributing to a more varied content are 13 management associates, or more than half of all full-time employees. I thank the authors of those articles, the editor and my other colleagues for their efforts expended in preparing the commentaries and the publication. I wish the readers pleasant and useful reading. Dr Janez Lapajne Director, Geophysical Survey VI POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 1996 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 1996 Peter Sinčič, Renato Vidrih, Manfred Deterding Izvleček. Konec leta 1996 je na ozemlju Republike Slovenije delovalo sedem stalnih potresnih opazovalnic, opremljenih z različnimi vrstami analognih in digitalnih seizmografov. V tem letu smo zgradili dve novi potresni opazovalnici, prvo v vasi Cesta nad Krškim in drugo v Dobrini na Kozjanskem. Z zgraditvijo jaška v Braniku nad Muto, v katerega smo preselili senzor iz stavbe, smo začasno opazovalnico spremenili v stalno potresno opazovalnico. V novi opazovalnici v Dobrini (DOBS) ter v že obstoječih potresnih opazovalnicah v Ljubljani (LJU), v Bojancih (VBY) in v Braniku nad Muto (BIS S) smo postavili digitalne seizmografe, ki so povezani v omrežje. Prenos podatkov v centralni računalnik v observatoriju na Golovcu v Ljubljani poteka po klicnih telefonskih linijah iz oddaljenih opazovalnic, iz seizmografa, ki beleži potrese v observatoriju, pa po računalniškem omrežju. Stalni opazovalnici v Goričicah pri Cerknici (CEY) in na Vojskem (VOY) ter začasna v Brezju pri Senušah (KBZ) na obrobju Krško-Brežišlcega polja so opremljene z analognimi seizmografi. Občasno je digitalni seizmograf nameščen v Horjulu. Abstract. There are seven permanent earthquake monitoring stations within the Republic of Slovenia at the end of 1996. The stations are equipped with different types of analogue and digital seismographs. The oldest and central monitoring station of the Republic of Slovenia's Office for Geophysics, located at the observatory in Golovec in Ljubljana, is equipped with analogue long-period and short-period seismographs with optical recording on photographic paper, a short-period seismograph with visible recording and with wide-range digital seismographs. An earthquake monitoring station was built in Goričice at Lake Cerkno in 1975. A wide-range digital seismograph was supplied in 1996 to supplement the existing three-component short-period analogue seismograph. In January 1985, the third earthquake monitoring station in Slovenia, located at Vojsko above Idrija, started to operate. It was initially equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. The horizontal components were added a few years later. The following year, the earthquake monitoring station at Bojanca in Bela Krajina was expanded. Similarly, it was equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. In 1996, a wide-range digital seismograph was added together with a facility to transmit data to the main office in Ljubljana via a telephone line. In order to monitor seismic activity in the ICrško-Brežiško field, a temporary earthquake monitoring station was erected in 1990. It was equipped with a single-component mobile analogue seismograph at Brezje pri Senušah. An earthquake monitoring station was set up at Cesta above Krško in 1996. Originally, a mobile wide-range 1 digital seismograph saving data on magnetic tape was installed there. In 1997, this was replaced by a seismograph transmitting data to the main office using the state computer network. Because of the possibility of increased seismic activity due to an electricity power plant lake being filled up in neighbouring Austria, a temporary earthquake monitoring station was installed at Branik above Muta in 1991. It was equipped with a single component mobile analogue seismograph. A shaft was built and a wide-range digital seismograph was installed, transmitting data to the main office via telephone lines in 1996. In the same year, an earthquake monitoring station at Dobrina on Kozjansko commenced operation. It is equipped with the same type of seismograph as Branik. A mobile digital seismograph saving data on magnetic tape also operates from time to time at Horjul. Uvod Najstarejša in osrednja opazovalnica Uprave RS za geofiziko v observatoriju na Golovcu v Ljubljani je opremljena z analognima dolgoperiodnim in kratkoperiodnim seizmografom z optičnim zapisom na fotografski papir, kratkoperiodnim seizmografom z vidljivim zapisom ter s širokopasovnimi digitalnimi seizmografi. Leta 1975 je bila zgrajena potresna opazovalnica v Goričicah pri Cerkniškem jezeru. Analognemu trikomponentnemu kratkoperiodnemu seizmografu se je leta 1996 pridružil digitalni širokopasovni seizmograf. Januarja 1985 je začela delovati tretja potresna opazovalnica na Slovenskem, ki smo jo postavili v Vojslcem nad Idrijo (Trnkoczy, Vidrih, 1986). V začetku je bila opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento, nekaj let kasneje pa sta bili dodani še horizontalni komponenti. Naslednje leto je bila dograjena potresna opazovalnica v Bojancih v Beli krajini, prav tako opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento. Leta 1996 je bil dodan širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v centralo v Ljubljani. Za opazovanje seizmičnosti Krško-Brežiškega polja je bila leta 1990 postavljena začasna potresna opazovalnica z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Brezju pri Senušah, leta 1996 pa je bila postavljena potresna opazovalnica v Cesti nad Krškim. Tu je bil na začetku postavljen prenosni širokopasovni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni trak. Letos smo ga zamenjali s seizmografom s prenosom podatkov po državnem računalniškem omrežju v centralo. Zaradi možnosti povečanja seizmičnosti ob polnjenju akumulacijskega jezera v sosednji Avstriji je bila leta 1991 v Braniku nad Muto postavljena začasna potresna opazovalnica, z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom. Leta 1996 je bil zgrajen jašek in postavljen širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v centralo. Leta 1996 je začela delovati potresna opazovalnica v Dobrini na Kozjanskem. Opremljena jez enakim seizmografom. Občasno deluje v Horjulu prenosni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni medij (Sinčič, Vidrih, 1993, 1995). 2 "v----JcEIBNIf! Upnica o JKERSBURG \ \ 1 \ LendžvsJ". ) V \ ♦ Ljutomšr3--,-:*'^ ,. ^ Ormož \ KLÄG'ENFURT Ce'ovec Gor, Radgona .Lenart V. VILLACI-f Beljak Qravogral SLOVENJ RAD EC JESENIC?" SLOVI ElleTRICj J»Ti® RAoovytew KRAN, DOMŽALE Sevnica ISKO t k t freilca ) S Trebnje ■p Ribnica Črnomelj «LOVAr vJiffilSIO 0 .... J*" Tolmin Skofla Loto o. LJUBUJAN GORICA ' WHnA AJDOVSClNA O F» li^Tr^ VSe2ana Cerknica--, POSTOJNA q v o '"-■< Grosuplje LOOA1EC ilirska Bistrica-'1 cpodi.fi. S "O KOČEVJE Metlika o V \ ■i / --- RIJEKA"; 0 ^^ ČAKOVEC POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 1996 ANALOGNE OPAZOVALNICE DIGITALNE OPAZOVALNICE OPAZOVALNICE ZA MOČNEJŠE POTRESE Uprava RS za geofiziko Osnova: Gcodebka uprava RS Slika 1. Potresne opazovalnice v Sloveniji. Figur el. Seismic network in Slovenia. Opis potresnih opazovalnic V Ljubljani (LJU) so instrumenti za beleženje potresov postavljeni v Observatoriju na Golovcu. Opazovalnica je zgrajena v karbonskih peščenjakih, ki v seizmogeološkem smislu pomenijo srednje ugodna tla. Opazovalnica ima koordinati 14.53°E in 46,04°N, leži pa na nadmorski višini 396 m. Postaja sodi med potresne opazovalnice prvega reda, kar pomeni, da beleži kratkoperiodne in dolgoperiodne potresne valove na velikih razdaljah ter je del svetovnega omrežja. Da bi bili podatki zanimivi za svetovno mrežo, morajo ustrezati svetovnim standardom. Enako velja za opremo in njeno delovanje. Dolgoperiodni sistem sestavljajo vertikalni in dva horizontalna seizmometra Sprengnether, galvanometri Lehner & Griffith pa zapisujejo signale s svetlobnim žarkom na fotopapir na pisaču Sprengnether. Povečava sistema je 1 300/1 s (vertikalna komponenta). V pogonu je tudi kratkoperiodni sistem podjetja Lehner & Griffith z zapisom na fotopapir. Povečava tega sistema je 12 000/1 s (vertikalna komponenta). Sistem z vidljivimi zapisi sestavljajo seizmometri Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol, ki so jih razvili strokovnjaki Seizmološkega zavoda, ter pisači Gunter Volk z galvanometri Astromed. Maksimalna povečava vidljivega sistema je 46 700/0,4 s (vertikalna komponenta). Vsi zapisi so opremljeni s časovnimi signali, ki jih daje natančna ura. Elektronsko uro UK-03 so prav tako skonstruirali in izdelali strokovnjaki Uprave RS za geofiziko, njeno natančnost pa nadzorujemo s signali sprejemnika časovnih signalov DCF 77. Z letom 1990 je v 3 potresni opazovalnici na Golovcu začel delovati trikomponentni digitalni seizmograf SSR-1 s širokopasovnimi seizmometri WR-1 podjetja Kinemetrics. Leta 1993 je bil vključen 6-kanalni digitalni seizmograf 72A-02 podjetja Reftek. Na prvih treh kanalih je izmenoma priključen trikomponentni akcelerometer FBA-23 in širokopasovni seizmometri Sensonics, na drugih treh pa širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T. Oba seizmografa imata 16-bitno analogno-digitalno pretvorbo. Medtem ko deluje seizmograf SSR-1 v prožilnem načinu delovnja in s frekvenco vzorčenja analogno-digitalnega pretvornika 200 vzorcev v sekundi, pa seizmograf 72A-02 omogoča sočasno zajemanje podatkov v prožilnem načinu s frekvenco vzorčenja 125 vzorcev v sekundi za zapisovanje kratkoperiodnih pojavov in v kontinuiranem načinu s frekvenco vzorčenja 5 vzorcev na sekundo za beleženje dolgoperiodnih pojavov. Leta 1996 postavljeni digitalni seizmograf podjetja Nanometrics sestavljajo širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 16-bitni analogno-digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačenjem RD1603 in osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo s centralnim računalnikom. Na centralnem računalniku programska oprema zbira podatke iz oddaljenih opazovalnic. Centralni računalnik po določenem urniku, ki je nastavljiv, kliče oddaljene opazovalnice in od njih zahteva podatke o proženjih. Na podlagi teh podatkov poskuša določiti dogodke, nato pa pošlje zahtevo za prenos zapisov dogodkov v centralno opazovalnico. Komunikacija deluje na principu elektronske pošte (Vidrih, Sinčič, 1997). Potresna opazovalnica v Cerknici (CEY) stoji na spodnjejurskih apnencih, ki so ugodna seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 14,43 °E in 45,74°N, nadmorska višina pa je 579 m. Merilni sistem sestavljajo vertikalni in horizontalna seizmometra Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol in pisači Günter Volk z galvanometri Astromed ter uro UK-03. Povečava je zaradi mirnejše lokacije večja kot v Ljubljani in znaša 82 200 pri 0,5 s (vertikalna komponenta). Opazovalnica na Vojskem (VOY) leži na seizmogeološko zelo ugodni podlagi, ki jo sestavljajo zgornjetriasni dolomiti, na koordinatah 13,89°E in 46,03°N. Nadmorska višina opazovalnice je 1073 m. Opazovalnica je opremljena z vertikalnim in dvema horizontalnima seizmometroma Willmore MK-II, s seizmografskimi ojačevalniki SO-03 (razvil jih je Seizmološki zavod), pisači Kinemetrics VR-2 in uro UK-03. Povečava seizmografa na Vojskem je 557 000 pri 0,1 s (vertikalna komponenta). Četrta opazovalnica v Bojancih (VBY) je bila do leta 1996 enokomponentna. Zgrajena je v krednem apnencu, kije zelo dobra seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 15,26°E in 45,50°N, nadmorska višina pa 259 m. Seizmograf sestavljajo vertikalni seizmometer Vegik, seizmografski ojačevalnik S0-03, pisač Kablar I z galvanometrom Astromed ter uro UK-03. Sistem deluje s povečavo 116 600 pri 0,5 s. V tem letu ji je bil dodan trikomponentni digitalni seizmograf podjetja Nanometrics s širokopasovnim trikomponentnim senzorjem Guralp CMG- 4 40T, pošiljanje podatkov v centralni računalnik v Ljubljani pa poteka po klicni telefonski liniji na zahtevo centralnega računalnika. Potresna opazovalnica v Braniku nad Muto (BISS), ki beleži seizmične pojave v bližini jezu HE Golica, je locirana v objektu, zgrajenem v metamorfiiih kamninah, ki so v seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15,13°E in 46,65°N, nadmorska višina pa 480 m. Na travniku nad objektom je bil zgrajen jašek in vanj postavljena seizmometra Vegik in v tem letu Guralp CMG-40T. Vertikalni kratkoperiodni seizmometer Vegik je priključen na prenosno analogno opazovalnico PS-2 podjetja Kinemetrics. Trikomponentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T je priključen na digitalni seizmograf firme Nanometrics in priključen na omrežje. Komunikacija s centralnim računalnikom poteka po klicni telefonski liniji. Nova potresna opazovalnica v Dobrini (DOBS) je opremljena z enakim digitalnim seizmografom in ima enak način prenosa podatkov kot prejšnji dve. Seizmometer leži skupaj z analogno-digitalnim pretvornikom v jašku, osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS pa je nameščen v kiosku. Opazovalnica je zgrajena na laporjih, ki prehajajo v apnenec in dolomit ladinijske starosti (srednji trias). Njeni koordinati sta 15,47°E in 46,15°N, nadmorska višina je 428 m. Druga nova potresna opazovalnica (CESS) je zgrajena v vasi Cesta nad Krškim. Opremljena je s prenosnim digitalnim seizmografom 72A-07/DAT podjetja Reftek s shranjevanjem podatkov na DAT-kasete. Kaseto z zapisi se enkrat mesečno zamenja s prazno. Seizmograf je nameščen v omarici, postavljeni na podlago iz svetlosivega neplastnatega dolomita ladinijske starosti (zgornji trias). Napajanje seizmografa je avtonomno s sončnimi celicami. Koordinati opazovalnice sta 15,46°E in 45,97QN. Opazovalnica leži na nadmoski višini 382 m. Uprava RS za geofiziko ima tudi dve začasni opazovalnici. Prva je postavljena v Brezju pri Senušah pri Krškem (KBZ). Opremljena je s prenosnim analognim enokomponentnim seizmografom Kinemetrics Ps-2. Postavljena je v objektu, ki je zgrajen na krednih apnencih v izmenjavi z laporji, kar je dovolj ugodna seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 15,44°E in 45,94°N, nadmorska višina pa 215 m. Druga opazovalnica je v Hoijulu. V njej je občasno beleži potrese digitalni prenosni seizmograf 72A-07/DAT s shranjevanjem podatkov na DAT-kasete. Opazovalnica leži na lapornatem apnencu, ki ponekod prehaja v dolomit in peščen skrilavec skitske starosti (spodnji trias). njeni koordinati sta 14,30°E in 46,02°N, nadmorska višina je 221m. Leta 1996 je bil začasno postavljen prenosni seizmograf zaradi vrste popotresnih sunkov po potresu v bližini Žalca. Od 5. do 11. oktobra je bil prenosni digitalni seizmograf 72A-02/DAT postavljen na lokaciji v Dobrini, potem pa smo ga preselili bližje epicentralnemu območju. Namestili smo ga v lovskem domu na Sv. Jedrti, kjer je beležil nihanje tal do 5. decembra, ko smo prenehali z beleženjem. 5 Slika 2. Potresna opazovalnica v Dobrini. Figure 2. Seismic station in Dobrina. Slika 3. Pogled na seizmometer in analogno-digitalni pretvornik v 4m globokem jašku. Figure 3. View of seismometer and AD converter in 4m deep shaft. 6 Potresne opazovalnice so v letu 1996 zabeležile 2535 seizmičnih dogodkov, od tega 569 oddaljenih, 1307 regionalnih in 463 lokalnih potresov. Seizmografi so zapisali tudi 169 umetnih potresov (preglednica). Preglednica: Potresi v letu 1996, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah Table: Earthquakes in 1996 recorded at Slovenian earthquake stations. Mesec Oddaljeni potresi Regionalni potresi Lokalni potresi Prebivalci čutili Umetni potresi Skupaj Month Distant earthquakes Regional earthquakes Local earthquakes Felt by inhabitants Artificial Total Januar January 32 71 23 1 6 132 Februar February 47 82 11 0 18 158 Marec March 46 83 22 0 20 171 April April 60 59 24 6 26 169 Maj May 37 53 36 0 27 153 Junij June 67 64 39 1 22 192 Julij July 49 83 28 1 13 173 Avgust August 63 96 44 3 10 213 September September 41 445 39 12 13 538 Oktober October 53 148 112 >10* 13 326 November November 35 58 42 1 14 149 December December 39 65 43 9 14 161 Skupaj Total 569 1307 463 169 2535 Oddaljeni potresi / Distant earthquakes A > 10° (> 1100 km) Regionalni potresi / Regional earthquakes A < 10° (< 1100 km) Lokalni potresi / Local earthquakes A « 1,5° 160 km) * Točno število potresov, ki so jih čutili prebivalci Savinjske doline ni mogoče ugotoviti. Vsekakor pa to število presega 50 potresov. * The exact number of earthquakes felt by the inhabitants of the Savinjska dolina district cannot be determined. 7 450 JAN FEB MAR APR MAJ J UN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 1996 ¡B ODDALJENI POTRESI ■ BLIŽNJI POTRESI □ LOKALNI POTRESI 13 UMETNI TOTREsi Slika 4. Porazdelitev naravnih in umetnih potresov. Figure 4. Distribution of earthquakes and artificials by months. 8 JAN Fffi MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 1996 p ŠTEVILO POTRESOV Slika 5. Skupno število seizmičnih dogodkov po mesecih. Figure 5. Distribution of all seismic events by months. Literatura Digital Seismograph System, User Guide and Reference Manual, 1995. Nanometrics, Kanata, Kanada. Operations Reference Manual for 72A Series Data Acquisition System, 1994. Reftek, Dallas, Združene države Amerike. Operation Instructions for Model SSR-1 Solid State Recorder, 1989. Kinemetrics, Pasadena, Združene države Amerike. Sinčič P.,Vidrih R., 1993. Mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma št.7, 130-137, Ljubljana. 9 Sinčič P.,Vidrih R., 1995. Gradnja potresne opazovalnice. Ujma št. 9, 185-189, Ljubljana. Trnkoczy, A., Vidrih R., 1986. Seizmološka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iuguslavica, 12, 17-34, Beograd. Vidrih R., Sinčič P., 1997. Potresne opazovalnice v Sloveniji. Povzetki referatov; 13. posvetovanje slovenskih geologov, 39-40, Ljubljana. 10 POTRESI V SLOVENIJI LETA 1996 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1996 Ina Cecič, Mladen Živčič, Andrej Gosar Izvleček. Leta 1996 v Sloveniji ni bilo močnejših potresov, šibkejših pa je bilo kar precej, predvsem septembra in oktobra. Takrat so prebivalci Slovenije čutili več kot 35 potresnih sunkov. Večina žarišč je bila v okolici Žalca, kjer je bil 3. oktobra ob 22. uri 41 minut po svetovnem času UTC (oz. 4. oktobra ob 00. uri in 41 minut po srednjeevropskem poletnem času) tudi drugi najmočnejši potres (po magnitudi) na ozemlju Slovenije v preteklem letu. Lokalna magnituda je bila 3,5, intenziteta pa V. stopnje evropske potresne lestvice (EMS). Potres je v nadžariščnem (epicentralnem) območju povzročil nekaj gmotne škode. Odpadli so drobni kosi ometa in ponekod so nastale lasaste razpoke v ometu. Najmočnejši potres v Sloveniji je bil 25. septembra ob 17. uri 56 minut po UTC, z žariščem v okolici Medvod. Čeprav je bil po magnitudi močnejši od tistega v Žalcu, je zaradi globljega žarišča dosegel nekoliko šibkejše učinke na površini. Največje intenzitete so bile zaznane v Črnučah in Predosljah, in sicer IV-V EMS. Najmočnejši potres zunaj naših meja, ki so ga občutili prebivalci Slovenije, je bil 5. septembra ob 20. uri 45 minut UTC v južni Dalmaciji. V nadžariščnem območju je imel učinke VIE. stopnje EMS. Iz zapisov instrumentov v Ljubljani smo izračunali, da je bila lokalna magnituda tega potresa 5,6. Abstract. Seismic activity in Slovenia was average in 1996. Although there were no strong events, 125 weak earthquakes were recorded. In September and October alone, the inhabitants of Slovenia felt more than 35 earthquakes. Most of them had their foci in the vicinity of Žalec. The strongest event (according to magnitude) in 1996 was recorded on 25 September at 17:56 UTC near Mavčiče. Its magnitude was 3.7 and the maximum intensity was IV-V EMS. The second strongest earthquake (according to magnitude) in 1996 was recorded on 3 October at 22:41 UTC near Žalec. Its local magnitude was 3.5 and had a maximum intensity of V EMS. The earthquake caused some light damage in the epicentral area in the form of hair-line cracks in plaster and dropping of tiny pieces of plaster on some houses. The strongest earthquake outside our borders that was felt in Slovenia occurred on 5 September at 20:45 UTC in the Slano area in Southern Dalmatia, Croatia. The maximum intensity in the epicentral area was VIE EMS. The local magnitude, calculated from the records in Ljubljana, was 5.6. Uvod Leta 1996 so instrumenti slovenskih opazovalnic zapisali zelo veliko potresov, ki so 11 imeli žarišča na ozemlju Slovenije ali v ozkem obmejnem območju sosednjih držav. Prebivalci so jih čutili več kot 50, pri čemer pa natančnega števila nismo mogli ugotoviti. Oktobra je bilo namreč v bližini Žalca izredno veliko šibkih potresnih sunkov in nismo mogli z zanesljivostjo opredeliti, katere med njimi so prebivalci občutili. Opazili smo še učinke devetih potresov, ki so imeli žarišča precej bolj oddaljena od Slovenije. Štirje so nastali v Italiji, pet pa na Hrvaškem. Za primerjavo: leta 1995 so prebivalci Slovenije čutili 38 potresov. Sliki 1 in 2 kažeta, da se je v letu 1996 večina potresne energije sprostila na območju osrednje Slovenije. Na sliki 1 so nadžarišča (epicentri) potresov, ki so jih ljudje čutili. Intenzitete so podane v novi 12-stopenjski lestvici EMS, ki je izpopolnjena in posodobljena različica lestvice MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik). Na sliki 2 pa so predstavljena nadžarišča vseh potresov na ozemlju Slovenije, ki smo jim lahko določili lokacije (Cecič, Živčič, Ravnik, 1997). 16' Intenziteta EMS ■ ■■■■ F I II III IV V Slika 1. Nadžarišča (epicentri) potresov, ki so jih čutili prebivalci Slovenije v letu 1996. Intenzitete so v novi 12-stopenjski evropski potresni lestvici (EMS), kije izpopolnjena in posodobljena različica lestvice MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik) (Griinthal, ed., 1993). Figure 1. Epicentres of the earthquakes felt in Slovenia in 1996. Their intensities are estimated using the EMS scale. 12 Količinsko smo lahko opredelili 169 potresov (preglednica 1). Za potrese v Sloveniji smo izračunali koordinate nadžarišč, globine in žariščne čase. V seizmologiji uporabljamo svetovni čas UTC. Za našim srednjeevropskim lokalnim časom zaostaja poleti dve uri, sicer pa eno. Večini potresov smo lahko določili lokalne magnitude. Pri potresih z žarišči v Italiji oziroma na Hrvaškem smo navedli podatek za največjo intenziteto v Sloveniji, čeprav so bili učinki potresa večji na območju nastanka (preglednica 2). a * $ Slika 2. Nadžarišča vseh potresov na ozemlju Slovenije, ki smo jim lahko določili lokacije. Figure 2. Epicentres of the earthquakes located in Slovenia in 1996. 13 Preglednica 1. Seznam potresov v letu 1996, ki smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadžarišča (epicentra), globino žarišča in lokalno magnitudo. Pri nekaterih potresih je navedena tudi največja intenziteta v Sloveniji. Table 1. List of the earthquakes in 1996 for which hypocentral time, coordinates of the epicenter, focal depth and local magnitude were assessed; for some earthquakes maximum intensity in Slovenia was also provided. h - globina žarišča v kilometrih nst - število opazovalnic, katerih podatki so uporabljeni za izračun lege žarišča RMS - kvadratni koren srednje kvadratne napake v sekundah MLv - lokalna magnituda, določena kot srednja vrednost magnitud iz zapisov slovenskih opazovalnic Md - magnituda opredeljena iz trajanja potresa, določena kot srednja vrednost magnitud iz zapisov slovenskih in furlanskih opazovalnic h - depth of the focus, in km nst - number of stations used RMS - Root Mean Square error in seconds MLv - local magnitude, mean value of the local magnitudes calculated from Slovenian network data MD - duration magnitude, mean value of the duration magnitudes calculated from Slovenian and Friuli, Italy network data 14 Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Širina °N Dolžina °E h km nst RMS s mlv md Imax EMS Potresno območje No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h km nst RMS s mlv md Imax EMS Epicentral area 1 01 01 16 41 38,6 46,02 14,31 6 5 0,6 1,3 1.6 Horjul 2 01 01 17 36 59,7 46,01 14,29 9 i J 0,1 1.8 Horjul i J 01 03 03 52 05,8 46,46 14,19 12 15 0,4 2,2 2,1 Karavanke, meja Slovenija - Avstrija 4 01 03 03 55 19,9 46,45 14,18 1 8 0,4 1,1 1.7 Karavanke, meja Slovenija - Avstrija 5 01 11 07 12 44,2 45,91 15,37 7 2 0,0 2,1 Raka 6 01 16 02 42 23,2 45,90 15,15 7 2 0,1 1,7 Trebelno - Mokronog 7 01 18 00 05 01,9 46,67 15,22 j i J 0,2 1.7 Radelj, meja Slovenija - Avstrija 8 01 20 13 16 43,7 45,49 14,40 15 5 0,2 1,4 1.6 Gorski Kotar. meja Slovenija - Hrvaška 9 01 22 20 32 57,5 45,77 13,97 7 3 1,0 1,5 Vrabce - Sežana 10 01 25 22 j j 14,6 46,51 13,70 10 19 0,5 2,1 2.2 V Rateče, meja Slovenija - Italija 11 01 31 11 02 29,3 46,71 15,10 2 2 0,1 0,8 Krumbach, meja Slovenija - Avstrija 12 02 02 02 18 12,7 45,84 13,99 8 15 0,5 1,1 2,4 Nanos 13 02 10 09 27 36,6 46,04 14,53 16 "» J 0,2 1,7 Ljubljana 14 02 10 09 30 13,6 46,07 14,36 16 5 0,2 1,5 Dvor pri Polhovem Gradcu 15 02 10 09 34 36,5 46,07 14,37 14 5 0,1 2,0 Dvor pri Polhovem Gradcu 16 02 27 17 28 42,0 45,95 13,71 16 j 0,1 0,9 1,7 Ajševica 17 02 27 19 11 00,9 45,95 13,71 18 4 0,1 2,1 Ajševica 18 02 28 04 i J J 54,9 46,26 13,51 7 5 0,1 1,6 Borjana 19 03 03 16 39 29,0 46,06 14,33 11 4 0,3 1,5 1,4 Polhov Gradec 20 03 09 22 33 42,9 45,95 14,78 10 4 0,4 1,2 Višnja Gora 21 03 11 08 52 54,1 46,13 14,53 7 2 0,0 1,1 Rašica 22 03 21 02 54 47,5 45,96 15,44 j 3 0,2 1,4 1,5 Veliki Trn - Krško 23 03 27 15 25 09,1 46,05 14,55 13 3 0,3 1,8 1,4 Ljubljana - Studenec 24 03 29 17 54 27,1 45,98 14,37 19 8 0,2 2,1 2,6 Bevke - Vrhnika 25 03 29 17 54 o 1 45,98 14,45 21 i j 0,3 1,9 2,6 Ljubljansko barje Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Širina °N Dolžina °E h km nst RMS s mlv md Imax EMS Potresno območje No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h km nst RMS s Mlv md Imax EMS Epicentral area 26 04 03 21 51 32,3 45,98 14,34 10 7 0,3 1,7 1,7 Bevke - Vrhnika 27 04 05 19 36 51,9 45,98 14,63 13 8 0,3 2,2 2,4 IV Šmarje - Sap 28 04 12 15 06 30,0 46,13 15,23 12 15 0,4 2,1 2,8 IV-V Rimske Toplice 29 04 13 16 50 59,5 46,19 14,34 7 11 0,4 1,6 2,2 Žabnica 30 04 19 12 37 34,2 46,11 13,60 16 "r 0,0 1,6 Lig, meja Slovenija - Italija 31 04 19 19 21 07,7 46,05 13,83 11 5 0,2 Gorenja Trebuša 32 04 21 01 46 22,2 46,10 14,70 11 3 0,1 1,1 Dragomelj - Domžale 33 04 26 16 50 55,4 45,67 15,21 13 5 0,8 1,6 1,9 Štrekljevec - Semič 34 04 27 02 25 31,6 45,60 14,26 19 12 0,6 2,6 2,9 IV Sembije - Knežak 35 04 27 22 15 31,2 45,90 15,52 2 2 0,0 0,6 Gorica pri Leskovcu 36 04 28 03 28 26,7 45,89 15,48 6 14 0,4 2,0 2,1 V Gorica pri Leskovcu 37 04 28 03 51 56,1 46,13 14,88 8 10 0,4 2,0 2,5 Mlinše - Izlake 38 04 28 19 25 23,5 45,93 15,65 7 9 0,6 1,8 2,5 V Bukošek - Brežice 39 04 29 05 25 40,0 46,20 15,68 0 o J 0,4 2,1 Hum, meja Slovenija - Hrvaška 40 05 14 11 11 30,6 46,11 14,73 9 4 0,2 2,1 Križevska vas - Dol pri Ljubljani 41 05 23 03 30 15,4 45,64 14,15 23 5 0,6 1,6 2,0 Mala Pristava - Šmarje pri Jelšah 42 05 27 16 01 35,0 45,50 14,34 8 12 0,4 2,0 2,4 Zabiče - Ilirska Bistrica 43 05 27 22 18 30,2 46,03 15,04 7 5 0,6 1,7 Dole pri Litiji 44 06 09 18 08 28,3 46,11 14,35 7 4 0,3 1,6 2,0 Trnovec - Medvode 45 06 14 07 35 18,8 46,18 13,47 15 10 0,1 2,1 Pulfero, meja Slovenija - Italija 46 06 19 07 49 52,6 46,11 13,58 16 16 0,2 1,8 2,7 Lig, meja Slovenija - Italija 47 06 24 02 06 32,4 46,11 14,18 15 4 0,1 1,8 1,4 Poljane nad Škoijo Loko 48 06 24 02 10 08,6 46,16 14,18 7 4 0,1 1,7 1,5 Javorje - Poljane nad Škofjo Loko 49 06 24 02 11 13,5 46,13 14,19 13 3 0,0 1,3 1,1 Poljane nad Škof]o Loko 50 06 24 02 50 11,4 46,11 14,18 9 4 0,2 1,7 1,5 Poljane nad Škofjo Loko Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Širina °n Dolžina °E h km nst RMS s mlv Md lmax EMS Potresno območje No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h km nst RMS s mlv Md Imax EMS Epicentral area 51 06 24 02 58 09,6 46,11 14,17 14 4 0,3 1,6 1,5 Poljane nad Škofjo Loko 52 06 24 07 53 26,6 46,10 14,18 18 5 0,1 1,2 Poljane nad Škofjo Loko 53 06 24 07 53 40,1 46,11 14,17 2 5 0,1 1,3 Gorenja vas 54 06 24 07 56 58,1 46,12 14,18 17 8 0,1 1,7 2,1 Poljane nad Škofjo Loko 55 06 24 09 08 30,1 46,12 14,17 17 17 0,3 2,3 2,4 Poljane nad Škofjo Loko 56 06 25 01 01 30,7 45,77 15,65 4 16 0,6 2,3 3,0 Rude, meja Slovenija - Hrvaška 57 07 02 07 03 00,1 46,10 14,22 0 4 0,7 1,1 1,4 Pasja ravan 58 07 04 09 51 45,6 45,84 14,87 7 4 0,2 1,7 1,8 Šmihel pri Žužemberku 59 07 04 12 49 17,2 46,48 14,41 0 14 0,2 2,2 2,4 Zeli Pfarre, meja Slovenija - Avstrija 60 07 10 10 05 27,6 46,13 14,24 12 4 0,1 1,2 1,4 Log nad Školjo Loko 61 07 15 11 46 02,3 46,09 14,19 7 5 0,4 2,3 Poljane nad Škofjo Loko 62 07 15 13 04 29,7 45,89 13,57 7 5 0,5 1,7 S. Martino, meja Slovenija - Italija 63 07 23 10 24 45,9 46,34 15,10 2 4 0,5 1,8 Velenje 64 07 23 15 58 43,5 46,35 14,12 7 4 0,4 2,3 Ribno pri Bledu 65 07 25 21 25 56,8 46,04 13,51 14 21 0,4 2,7 3,3 V Kožbana, meja Slovenija - Italija 66 07 30 09 28 34,0 46,21 13,63 12 3 0,1 1,8 Kamno, meja Slovenija - Italija 67 08 02 01 17 20,9 46,40 16,07 11 10 0,6 2,1 2,6 IV-V Zavrč, meja Slovenija - Hrvaška 68 08 02 11 19 40,8 46,02 14,28 14 4 0,8 1,1 1,9 Horjul 69 08 03 18 59 03,0 46,16 13,56 11 7 0,1 2,0 Clodig, meja Slovenija - Italija 70 08 05 09 24 16,5 46,48 14,90 0 3 0,8 2,4 1,6 Črna na Koroškem 71 08 07 11 30 50,7 46,15 15,16 27 J 0,5 2,1 Dol pri Hrastniku 72 08 08 10 42 14,7 45,79 15,69 9 -t J 0,0 2,1 Samobor, meja Slovenija - Hrvaška 73 08 11 05 24 37,4 46,06 13,51 15 i j 0,1 1,7 Golo brdo, meja Slovenija - Italija 74 08 11 14 11 27,5 46,11 14,09 19 4 0,1 0,6 1,3 Stara Oselica - Gorenja vas 75 08 11 21 11 58,0 45,93 15,33 11 4 0,1 1,8 1,6 Bučka Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Širina °N Dolžina °E h km nst RMS s mlv md Imax EMS Potresno območje No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h km nst rms s Mlv md Imax EMS Epicentral area 76 08 13 08 10 51,4 46,10 13,64 7 4 0,1 1,8 Kanal 77 08 14 10 02 26,0 45,95 15,36 0 o j 0,3 0,8 1,5 Studenec 78 08 16 21 38 40,6 46,16 14,99 13 5 0,4 1,6 Kisovec 79 08 17 15 51 56,4 46,15 14,98 7 4 0,4 1,6 Kisovec 80 08 18 21 00 01,8 46,56 13,65 9 5 0,8 1,5 1,9 IV Hohenthurn, meja Slovenija - Avstrija 81 08 24 16 34 22,1 45,94 14,30 23 6 0,3 1,3 1,2 Vrhnika 82 08 25 23 50 16,8 46,62 13,85 5 6 0,2 2,1 Villach, meja Slovenija - Avstrija 83 08 26 00 01 55,5 45,91 14,27 21 7 0,3 1,6 2,0 Logatec 84 08 26 12 00 11,5 45,87 15,20 7 15 0,4 2,3 3,0 V Karteljevo - Novo mesto 85 08 30 05 09 09,2 46,00 15,05 0 8 0,6 1,7 2,1 Hude Ravne - Dole pri Litiji 86 09 01 11 57 56,4 45,95 15,40 j 8 0,3 2,1 Veliki Trn - Krško 87 09 03 08 23 29,9 45,73 15,70 20 6 0,5 2,1 2,3 Plešivica, meja Slovenija - Hrvaška 88 09 08 21 39 40,5 46,00 14,31 4 i j 0,2 1,4 2,2 IV-V Drenov Grič - Vrhnika 89 09 14 23 49 00,4 46,35 14,44 15 20 0,4 2,4 3,0 IV Storžič 90 09 15 00 44 22,4 46,35 14,45 16 21 0,4 2,8 3,2 IV Storžič 91 09 15 01 08 11,5 46,35 14,48 8 6 0,2 1,3 1,9 čutili Kamniške Alpe 92 09 15 08 25 15,4 46,19 14,92 18 21 0,5 3,2 3,2 IV-V Šentgotard - Trojane 93 09 24 16 58 16,5 46,17 14,41 17 18 0,5 2,4 3,0 IV Podreča - Mavčiče 94 09 25 17 56 29,9 46,17 14,40 19 26 0,5 3,7 3,4 IV-V Podreča - Mavčiče 95 09 25 17 58 09,8 46,22 14,37 0 6 0,5 1,9 2,0 čutili Breg ob Savi - Mavčiče 96 09 26 00 30 35,9 46,19 14,39 13 5 0,3 1,7 čutili Breg ob Savi - Mavčiče 97 09 27 11 51 38,8 46,07 14,76 12 15 0,3 2,2 2,7 IV Jevnica 98 09 27 12 03 57,2 46,06 14,74 12 25 0,6 ' 2,2 2,8 IV-V Jevnica 99 09 27 12 05 20,8 46,08 14,74 17 10 0,6 3,0 3,0 IV-V Jevnica 100 09 27 14 08 16,0 46,08 14,76 9 22 0,5 2,8 3,2 IV Jevnica Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Širina °n Dolžina °E h km nst RMS s mlv Md Imax EMS Potresno območje No. Month Day Hour Min Sec Lat °n Lon °E h km nst RMS s Mlv Md Imax EMS Epicentral area 101 09 27 23 16 47,1 46,17 15,01 12 6 0,4 2,1 IV-V Znojile - Čemšenik 102 09 30 18 19 56,4 45,43 14,46 13 o J 0,3 1,6 Gorski Kotar, meja Slovenija - Hrvaška 103 10 03 22 40 59,9 46,25 15,10 9 24 0,5 3,5 3,4 V okolica Žalca 104 10 03 22 42 21,9 46,26 15,12 0 4 0,4 3,1 čutili okolica Žalca 105 10 03 22 43 39,2 46,25 15,10 7 17 0,7 2,3 3,0 IV okolica Žalca 106 10 03 22 45 45,3 46,27 15,08 6 4 0,6 2,6 čutili okolica Žalca 107 10 03 23 43 37,6 46,28 15,10 0 j 0,6 1,9 okolica Žalca 108 10 04 00 14 50,0 46,26 15,12 5 8 0,6 2,8 1,9 čutili okolica Žalca 109 10 04 00 16 47,1 46,26 15,09 4 10 0,8 2,1 2,2 III okolica Žalca 110 10 04 00 24 34,0 46,26 15,11 2 9 0,3 2,3 2,1 čutili okolica Žalca 111 10 04 03 31 39,5 46,27 15,11 15 14 0,7 2,4 2,7 IV okolica Žalca 112 10 04 19 11 37,1 46,27 15,08 7 10 0,8 2,2 2,6 čutili okolica Žalca 113 10 05 00 31 18,5 46,28 15,08 12 8 0,6 2,1 2,1 III-IV okolica Žalca 114 10 05 11 02 00,1 46,27 15,08 7 4 0,5 2,6 1,9 IV okolica Žalca 115 10 05 12 ■ 03 16,5 46,27 15,05 6 4 0,5 2,0 2,0 okolica Žalca 116 10 05 14 18 49,4 46,26 15,11 11 14 0,6 2,4 2,9 IV okolica Žalca 117 10 05 21 46 13,6 46,27 15,09 12 11 0,8 1,9 2,6 čutili okolica Žalca 118 10 06 03 36 47,7 46,25 15,13 13 13 0,9 2,0 2,5 V okolica Žalca 119 10 06 11 11 48,6 46,26 15,10 10 14 0,8 2,0 2,5 IV-V okolica Žalca 120 10 06 21 22 43,5 46,28 15,19 19 15 1,2 2,3 2,5 V okolica Žalca 121 10 06 23 30 01,0 46,27 15,09 6 8 0,8 2,3 2,1 čutili okolica Žalca 122 10 09 13 06 06,9 46,26 15,13 7 8 0,4 2,0 2,3 IV-V okolica Žalca 123 10 10 00 39 56,7 46,25 15,11 11 14 0,6 2,2 2,7 IV okolica Žalca 124 10 10 00 46 20,2 46,26 15,13 7 4 0,1 IV okolica Žalca 125 10 12 09 29 25,3 46,26 15,12 4 13 0,5 2,1 2,7 IV okolica Žalca Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Širina °N Dolžina °E h km nst RMS s mlv md Imax EMS Potresno območje No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h km nst RMS s Mlv Md Imax EMS Epicentral area 126 10 12 09 56 00,8 46,27 15,10 0 6 0,6 1,9 1,9 čutili okolica Žalca 127 10 13 10 01 20,4 46,27 15,14 0 --> j 0,7 1,9 1,5 okolica Žalca 128 10 14 04 49 31,0 46,22 13,53 14 6 0,2 1.9 Matajur, meja Slovenija - Italija 129 10 14 15 48 56,6 45,45 14,76 9 n 0,1 1,4 2,3 Gorski Ivoiar. meja Slovenija - Hrvaška 130 10 15 05 35 25,8 45,59 15,31 9 9 0,3 2,0 2,4 iv Podzemelj, meja Slovenija - HrvaŠka 131 10 16 09 26 37,5 46,25 13,42 8 5 0,1 1.5 Logje, meja Slovenija - Italija 132 10 21 10 43 59,0 46,26 15,15 3 o J 0,1 1,7 1,7 okolica Žalca 133 10 26 06 30 59,2 46,05 14,18 22 4 0,1 1,6 Lučine - Gorenja vas 134 10 30 02 58 47,9 46,09 15,02 10 7 0,5 1.8 Šklendrovec - Zagorje ob Savi 135 11 01 00 07 14,5 45,75 14,88 8 9 0,7 2.4 2.6 IV Hinje 136 11 02 08 30 38,6 45,94 15,24 7 6 0,2 2.1 2,0 Tržišče 137 11 07 04 38 23,0 46,15 14,57 4 3 0,0 Loka pri Mengšu 138 11 08 04 15 42,7 46,15 15,43 10 11 0,6 1,6 Kalobje 139 11 10 23 43 50,4 46,26 15,15 4 5 0,1 1,7 okolica Žalca 140 11 13 10 14 22,8 46,30 15,21 0 J 0,2 1,3 1,9 Galicija 141 11 16 11 50 17,2 46,31 13,51 15 1 J 0,0 1,9 Srpenica 142 11 19 05 48 07,1 45,80 14,97 5 8 0,4 1,9 Dvor pri Žužemberku 143 11 23 10 53 09,3 46,26 15,12 2 8 0,7 1,8 1,9 okolica Žalca 144 11 25 04 46 13,9 45,54 14,32 19 6 0,1 1,2 1,7 Jablanica - Ilirska Bistrica 145 11 25 " 13 38 23,4 45,50 14,52 13 17 0,9 1,9 2,5 Gorski Kotar, meja Slovenija - Hrvaška 146 11 25 16 46 54,1 45,48 14,49 5 i j 0,3 1,5 Gorski Kotar, meja Slovenija - Hrvaška 147 11 25 20 46 40,0 45,51 14,51 9 4 0,2 1,6 Gorski Kotar, meja Slovenija - Hrvaška 148 11 27 01 06 39,8 45,50 14,46 15 4 0,1 1,4 Gorski Kotar, meja Slovenija - Hrvaška 149 11 27 23 20 20,8 45,50 14,45 20 o J 0,1 1,3 Gorski Kotar, meja Slovenija - Hrvaška 150 11 29 16 42 27,3 46,28 13,63 12 8 0,1 1,6 2,5 Drežnica - Kobarid Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Širina °N Dolžina °E h km nst RMS s Mlv Md Imax EMS Potresno območje No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h km nst RMS s Mlv md Imax EMS Epicentral area 151 12 04 11 55 02,7 45,69 15,23 0 13 0,6 1,8 2,7 V okolica Semiča 152 12 09 01 40 42,2 45,91 15,18 12 11 0,7 2,0 2,2 IV Trebelno 153 12 09 13 03 50,6 46,01 14,27 9 4 0,5 1,6 Zažar - Horjul 154 12 09 13 46 53,5 46,67 15,16 7 11 0,5 2,2 Bistrica, meja Slovenija - Avstrija 155 12 09 16 21 44,6 46,16 13,94 14 7 0,2 2,4 Zakojca - Cerkno 156 12 11 05 38 48,9 45,71 14,24 14 18 0,3 1,4 2,5 III-IV Petelinjsko jezero 157 12 12 22 08 55,2 46,26 15,14 1 n J> 0,0 1,9 čutili okolica Žalca 158 12 13 11 30 10,0 46,33 15,24 7 4 0,7 0,9 2,2 Dobrna 159 12 15 10 43 33,7 46,08 14,32 17 11 1,0 1,7 2,3 Tošč 160 12 18 01 52 26,1 46,22 14,20 11 8 0,4 1,3 1,9 Železniki 161 12 22 02 23 01,6 45,54 14,58 11 20 0,7 2,5 2,5 Gorski Kotar, meja Slovenija - Hrvaška 162 12 22 02 33 47,4 45,50 14,63 0 5 0,6 1,7 Gerovo, meja Slovenija - Hrvaška 163 12 22 09 49 47,3 45,85 15,10 1 3 0,5 2,3 1,6 Mirna Peč 164 12 22 20 32 18,3 46,11 14,70 1 7 0,6 1,6 Vrhpolje pri Moravčah 165 12 23 09 43 53,8 45,94 15,43 3 2 0,0 1,3 0,3 Senuše - Leskovec pri Krškem 166 12 23 21 52 09,9 46,22 15,19 5 9 0,3 2,0 1,7 III-IV okolica Žalca 167 12 24 00 08 41,3 46,23 15,18 2 8 0,1 1,9 1,6 IV okolica Žalca 168 12 31 00 12 23,7 46,04 14,31 21 10 0,7 1,8 2,4 Polhov Gradec 169 12 31 , 06 42 27,8 45,95 14,89 7 7 0,4 1,7 2,0 Temenica Preglednica 2. Seznam potresov z žarišči v drugih državah, ki so jih čutili prebivalci Slovenije; potresi so na kratko opisani v besedilu. Table 2. List of earthquakes with origins in other countries that were felt by the inhabitants of Slovenia. Short descriptions of the events are given in the text. Zap. št. Mesec Dan Ura (UTC) Min Lokalna magnituda Največja intenziteta v Sloveniji (EMS) Kraj No. Month Day Hour (UTC) Min Local magnitude Maximum intensity in Slovenia (EMS) Location 1 2 27 11 13 4,1 III-IV Furlanija, Italija 2 3 26 22 55 3,8 IV južni Velebit, Hrvaška 3 3 26 22 58 4,4 IV južni Velebit, Hrvaška 4 4 13 13 0 4,3 III severna Italija 5 9 5 20 45 5,6 IV Slano, Hrvaška 6 9 10 5 9 4,6 V Petrinja, Hrvaška 7 9 17 13 46 4,4 čutili Slano, Hrvaška 8 10 15 9 56 4,8 III-IV Correggio, Italija 9 12 22 3 49 2,7 III severna Italija Preglednica 3. Seznam potresov, ki so jih čutili prebivalci Slovenije in za katere ne obstajajo instrumentalne lokacije žarišč; potresi so na kratko opisani v besedilu. Table 3. List of earthquakes that were felt by the inhabitants of Slovenia and not instrumentally located. Short descriptions of the events are given in the text. Zap. št. Mesec Dan Ura (UTC) Min Največja intenziteta v Sloveniji (EMS) Kraj No. Month Day Hour (UTC) Min Maximum intensity in Slovenia (EMS) Location 1 4 29 20 30 III Rakovec, Slogonsko 2 9 28 01 20 čutili Zagorje ob Savi j 10 3 22 44 čutili Polzela 4 10 3 22 47 čutili Polzela 5 10 3 22 49 čutili Polzela 6 10 4 00 30 čutili okolica Žalca 7 10 4 11 27 čutili okolica Žalca 8 10 6 03 39 čutili Griže 9 10 6 11 19 čutili Prebold 10 10 7 10 40 čutili Gotovlje 11 10 9 07 38 III Šempeter v Savinjski dolini 12 10 16 02 16 čutili Šempeter v Savinjski dolini 22 Nekaj podatkov o potresih, ki so jih prebivalci čutili 25. januar 1996 ob 22. uri 33 minut UTC. Prvi potres leta 1996 so čutili prebivalci na slovensko-avstrijsko-italijanski tromeji (slika 3). V Podkorenu je dosegel učinke V. stopnje EMS. Prebivalci so ga opisali kot enkraten močan sunek. Posamezniki so zbežali na prosto. Nekoliko slabše so potres čutili na območju od Beljaka (Villach, Avstrija) na severu do Trente na jugu ter od Trbiža (Tarvisio, Italija) na zahodu do Dovja na vzhodu. Tarvisio 25.01.1996 22:33 UTC Villach -0. Fuernitz Arnoldstein -(J). Podkoren Rateče (3 Srednj i (^vrh Gozd Dovje Martuljek F III-IV CD III II-III f čutili o niso čutili Slika 3. Intenzitete potresa 25. januarja 1996 ob 22. uri 33 minut UTC. Avtor te in vseh naslednjih kart intenzitet je Ina Cecič. Figure 3. Intensities of the earthquake on 25 January 1996 at 22:33 UTC. The author of all intensity maps is Ina Cecič. 27. februar 1996 ob 11. uri 13 minut UTC. Potres, ki je imel žarišče v Furlaniji, je po poročilih naših opazovalcev v Sloveniji dosegel najmočnejše učinke v Dobrem Polju pri Ilirski Bistrici in Portorožu (slika 4). Tam je bila intenziteta III-IV EMS. Potres so čutili tudi posamezni prebivalci Ljubljane, predvsem v višjih nadstropjih. 26. marec 1996 ob 22. uri 55 minut in 22. uri 58 minut UTC. Žarišči obeh potresov sta bili na Hrvaškem, na območju južnega Velebita (slika 5). Prvi potres z intenziteto IV. stopnje EMS so v Sloveniji najmočneje čutili v Kosezah pri Ilirski Bistrici. Drugi, močnejši sunek so z enako intenziteto čutili tudi v Loki pri Dobrni. Polje učinkov obeh potresov zajema veliko območje do Kopra, Ljubljane in Velenja. 5. april 1996 ob 19. uri 36 minut UTC. Šibek potresni sunek je vznemiril prebivalce v krajih vzhodno od Ljubljane. Učinke IV. stopnje EMS je dosegel v Grosupljem in v Velikem Lipoglavu (slika 6). V Plešah so prebivalci slišali le bobnenje, tresenja tal pa niso čutili. Tudi iz drugih krajev so poročali o bobnenju, kije spremljalo potres. 12. april 1996 ob 15. uri 6 minut UTC. Potres z žariščem v bližini Rimskih Toplic je tam in v Trbovljah dosegel učinke IV. stopnje EMS (slika 7). Ljudje, ki so bili na prostem, so slišali zamolklo bobnenje. V hišah so opazili nihanje luči, žvenket šip 23 Slika 4. Intenzitete potresa 27. februarja 1996 ob 11. uri 13 minut UTC. Žarišče potresa je bilo v Furlaniji v Italiji. Figure 4. Intensities of the Friuli, Italy earthquake on 27 February 1996 at 11:13 UTC. in škripanje streh. Iz več kot 15 km oddaljenega Šentruperta pri Gomilskem so poročali celo o močnejših učinkih (IV-V EMS), vendar nimamo dovolj podatkov, da bi pojasnili, zakaj je do tega prišlo. 13. april 1996 ob 13. uri 0 minut UTC. Še en potres z žariščem v severni Italiji, ki so ga čutili le redki prebivalci v Sloveniji. V Poljanah nad Škofjo Loko in Gradišču pri Prvačini je dosegel učinke III. stopnje EMS, šibko pa so ga čutili tudi na Viču v Ljubljani. 27. april 1996 ob 2. uri 25 minut UTC. Potres so najmočneje čutili prebivalci Podgrada, Koritnic, Novokračin, Knežaka, Jelšan in Nove Sušice. Tam je dosegel učinke IV. stopnje EMS (slika 8). Potres je prebudil posamezne prebivalce, saj je povzročil tresenje pohištva in močno žvenketanje šip. Podobne učinke je imel tudi v hrvaški Rupi. Učinki potresa so na sever segali do Postojne. 28. april 1996 ob 3. uri 28 minut UTC. Potres je nastal na jugovzhodnem robu Krško-Brežiškega polja. Prebudil in nekoliko prestrašil je posamezne prebivalce Cerlcelj ob Krki in okoliških naselij. V Cerkljah je dosegel največjo intenziteto V. stopnje EMS (slika 9). Ponekod gaje spremljalo močno bobnenje. 24 5200 5150 5100 5050 5000 26.03.1996 oba potresa o o O oo o0 Og o ^ ^ -fTvo ° ° 00 # ° ; LJUBLJAlmV ° °°c° „ fs "J o o V o " -f ° °J 0 $ , . „ Artice 5350 \ -P V Vi Ai © IV EMS III-IV (D III -o- II--III O II F čutili O niso čutili r\ 5400 5450 5500 5550 5600 5650 Slika 5. Skupni učinki dveh potresov 26. marca 1996 ob 22. uri 55 minut in 22. uri 58 minut UTC. Žarišči potresov sta bili v južnem Velebitu na Hrvaškem. Figure 5. Map of the combined effects of the VelebitMt, Croatia earthquakes on 26 March 1996 at 22:55 and 22:58 UTC. 28. april 1996 ob 19. uri 25 minut UTC. Žarišče tega potresa je bilo nekoliko bolj severovzhodno od prejšnjega. Čutili so ga v krajih ob hrvaški meji, najbolj pa v Mostecu, Selih, Dobovi in Ločah, in sicer z intenziteto V. stopnje EMS (slika 10). Prebivalci so slišali topi zvok iz tal ter škripanje ostrešij. Psi so bili zelo nemirni. Potres so čutili tudi prebivalci obmejnih naselij na Hrvaškem. 29. april 1996 ob 20. uri 30 minut UTC. Tega potresa ni zabeležila nobena opazovalnica, vendar so poročila o tem, da so ga prebivalci čutili, prispela iz Rakovca in Slogonskega. Dosegel je intenziteto III EMS. 25. julij 1996 ob 21. uri 25 minut UTC. Po dvomesečnem mirnem obdobju je nastal potres z žariščem na zahodu države (slika 11). V Anhovem, Desklah, Ložicah, Smartnem in Fojani so opazili največje učinke potresa. Ocenili smo jih s V. stopnjo EMS. Poročevalci so menili, daje bil potres najmočnejši v zadnjih letih. Slišati je bilo bobnenje, ki je marsikoga prebudilo. Šipe so šklepetale in pohištvo se je močno treslo. Bilo je, "kot bi se hiša sesedla navzdol". Potres so čutili tudi v Italiji, najmočneje (IV-V EMS) v kraju Grmek (Grimacco). 25 5104 5102 © IV EMS -© III-IV © III -Ö II-III T bobnenje o niso čutili Dol pri Ljubljani -O- Zgornji Kašelj 5.04.1996 19:36 UTC 3098 5096 5094 5092 5090 Staje Pleše T Veliki Lipoglav ■o. Šmarje -Sap O Huda Polica Zgornja Slivnica Grosuplje Višnja Gora o 5088 5086 Želimlje /t\ Spodnja ^ Slivnica 5462 5464 5466 5468 5470 5472 5474 5476 5478 5480 Slika 6. Intenzitete potresa 5. aprila 1996 ob 19. uri 36 minut UTC. Figure 6. Intensities of the earthquake on 5 April 1996 at 19:36 UTC. Šentrupert Leskovec Zagorje ob Savi 12.04.1996 15:06 UTC Celje CD Trbovlje Rimske Toplice^ Zidani most F © Laško ^ Lažiše Lahov F Graben F Krme1j IV-V EMS © IV © III -o- II-III F čutili • niso čutili 5495 5500 5505 5510 5515 5520 5525 5530 5535 Slika 7. Intenzitete potresa 12. aprila 1996 ob 15. uri 6 minut UTC. Figure 7. Intensities of the earthquake on 12 April 1996 at 15:06 UTC. 26 5070 (D Postojna 5065 5060 5055 5050 27.04.1996 02:25 UTC Materija F Črnotiče "Pivka Nova <[} Sušica ° 0 (J) Koritnice II. Bistrica Babno Polje 5045 5040 5035 5030 5025 Podgrad Gerovo Jelšane (D S JJovokračine Rupa Roč Opatij a © IV EMS III-IV CD III F čutili » niso čutili 5415 5420 5425 5430 5435 5440 5445 5450 5455 5460 5465 5470 Slika 8. Intenzitete potresa 27. aprila 1996 ob 2. uri 25 minut UTC. Podatke za Hrvaško je posredoval mag. Ivica Sovič iz Seizmološke službe RH, Zagreb. Figure 8. Intensities of the earthquake on 27 April 1996 at 02:25 UTC. The data for Croatia were collected by Ivica Sovič, Croatian Seismological Survey, Zagreb. O V EMS © IV -CD- III-IV CD III F čutili » niso čutili 5100 5095 5090 5085 5080 5075 Bistrica o ob Sotli Brestanica Bizelj sko(J) F 8 1 -d> Marof Volčj e Krško^ Leskovec pri Krškem® — ^ Artiče o ® Mrtvice -(J). Brežice Gorica^ Krška F © -0- var|> Kalce-Naklo^cerklj^F © cd ™ ° Dobova F Šmarješke Toplice -CD- Kostanjevica na Krki <]> ° Črneča vas Sutna 28.04.1996 03:28 UTC 5520 5525 5530 5535 5540 5545 5550 5555 Slika 9. Intenzitete potresa 28. aprila 1996 ob 3. uri 28 minut UTC. Figure 9. Intensities of the earthquake on 28 April 1996 at 03:28 UTC. 27 5105 5100 5095 5090 5085 5080 5075 5070 Sevnica Kozje Žagaj 28.04.1996 19:25 UTC Pišece Brestanica F (3 V EMS © IV ■CD- m-iv CD m F čutili T bobnenj e o niso čutili Kraljevec na Sutli ,P>noveco Globoko Krško rr. „ o © Slogonsko O©- JŠRozga ® PCD0 ® KaPele-©-F-. Kraj Gornji Sela O? Brežice ^ ^ 0Vukovo Selo . # <,>«<%<& Velike 0 Dvorce Dobova Malence Krška vas^ Koritno ■p Jesenice 0 na Dol. Bregana Smerovišče o Samobor Sveti ° pod"Okičem 5525 5530 5535 5540 5545 5550 5555 5560 5565 Slika 10. Intenzitete potresa 28. aprila 1996 ob 19. uri 25 minut UTC. Podatke za Hrvaško je posredoval mag. Ivica Sovič iz Seizmološke službe RH, Zagreb. Figure 10. Intensities of the earthquake on 28 April 1996 at 19:25 UTC. The data for Croatia were collected by Ivica Sovič, Croatian Seismological Survey, Zagreb. 46.30 Žaga , 25.07.1996 21:25 UTC cd Borj ana Pulfero \D" Grimacco ® ■€>■ Volarje • ?ÜNova Gorizia^Gorica Mariano O /^y del Friuli cd -cd- -o Sempas > F Dombrava 13.30 13.80 C5 V EMS -CD IV-V © IV -CD III-IV CD III -CD- II-III 0 II F čutili • niso čutili Slika 11. Intenzitete potresa 25. julija 1996 ob 21. uri 25 minut UTC. Podatke za Italijo je posredoval dr. Andrea Tertulliani iz Nacionalnega geofizikalnega instituta (ING), Rim. Figure 11. Intensities of the earthquake on 25 July 1996 at 21:25 UTC. The data for Italy were collected by Andrea Tertulliani, Istituto Nazionale di Geofisica, Rome. 28 2. avgust 1996 ob 1. uri 17 minut UTC. Potres je imel največji učinek (IV-V EMS) v Ormožu. Tresenje tal je prebudilo prebivalce, ki so opazili vznemirjenost domačih živali. Potres so čutili v naseljih v trikotniku Ormož-Miklavž-Središče ob Dravi (slika 12). Po podatkih Geofizikalnega zavoda iz Zagreba potresa na Hrvaškem niso čutili. 5155 5150 5140 3131: 5125 2.08.1996 01:17 UTC Boreči Ljutomer Mursko Središče Miklavž Vinski-Qg) Podgorci 0 Vodranci Središče ob Dravi Čakovec Petrijanee Medribnik Maruševec Bednja IV-V EMS o Kamnik ° Škofja Loka^ o Gornj i Grad m □ Trojane "LJUBLJANA 5430 5440 5450 5460 5470 5480 5490 © IV EMS O ° 0 0 o 5120 Zgornja /Tv Kamnik ° Besnica W KRANJ 0 n 0 0 0 0 0 0 0 0 O 0 0 Trojane 0 ° CD o Skofja^ ° 0 o 0 O T . ® O 0 0 o Loka o 5110 o 0 0 Q 0 „ ° ° °LjtjBLJANA 0 °0 O 0 o 0 0 O 0 o " 0 0 o 0 0 5100 0 „ O Oo ° 0 Gradišče ^ 5430 5440 © IV EMS III-IV © III F čutili T bobnenje D niso čutili } Litija © ° Šmartno Preveg © . Zapotokj Trebnj e Velike Lašče Žužemberk. 5450 5460 5470 5480 5490 5500 5510 -CD- Bočna Braslovče Prapreče F Žalec © F Dolenja F Moravče Ribče j 0 Mlinše Hrastnik Trbovlje Kisovec Zagorje ob Savi Litij a Zglavnica 27.09.1996 23:16 UTC Lažiše IV-V EMS ® IV III-IV (D III F čutili T bobnenje ° niso čutili 38 28. september 1996 ob 1. uri 20 minut UTC. Potres so čutili posamezni prebivalci Zagoija ob Savi. Potresi 3. oktobra 1996. Ko smo seizmologi že potihoma upali, da so se tla umirila in ko so se mize šibile pod težo prispelih poročil o potresih, se je začelo znova. Okolico Žalca je zatresla dolga in intenzivna vrsta potresov. Več o tem lahko preberete v posebnem prispevku "Potres 3. oktobra pri Žalcu in popotresni sunki". Potresi 4. oktobra 1996. Četrtega oktobra so prebivalci Žalca in okolice v množici potresov čutili najmanj pet sunkov. Zaradi velike količine podatkov in velikega števila potresov v kratkem času v večini primerov ni bilo možno ovrednotiti učinkov posameznih dogodkov. Tudi opazovalci so večinoma samo naštevali čase in na splošno opisovali celodnevno dogajanje. Potresi 5. do 12. oktobra 1996. V tem obdobju se je v okolici Žalca zvrstilo zelo veliko šibkih potresov, od katerih so prebivalci čutili najmanj 12 sunkov (slike 29-33). Zadnji močnejši potres je bil 12. oktobra ob 9. uri 29 minut UTC. Največjo intenziteto (IV EMS) je dosegel v Dobriši vasi, Žalcu in Šempetru v Savinjski dolini (slika 34). Zaradi strahu pred morebitnim močnejšim sunkom so ponekod prebivalci zapustili domove. 5134 5132 5130 5128 5126 5124 5122 5120 5118 0 IV EMS III-IV 0 III F čutili 0 niso čutili Črnova vinska gora Polže Braslovče Polzela Galicij a Šentj ungert -a> Kamenče © Lj ubečna Podlog 0 Križevska vas Okljuka 0 Črnomelj cd FuČkovci Tribuče f DolenjCi<%PObreŽ:ie Bosilj evo Gorica Svetojanska 15.10.1996 05:35 UTC Draganiči Mali tir j avec © IV EMS Župeno Podlož Piran KOPER __. Dolnja Koš a na Bereča vas p" ■ III-IV EMS • m "k čutili * bobnenje niso čutili ^V F 5380 5400 5420 5440 5460 5480 5500 5520 5540 5560 5580 5600 5620 Slika 36. Intenzitete potresa 15. oktobra 1996 ob 9. uri 56 minut UTC. Žarišče potresa je bilo v okolici Coreggia v Italiji. Figure 36. Intensities of the Coreggio, Italy earthquake on 10 September 1996 at 09:56 UTC. 16. oktober 1996 ob 2. uri 16 minut UTC. Potres so čutili posamezni prebivalci Šempetra v Savinjski dolini. 1. november 1996 ob 0. uri 7 minut UTC. Šibko tresenje tal so čutili posamezni prebivalci Klinje vasi, Dvora pri Žužemberku, Hriba pri Hinjah in okolice (slika 37). Največja intenziteta potresa je bila IV EMS. 4. december 1996 ob 11. uri 55 minut UTC. Tresenje tal je tokrat prestrašilo Belokranjce. Potres z intenziteto V EMS so čutili v Podgradu, Gornjem Suhorju, Jugorju, Kalu pri Semiču, Prapročah in Štrekljevcu (slika 38). V vaseh Dole, Drage, Ravnace in Hrast so prebivalci slišali srednje močan zamolkel pok. Ponekod so ljudje zaradi tega zapustili hiše. 9. december 1996 ob 1. uri 40 minut UTC. Potres z intenziteto IV. stopnje EMS so čutili v Čužnji vasi in Brezovici (slika 39). Prebivalce je iz sna zbudil ropot. Opisali so ga kot hrup, ki ga povzroči sneg, ki drsi po strehi. 43 5080 5075 5070 5065 5060 5055 5050 5045 Sodražica Podpreska ° Znojile Marinea vas Srednj i Globodol Žužemberk Kompolj e Dvor pri Žužemberku NOVO MESTO Podtabor ° Ribnica Hinje 'Hrib pri Hinj ah Grčarice 1.11.1996 00:07 UTC Stara Cerkev o Klinj a Slovenska,, vas vas "CD" m III-IV CD III T bobnenj e ° niso čutili 5470 5475 5480 5485 5490 5495 5500 5505 5510 Slika 37. Intenzitete potresa 1. novembra 1996 ob 0. uri 7 minut UTC. Figure 37. Intensities of the earthquake on 1 November 1996 at 00:07 UTC. , III-IV © III F čutili T bobnenje = niso čutili Slika 38. Intenzitete potresa 4. decembra 1996 ob 11. uri 55 minut UTC. Figure 38. Intensities of the earthquake on 4 December 1996 at 11:55 UTC. 44 5094 ■ 5092 5090 5088 Krme1j IV EMS 9.12.1996 © 01:40 UTC ■CD- III-IV 0 III Mokronog o © ■ niso čutili 5086 Drečji vrh ® Pongrac CELJE Teharje ° ° tB IV EMS o U) o C/J j» 20 + i o o. š15 -4—' >co 10 5 L 49 Literatura Cecič, I., M. Godec and R. Vidrih (1996): The September 5, 1996 Slano - Ston earthquake: Examples of the damage. http://www.gsrg.nmh.ac.uk/~phoh/escwg/papers/slano/stona.htm Cecič, I., M. Živčic in J. Ravnik (1997): Potresi v Sloveniji leta 1996. Ujma, št. 11, 27-33, Ljubljana. Griinthal, G. (ed.), 1993. European Macroseismic Scale 1992 (up-dated MSK-scale). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 7, Luxembourg, 79 str. Griinthal, G. (éd.), 1993. European Macroseismic Scale 1992 (up-dated MSK-scale). http://www.gfz-potsdam.de/pbl/pg2/ems92/ems92_0.htm Preliminarni seizmološki bilteni slovenskih, avstrijskih, hrvaških in italijanskih opazovalnic za leto 1996 Vidrih, R., M. Godec in I. Cecič, 1997. Lanski potresi v dubrovniškem primorju. GEA, letnik VII, št. 1, 12-13, Ljubljana. 50 POTRES 3. OKTOBRA 1996 PRI ŽALCU IN POPOTRESNI SUNKI THE 3 OCTOBER EARTHQUAKE NEAR ŽALEC AND ITS AFTERSHOCK SEQUENCE Andrej Gosar, Ina Cede, David Dolenc, Mladen Živčič Izvleček. Drugi najmočnejši potres v letu 1996 na ozemlju Slovenije smo zabeležili 3. oktobra ob 22. uri in 41 minut po svetovnem času pri Žalcu. Imel je lokalno magnitudo 3,5 in največjo intenziteto V. stopnje EMS-lestvice. Potres je na nekaterih hišah povzročil manjše poškodbe, predvsem v obliki lasastih razpok in odpadlega ometa. Glavnemu potresu je sledilo okoli 300 popotresnih sunkov, ki so trajali do konca leta 1996. Ljudje so čutili najmanj 25 močnejših popotresov. S statistično analizo popotresne serije, zabeležene na opazovalnici v Bistriškem jarku, ki leži 45 lan severno od epicentralnega območja, in na začasni opazovalnici pri Sv. Jedrti, 3 km v severno od Žalca, smo opredelili parametre Omorijevega zakona za gostoto pojavljanja popotresov in pa parametre Gutenberg-Richterjevega zakona, ki podaja frekvenco popotresov določene magnitude. Opredeljene vrednosti za obe opazovalnici se dobro ujemajo med seboj in s podatki iz literature. Abstract. The second strongest event in 1996 was recorded on October 3rd at 22:41 UTC near Zalec. Its local magnitude was 3.5 and had a maximum intensity of V EMS. The earthquake caused some light damage in the form of hair-line cracks and loss of tiny pieces of plaster from some houses. The main earthquake was followed by approx. three hundred aftershocks which continued untill the end of the year. At least 25 stronger aftershocks were felt in the Žalec region. Statistical analysis of aftershock sequence as recorded by the BIS S station situated 45 km north of the epicentral area and by the temporary station installed at Sv. Jedrt 3 km north of Žalec shows similar values of parameters of Omori's power law for the rate of aftershocks occurrence and Gutenberg-Richter's magnitude-frequency relation that were in accordance with values known from the literature. Uvod Drugi najmočnejši potres na ozemlju Slovenije v letu 1996 je stresel Žalec in okolico 3. oktobra ob 22. uri 41 minut po svetovnem času (oz. 4. oktobra ob 0. uri 41 minut po srednjeevropskem poletnem času). Njegova lokalna magnituda je bila 3,5, intenziteto V. stopnje EMS-lestvice pa je po naših podatkih dosegel v sedemnajstih krajih (slika 1). Potres je v nadžariščnem (epicentralnem) območju povzročil nekaj gmotne škode. Na posameznih hišah v krajih Šešče pri Preboldu in Studence so 51 odpadli drobni kosi ometa in ponekod so v njem nastale lasaste razpoke. Potres so čutili tudi v Ljubljani in Mariboru (Cecič et al., 1997). Glavnemu potresu je sledilo več sto popotresnih sunkov. Zadnji zabeleženi sunek je bii 11. januarja 1997. Ljudje so čutili najmanj 25 močnejših popotresov, in sicer predvsem v okolici Žalca (preglednica 1 v članku "Potresi v Sloveniji v letu 1996"). Na prizadeto območje smo poslali več kot 1200 vprašalnikov, s pomočjo katerih so opazovalci sporočali učinke potresov. Prejeli smo 910 odgovorov, kar znaša 71%. Zaradi velikega števila popotresov v prvih dneh po glavnem potresu pogosto ni bilo mogoče ovrednotiti učinkov posameznih dogodkov. Zato so za vsak dan (vključno z 10. oktobrom) izdelane karte skupnih učinkov vseh potresov, ki so jih ljudje čutili v 24-ih urah. Najmočnejši popotres je imel lokalno magnitudo 3,1, več potresov pa je doseglo ali preseglo intenziteto IV. stopnje EMS. Večino potresov je spremljalo bobnenje, kije povečevalo preplah med prebivalci. Tudi ob tem nizu potresov se je ponovil znan pojav: kmalu po prvem potresu so se začeli oglašati različni "napovedovalci" in "prerokovalci", ki so dodatno strašili vznemirjene prebivalce z lažnimi napovedmi prihajajočih rušilnih potresov. Ni minil dan, da ne bi sprejeli več klicev zaskrbljenih ljudi, ki so nas spraševali, če je to res. Nekateri so bili celo prepričani, da namenoma prikrivamo resnico. Žal je človeška narava očitno taka, da ljudje raje verjamejo v čenče kot v dejstva. Dan po potresu (5. oktobra) smo postavili prenosni trikomponentni digitalni seizmograf na že prej delno pripravljeno lokacijo za novo opazovalnico DOBS osnovne državne mreže potresnih opazovalnic v Dobrini, 27 km vzhodno od Žalca. Dne 11. oktobra pa smo seizmograf prestavili bližje nadžariščnemu območju in ga namestili v lovsko kočo Rinlca pri Sv. Jedrti (3 km severno od Žalca). Ta začasna opazovalnica je beležila popotresne sunke 56 dni, do 5. decembra. V tem času smo zabeležili 222 popotresnih sunkov z lokalnimi magnitudami med -1,0 in 2,2. Na najbližji potresni opazovalnici osnovne državne mreže BISS v Bistriškem jarku (45 km severno od nadžariščnega območja) smo do 11. januarja 1997 na analognem zapisu zabeležili 158 popotresnih sunkov, na digitalnem zapisu (ki je deloval v proženem načinu) pa 29 močnejših popotresov. Zbrani podatki so omogočili poglobljeno statistično analizo. Tokrat smo namreč v Sloveniji prvič zabeležili tako obsežno serijo popotresnih sunkov z moderno digitalno seizmološko opremo. Prostorska porazdelitev popotresov Nadžarišča glavnega potresa (46,24°N, 15,10°E) in popotresov, ki so nastali do 11. oktobra, smo locirali s pomočjo zapisov osnovne seizmološke mreže. Kasneje pa je začasna opazovalnica v neposredni bližini potresnega območja omogočila bistveno natančnejše lociranje z uporabo trikomponentnega zapisa ene same postaje. 52 Slika 1: Intenzitete potresa dne 3. oktobra 1996 ob 22. uri 41 minut UTC. Figure 1: Observed intensities of the earthquake which occurred on 3 October 1996 at 22.41 UTC. 53 Nadžarišča vseh popotresov so bila od 1,5 do 3,5 km južno od opazovalnice (območje Gotovelj in Žalca v Savinjski dolini). Bila so na območju velikosti 2 lan x 1 km, kije razpotegnjeno v smeri sever-jug. Žarišča popotresov so bila v globini med 1,8 in 4 km. Pri analizi podatkov nismo opazili sistematičnega premikanja žarišč s časom. Majhna globina žarišč pod naseljenim območjem je poglavitni vzrok, da so prebivalci čutili veliko število popotresov, ker so učinki potresa na površju odvisni tako od magnitude kot od žariščne globine. V primeru plitvega žarišča ima potres na površju večji učinek kot enako močan potres z žariščem v večji globini. Časovna porazdelitev popotresov Popotresni sunki so časovno razporejeni zelo neenakomerno. V prvih štiriindvajsetih urah je bil popotres povprečno vsakih 15 minut, pri čemer je bil najkrajši interval 10 sekund (slika 2), najdaljši pa 3,8 ure. Kasneje so se intervali podaljševali in po štirih dneh je bilo že obdobje šestintridesetih ur brez popotresa. Daljša (nekajdnevna) obdobja brez potresnih dogodkov so bila še: 1.-5. november, 18.-22. november in 2130. november. Slika 2: Analogni zapis vertikalne komponente na opazovalnici BISS (Bistriški jarek) za glavni potres pri Žalcu in nekaj popotresov. Figure 2: Analogue record (vertical component) of the main shock and few aftershocks at the BISS (Bistriški jarek) station. 54 V stotih dneh do 11. januarja 1997 smo na opazovalnici BISS v Bistriškem jarku, kije od epicentralnega področja oddaljena 45 kilometrov, zabeležili 158 popotresov. Kar 96 potresnih dogodkov (61 %) se je zgodilo v prvih štiriindvajsetih urah, 141 popotresov (89 %) pa v prvih trinajstih dnevih. Na začasni opazovalnici pri Sv. Jedrti smo osmi dan po glavnem potresu (12. oktober, pričetek obratovanja) zaznali 35 sunkov, deveti dan 21, kasneje pa je bila do 24. oktobra pogostnost popotresov med 3 in 13 na dan (slika 3). Korekcija med številom popotresov na dan (histogram na sliki 3) in magnitudo najmočnejšega dogodka v tem dnevu (kvadratki na sliki 3) je izrazita, kar kaže na to, da imajo nekateri močnejši popotresi svoje lastne serije popotresov. Gostoto pojavljanja popotresov močnejših od določene magnitude opisuje Omorijev eksponencialni zakon (Utsu, 1962): n(t) = K / (t + c)p kjer so n(t) - število popotresov v časovni enoti t (ura, dan, mesec), K, c, p- parametri Omorijevega zakona. Oktober November Dec. Slika 3: Histogram števila popotresov na dan in diagram največje dnevne magnitude po podatkih zabeleženih na začasni opazovalnici pri Sv. Jedrti, 3 lan severno od Žalca Figure 3: Number of aftershocks per day and daily maximum magnitude for the data recorded at temporary station at Sv. Jedrt, 3 km north of Žalec. 55 Bilogaritemski diagram odvisnosti frekvence popotresov od časa za dogodke, registrirane v Bistriškem jarku, je podan na sliki 4. Zgornja časovna meja 2000 ur ustreza triinosemdesetim dnevom po glavnem potresu. Pri izračunu parametrov Omorijevega zakona smo upoštevali le potrese z magnitudo večjo od 1,0. Zelo pomembno je namreč, da so podatki popolni, se pravi, da smo zajeli vse potrese nad določeno magnitudo. Krivulja izpeljanega Omorijevega zakona (odebeljena črta na sliki 4) ima sledeče parametre: K = 43,3, c = 1,25 in p = 1,23, ki se ujemajo z opredelitvami za druga potresna območja. To pomeni, da potresna serija ni bila nek izjemen dogodek, temveč je sledila naravni statistični zakonitosti pojavljanja popotresov, ki jo opisuje Omorijev zakon. Bolj izjemna sta bila plitva lega žarišč pod naseljenim področjem in pa bobnenje, kije spremljalo večino popotresov. 100.000 10.000 1.000 0.100 -j J_ 0.001 | ...........1 r n------ ; . i I- 0,1 1.0 10.0 100.0 1000.0 Čas (ure) Slika 4: Število popotresov in izpeljan Omorijev eksponencialni zakon za popotrese z magnitudo večjo od 1,0 zabeležene na opazovalnici BISS (Bistriški jarek). Figure 4: Frequency of aftershocks and derived Omori's power law for events with magnitude greater than 1.0 recorded at the BISS (Bistriški jarek) station. Relacija med magnitudo in frekvenco Drug pomemben statistični zakon v seizmologiji je Gutenberg-Richterjev zakon, ki 56 opisuje frekvenco pojavljanja popotresov določene magnitude (Gutenberg & Richter, 1944): logN = a - bM kjer so N- število popotresov z magnitudo medMinM + dM, M - magnituda, a, b - parametra Gutenberg-Richterjevega zakona. Pokazalo se je, da velja ta zakon za večino popotresnih serij ne glede na magnitudo in da velja celo pri laboratorijskih poskusih na vzorcih kamnin. Parameter b je povezan s tektonskimi okoliščinami in fizikalnimi lastnostmi kamnin Zemljine skorje, v katerih je določen potres nastal. Parameter a pa je odvisen od števila dogodkov v vzorcu ter od najmanjše magnitude. Histogram odvisnosti števila popotresov od magnitude (interval je 0,5) za dogodke, zabeležene pri Sv. Jedrti, ter izpeljan Gutenberg-Richterjev zakon sta podana na sliki 5. Pri izpeljavi smo upoštevali le popotrese z magnitudo večjo od 0,0, za katere so podatki dovolj popolni. Parametra imata naslednje vrednosti: a = 2,34 in b = 1,00 ter se ujemata z že znanimi vrednostmi. Slika 5: Relacija med magnitudo in frekvenco popotresov, zabeleženih pri Sv. Jedrti, z izpeljano Gutenberg-Richterjevo funkcijo. Figure 5: Magnitude-frequency relation for the aftershock sequence recorded at Sv. Jedrt with derived Gutenberg-Richter function. 57 Makroseizmični učinki Popotresni sunki so se prve dni po glavnem potresu vrstili nepretrgoma. Ljudje so jih čutili najmanj 25. Prvi sunek (3. oktobra ob 22. uri 41 minut UTC) je bil najmočnejši. Učinke V. stopnje EMS-lestvice je imel v Dolu pri Hrastniku, Planini pri Sevnici, Zgornji Rečici, Dobriši vasi, Petrovčah, Grižah, Pongracu, Gomilskem, Šentrupertu, Žalcu, Gotovljah, Studencu, Podlogu, Šempetru v Savinjski dolini, Dolenji vasi, Preboldu in Šeščah (slika 1). V nekaterih krajih je povzročil celo manjšo gmotno škodo, predvsem lasaste razpoke v stenah in odpadanje drobnih koščkov ometa. Zaradi tresenja tal so se ponekod prižgale senzorske luči na hišah in vklapljali avtomobilski alarmi. Prebivalci so bili zelo vznemirjeni in mnogi so se celo odločili, da bodo noč prebili v avtomobilih. V Šempetru v Savinjski dolini so posamezniki opazili, da se je ob bobnenju tudi zasvetilo. Marsikdo je opazil nenavadno vedenje živali: psi so divje lajali in zavijali ali pa bili nenavadno prestrašeni in tihi, kanarčki in papagaji so se zaletavali v kletke in tudi živali v hlevih so bile zelo nemirne. Pozornejši opazovalci so nam sporočili podatke o nekaj desetih sunkih, ki so jih zaznali. Zaradi množice potresov žal velikokrat ni bilo mogoče natančno določiti, za kateri potres v dnevu so opisi učinkov veljali. Zato smo za nekaj dni po glavnem potresu izdelali karte skupnih (kumulativnih) učinkov za posamezen dan, tako da smo podatke za vse potrese v tem dnevu obravnavali, kot bi jih povzročil en sam potres. Dodaten preplah je med ljudi vneslo močno bobnenje, kije redno spremljalo tresenje tal. Prebivalci so ga opisovali kot detonacije nekje v globini ali pa kot močno, precej dolgo hrumenje velikega tovornjaka. Nekateri so zvok primerjali z zdrsom snega s strehe ali pa z valjenjem skal. Pri vsakem potresu se del sproščene (elastične) energije razširja kot elastično valovanje skozi kamnine, manjši del pa tudi skozi vodo in zrak. v Ce so frekvence tega valovanja v slišnem območju, ga ljudje zaznamo kot zvok. Iz zapisov na začasni opazovalnici pri Sv. Jedrti se vidi, da se je pri potresih v Savinjski dolini velik del energije razširjal kot visokofrekvenčno (za potrese) valovanje. S seizmografom smo zabeležili tudi frekvence višje od 200 Hz. Za primerjavo naj bo podatek, da ljudje slišimo zvok v razponu od 16 do 20000 Hz (Ribarič, 1984). Dosedanji potresi na območju Savinjske doline Po lanskih potresih v bližini Žalca smo bolj podrobno raziskali 15 zgodovinskih potresov, za katere smo domnevali, da so imeli žarišča na tem območju. Za večino se je izkazalo, da so podatki v do sedaj dostopnih in obdelanih zgodovinskih virih (kot so npr. dnevni časopis Laibacher Zeitung, študija R. Hornesa "Erdbeben und Stosslinien Steiermarlcs" iz leta 1902 itn.) zelo skopi. Žarišča večine obdelanih potresov so bila v okolici Celja. Parametri obdelanih potresov so podani v Preglednici 1. Pri zgodovinskih potresih gre pripomniti, da so lege epicentrov določene izključno iz makroseizmičnih podatkov, se 58 pravi glede na razpodelitev najmočnejših učinkov. Preglednica 1: Parametri nekaterih zgodovinskih potresov z žarišči na širšem območju Žalca. Table 1: Parameters of some historical earthquakes from the wider Žalec area. Leto Mesec Dan Ura UTC Min Širina °N Dolžina °E Io EMS Področje Year Month Day Hour UTC Min Lat °N Lon °E Io EMS Area 1843 09 15 00 30 46,2 15,3 III-IV Celje 1843 09 25 05 00 46,2 15,3 ni-iv Celje 1846 03 27 22 30 46,2 15,3 ni Celje 1846 03 27 22 55 46,37 15,51 IV-V Zbelovo 1846 03 27 23 05 46,3 15,5 <(IV-V) Zbelovo 1846 03 28 04 00 46,5 15,6 čutili Maribor 1847 11 29 21 15 46,2 15,3 V območje Celja 1847 11 29 23 15 46,2 15,3 >V območje Celja 1881 10 27 03 30 46,2 15,3 m območje Celja 1907 04 13 16 58 46,3 15,05 IV Braslovče 1907 05 02 05 III-IV Mozirje 1907 05 02 22 55 čutili Polzela 1907 05 06 20 28 46,30 15,03 IV-V Polzela 1907 05 15 22 55 46,25 15,17 čutili Žalec 1982 07 03 13 42 46,26 15,12 VI-VII Šempeter v Savinjski dolini Zadnji potres, lci je povzročil gmotno škodo v Savinjski dolini je bil 3. julija 1982 ob 13 uri 42 minut po svetovnem času in je imel lokalno magnitudo 3,5 (Ribarič, 1992). Tudi instrumentalno opredeljeno žarišče je dokaj plitvo (globina 4 km). Koordinate nadžarišča pa so 46,24°N in 15,23°E. Tudi ta potres je spremljalo bobnenje. Dosegel je VI. stopnjo MCS lestvice v Šempetru in Dobrteši vasi, z oddaljenostjo od nadžarišča pa je intenziteta hitro upadala, kar kaže na plitvo žarišče. Pri ovrednotenju zbranih podatkov s pomočjo nove evropske potresne lestvice smo določili intenziteto VI-VII EMS (slika 6). Potres je povzročil škodo na objektih v Šempetru. Na številnih hišah so bili poškodovani dimniki, razpokal je omet, ponekod pa je tudi odpadel (Vidrih, 1983). Glavnemu potresu je sledilo več popotresnih sunkov, od katerih so jih prebivalci Šempetra zaznali okoli 15. Zadnji instrumentalno zabeleženi potres iz tega niza je bil 24. avgusta 1982 ob 11. uri 46 minut po UTC. Čeprav je bilo za potres 3. 59 julija 1982 in njegove popotrese zbranih veliko manj podatkov (še posebej instrumentalnih - takrat sta v Sloveniji delali šele dve seizmološki opazovalnici, Ljubljana in Cerknica) lahko sklepamo, da je bil ta niz potresov glede pojavljanja popotresov in glede globine žarišč zelo podoben tistemu iz leta 1996. 46.55 46.50 46.45 46.40 46. 35 46.30 46.25 46.20 46. 15 46.10 46 . 05 46. 00 O MARIBOR 3.07.1982 13:42 UTC Velenj e Mozirje Dobrna O T Ponikva © Polzela (~) (Ti © U ^ Šempeter Galicija r ^k Gomil s ko ^ Griže CELJE Trbovlj e O Slovenska Bistrica O Vransko Vo j nik ) O Ljubečna Šmarj e pri Jelšah O Zagorj e ob Savi Sevnica Q Blanca O -o VI-VII EMS IV-V © IV III-IV © III T bobnenj e O niso čutili 15.00 15.10 15.20 15.30 15.40 15.50 15.60 Slika 6: Intenzitete potresa dne 3. julija 1982 ob 13. uri 42 minut UTC. Figure 6: Observed intensities of the earthquake which occurred on 3 July 1982 at 13.42 UTC. Literatura: Arhiv Uprave RS za geofiziko, Ljubljana. Cecič, I., Živčič, M. in Ravnik, J., 1997. Potresi v Sloveniji leta 1996. Ujma, 11, 27-33, Ljubljana. 60 Gutenberg, B. and Richter, C. F., 1944. Frequency of earthquakes in California. Bull. Seis. Soc. Am., 34, 185-188. Ribarič, V., 1984. Potresi. Cankarjeva založba, 271 str, Ljubljana. Ribarič, V., 1992. Seizmičnost Slovenije, Katalog potresov, dodatek 1. Seizmološki zavod SR Slovenije, 145 str., Ljubljana. Utsu, T., 1962. On the nature of three Alaskian aftershock sequences of 1957 and 1958. Bull., Seis. Soc. Am., 52(2), 279-297. Vidrih, R., 1983. Potres dne 3. 7. 1982 na področju Šempetra v Savinjski dolini. Geološki zbornik, 4,173-204, Ljubljana. 61 62 DRŽAVNA KARTA PROJEKTNEGA POSPEŠKA TAL NATIONAL DESIGN GROUND ACCELERATION MAP Janez Lapajne , Blaž Zabukovec, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič Izvleček. Državna karta projektnega pospeška tal je utežena vsota kart štirih modelov prihodnje potresne dejavnosti, ki temeljijo na katalogu potresov in preprostem seizmotektonskem modelu. Za izdelavo omenjenih modelov smo uporabili dvostopenjski postopek prostorskega glajenja seizmičnosti. S krožnosimetričnim prostorskim glajenjem, s katerim smo upoštevali nezanesljivost lokacij potresnih nadžarišč, smo najprej izdelali karte pretekle potresne dejavnosti. Te pa smo nato zgladili še v odvisnosti od velikosti in smeri predpostavljenih prelomnih pretrgov in tako dobili karte prihodnje potresne dejavnosti. Kot model pojemanja potresnega gibanja tal od žarišča do mesta izračuna smo uporabili model dveh italijanskih avtorjev, ki v precejšnji meri temelji na potresnih zapisih iz Furlanije. Abstract. The design ground acceleration map of Slovenia is a weighted mean map of four maps, which represent four models of future seismicity distribution. They are based on a simple seismotectonic model. To derive the maps a two-stage procedure of seismicity smoothing was used. Circular smoothing is used for deriving maps of past seismic activity. With the elliptical smoothing in directions of assumed faults from the past activity distribution we obtained the future seismic activity. As an attenuation model the Pugliese and Sabetta equations are used, because they are mainly based on Friuli data. Uvod V Sloveniji je za potresno varno gradnjo v veljavi še vedno Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih iz leta 1981. Kot pripravo za ureditev slovenske zakonodaje na tem področju in v smislu njene uskladitve z ustreznimi standardi v državah Evropske zveze je Urad RS za standardizacijo in meroslovje sredi leta 1995 izdal slovenski predstandard za projektiranje na potresnih območjih (Slovenski predstandard, 1995), ki ga sicer neobvezno priporoča namesto veljavnega pravilnika. Slovenski predstandard je preprosto z metodo platnice privzet evropski predstandard Eurocode 8 iz leta 1994 (CEN, 1994). Eurocode 8 (oznaka EC8) priporoča za ovrednotenje potresne nevarnosti projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let. Ta povratna doba ustreza 90 % verjetnosti, da dane vrednosti ne bodo presežene v 50 letih. Za zdaj je priloga slovenskemu predstandardu karta potresne intenzitete za povratno dobo 500 let, ki je predpisana še s pravilnikom iz leta 1981 (slika 1). Ker predpisuje Eurocode 8 za ovrednotenje potresne nevarnosti projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 63 Maribor i ( Wrfffitvfl Qutiifip - r":- ' Pvllitf» nrantSin Jpl.^lFfl Ji — ....... ''1''''' '^t^ S»J»i". .j ms '■'■c i Jim.,,. ■ ■ ■ -.A... ■ ftovb Me&g l&firf^rul smo leta 1995 za oceno potresne nevarnosti začeli s posebno raziskavo in izdelali novo karto projektnega pospeška tal. ' • • v, •6°T SZ/te 7: Državna karta potresne intenzitete (avtor: V. Ribarič). Figure 1: Macroseismic intensity map of Slovenia (author: V. Ribarič). Preizkusili smo dva postopka ocenjevanja potresne nevarnosti in izdelave pripadajočih kart: postopek potresnih izvorov (Lapajne et al., 1995, 1997c) in postopek prostorskega glajenja seizmičnosti (Lapajne et al., 1997a, 1997b). Prvi je v svetu že dalj časa uveljavljen in ga uporabljajo v večini držav, drugega, novejšega, pa so uporabili pri izdelavi najnovejše seizmološke karte ZDA (Frankel, 1995; Frankel et al., 1997). Zaradi slabega poznavanja slovenskih seizmotektonskih razmer je bilo določanje potresnih izvorov precej nezanesljivo, zato smo se pri izdelavi končne karte odločili za postopek prostorskega glajenja števila potresov. Za model pojemanja gibanja tal od potresnega žarišča do računske točke pa smo po pregledu in preskusu nekaterih bolj ali manj primernih modelov uporabili Pugliesejev in Sabettov model - P&S (1989, 1996), ki je med razpoložljivimi modeli najprimernejši za uporabljeni računski postopek in za slovenske geološke seizmotektonske razmere, saj temelji v precejšnji meri na potresnih zapisih iz Furlanije (Fajfar et al., 1995, 1996). Vhodne podatke za izračun karte projektnega pospeška tal smo dobili iz kataloga potresov in preprostega seizmotektonskega modela Slovenije in sosednjih dežel. Skladno s tem smo prostorsko glajenje števila potresov razbili v dva koraka. Najprej smo krožnosimetrično zgladili nadžarišča potresov glede na nezanesljivost njihovih lokacij, tako zglajena nadžarišča pa smo v drugem koraku zgladili še v smeri predpostavljenih potresnih pretrgov seizmotektonskega modela. Pretekla potresna dejavnost Ocenjevanje potresne nevarnosti temelji na modelu prihodnje potresne dejavnosti oziroma na pričakovani porazdelitvi (nad)žarišč prihodnjih potresov na obravnavanem ozemlju. Izhodišče za izdelavo omenjenega modela je predpostavka, da izhaja prihodnja potresna dejavnost iz pretekle, kar pomeni, da bodo prihodnji potresi nastajali na razširjenih območjih preteklih potresnih žarišč oziroma nedaleč od njih. Poznati je torej treba prostorsko porazdelitev preteklih potresnih žarišč oziroma nadžarišč, ki jo dobimo iz kataloga potresov. Uporabili smo katalog potresov za obdobje od leta 567 do leta 1994, ki je bil pripravljen v okviru mednarodnega programa Copernicus (Živčič, 1996). Podatki za ta katalog so pridobljeni iz kataloga potresov Slovenije (Ribarič, 1982, 1992, 1994) in delnih katalogov Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in BiH, ki deloma pokrivajo obravnavano območje. Za oceno nezanesljivosti lokacij nadžarišč smo privzeli najvišje ocene napak iz slovenskega kataloga, v katerem so te opredeljene z razredi A, B in C. Prvemu ustreza največja napaka 22 km, drugemu 33 km in tretjemu 56 lan. Katalog potresov je bilo treba tudi ustrezno prirediti Poissonovemu verjetnostnemu modelu pojavljanja potresov, ki smo ga uporabili postopku izračuna potresne nevarnosti. Ta model temelji le na neodvisnih potresnih dogodkih, zato smo morali izločiti predpotrese in popotrese. Katalog zaradi manjkajočih podatkov o potresih v preteklosti tudi ni celovit za vse potresne magnitude in zato kot celota ni uporaben za statistično obravnavanje. Ob določenih privzetkih pa so za obravnavanje primerni njegovi večji ali manjši deli oziroma podkatalogi. Izbrali smo dva taka podkataloga, in sicer za čas od leta 1880 do leta 1994 za magnitude 3,7 do 6,3 in za čas od leta 1690 za magnitude od 5,0 do 6,5. Nezanesljivost lokacije velike večine nadžarišč prvega podkataloga je uvrščena v razred A, ki mu ustreza največja napaka 22 km, drugega kataloga pa v razred B, ki mu ustreza največja napaka 33 km. Zgornji vrednosti magnitud smo opredelili tako, da smo k največji opaženi vrednosti dodali 0,2 (Lapajne in Šket Motnikar, 1996). Nezanesljivost lokacij pa smo upoštevali tako, da smo nadžarišča vsake celice (velikosti približno 10 km X 10 lan) obravnavanega ozemlja, ki smo jih pripisali središču celice, krožnosimetrično porazdelili oziroma zgladili z dvorazsežno Gaussovo porazdelitvijo (Lapajne et al, 1997a). Pri tem je bila širina Gaussove funkcije sorazmerna največji napaki. Sliki 2 in 3 kažeta karti tako porazdeljenih nadžarišč za obravnavana podkataloga. Pri tem je porazdelitev nadžarišč slike 3 normirana na porazdelitev slike 2. To pomeni, da sta vsoti nadžarišč obeh porazdelitev enaki. 65 13.0 13.5 14.0 14.5 15.0 15.5 16.0 IS.5 17.0 Slika 2: Zglajena porazdelitev nadžariščpotresov v obdobju 1880-1994 z vrednostjo magnitude >3,7 ob upoštevanju nezaneljivosti njihovih lokacij. Osenčenja in številke desnega stolpca pomenijo število potresov v 115 letih. Figure 2: Spatially smoothed epicentre distribution with respect to their uncertainty. Map shows number of earthquakes between years 1880-1994 with magnitude > 3.7. 13.0 13.5 14.0 14.5 15.0 15.5 16.0 16.5 17.0 Slika 3: Zglajena porazdelitev potresov v obdobju 1690-1994 z vrednostjo magnitude > 5,0 ob upoštevanju nezaneljivosti njihovih lokacij. Osenčenja in številke desnega stolpca pomenijo število potresov v 115 letih, kije normirano na porazdelitev v sliki 2. Figure 3: Spatially smoothed epicentre distribution with respect to their uncertainty. Map shows number of earthquakes between years 1690-1994 with magnitude > 5.0. Numbers are normalised to distribution of figure 2. 66 Ob predpostavki, da je verjetnost nastanka potresa večja na območjih, kjer so se zgodili v preteklosti potresi, oziroma v njihovi bližnji okolici, sta porazdelitvi nadžarišč potresov, ki ju kažeta sliki 2 in 3, primerni za izdelavo modela oziroma modelov prihodnje potresne dejavnosti. Maribor ftrežici Novo mesto Slika 4 - Zglajena porazdelitev nadžarišč potresov z vrednostjo magnitude > 3,7, ki ustreza sproščeni energiji v obdobju 567-1994, ob upoštevanju nezaneljivosti njihovih lokacij. Osenčenja in številke desnega stolpca pomenijo število potresov v 115 letih, ki je normirano na porazdelitev v sliki 2. Figure 4: Spatially smoothed epicentre distribution with respect to their uncertainty. Map shows number of earthquakes which correspond to released energy between years 567-1994 and magnitude > 3.7. Numbers are normalised to distribution of figure 2. Žal niti ena niti druga slika ne upošteva največjih zgodovinskih potresov, ki so bili pred letom 1690. Da bi v oceni potresne nevarnosti zajeli vpliv sicer maloštevilnih, a energijsko bogatih velikih potresov smo sproščeni potresni energiji priredili pripadajoče število potresov z magnitudami med 3,7 in 6,8 (Lapajne et al., 1997a). Nadžarišča teh potresov, ki so zbrana predvsem na lokacijah največjih potresov - ti prispevajo skoraj vso sproščeno potresno energijo - smo zgladili podobno kot v prvih dveh primerih. Pri tem smo privzeli za polmer območja glajenja največjo napako lokacije nadžarišč velikih zgodovinskih potresov na ozemlju Slovenije in sosednjih dežel, ki je določena z razredom C oziroma vrednostjo 56 km. Tudi tako dobljeno porazdelitev smo normirali na porazdelitev, ki jo kaže slika 2. Rezultat glajenja in normiranja kaže slika 4. Namesto ene slike porazdelitve preteklih potresov smo tako dobili tri različice. 67 Model prihodnje potresne dejavnosti Prihodnja potresna dejavnost izhaja po predpostavki iz pretekle. Ker naj bi bila nadžarišča prihodnjih potresov nedaleč od nadžarišč preteklih potresov, lahko dobimo pričakovano prostorsko porazdelitev nadžarišč prihodnjih potresov z ustreznim zglajenjem prostorske porazdelitve nadžarišč preteklih potresov, ki jih kažejo slike 2 do 4. Pričakovana območja pojavljanja prihodnjih potresov glede na lokacije preteklih potresov smo določili z upoštevnjem vpliva geološko tektonske zgradbe na seizmičnost. Pri tem smo uporabili preprost seizmotektonslci model Slovenije in sosednjih dežel (Poljak, 1996), v katerem je obravnavano ozemlje razdeljeno na območja, v katerih so predpostavljene možne vrste in smeri potresnih pomikov oziroma pretrgov. Porazdelitve nadžarišč, ki jih kažejo slike 2, 3 in 4, smo zato zgladili usmerjeno glede na smeri predpostavljenih prelomnih pretrgov. To smo naredili z eliptičnim glajenjem z dvorazsežno Gaussovo porazdelitvijo. Pri tem je bila daljša os elipse glajenja sorazmerna dolžini prelomnega pretrga, ki je ustrezal vrednosti zgornje magnitude, krajša pa njegovi širini, za katero smo privzeli eno petino dolžine pretrga. Dolžine pretrgov za opredeljene vodoravne in reverzne prelome ter narive za dane vrednosti zgornje magnitude smo določili po Wellsu in Coppersmithu (1994). Slike 5, 6 in 7 kažejo pričakovano porazdelitev nadžarišč prihodnjih potresov za tri privzete različice porazdelitve preteklih potresov (slike 2, 3 in 4). Slika 5: Prvi model pričakovane porazdelitve nadžarišč prihodnjih potresov. Osenčenja in številke desnega stolpca pomenijo število potresov v 115 letih. Figure 5: Model 1 of future seismic activity distribution. Map shows number of earthquakes normalised to 115 years. Dobili smo tri modele pričakovane porazdelitve nadžarišč prihodnjih potresov. Prvi model (slika 5) temelji na predpostavki, da bodo potresi ne glede na vrednost 68 magnitude nastajali na nekoliko razširjenih območjih pojavljanja potresov v zadnjih 115 letih. V drugem modelu (slika 6) je večja verjetnost potresnih pojavov na razširjenih območjih nastajanja potresov v približno zadnjih 300 letih (pri čemer pridejo že bolj do izraza vplivi lokacij nekoliko močnejših potresov), v tretjem (slika 8) pa predvsem na tistih razširjenih območjih, kjer so bili kadarkoli v obravnavani potresni zgodovini zabeleženi zelo močni potresi. Slika 6: Drugi model pričakovane porazdelitve nadžariščprihodnjih potresov. Osenčenja in številke desnega stolpca pomenijo število potresov v 115 letih. Figure 6: Model 2 of future seismic activity distribution. Map shows number of earthquakes normalised to 115 years. Slika 7: Tretji model pričakovane porazdelitve nadžarišč prihodnjih potresov. Osenčenja in številke desnega stolpca pomenijo število potresov v 115 letih. Figure 7: Model 3 of future seismic activity distribution. Map shows number of earthquakes normalised to 115 years. 69 Nobeden od opisanih treh modelov prihodnje porazdelitve potresov v glavnem ne upošteva (oziroma ne upošteva dovolj) možnosti nastanka potresov tam, kjer jih v preteklosti ni bilo, niso bili zapisani, ali pa je bila potresna dejavnost majhna. Ker pomanjkanje oziroma majhna potresna dejavnost na nekaterih območjih ni zagotovilo, da tam v prihodnje ne bo nobenega nevarnega potresa, je te z določeno verjetnostjo vendarle treba predvideti. Zato smo poleg gornjih treh modelov privzeli še model enakomerne seizmičnosti, pri katerem smo število potresov enakomerno porazdelili po obravnavanem ozemlju. V tem četrtem modelu predpostavljamo, da lahko nastanejo potresi z enako verjetnostjo kjerkoli, in sicer ne glede na porazdelitev potresov v preteklosti. Ta model pa smo upoštevali le na območjih z majhno potresno dejavnostjo. Izračun karte projektnega pospeška tal Vrednosti projektnega pospeška tal smo izračunali za vsak model pričakovane porazdelitve nadžarišč prihodnjih potresov posebej in tako dobili štiri različne karte. Pri tem smo uporabili poenostavljeno različico enačbe za izračun potresne nevarnosti po metodi potresnih izvorov (npr. Reiter, 1990; Risk Engineering, 1988) za točkovne izvore, ki smo jo izpeljali tudi neposredno (Lapajne et al., 1997a). Točkovni izvori so bila pri tem središča celic, na katere je bilo razdeljeno obravnavano ozemlje (približno 10 km x 10 km). Za model pojemanja gibanja tal od potresnega žarišča do računske točke smo po pregledu in preskusu nekaterih bolj ali manj primernih modelov uporabili model Puglieseja in Sabette - P&S (1989, 1996), ki je med razpoložljivimi modeli verjetno najprimernejši za slovenske geološke seizmotektonske razmere in za uporabljeni računski postopek (Fajfar et al., 1995, 1996). Končno karto projektnega pospeška tal smo dobili s primerno uteženo vsoto kart posameznih modelov. Pri tem smo upoštevali to, da je smisel četrtega modela nekoliko povečati potresno nevarnost na območjih z majhno potresno dejavnostjo, ne pa tudi zmanjšati potresno nevarnost na potresno dejavnih območjih. Zato smo četrti model vključili tako, daje lahko vplival le v želj enem smislu. Pri izdelavi karte projektnega pospeška tal smo določili uteži posameznih modelov s predpostavko, da so te uteži obratno sorazmerne nezanesljivostim lokacij nadžarišč. Za območja, kjer nismo upoštevali četrtega modela, smo dobili naslednje uteži: 0,5 za prvi model, 0,3 za drugi model in 0,2 za tretji model. Za ostala območja smo tretji model zamenjali s četrtim in mu priredili enako utež kot tretjemu. Izbira enega ali drugega sestava modelov je potekala tako, da sta bili za vsako točko izračunani vrednosti pospeška za oba sestava, pri izdelavi karte pa je bila upoštevana večja vrednost. Po opisanem postopku dobljeno karto kaže slika 8. Za vrednosti projektnega pospeška tal na posameznih območjih smo privzeli zgornjo vrednost njegove ocene za vsako območje 70 Zaključek Od leta 1995 do konca leta 1997 smo na podlagi enostopenjskega postopka prostorskega glajenja seizmičnosti, ki je bil skoraj v istem času razvit in uporabljen pri izdelavi karte potresne nevarnosti ZDA (Frankel, 1995), izdelali dopolnjen dvostopenjski postopek usmerjenega glajenja. Poleg manjših matematičnih in numeričnih izboljšav ima prednost pred izvirnim postopkom predvsem v vključitvi preprostega seizmotektonskega modela in v objektivnejšem pristopu. Naš postopek zahteva le malo subjektivnih odločitev. To so predvsem izbira uteži raznih prelomov oziroma prelomnih pretrgov v seizmotektonskem modelu ter določitev razmerja med širino in dolžino prelomnega pretrga. Vse subjektivne odločitve so razvidne in preverljive, izračuni pa ponovljivi. Zato menimo, da je izdelana karta projektnega pospeška tal primerna za prilogo k slovenskemu predstandardu za potresno varno gradnjo in lahko zamenja dosedanjo karto potresne intenzitete. 14.0 14.5 15.0 15.5 16.0 16.5 Slika 8: Državna karta projektnega pospeška tal. Figure 8: The design ground acceleration map ofSlovenia. Nova karta projektnega pospeška tal (slika 8) kaže razlike glede na sedanjo uradno veljavno karto potresne intenzitete (slika 1). Te razlike lahko razložimo z različnimi vhodnimi podatki (potresni katalog je bil dopolnjen in poenoten), z različno metodologijo izračuna potresne nevarnosti, različnimi subjektivnimi ocenami in različnimi količinami, kijih kažeta karti. Dejstvo, da kaže ena karta intenziteto, druga pa pospešek, ni postranskega pomena, saj ustreza eni vrednosti intenzitete dokaj velik razpon pospeškov. Če upoštevamo vse te dejavnike, pa razlike med obema kartama 71 pravzaprav niso zelo velike, saj se območja majhne in velike potresne nevarnosti na stari in novi karti v povprečju kar dobro ujemajo. Literatura CEN (European Committee for Standardization), 1994, Eurocode 8 - Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-1: General rules - Seismic actions and general requirements for structures, European Prestandard (ENV) 1988-11, Brusseles, 25 str. Fajfar, P., J. Lapajne, I. Peruš, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Fischinger, T. Vidic, 1995. Izdelava strokovnih podlag za določitev potresnih parametrov za slovensko verzijo standardov Eurocode 8, Raziskovalna naloga, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - Inštitut za potresno inženirstvo in računalništvo & Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava Republike Slovenije za geofiziko. Fajfar, P., J. Lapajne, I. Peruš, B. Šket Motnikar, B. Zabukovec, P. Zupančič, M. Fischinger, 1996. Izdelava strokovnih podlag za tehnične predpise in standarde Eurocode, Raziskovalna naloga, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - Inštitut za potresno inženirstvo in računalništvo & Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava Republike Slovenije za geofiziko. Frankel, A., 1995. Mapping seismic hazard in the Central and Eastern United States, Seismological Research Letters, Vol. 66, No. 4, 8-21. Frankel, A., C. Mueller, S. Hermsen, T. Barnhard, E. Leyendecker, S. Hanson, D. Perkins, N. Dickamn, 1997. New USGS seismic hazard maps for the United States: Uniform hazard spectra, deaggregation, and uncertainty, 92nd Annual Meeting of the Seismological Society of America, Honolulu, Havaji. Lapajne, J. K., B. Šket Motnikar, P. Zupančič, 1995. Delineation of seismic hazard areas in Slovenia, Proceedings of the Fifth International Conference on Seismic Zonation, Nica, 429-436. Lapajne, J. K., B. Sket Motnikar, 1996. Estimation of upper-bound magnitude in earthquake hazard assessment, V: V. Schenk (urednik), Earthquake Hazard and Risk, Kluwer Academic Publishers, 39-48. Lapajne, J. K., B. Šket Motnikar, B. Zabukovec, P. Zupančič, 1997a. Spatially-smoothed seismicity modeling of seismic hazard in Slovenia. Journal of Seismology, Vol. 1, No. 1,73-85. Lapajne, J. K., B. Šket Motnikar, B. Zabukovec, P. Zupančič, 1997b.Oriented spatially smoothed seismicity modeling in Slovenia. Honolulu, 92nd Annual Meeting of the Seismological Society of America, April 9-11, 1997. Meeting Abstracts, Seismological Research Letters, 68/2, 303. 72 Lapajne, J. K., B. Šket Motnikar, P. Zupančič, 1997c. Preliminary seismic hazard maps of Slovenia, Natural Hazards, Vol. 14, No. 2-3, 155-164. Poljak, M., 1996. Model potresnih izvorov Slovenije. Interno poročilo. Pugliese, A., F. Sabetta, 1989. Stima di spettri di risposta da registrazioni di forti terremoti italiani, Ingegneria Seismica VI/2, 3-14. Reiter, L., 1990. Earthquake Hazard Analysis, Columbia University Press New York 254 str. Ribarič, V., 1982. Seizmičnost Slovenije - Katalog potresov, Seizmološki zavod SR Slovenije, Ljubljana, 649 str. Ribarič, V., 1992. Seizmičnost Slovenije - Katalog potresov, Dodatek 1, Seizmološki zavod SR Slovenije, Ljubljana, 145 str. Ribarič, V., 1994. Seizmičnost Slovenije - Katalog potresov, Dodatek 2, Seizmološki zavod SR Slovenije, Ljubljana, 91 pp. Risk Engineering, 1988. FRISK88 User's Manual, Version 1.2, Risk Engineering, Golden, Colorado. Slovenski predstandard, 1995. SIST ENV 1988-1-1, Euro code 8 - Projektiranje konstrukcij na potresnih področjih - Potresna obtežba in splošne zahteve za konstrukcije (privzet ENV 1988-1-1:1994 z metodo platnice), MZT, Urad RS za standardizacijo in meroslovje. Sabetta, F., A. Pugliese, 1996. Estimation of response spectra and simulation of nonstationary earthquake ground motions, Bull. Seism. Soc. Am. 86, 337-352. Wells, D. L., K. J. Coppersmith, 1994. New empirical relationships among magnitude, rupture length, rupture width, rupture area, and surface displacement, Bull. Seism. Soc. Am. 84, 974-1002. Živčič, M. (koordinator), 1996. Quantitative Seismic Zoning of the Circum Pannonian Region, QZEZ-CIPAR, Scientific report on task A. 73 74 POSLEDICE SEPTEMBRSKIH POTRESOV V DUBROVNIŠKEM PRIMORJU THE EFFECTS OF THE SEPTEMBER EARTHQUAKES IN SOUTHERN DALMATIA, CROATIA Renato Vidrih, Matjaž Godec in Ina Cede Izvleček. V začetku oktobra si je ekipa Uprave RS za geofiziko ogledala škodo, nastalo na potresnem območju v Dubrovniškem primorju na Hrvaškem (Cecič et al. 1996, Vidrih et al., 1997). Glavni potres je bil 5. septembra 1996. Serija potresov, ki so mu sledili in v kateri je bilo 20 potresov z magnitudo večjo od 4,0, je gmotno škodo še povečala. Podatki so zbrani iz seizmoloških biltenov slovenskih, avstrijskih, hrvaških in italijanskih opazovalnic. Tri vasi so bile skoraj v celoti uničene, velika gmotna škoda pa je nastala tudi v mestu Ston na polotoku Pelješac. Abstract. The earthquake which struck the area near the Dalmatian coastal town of Slano (Croatia, approx. 40 km NW of Dubrovnik) on September 5, 1996 at 22:44 local time (20:44 UTC) was one of the strongest this century in that region. Its magnitude was calculated as 5.6 and the maximum intensity is estimated as VIII MSK. Fortunately, there were no casualties and only few minor injuries were reported. According to preliminary reports almost 1500 properties were damaged in the region, 20% of which are no longer inhabitable any more. Of the 248 cultural monuments damaged, one church (in the little village of Mravinca) was completely destroyed, and damage to 31 other monuments was severe. The main shock was followed by an outburst of activity in the area. Over the next 5 weeks at least 20 aftershocks reaching a magnitude of 4 or larger contributed to additional damage to the already affected buildings. One month after the main quake, a team from the Geophysical Survey, consisting of a civil engineer, a geologist and a seismologist, made a two-day field trip to the epicentral area. Our chief goal was to learn as much as possible about the intensity VIII effects; in Slovenia we have not had such a strong earthquake for quite a long time, and the type of buildings is very similar to those found commonly across. The most damaged villages in Croatia (we have no data for Bosnia and Herzegovina) were Mravinca, Podimoč and Trnova. In these villages, the houses, churches, graveyards, water reservoirs and farming objects were almost completely destroyed. Only a few properties, renovated after the end of the last war, suffered minor damage. The inhabitants of those three villages asked the government to allow them to move their homes and to build a common village at a new location, approx. 2 km away from where they are now. They would thereby feel safe, and able to build new homes using 75 much less money than trying to repair and reinforce their old houses, whilst still being close enough to their fields and vineyards. In Ston on the Pelješac Peninsula, a large piece of rock (approx. 1.5 m high) rolled down from a nearby hill and bumped into the wall of an apartment building. The people of Ston are considering preserving it as an original monument of the earthquake. The heart of the town of Ston started to be formed in the XIV century, and it is supposed to be the second town in Europe built according to an urbanistic plan. The streets in the centre are rectangular, and the buildings grouped in blocks of 5-10 properties. Most buildings suffered severe damage. However, one building suffered only minor damage. It was completely repaired 10 years ago, when it was turned into hotel. The whole centre was closed to all persons except those teams that worked on the removal of the most dangerous ruins. The majority of the inhabitants were then living in tents and trailers. Seizmičnost dubrovniškega primorja Glavni potres in popotresni sunki v južni Dalmaciji seizmologov niso presenetili, saj velja območje Dubrovnika za eno od potresno najdejavnejših območij na Hrvaškem. Po seizmoloških kartah so tu možni potresi do IX. stopnje po MSK lestvici. Pas, kjer so po predvidevanjih strokovnjakov možni tovrstni potresi, se vleče od Slanega prek Dubrovniškega primorja, Konavle, Herceg Novega, Budve in Ulcinja do albanske meje in dalje prek Albanije, Grčije in naprej. V geološkem pogledu pripada to območje širšemu jadranskemu in dinarskemu prostoru. Tu si sledijo štirje pasovi, ki se vlečejo od Slovenije do Albanije. Prvi pas, ki leži na zunanji strani, se imenuje jadranska platforma, sledijo ji medplatformni bazen, dinarska platforma in robni bazen, ki prehaja v strukture Panonskega bazena. Seizmično aktivnost teh pasov lahko pripišemo podrivanju ali subdulcciji jadranske platforme pod medplatformni bazen (ta se vleče od Tolmina do Budve) in pod dinarsko platformo (Herak, 1985). Da je območje potresno dejavno so v preteklosti že večkrat dokazali močni potresi. Večina se verjetno spominja katastrofalnega potresa in popotresnih sunkov v Črni Gori leta 1979. Prizadeli so predvsem Budvo in okolico. Njihova žarišča so bila nekoliko južneje ob jadranski obali. Glavnemu potresu, ki je bil 15. aprila 1979, je v letu dni sledilo še okoli 8000 popotresnih sunkov. Črnogorski potres je bil tako po moči kot po intenziteti za eno stopnjo močnejši od potresa v Dubrovnišlcem primorju, kije bil 5. septembra 1996. Njegova magnituda je bila 7,0 (ena velikostna stopnja pri magnitudi pomeni približno tridesetkrat močnejši potres), največji učinki pa so dosegli IX. stopnjo po MSK lestvici. Žarišča so bila v globini 17 kilometrov. Potres je zahteval 101 življenje in povzročil ogromno gmotno škodo, saj je hudo poškodoval ali v celoti porušil 250 vasi, predvsem pa povzročil razdejanje v mestih Ulcinj, Bar, Petrovac, Budva, Tivat, Kotor, Risan in Herceg Novi. Njegov vpliv je segal tudi v 76 Dubrovniško pnmorje, saj so njegovi učinki tu dosegli VIL stopnjo po MSK lestvici in povzročili manjšo gmotno škodo (Ivanovič, Vučinič, 1980). Najmočnejši znan potres na dubrovniškem območju pa je bil 6. aprila 1667 in je porušil večji del Dubrovnika. Zahteval je 4000 življenj od takratnih 6000 prebivalcev Dubrovnika. Porušil je celotni osrednji del mesta, obzidje pa je bilo manj poškodovano. Zanimiv je podatek, da je bil v svoji zgodovini Dubrovnik zaradi potresov najmanj 12-krat porušen ali hudo poškodovan. Zadnja serija potresov Glavni potresni sunek je nastal 5. septembra 1996 ob 22. uri in 45 minut po lokalnem času. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so po podatkih hrvaških seizmologov dosegli VIII. stopnjo po MSK lestvici. Žarišče je nastalo v globini 10 kilometrov. Epicenter potresa je bil na območju manjših naselij Mravinca, Podimoč in Trnava v zaledju Dubrovniškega primorja, na meji z Bosno in Hercegovino (Vidrih, Godec, Cecič, 1997). Vpliv potresa je zajel veliko območje, saj so tresenje čutili tudi prebivalci Slovenije, predvsem Primorske, kot tudi nekateri Ljubljančani, na vzhod pa so učinki segli do Celja in Velenja. V Sloveniji učinki potresa nikjer niso presegli IV. stopnje po EMS lestvici. Potresno valovanje je doseglo tudi Italijo, kjer so ga zaznali nekateri prebivalci Torina. V naslednjih dneh je glavnemu potresu sledilo več kot 100 popotresnih sunkov, med katerimi so bili tudi močnejši. Naj omenimo potres dne 17. septembra, ki je dosegel magnitudo 4,4 in gmotno škodo izdatno povečal. Večino teh potresov so registrirali tudi seizmografi observatorija Uprave RS za geofiziko na Golovcu v Ljubljani. Kar 20 jih je doseglo ali preseglo magnitudo 4,0. Seveda je kasneje sledilo še večje število šibkejših popotresnih sunkov. Prav lahko govorimo o več sto potresih, ki pa so jih zabeležili predvsem v potresni opazovalnici v Dubrovniku. Epicentri so nastajali predvsem na območju vasi Mravinca, Podimoč in Trnava v dubrovniškem zaledju. Opis najznačilnejših poškodb Potres v Dubrovniškem primorju je zapustil posledice v naravi, na in v zgradbah in v ljudeh. Marsikaterega prebivalca je zbudil iz mirnega sna, mnoge stanovanjske hiše pa je hudo poškodoval. Prišlo je tudi do sprememb v naravi, predvsem odlomov skal in manjših kamnitih plazov. Najhujša škoda je nastala na epicentralnem območju, v vaseh Mravinca, Podimoč in Trnava. Nekatere najbolj značilne poškodbe so prikazlne na fotografijah. Zanimiv pojav, ki je bil zelo pogost, pa so bile spremembe, povezane z izviri vode, saj je večina izvirov presahnila. Po pripovedovanju prebivalcev pa je nastal v morju nov izvir sladke vode, ki je v začetku v moije prinašal velike količine blata in zemlje in morje obarval povsem rdeče. Poškodovana je bila tudi infrastruktura. Ceste so bile ponekod zasute z odlomi skal, mestoma so se nanje podrli oporni kamniti zidovi. Ponekod so deli cestišč odplazeli v dolino. 77 Navkljub tako velikim učinkom pa smo med ogledom prizadetega območja naleteli tudi na ljudi, ki so kljub odpadanju gradbenih elementov in velikemu hrupu potres prespali. Večina je v času potresa (ob 22.45) med padajočim kamenjem v polsnu iskala pot na prosto. Pot jih ni vodila skozi vrata, ker le teh niso mogli odpreti zaradi premikanja sten. Nove odprtine, ki so nastale v objektih so ljudje izkoristili za beg na piano. Čeprav so v vaseh prebivali predvsem starejši, tudi nepokretni ljudje ni zaradi potresa umrl noben človek. Ob pregledu prizadetega območja se to zdi prava sreča v nesreči. Na ožjem epicentralnem območju so skoraj popolnoma uničene vasi Mravinca, Podimoč in Trnava. V vasi Mravinca je pred potresom živelo 52 ljudi v 22 stanovanjskih hišah. Osem stanovanjskih hiš je bilo praznih. V vasi Podimoč je bilo življenje v 9 izmed 14 hiš. V vasi je živelo 32 prebivalcev. Vas Trnava s 73 prebivalci v 24 stanovanjskih hišah je bila največja. Sedem stanovanjskih hiš je bilo zapuščenih. Zunaj epicentralnega področja pa je bilo najhuje prizadeto mestece Ston na polotoku Pelješac. Pomembno je pripomniti, da vse poškodbe niso nastale med prvim, najmočnejšim potresnim sunkom. Prav nasprotno - velikokrat so nam ob ogledovanju težko poškodovanih hiš njihovi lastniki povedali, da so se prvo noč na stenah pokazale le razpoke. Tako razrahljane objekte so nato porušili pogosti popotresi. Slika 1. Značilen odlom vogala hiše v vasi Mravinca, je posledica delovanja nepovezanih nosilnih zidov. Med potresom je prišlo do trka nosilnih zidov v dveh med seboj pravokotnih smereh. Fig 1. Characteristic fracture of the corner of a house as the consequence of the demolition of unconnected main pillar walls in the village of Mravinca. During the earthquake, the main pillar walls collided at two mutual right-angles. 78 Takšne poškodbe na objektih lahko pričakujemo tudi pri podobno močnem potresu v Sloveniji v dinarsko-primorskem svetu. Tamkajšnji objekti so namreč v materialu in izvedbi podobni tistim v Dubrovniškem primoiju, saj pri starejših objektih (le-ti tudi pri nas še vedno pomenijo večino fonda zgradb) kot material prevladujeta obdelan in neobdelan kamen, povezana s slabo malto. Slika 2. Med vojno pozgana in kasneje dobro obnovljena stanovanjska hiša v vasi Mravinca ni utrpela poškodb. Vzidane so bile horizontalne vezi, požgane lesene stropove so nadomestili z armirano betonskimi. Fig 2. A house in the village of Mravinca which had been burnt during the war but was later well reconstructed and did not suffer any damage. Horizontal links were built in, the burnt wooden roof was replaced with a roof made of reinforced concrete. Objekti v Dubrovniškem primoiju so torej sezidani iz obdelanega in neobdelanega kamna. Obdelana so le lica, notranjost zidovja pa je mnogokrat zapolnjena s kamenim drobirjem. Zidovi so zelo masivni, med seboj nepovezani, zato med potresom ne delujejo enovito. Stropi so leseni, prav tako ostrešja, kritina pa so običajno strešniki. Sami objekti imajo veliko maso, kar pomeni tudi velike potresne sile. Tak objekt lahko velike potresne sile prevzame le z lomi konstrukcije. Pogoste poškodbe, ki so nastale ob potresu in popotresnih sunkih, so: • drsenje opečnih strešnikov s strešne konstrukcije, • delni ali popolni odlomi dimnikov, • široke in globoke razpoke v nosilnih zidovih, • delna ali popolna porušenost nekaterih zidov. 79 Večina takšnih poškodb je posledica nepovezanega delovanja nosilnih sten. Pri tem nastajajo poleg "x-razpok" (diagonalnih) razpok tudi globoke razpoke na stikih pravokotno postavljenih sten. Marsikje seje porušil vogal zgradbe. Iz ležišč so izpadle tudi lesene stropne konstrukcije. Posledice so marsikje popolno uničenje objektov in sicer v tistih primerih, ko so padli tramovi stropne konstrukcije. Tako je danes cerkev v Mravincah, pa tudi marsikateri drug objekt, le še kup ruševin. Slika 3. Marsikje so se porušili oporni zidovi. Slika kaže primer na cesti pri vasi Mravinca. Zidove sestavlja nepovezan in neobdelan kamen. Fig 3. In many places support walls were destroyed as, for example, on the road to the village of Mravinca. The walls were made of detached and roughly hewn rock. Po ugotovitvah predstavnikov lokalnih kriznih štabov je bilo močno prizadetih več kot 90% objektov v omenjenih naseljih na ožjem epicentralnem območju (vasi Mravinca, Podimoč, Trnava). Vendar so tudi tu izjeme. Med porušenimi zgradbami smo v vasi Mravinca našli objekt, ki je utrpel le nekaj lasastih razpok. Kako to? Bistveno je ustrezno zavarovanje pred potresi. Objekt je bil med vojno leta 1992-93 požgan in lastnik ga je ustrezno ojačal. Požgane lesene strope je nadomestil z armirano betonskimi, vgradil pa je tudi potresne vezi. Zidovi so bili popravljeni z obdelanim kamnom, novi zidovi pa so opečni; uporabljena je bila dobra malta. Predelni zidovi so opečni. Tako ojačan objekt je vzdržal glavni potres in tudi popotresne sunke. Vendar je žal to le eden redkih objektov, pri drugih pa bodo potrebna velika vlaganja v sanacijo. Veliko objektov bo potrebno odstraniti in zgraditi nove. Poleg tega je potrebno dodati, da so se pojavile tudi razpoke v rezervoarjih pitne 80 vode. Zaradi razpok le-ti puščajo vodo, kar še dodatno otežuje življenje prebivalcev na prizadetih območjih. Veliko obsežnih poškodb na gradbenih objektih je nastalo tudi v mestu Ston. Takšni učinki so posledica slabih lokalnih talnih pogojev. Mnogo objektov je popolnoma uničenih. Posebej katastrofalne pa so poškodbe na zgradbi občine Ston, ki je popolnoma uničena. Kot opomin se je ura na občinski zgradbi ustavila ob 22.45. V stenah te zgradbe so se pojavile obsežne in globoke razpoke, odpadli so veliki kosi ometa, zrušili so se deli zidov in velikokrat celotne predelne stene. Slika 4. Odlom dela cestišča je posledica slabo komprimiranega nasutja. Fig. A part of the road broke off as a consequence of poorly-compressed land. Mestno jedro sestavljajo zgradbe, ki so še iz časov Dubrovniške republike. Zgrajeno je po urbanističnem načrtu iz 14. stoletja, ki sodi med najstarejše v Evropi. Poškodbe so podobne kot v vaseh na epicentralnem območju. Zaradi strnjenosti pa sta pogled na mesto, polno ruševin, in sprehod po njem še strašnejša. Dostop v Ston je bil ob našem prihodu zaradi nevarnosti rušenj omejen. Na srečo so nam prijazni domačini in predstavniki kriznih štabov omogočili ogled mesta in porušenih objektov. Večina prebivalcev je bivala v šotorih in stanovanjskih prikolicah. Tudi v Stonu smo videli, daje pravočasna ustrezna sanacija objekta edino zdravilo za zmanjšanje učinkov bodočih potresov. Stari objekt v samem mestnem jedru, ki je bil pred kakim desetletjem popolnoma prenovljen v manjši hotel, je potres preživel le s 81 nekaj lasastimi razpokami. Tam je imel ob našem obisku svoje prostore štab civilne zaščite. Podobne zgradbe, oddaljene le nekaj metrov, so po potresu postale popolnoma neuporabne za bivanje. Slika 5. Obsežne poškodbe starejše hiše v vasi Podimoč. Porušil se je nosilni zid. Fig. 5. Extensive damage to an older house in the village of Podimoč. The main pillar wall was destroyed. Slika 6. Pogled na zgradbo občine v Stonu. Objekt je utrpel hude poškodbe, ob oknih so vidne diagonalne razpoke. Fig. 6. A view of the municipal building in Ston. The building suffered severe damage, diagonal cracks in the windows are visible. 82 Na obrobju mesta je nekaj novejših stanovanjskih objektov. Čeprav so solidno grajeni na primernih tleh jim potres ni prizanesel. Običajnih resnejših poškodb, nastalih ob potresu, sicer nismo našli, toda skala, odlomljena iz bližnjega hriba, je prebila zid ene izmed stanovanjskih hiš. Slika 7. Notranjost občine Ston. Porušene so bile predelne stene, odpadli so veliki kosi ometa, porušili so se deli stropne konstrukcije. Fig.' 7. The interior of the municipal building in Ston. The partition walls were destroyed, large pieces of plaster fell down, parts of the roof were demolished. Omenili smo le najbolj poškodovane vasi in mesto Ston, poškodovanih pa je bilo še veliko manjših naselij. Marsikje so se poškodbe, nastale ob potresu, prepletale s poškodbami, ki so nastale pri obstreljevanju v nedavni vojni. Mesto Slano, na primer, ki je bilo poškodovano tudi ob potresu, je utrpelo veliko škodo pri obstreljevanju in izgleda kakor mesto duhov. Lega Stona, ki je bil že v zgodovini pomembna utrdba polotoka Pelješca (mogočno obzidje ga je varovalo pred napadi Turkov in ohranjalo soline, ki so pomenile tretjino dohodka Dubrovniške republike), je onemogočala obstreljevanje in vse poškodbe, ki smo jih lahko videli, so bile izključno posledica potresa. Razmišljanje ob ogledu terena Potres v Dubrovniškem primorju nas vnovič opozarja, da obstajajo velike razlike med učinki potresa v razvitih in v nerazvitih predelih. Že tako siromašni predeli z ostarelimi prebivalci so bili najbolj prizadeti prav zaradi tega, ker nihče nima zadostnih sredstev za obnovo starih, dotrajanih, slabo zgrajenih objektov. Siromašni 83 prebivalci, ki živijo v kraški pokrajini z maloštevilnimi njivami in trtami, kjer se na redkih travnikih pasejo posamezne živali, so bili veseli našega obiska. V začetku smo se počutili kot "mrhovinarji", ki s fotoaparati in beležnicami v rokah "uživamo" v nesreči drugih, kasneje pa smo v pogovorih s prijaznimi domačini ugotovili, da so se našega obiska razveselili. Zahvaljevali so se nam, da smo prišli pogledat njihovo nesrečo; najprej jim je del premoženja uničila vojna, dokončno pa še potres. Tudi sami smo med ogledovanjem terena občutili tresenje in bobnenje, ki je vsakokrat vznemirilo že tako prestrašene ljudi. Domačini so ostali brez vsega. Obnova teh vasi je verjetno nesmiselna, saj nimajo nobene perspektive. Predlog, da bi za vse prebivalce porušenih vasi zgradili nadomestno naselje ob morju, je verjetno naboljša rešitev. Razumeti pa je treba ljudi, ki že več desetletij obdelujejo skromno zemljo, da so navezani na svoje domove. Slika 8. Edina preventiva pred potresi je potresno varna gradnja. Tudi v središču Stona stojita druga poleg druge stari hiši: desno so že pred leti ojačali in ni utrpela poškodb (tu je bil sedež poveljstva civilne zaščite), leva hiša pa je močno poškodovana. Fig. 8. The only protection from earthquakes is earthquake-safe construction. In the centre of Ston, two old houses stand next to each other: the house on the right was reinforced a few years ago and did not suffer any damage (the building served as the headquarters of the civil defence), the house on the left was severely damaged. Če strnemo opazovanja, vidimo, daje v mestu Ston ostalo brez strehe nad glavo več kot 400 ljudi, še bolj pa so prizadete manjše vasi, kjer je prebivalcev manj. Zato so tudi mediji posvečali veliko več pozornosti Stonu, ker je pač mesto, kot pa manjšim nerazvitim zaselkom v zaledju Dubrovniškega primoija. Prav zato so se nas prebivalci teh zaselkov razveselili. Najpogostejši stavek, ki smo ga slišali, je bil "tko če nam 84 pomoči, nego Bog i dobri ljudi". Upajmo, da se bodo našli dobri ljudje in jim pomagali graditi nove domove. Slika 9. Potres je povzročil tudi odlome skal. Te so se prikotalile v dolino. Tako je ena od skal prebila zid stanovanjske hiše v predmestju Stona. Fig. 9. The earthquake also caused a rock slide which came down into the valley. One rock demolished the wall of a house just before Ston. Kaj se lahko iz podobnih potresov naučimo Nauk vseh potresov je en sam: ne moremo jih napovedovati, ne moremo jih preprečiti, lahko jih le pričakujemo ustrezno pripravljeni. Pri tem velja upoštevati pri gradnji novih in adaptacijah ter rekonstrukcijah starih poslopij vsa načela sodobne potresno inženirske prakse. Za manjše stanovanjske objekte (običajne stanovanjske hiše) velja: • objekti naj bodo čim lažji (težko kritino je potrebno nadomestiti z lažjo ipd.), • v višini stropnih konstrukcij je potrebno vgraditi potresne vezi (vence), • pri adaptacijah in rekonstrukcijah je potrebno paziti, da bistveno ne zmanjšamo togosti posamezne etaže (največkrat se to dogaja pri preurejanju pritličij stanovanjskih objektov v lokale). Pri tem se je treba zavedati, da Slovenija leži na potresno dejavnem območju. Čeprav že dalj časa nismo imeli močnega potresa, to še ne pomeni, da ga ne bo. Nasprotno, bliže nam je. Vendar večina ljudi po daljšem časovnem razmiku od potresa ne posveča več dovolj pozornosti ukrepom za zagotovitev ustrezne potresne varnosti. 85 Izkušnje kažejo, daje večina največ pripravljena vlagati v potresno ojačitev takoj po močnem potresu, vendar je takrat večinoma prepozno. Končajmo z nasvetom: ne pozabimo, da možnost rušilnega potresa obstaja. Preglejmo stanje na objektih danes in pričnimo s potresnim ojačevanjem jutri. To velja še posebej za objekte zgrajene po predpisih, ki so veljali pred letom 1963. Tega leta smo namreč dobili ustrezen predpis (resda je bil kasneje spremenjen), ki je večini gradbenih konstrukcij zagotavljal solidno raven varnosti pred potresi. Literatura Cecič, I., M. Godec and R. Vidrih (1996). The September 5, 1996 Slano - Ston earthquake: Examples of the damage. http:// www. gsrg.nmh. ac.uk/~phoh/escwg/papers/slano/stona.htm Herak M., 1985. O odnosu jadranskih i dinarskih struktura. Zbornik Ivana Rakovca. Razprave IV. razreda SAZU, XXVI, 401-414, Ljubljana. Ivanovič S., Vučinič S., 1980. Zemljotres od 15. aprila 1979. godine, njegove karakteristike i posledice. Simpozijum o zemljotresu na crnogorskom primorju od 15. IV. 1979 godine. Zbornik radova. Zajednica za seizmologiju SFRJ. Republički seizmološki zavod-Titograd, 11-27, HercegNovi. Preliminarni seizmološki bilteni slovenskih, avstrijskih, hrvaških in italijanskih opazovalnic za leto 1996. Vidrih, R., M. Godec in I. Cecič, 1997. Lanski potresi v dubrovniškem primorju. GEA, letnik VII, št. 1, januar 1997, 12-13, Ljubljana. 86 MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 1996 LARGEST WORLD EARTHQUAKES IN 1996 Renata Mukavec, Renato Vidrih, David Dolenc Izvleček. Vsako leto zatrese naš planet več kot milijon potresov, ki so večinoma šibki, ne povzročajo gmotne škode in ne zahtevajo človeških življenj. Število zapisanih potresov je odvisno od števila in občutljivosti seizmografov v svetovni mreži. Med potresi je le nekaj deset takih, ki povzročijo velika razdejanja in zahtevajo smrtne žrtve. Opisali bomo le najpomembnejše. Najmočnejša potresa s smrtnimi žrtvami leta 1996 sta bila 17. februarja v Indoneziji in 12. novembra v Peruju. Potres z največ smrtnimi žrtvami je bil 3. februarja z magnitudo 6,3 na Kitajskem, V tem letu je za posledicami rušilnih potresov umrlo 493 ljudi, kar je bistveno manj od povprečja zadnjih let (npr. v letih 1991 do 1995 je zaradi posledic potresov umrlo 26 500 ljudi, samo v letu 1995 pa 7900). Abstact. Every year the world is shaken by approximately 1 million weak earthquakes that do not cause any material damage and do not claim any lives. The number of registered earthquakes depends on both the sensitivity and number of seismographs in the world's seismic network. In addition to these, there are several earthquakes which result in extensive destruction and even deaths. In 1996, there were less powerful earthquakes and, most importantly, there were fewer deaths caused. The numbers expressing damage caused are mostly estimates. Altogether, the numbers reveal 493 dead, more than 5 300 slightly or seriously injured, and more than 360 000 buildings damaged or demolished. By way of comparison in 1995 the number of victims of earthquakes around the world totalled 7900. Our article discusses earthquakes which have caused extensive material damage and resulted in injuries and victims. The 17 February earthquake in Indonesia and the 12 November earthquake in Peru rank first in terms of released energy or magnitude. The highest number of casualties was caused by the 3 February earthquake in China. 251 people died and 4 027 were injured. The quake reached a peak intensity of IX on the EMS scale. The 5th September earthquake in the Littoral region around Dubrovnik in Croatia caused severe material damage in the villages around Dubrovnik and in the towns of Ston and Slano. A few details of typical damage are shown in the photos taken by a team of workers from the Geophysical Survey while surveying and documenting the damage (see the article on page 75). The epicentres of the most powerful earthquakes, shown in Figure 1, originated mostly at the tectonic plates boundaries. Their depths differ from the shallowest earthquake on May 3th in the USA (Washington), whose hypocentre was 4 km below 87 the surface, to the deepest quake under the Flores Islands on 17 th June, whose hypocentre was 587 km below the surface. Potresi in tektonika plošč Zemljina litosfera je sestavljena iz nekaj večjih in več manjših tektonskih plošč (slika 1). Najpomembnejše plošče so pacifiška (tihooceanska), severno in južnoameriška, evrazijska, afriška, avstralska in antarktična. Za svetovno potresno dejavnost pa niso nič manj pomembne številne manjše plošče. Tektonske plošče so v stalnem (sicer počasnem) gibanju. Med seboj se lahko primikajo - primične (konvergentne) ločnice, razmikajo - razmične (divergentne) ločnice, lahko pa druga ob drugi drsijo - strižne ločnice plošč. Severnoameriška in južnoameriška plošča se oddaljujeta od evrazijske in afriške plošče. Loči ju razmična ločnica, ki se kaže v srednjeatlantskem grebenu, za katerega je značilna povečana potresna dejavnost. Na nasprotni strani pa evrazijska plošča tišči v severnoameriško in drsi prek filipinske, pod katero se podriva pacifiška plošča. Ta se podriva pod več manjših plošč, ki ležijo med severnoameriško in filipinsko ploščo. Tuje podrivanje najhitrejše na Zemlji in znaša več kot 100 mm/leto. Na območju Kalifornije drsita pacifiška in severnoameriška plošča druga ob drugi (znana so številna potresna žarišča). Med pacifiško in južnoameriško ploščo pa je vrinjena plošča Nazca (na stiku slednjih je nastal eden od najmočnejših potresov v letu 1996). Omenjena stičišča plošč so med potresno najdejavnejšimi območji na Zemlji. Med afriško in pacifiško ploščo je avstralska plošča, ki se odmika od antarktične. Sledi več manjših plošč med evrazijsko na severu in afriško na jugu. Od vzhoda proti zahodu si sledijo indijska, arabska in turško-egejska plošča. Tu leži tudi manjša jadranska plošča, ki na slikah ni označena, vendar je za geološki razvoj slovenskega ozemlja zelo pomembna. Gibanja celinskih in oceanskih plošč povzročajo potresno dejavnost, ki ponekod spremlja ognjeniške izbruhe, ponekod pa so potresi edini znanilci spreminjanja in nastajanja novih geoloških formacij. V letu 1996 so medsebojna premikanja omenjenih plošč povzročila veliko potresov na celotnem območju od Sredozemskega morja (potres v dubrovniškem primorju) do Tihega oceana. Slika 1 jasno kaže povezanost tektonike plošč s potresno dejavnostjo, saj so vsi močnejši potresi nastali na stikih tektonskih plošč. Narisani so le najmočnejši svetovni potresi. Če bi izrisali nadžarišča (epicentre) vseh potresov, bi še bolje videli, da potresi omejujejo posamezne plošče. Pravzaprav je prav porazdelitev potresov razkrila ločnice oz. stičišča plošč. Pregled močnejših potresov Podatki v preglednici so zbrani iz tedenskih seznamov potresov. Izdaja jih ameriški Državni center za obveščanje o potresih (National Earthquake Information Center), ki je del ameriške geološke službe (US Geological Survey) v Denverju. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v letu 1996. Predstavljeni so le tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo in med prebivalstvom zahtevali ranjene in smrtne žrtve ter vsi, 88 L r\ 7 [■qC, L *s O i v i t / ■v % /p 7 1 " \ • S3 i ./a 'cd \.0) 3 Gi (/) LU C* lo CL > O t- Ui > to m LU CJ o Slika 1. Porazdelitev najmočnejših potresov leta 1996 na Zemlji, njihove globine in magnitude in glavne tektonske plošče; velikost krogcev kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino. Figure 1. Distribution of the most powerful earthquakes in 1996, their depths and magnitudes and main tectonic plates. The size of the circle indicates the magnitude and the colour represents the focal depth. 89 katerih magnituda je bila ali je presegla 7,0. V pregledu so datum in čas potresa, izražen v svetovnem času (UTC), koordinati nadžarišča, magnituda in globina. Podane so vrednosti magnitud Mb, Ms in Mw. Vrednosti, podane za Mb in Ms, so srednje vrednosti, določene iz podatkov, ki so jih posredovale potresne opazovalnice, ki so potres zabeležile. Magnitude Mb, Ms in Mw se med seboj razlikujejo po območju veljavnosti, ki ga omejujejo oddaljenost in globina žarišča ter nihajni čas pri maksimalni amplitudi. Magnituda Mb (body wave magnitude) je določena iz maksimalne vertikalne amplitude telesnih valov v prvih 20-tih sekundah po vstopu longitudinalnih valov. Magnituda Ms (surface wave magnitude) je določena iz vertikalne komponente dolgoperiodnih površinskih valov. Le-ti se razvijejo pri potresih, katerih žarišče ni globlje od približno 50 km. Mw je momentna magnituda (moment magnitude), ki velja tudi za najmočnejše potrese in je odvisna od seizmičnega momenta. Seizmični moment je produkt strižnega modula kamnin v žarišču, površine prelomne ploskve in premika. Globina potresov je izražena v kilometrih, preglednico pa končujemo z imenom širšega nadžariščnega območja potresa. / u ( J jS ¡•t ^ V^r km 1000 Oepth Scale (km) u v K 1 A \ f y O i t P ? PJ 1 < VT A cf i c > -' 0 \ --T. il "V^, - # I i c V 32 64 96 12 M0CNE0SI POTRESI V EVROPI V LE1U 19 160 4 Magnitude Scale Ü K \ A Ü c\ 'O Slika 2. Porazdelitev najmočnejših potresov leta 1996 v Evropi, njihove globine in magnitude. Figure 2. Distribution of the most powerful earthquakes in 1996 in Europe, their depths and magnitudes. 90 Preglednica. Seznam potresov v letu 1996, katerih magnituda je bila večja ali enaka 7,0. Dodani so potresi, ki so povzročili večjo materialno škodo, ranjene ali smrtne žrtve. Table. List of earthquakes in 1996 with magnitude 7.0 and over. Earthquakes which caused extensive material damage, injuries or victims are added. Zap.št Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Območje Ura Min Sek Širina Dolžina Mb I Ms 1 Mw km No. Date Time (UTC) Coordinates Magnitude Depth Area Hour Min Sec ° Lat ° Lon 1 1. 1. 08 05 12.0 00.73N 119.98E 6.2 7.7 7.8 33 Sulawesi, Indonezija 2 8. 1. 10 04 51.3 53.23N 142.73E 5.5 5.3 5.7 ■-> o jj Sahalin, Rusija 3 3.2. 11 14 19.8 27.30N 100.34E 6.3 6.5 6.6 10 Yunnan, Kitajska 4 7.2. 21 3645.1 45.32N 149.91E 6.3 7.0 7.2 o ^ J J Kurili, Rusija 5 16 2. 15 22 57.8 37.34N 142.47E 6.2 6.2 6.7 33 Honšu, Japonska 6 17.2. 05 59 29.7 00.95S 137.03E 6.5 8.1 7.9 33 Irian Jay a, Indonezija 7 21.2. 12 51 04.3 09.62S 79.57W 5.8 6.6 7.5 33 obala severnega Peruja 8 22.2. 13 40 53.5 33.69S 71.71 W 5.9 5.5 6.0 44 obala osrednjega Čila 9 25.2. 03 08 18.8 16.20N 97.96W 5.9 6.9 7.1 33 Oaxaca, Mehika 10 19.3. 15 00 26.1 39.99N 76.70E 5.7 6.0 6.3 28 Xinjiang, Kitajska 11 28.3. 23 03 49.8 01.04S 78.74W 5.8 5.2 5.9 33 Ekvador 12 16.4. 00 30 54.7 24.06S 177.04W 6.4 6.8 7.1 111 otočje Fiji 13 29.4. 144041.1 06.52S 155.00E 6.3 7.5 7.2 44 otočje Solomon 14 2. 5. 06 30 24.9 16.13N 120.66E 5.2 5.0 - 33 Luzon, Filipini 15 3. 5. 03 32 47.1 40.77N 109.66E 5.5 6.0 6.0 26 Kitajska 16 3. 5. 04 04 22.7 47.76N 121.88W 5.2 - 5.5 4 Washington, ZDA 17 24. 5. 06 35 58.8 27.85N 53.59E 4.9 4.7 - jj južni Iran 18 2. 6. 02 52 09.6 10.80N 42.25W 6.1 6.9 7.0 10 srednjeatlantski hrbet 19 10.6. 04 03 35.5 51.56N 177.63W 6.6 7.6 7.9 33 otočje Andreanof 20 10. 6. 15 24 56.0 51.48N 176.85W 5.9 7.1 7.2 26 otočje Andreanof 21 11. 6. 18 22 55.7 12.61N 125.15E 6.0 7.0 7.2 o o J J Samar, Filipini 22 17.6. 11 22 18.5 07.14S 122.59E 6.6 - 7.9 587 otočje Flores 23 21. 6. 13 57 10.0 51.57N 159.12E 6.0 6.6 7.0 20 Kamčatka, Rusija 24 15. 7. 00 13 28.6 46.02N 05.98E 4.5 4.5 - 5 Francija 25 16.7. 10 07 36.7 01.02N 120.25E 6.0 6.4 6.6 33 Sulawesi, Indonezija 26 22. 7. 14 19 35.8 01.00N 120.45E 6.0 6.9 7.0 33 Sulawesi, Indonezija 27 2. 8. 12 55 29.3 10.77S 161.44E 6.2 7.1 6.9 33 otočje Solomon 28 5. 8. 22 38 22.1 20.69S 178.31W 6.4 - 7.4 550 otočje Fiji 29 10. 8. 18 12 17.4 38.91N 140.53E 6.0 5.7 5.9 10 Honšu, Japonska 30 14. 8. 01 55 02.6 40.75N 35.34E 5.3 5.6 5.8 10 Turčija 31 25. 8. 14 09 03.3 01.08S 78.67W 5.1 4.2 - 51 Ekvador 32 5. 9. 08 14 14.5 22.12S 113.44W 6.2 7.0 7.0 10 Velikonočni otoki 33 5. 9. 20 44 09.3 42.80N 17.94E 5.6 6.0 6.0 10 Jadransko m., Hrvaška 91 Zap. št Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Območje Ura Min Sek Širina Dolžina Mb Ms Mw km No. Date Time (UTC) Coordinates Magnitude Depth Area Hour Min Sec ° Lat ° Lon 34 9. 10. 13 10 52.1 34.56N 32.13E 6.4 6.8 7.2 33 Ciper 35 19. 10. 14 44 40.8 31.86N 131.47E 6.3 6.6 7.0 22 Kjušu, Japonska 36 12. 11. 16 59 44.0 14.99S 75.68W 6.5 7.3 7.7 33 Peru 37 19. 11. 10 44 46.1 35.35N 78.13E 6.1 7.1 6.9 33 vzhodni Kašmir V nadaljevanju sledijo kratki opisi potresov, ki so povzročili večjo gmotno škodo, ranjene ali smrtne žrtve. Potres 1. januarja (Indonezija). V priobalnem delu otoka Sulawesi je bilo osem smrtnih žrtev, en človek pa je bil pogrešan. Poškodovanih je bilo več kot 350 hiš. Največ škode je povzročil potresni morski val (tsunami), ki je bil ponekod visok tudi do 5 m. Potres 8. januarja (Rusija). Poškodoval je 14 hiš v mestu Oha na severu otoka Sahalin. Zaznali so ga prebivalci celotnega otoka. Potres 3. februarja (Kitajska). Je potres z najhujšimi posledicami v letu 1996. Nastal je v severozahodnem delu province Yunnan. Na območjih mest Lijiang in Zhongdian je umrlo 251 ljudi, 4 027 jih je bilo huje ranjenih. Porušenih je bilo 330 000 hiš in tako je približno milijon ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Na epicentralnem (nadžariščnem) območju so se sprožili številni plazovi, intenziteto potresa pa so ocenili na IX. stopnjo lestvice EMS. Tiskovne agencije so poročale o številnih vaseh, ki so bile popolnoma porušene. Pretrgane so bile tudi vodovodne in električne napeljave med mesti. Preživele sta pestila hud mraz in veliko pomanjkanje zdravil in drugih medicinskih pripomočkov. Potres 16. februarja (Japonska). Na nadžariščnem območju ob vzhodni obali otoka Honšu na Japonskem je bilo nekaj ljudi lažje ranjenih. Potres so čutili tudi na polotoku Izu, v Tokiu in na Hokaidu. Potres 17. februarja (Indonezija). Na nadžariščnem območju je zahteval življenje 108 ljudi, 423 je bilo ranjenih, 58 pa pogrešanih. Porušenih ali poškodovanih je bilo več kot 5 000 hiš. Na otokih Biak in Supiori so veliko gmotno škodo povzročili potresni morski valovi, ki so ponekod dosegli višino do 7 m. Iz bojazni, da bi ti valovi dosegli tudi japonsko obalo, so tamkajšnje oblasti izselile prebivalce nekaj vasi. Potres 21. februarja (Peru). Potres je povzročil potresni morski val, zaradi katerega so štirje ribiči umrli, trije so bili pogrešani, dva pa sta bila ranjena. V ribiškem kraju Chimbote so valovi porušili približno 150 ribiških koč, tako daje veliko prebivalcev ostalo brez domov. Potres 22. februarja (Čile). Žarišče potresa je bilo ob obali osrednjega Čila. En človek je bil ranjen, v Santiagu in okoliških krajih pa je nastalo tudi nekaj gmotne 92 šlcode. Potres 19. marca (Kitajska). Na severozahodu Kitajske na meji s Kazahstanom je potres zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, 128 ljudi je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo približno 15 000 hiš, zato je mnogo ljudi ostalo brez domov. Poročila o žrtvah in škodi so prihajala zelo počasi, saj sta bili na nadžariščnem območju pretrgani telefonska in električna napeljava. Potres 28. marca (Ekvador). Umrlo je vsaj 19 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 58, večinoma revnih indijanskih kmetov, ki so bili med potresom v svojih slabo grajenih kolibah. Nekaj tisoč ljudi je ostalo brez domov, veliko škode pa je nastalo tudi na telefonski in električni napeljavi ter na mostovih. V več okrožjih so bile ceste zaradi plazov zaprte. Potres 29. aprila (Solomonsko otočje). Potres so čutili prebivalci celotnega otoka Bougainville. Porušil in poškodoval je nekaj hiš in zahteval eno smrtno žrtev. Potres 2. maja (Filipini). Na otoku Luzon so bili v mestu Dagupan ranjeni trije prebivalci. Potres 3. maja (Kitajska). Na območju mesta Baotou na severu Kitajske ob meji z Mongolijo je potres zahteval življenje vsaj 18 ljudi, ranjenih jih je bilo 300 in nastala je velika gmotna škoda. Potres so čutili tudi v Pekingu. Potres 3. maja (Združene države Amerike). Potres so čutili prebivalci obširnega območja od Viktorije in Vancouvra v Kanadi do Portlanda v zvezni državi Oregon ter v zahodnem delu države Washington v Združenih državah Amerike. Na nadžariščnem območju v okolici Seattla sta bila dva človeka ranjena, nastala pa je tudi manjša gmotna škoda. Za nekaj ur je bil pretrgan dovod električne energije. Potres 24. maja (Iran). Potres je prizadel provinco Fars na jugu Irana. Ranjenih je bilo 20 prebivalcev mesta Khonj, bilo pa je tudi nekaj gmotne škode. Potres 15. julija (Francija). Potres, kije imel žarišče v Savojsldh Alpah, so čutili po vseh Alpah, v južni Švici in Lyonu v Franciji. En človek je bil lažje ranjen, nastala pa je tudi manjša gmotna škoda. Potres 16. julija (Indonezija). Potres je povzročil nekaj škode na območju mesta Tolitoli na otoku Sulawesi. Potres 22. julija (Indonezija). Potres ni zahteval človeških življenj, je pa tako kot prejšnji povzročil nekaj dodatne gmotne škode v mestu Tolitoli. Potres 10. avgusta (Japonska). Na vzhodu otoka Honšu v prefekturah Yamagata in Miyagi je bilo poškodovanih nekaj deset hiš in ranjenih deset ljudi. Potres 14. avgusta (Turčija). Potres je sprožil plaz, v katerem je bilo ranjenih devet ljudi. Nastalo je tudi nekaj gmotne škode na območju mesta Amasya. Potres 25. avgusta (Ekvador). Žarišče je imel v bližini mesta Ambato v Andih. Dva človeka sta bila ranjena, nekaj hiš pa je bilo poškodovanih. 93 Potres 5. septembra (Hrvaška). Čutili so ga prebivalci ob jadranski obali Italije, v Albaniji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, pa tudi v slovenskem primorju in Ljubljani. Potres je povzročil veliko gmotno škodo predvsem v mestu Ston z okolico na polotoku Pelješcu ter v vaseh dubrovniškega primorja. En človek je bil ranjen, približno 2 000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Zaradi poškodovanosti stanovanjskih hiš in številnih popotresnih sunkov je bilo celo prepovedano zadrževanje v stavbah v mestnem jedru Stona in Slanega. Prebivalci so našli zasilne domove v počitniških prikolicah in šotorih. Pogoste poškodbe, ki so nastale ob potresu in popotresnih sunkih, so bile široke in globoke razpoke v nosilnih zidovih, drsenje opečnih strešnikov z lesenih strešnih konstrukcij, delni ali popolni odlomi dimnikov, delne ali popolne porušitve posameznih zidov. Marsikje so se porušili vogali zgradb, ponekod so lesene stropne konstrukcije izpadle iz ležišč. Če so tramovi stropne konstrukcije padli, so bili objekti marsikje popolnoma uničeni. Lep primer je cerkev v Mravincah, pa tudi marsikateri drug objekt je postal le še kup ruševin. Veliko poškodb je bilo v mestu Ston, poškodovanih pa je bilo še veliko manjših zaselkov, najbolj vasi Mravinca, Podimoč in Trnava. Objekti v dubrovniškem primorju so sezidani večinoma iz delno obdelanega in neobdelanega kamna. Večinoma so obdelana le lica zidovja, notranjost pa je mnogokrat zapolnjena s kamenim drobirjem. Zidovi so zelo debeli in masivni, med seboj nepovezani. Precej škode je bilo tudi na vodovodni, telefonski in električni napeljavi, jadranska magistrala pa je bila zaradi udorov kamenja in manjših plazov med Dubrovnikom in Slanim zaprta. Kamniti obcestni zidovi, ki pogosto ograjujejo pašnike in travnike, pa tudi obcestni zidovi, so bile popolnoma podrti, kotaleče se kamenje pa je zasulo številne lokalne ceste (Godec et al., 1997, Vidrih et al., 1997). Potres 9. oktobra (Ciper). Žarišče je imel pod morskim dnom ob jugozahodni obali Cipra. Na Cipru je za posledicami srčnega infarkta umrl en človek, 20 je bilo ranjenih. V Egiptu je 60 km severno od Kaira pod ruševinami svojega doma umrla neka ženska. Potres so čutili tudi v Izraelu, Libanonu, Siriji in Jordaniji. Potres 12. novembra (Peru). Najbolj prizadeta so bila mesta ob tihomorski obali. Umrlo je 14 ljudi, 560 je bilo ranjenih, 12 000 pa jih je ostalo brez domov. Na območju mesta Nazca je bilo porušenih ali poškodovanih več kot 4 000 hiš. Prebivalci tega mesta so čutili še najmanj 200 popotresnih sunkov. Sklep Leta 1996 je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti na našem planetu nekaj manj katastrofalnih potresov, tudi posledice so bile bistveno manjše. Splošni podatki za leto 1996: umrlo je 493 ljudi, več kot 5 300 je bilo huje ali lažje ranjenih, porušenih ali huje poškodovanih pa je bilo približno 360 000 zgradb. 94 Žarišča potresov so bila v zelo različnih globinah. Najplitvejše žarišče, v globini le 4 km, je imel potres 3. maja v ZDA (Washington). Najgloblji pa je bil potres 17. junija pod otočjem Flores, z žariščem v globini 587 km. Literatura Deterding, M. (redactor), Cecič, I., Šinkovec, M., Vidrih, R, Živčič, M., Mukavec, R, 1995. Preliminary seismological bulletin, No. 1-24. Geophysical Survey of Republic Slovenia, Ljubljana. Dnevnik, 5. februarja 1996. Kitajsko provinco Junan prizadel najhujši potres v zadnjih osmih letih. Število žrtev vztrajno raste. Ob potresu, ki je porušil cele vasi in mesta, preživele povrhu vsega pesti še mraz. Dnevnik, 18. februarja 1996. Po potresu visoki valovi. Godec, M., Vidrih, R„ Cecič, I., Razdejanje v Stonu in okolici. Dnevnik, 17 oktober 1996 Significant Earthquakes of the World, 1996. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. Vidrih, R, Godec, M., Cecič, I., 1997. Lanski potresi v dubrovniškem primorju. GEA VII, januar 1997, 12-13, Ljubljana. 95