II. vseslovanfki pedološki kongres v Liubliani (Dalje.) Popoldne se je vršilo delo v sekcijah. V dvorani Delavske zbornice je zasedala mladinoslovna, biološka in higienska sekcija. Tu so predavali: asistent zobne klinike v Brnu dr. Jaroslav Klimež o klasifikaciji anomalij otroškega zobovja; univ. prof. dr. F. Škaloud iz Prage o profilaksi v ortodontiji; asistent dr. Zahfadka iz Brna o izsledkih znanstvenega ražiskovanja otroškega zobovja z znanstvenega in socialno-higienskega vidika; univ. asistent dr. F. Radkowec iz Brna o hypoplasiji steklovine zob pri otrocih; univ. docent dr. Škerlj iz Ljubljane o manj nadarjenih otrocih v dravski banovini kot evgeniškem vprašanju ter prof. dr. Mandič iz Zagreba o obliki glave in višini telesa zagrebške šolske dece. Pri podrobni razpravi, ki je sledila na koncu vseh teh predavanj, so navzoči izdelali važne točke glede ustanavljanja zobnih ambulatorijev, ker je treba posvetiti otroškemu zobovju kot važnemu zdravstvenemu faktorju mnogo pažnje. V frančiškanski dvorani so se vrstila istočasno predavanja psihološkega značaja. Univ. asistent dr. V. Chmelaf iz Brna je govoril o vztrajnosti pažnje pri gledanju; univ. prof. dr. Stefanovič iz Beograda o dobi umske zrelosti ter faktorjih bistrine in okolja; prof. Lidmila Kolafikova iz Brna o tem, kako zapopadejo otroci »relacijo« in relacijske sodbe, prof. dr. Popovič iz Beograda o borbi obrtniške mladine, univ. prof. dr. Szuman iz Krakova o raziskavi o razvoju smisla za koloristiko pri mladini, univ. prof. dr. Tadeusz Zaworski iz Poznanja o intelektualnem standardu učiteljiščnika, strokovni učitelj Vilko Mazi o Iogopatih, prof. Anica Černejeva o otroku in knjigi, cand. prof. France Brenk o vplivu filma in drame na otroka, Manica Mahkotova o glasbeni sposobnosti otroka in njegovi sprejemljivosti za glasbo v predšolski dobi, dr. Karel Vanjek iz Brna o nastanku in razvoju otroškega svetovnega nazora in prof. Ema Deisingerjeva iz Maribora o deški predpubertetni dobi. Sociološko-pedoloških predavanj, ki so se vršila v dvorani Filharmonije, se je udeležilo največ slušateljev, kar pomeni, da je naša pedagoška javnost zaenkrat najbolj interesirana na sociološko-pedoloških vprašanjih. Predavatelji te sekcije — kakor tudi predavatelji vseh drugih sekcij — so čisto statistično obravnavali socialno stanje mladine in odkrili svojstvene fiziološke in psihološke zakonitosti pri mladini, ki izvirajo iz gotovega socialnega stanja širokih ljudskih plasti. Kongresisti so spoznali, da izvira večina bede mladine iz posestnih prilik, da so nezakonski otroci posledica posebnih gospodarskih prilik, da je alkoholizem posledica gotovega ekonomskega in socialnega stanja širokih ljudskih plasti. Učitelj Vinko Moderndorfer iz Ljubljane je razpravljal o sociološkem in psihološkem raziskovanju šolskega novinca; šolski upravitelj Rudolf Kobilica iz Ljubljane o okolju obrtniškega in trgovskega vajenca; inspektor v ministrstvu prosvete g. Pirjev o predšolski izobrazbi in o socialno-pedagoškem skrbstvu za mladino v Bolgariji; profesor višje pedagoške šole dr. S. Papovič o tovarištvu med podeželsko mladino; učitelj Josip Jurančič iz Telč o vplivu soicalnih razmer na kmetskega otroka; dr. Franjo Zgeč iz Celja o bedi haloške dece in njeni vzroki ter učitelj V. Ryzner iz Olomuca o vzgoji češkega otroka ob meji. Zadnji predavatelj je nazorno predočil vpliv kapitala na vzgojo ob mejah ter naslikal težke boje učiteljstva ob mejah. Posebno painjo je treba zato posvetiti hribovskim in drugim ekonomsko ter socialno ogroženim krajem. V mestni zbornici so se vršila predavanja sekcije za uporabno pedologijo. Tu so razpravljali prof. dr. Popovic o psihologiji mladine in metodi poučevanja književnosti, prof. dr. Jakob Šolar o jezikovni vzgoji, učitelj in pisatelj Cenko Cvitakov iz Sofije o mladinski literaturi na Bolgarskem, prof. Etbin Bojc iz Ljubljane o pedoloških vzrokih slabih uspehov na srednji šoli, docent dr. Zlatka Pregrad o šoli in psihičnem razvoju, Albert Žerjav iz Maribora o mladinoslovnih mejah in možnostih zgodovinskega pouka, Brana Sučevič iz Zagreba o vplivu šole na življenje podeželske dece v pasivnih krajih Jugoslavije, prof. Ivan Kanjuh iz Bitolja o izsledkih raziskavanja psihomehanike pri šolski deci v Bitolju, asistent dr. Chmelar o problemih svetovanja pri izbiranju poklica, prof. Gustav Šilih iz Maribora o mladinoslovnih osnovah za reorganizacijo naše šole, direktor Pokornv iz Pardubic o vzgojnem pomenu ročnega dela na pomožni šoli, državni tožilec Branko Goslar o problemu mladine v luči jugoslovenskega zakona in cand. Mirko Ferenčak o ravnanju z mladim človekom v obrtnih delavnicah. Zadnji dan kongresa, t. j. 29. avgusta, so se vršila dopoldne v dvorani sokolskega doma na Taboru zopet predavanja v plenumu. Vrsto predavanj je začel univ. docent dr. F. Kratina iz Brna; cand. prof. Dragotin Cvetko iz Ljubljane o odnosu sodobne mladine do glasbe; univ. prof. dr. Stejskal iz Prage o socialni zaščiti mladine: prof. dr. Juraj Čečetka iz Bratislave o zanimanju mladine v puberteti in direktor dr. Frant. Koči iz Koric o temeljnih načelih vzgojnega skrbstva za moralno ogroženo in pokvarjeno mladino. Popoldne je bil skupen ogled razstave pedološkega kongresa na ljubljanski gluhonemnici. V prvih štirih dneh je obiskalo razstavo 1250 ljudi. Razstave vzbujajo splošno pozornost, zlasti razstava povojne mladinske knjige in oddelek o socialni zaščiti dece. Istega dne popoldne so si kongresisti iz bratskih slovanskih držav ogledali najpomembnejše socialne in vzgojne ustanove v mestu in okolici. Prav tako so se vršili posamezni sestanki, tako so se zobni zdravniki zbrali pod vodstvom univ. prof. dr. Bažanta iz Brna k posebni konferenci na domu zobnega zdravnika dr. Kallaya, poseben sestanek so imeli učitelji šol pod vodstvom strokovne učiteljice Lebarjeve in slovanski mladinski pisatelji pod vodstvom Cenka Cvjetakova iz Sofije. Med tem časom so imeli člani stalnega odbora za prirejanje vseslovanskih pedoloških kongresov v prostorih sekcije JUU svojo zaključno sejo. V smislu statutov tega odbora je bil izvoljen nov odbor, in sicer: za predsednika dr. Boris Stevanovič iz Beograda, podpredsedniki univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar iz Brna, univ. prof. dr. Ludvik Jaxa-Bykowski iz Poznanja, univ. prof. dr. Kacarov iz Sofije in univ. prof. dr. Bujas iz Zagreba, za tajnika prof. višje pedagoške šole dr. S. Popovič iz Beograda, za blagajnika prof. Gustav Šilih iz Maribora. V odboru so tudi prof. dr. Karel Ozvald iz Ljubljane, univ. prof. dr. Štefan Szuman iz Krakova ter inspektor prosvetnega ministrstva Pirjev iz Sofije. Odbor je prejel več važnejših sklepov, med drugimi predlog inspektorja Pirjeva, da bodi skupni občevalni jezik na prihodnjih pedoloških kongresih ruščina. Univ. prof. dr. Szuman se je na koncu zahvalil organizatorjem kongresa dr. Rostoharju, dr. Uherju, dr. Ozvaldu in tajniku Supančiču, katerih zasluga je, da so bili v Ljubljani položeni temelji nadaljnjega skupnega dela slovanskih narodov na polju mladinoslovja. Gotovo je, da se bodo na podlagi pobud ljubljanske prireditve ustanovila v naši državi pedološka društva. Ob osemnajsti uri so se na Taboru zbrali zopet vsi kongresisti k zaključnemu zborovanju. Uvodoma je prebral predsednik zahvalno brzojavko carja Borisa,, ki je čestital in želel, da bi se kongres končal z največjim uspehom. Navzoči so to sporočilo s ploska-,, njem vzeli na znanje. Predsednik univ. prof. dr. Rostohar je na koncu prebral resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Pedološki študij slovanskih narodov naj bo osredotočen in se naj vrši sostavno po načrtu. Pri vsakem slovanskem narodu naj se ustvarijo središča, ki bi združevala vsa pedološka stremljenja naroda in bi se zbiral študijski material. Priporoča se ustanavljati pedološka društva in pedološke zavode. Pedološki strokovnjaki na gotovem poprišču, na primer, raziskovalci otroka v zgodnji dobi, otroka, stopajočega v šolo, v puberteti in podobno, naj si ustanove delovne krožke, ki bi v celotnem okviru reševali specialna pedološka vprašanja. Zahtevamo, da se izsledki pedološkega študija uporabljajo v največji meri pri reševanju praktičnih vprašanj šolstva, socialnega skrbstva, mladinskega sodstva, telesne vzgoje itd., da bi bil na ta način zagotovljen zdrav telesni in duševni razvoj mladine slovanskih narodov in zasigurana njena bodočnost. Mladina naj bo ohranjena pred ideološkimi razpori in političnimi strastmi. Nai se s političnim nasiljem ne slabi volja doraščajoče mladine, temveč naj se ščiti njena individualiteta. Mladina brez pravilno vzgojene lastne volje pomeni nevarnost za bodočnost naroda. Poklicnim posvetovalnicam bodi posvečena večja pažnja. Naj se deluje na to, da se v slovanskih državah ustanove strokovno vodene poklicne posvetovalnice in da se vzgoji zadostno število izvežbanih svetovalcev. — Obrtnemu in industrijskemu naraščaju naj se posveča več zdravniške, socialne in vzgojne pažnje. Otroškemu zobovju kot važnemu činitelju, zdravstvenemu in socialnemu, je treba posvečati sostavnega skrbstva. Ustanove naj se zobni ambulatoriji za šolsko mladino, kjer bi bili otroci pravočasno preiskani in zdravljeni. V zakonodaji, kolikor se tiče bioloških pojavov, se naj upoštevajo dognanja strokovnjakov. Kjer je to mogoee in kjer bi ustrezale v smislu določbe zakona, naj bi se upošteval individualni razvoj. Važnost sodelovanja slovanskih narodov je v tem, da ustvarijo sistem slovanske jezikovne vzgoje. Ob domačem jeziku moramo vzgajati jezikovni čut od fonetično fiziološkega začetka pedologičnih in fizioloških vrednot že v jeziku. Zgodovinski pouk je treba depolitizirati. Ročno delo na pomožnih šolah je najlepše učno in vzgojno sredstvo. Treba je, da bl se ustanavljali strokovni kurzi za tehnično izvežbanje učiteljev ročnih del. Ročna dela naj bodo v okviru predhodne učiteljske izobrazbe. — Po lepem zaključnem govoru, v katerem je predsedujoči plediral na slovansko vzajemnost, je g. dr. Rostohar z željo svidenja v Sofiji, kjer se bo vršil prihodnji pedološki kongres, zaključil prireditev v Ljubljani. V nedeljo so pohiteli kongresisti iz Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije v dveh avtobusih na izlet v naš prelepi gorenjski kot. Ogledali so si medpotoma vse važnejše kraje. slap Savice, Bohinjsko in Blejsko jezero ter rojstno hišo našega pesnika dr. Franceta Prešerna v vasi Vrbi. Vzhičeni nad lepoto naših krajev so se še enkrat prav bratsko zahvalili za iskreno gostoljubje, predvsem pa za tako lepo organiziran pedološki kongres, ki je doprinesel mnogo na slovanskem zbližanju. Razstave V okviru drugega vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani so bile v ljubljanski gluhonemnici zelo zanimive razstave. V šestih dneh je bilo v gluhonemnici približno 1400 oseb, rekordno število, ki ga ni bila deležna v vsem svojem 37 - letnem obstoju. Morda je to prav, saj so obiskovalci razstav spoznali, da je poslopje, ki je obenem šola in internat, za 120 otrok vsekakor premajhno. Skupine in posamezniki so se o razstavah izražali zelo pohvalno, zlasti všeč jim je bila razstava o povojni slavanski mladinski knjigi, ki je bila po svojem obsegu in izbiri prva večja taka revija na naših domačih tleh. Nič manj niso1 zaostajale po svoji dovršenosti, zanimivosti in poučnosti razstave v zaščiti dece, samoraslih risarskih izdelkih dečka M. O., mladinske glasbe, Slovenske šolske matice in razstave iz Češkoslovaške. Razstavljalci posameznih oddelkov so se potrudili, *a so skupine že pri prvom površnem pogledu dosegle pri obiskovalcih svoj namen, zato so njim kot prirediteljem lahko samo v čast in ponos. Mimo lepo okrašenega kipa našega mladega vladarja in strumnih skavtov, ki so bili tudi tokrat na svojem mestu, za kar jim bodi iskrena hvala, smo prišli v oddelek poizkusne meščanske šole v Zlinu. Na dvajsetih velikih tablah iz vezanih plošč v razmerju 130 X 160 (razstava je potujoča) je viselo toliko slik, tabel in diagramov, da človek res ni vedel, kje bi začel. Predvsem smo videli slike šole same in njenih notranjih prostorov, one dokazujejo okus, mnogo razumevanja in smiselnosti za mladino. Dokazujejo mnogo dobre volje, požrtvovalnosti in radodarnosti. V prostornih, zračnih in sončnih razredih, ki jih prikazujejo nadaljnje slike, vidimo vesele obraze otrok in učiteljev okoli mnogih najrazličnejših in najizbranejših dragocenih učil, za katere je bilo treba ogromno denarja. Šola nudi svojim otrokom po svoji razdelitvi in krasnih prostorih, kakor po notranji opremi in učilih dovolj razlogov za dobro voljo in resnobnost pri delu. Poleg tega vlada v njej princip popolne svobode in demokracije, ki sta prva in glavna pogoja za uspešen napredek vsega otrokovega in učiteljevega dela. Šole v Zlinu se razlikujejo od drugih šol po svoji organizaciji in notranjem delu. Glede organizacije so združili meščansko šolo in nižjo srednjo šolo. Po možnosti, zanimanju in potrebah uvrščujejo učence v tri skupine: v zelo nadarjene učence, v srednje nadarjene učence in v učence, ki so na osnovni šoli zaostali ter dovrše to šolo v dveh letih. Glcde nijtmnjega dela se ozirajo na raz voj in na izrabljanje prirojenib zmožnosti vsakega poedinca, zato uvajajo individualni pouk. Trudijo se postopati individualno, da more vsak učenec po svojih zmožnostih izvršiti tudi vsako težjo nalogo. Šola v Zlinu je delovna šola, ki hoče, da bi učenci imeli resničen stik z delnm ter ji je šolska reforma le sredstvo za vzgojo boljšega in popolnejšega človeka. Posnetki iz pouka posameznih predmetov dokazujcjo strogo in dosledno nazornost pri pouku, pri katerem gradi učenčeva samodelavnost. Otroci opazujejo najprej predmete in pojave v naravi, potem na modelih in končno na slikah. Sledi razprava po delovnih enotah. Učenci so povsod: opazujejo, merijo, tehtajo, rišejo, napravljajo grafikone in diagrame, izrezujejo slike iz časopisov in revij, vodijo debate združeni po zanimanju v posamezne sekcije; učitelj jim je le prijatelj, pomočnik in svetovalec. Za posebno važno nalogo smatra šola uvedbo otroka v praktično življenje, zato ne zanemarja prav nobenega trenutka. Nagiba jih tako k skupnosti, tovarištvu in samozavesti. Pogovor o življenju večjih državnikov, delu vlade in države so na dnevnem redu. Otroci se pogovarjajo o kandidatnih listah in za razumevanje tega tudi improvizirajo volitve. Posebna učna predmeta sta kronologija in strojepisje. Otroci rišejo diagrame časa, vstavljajo v nje slike oseb in do-godkov, a za nove zgodovinske pojme se poslužujejo posebnih kartotek. Prav take kartoteke imajo za nove zemljepisne pojme. Posamezne slike iz zgodovine ali zemljepisa uporabljajo za snov svojih nalog. Sliko nalepijo na polo, spodaj pa navedejo svoje opazke iz debate, knjig in opazovanja. Strojepisje je v tej šoli predmet zase. Po vsestranski proučitvi delov pisalnega stroja in ravnanja z njim sledi pisanje posameznikov in diktat z večjo skupino. Seveda imajo za pouk strojepisja posebno sobo. boia v Zlinu siuži vsem ostalim šolarn kot vzor pedagoškega stremljenja in hotenja vzgojiteljev ter kot vzor razumevanja posameznih resnih plasti naroda. Nekaj sličnega sem videl v Borovem pri Beogradu. Tudi ondotna šola razpo-laga z zelo lepimi sobami, inventarjem in bogato zbirko učil. Bata ni le velik zagovornik kolektivnega dela in demokracije, temveč tudi velik prosvetitelj svojega delavstva. Tempo in način življenja po njegovih naselbinah in tovarnah se vnaša v šole, ker bi stara šola spričo svoje starokopitnosti in okorelosti njegovim razmeram ne ustrezala. Da se končno razumemo, šole v ZHnu so v Bafinem centru! Spopolnjena v vsakem pogledu služi lahko kot vzor vsem ostalim, zato potuje po bratski državi in skuša dvigniti nivo njenega šolstva. Pedagoški zavod iz Brna je razstavil v sosednji sobi spiske delovnih enot, zelo lepih ponazoril in nekaj map različnih izrezkov z namenom, da pokaže način poučevanja domovinoznanstva v češki državi. Domovinoznanstvo poučujejo v tretjem, četrtem in petem šolskem letu in služi kot sredstvo za pridobivanje pojmov, ki so potrebni kasneje v višjih razredih za razumevanje realij, zemljepisa in zgodovine. Njihovo domovinoznanstvo sliči nekoliko našemu nazornemu nauku, vendar se od njega bistveno razlikuje. Predmet obsega v tretjem šolskcm letu snov o domu, o dogodkih iz prejšnjih časov, o času sploh, o našem telesu in o važnejših pojavih iz narave. Snov za to je vzeta samo iz območja lastne domovine. Četrto šolsko leto ima sledeče edinice: iz kraja po domovini, [/. davnih časov, naše telo in iz narave. Peto šolsko leto: iz kraja po republiki, iz davnih časov, naše telo in iz narave. Kakor vidimo iz navedenih delovnih enot, se snov postopoma razširja in zajema vedno več novih pojmov. (Dalje prihodnjič.) Vir.