Povezovalni vpliv supervizijskih srečanj v strokovnem kolektivu Larisa Senekovič, prof. slov. in ped., svetovalna delavka, Vrtec Ivana Glinška Maribor V prispevku predstavljam pomen supervizijskih srečanj v Vrtcu Ivana Glinška Maribor, kjer sem zaposlena kot svetovalna delavka. Namen supervizijskih srečanj je povezati strokov- ne delavce, ustvarjati sodelovalne odnose, ki pripomorejo k osebni rasti in zadovoljstvu. Srečanja omogočajo tudi širjenje znanj ter izmenjavo izkušenj. V prvem delu navajam raz- loge za uvedbo srečanj. Strokovni delavci vrtca se namreč srečujejo z zahtevnimi situacijami, in sicer zaradi vključevanja čedalje več otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, otrok s posebnimi potrebami, slabših prostorskih pogojev in sodelovanja z »zahtevnejšimi« starši. V drugem delu predstavljam primer supervizijskega srečanja v praksi. Evalvacija po oprav- ljenih srečanjih je pokazala, da smo s supervizijo uresničili zadane cilje. Ključni pojmi: supervizija, svetovalno delo, sodelo- imajo drugi narodi drugačne vzgojne pristope, kul- valni odnosi, osebna rast. turo, navade ipd. Imamo nekaj oddelkov, kjer sloven- skih otrok sploh ni vključenih ali jih je zelo malo. V Vrtec Ivana Glinška je eden večjih vrtcev v Sloveniji, številnih oddelkih je več kot polovica otrok tuje govo- saj v letošnjem šolskem letu obsega kar 36 oddelkov rečih. Tudi starši (zlasti matere) slovenski jezik slabo na 6 enotah, ki so locirane v centru mesta Maribor. poznajo in je zato komunikacija z vzgojitelji otežena. Vključenih je čez 500 otrok. Zaposlenih je več kot 90 strokovnih delavcev – vzgojiteljev in pomočnikov Delo s temi otroci je zahtevno, saj ne zmorejo sledi- predšolskih otrok. ti vzgojnim programom oddelka (še zlasti v 2. staro- stnem obdobju). Ker otroci ne razumejo slovenskega Razlogi za uvedbo supervizijskih srečanj jezika, se začnejo dolgočasiti in posledično postanejo Supervizijska srečanja sem načrtovala z namenom moteči za ostale otroke. Vzgojitelji si pomagajo z an- izboljšanja povezanosti strokovnega kolektiva, za gleščino ali z osnovnimi besedami iz otrokovega ma- krepitev sodelovalnih odnosov, ustvarjanje medse- ternega jezika ter s slikovnim gradivom, vendar je to bojnega zaupanja in pomoči ter spodbujanje pozi- pri oddelkih z vključenimi do 24 otroki zelo zahtevno. tivne delovne klime. Prav tako sem želela srečanja obogatiti s spodbudnimi temami za razširitev obzo- Novi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravil- rij in znanja strokovnih delavcev. Supervizija je omo- nika o normativih za opravljanje dejavnosti predšol- gočila izmenjavo dobre prakse, izkušenj ter strokov- ske vzgoje izboljšuje to situacijo z naslednjimi določ- no podporo med zaposlenimi. Srečanja so izboljšala bami: tudi sodelovanje svetovalne službe s strokovnimi - Nov normativ predvideva sistematizacijo vzgo- delavci, prav tako so omogočala vpogled v stiske, jitelja predšolskih otrok za polovični delovni čas, potrebe in odnose vzgojiteljev in pomočnikov. ko je v oddelkih 2. starostnega obdobja polovica ali več otrok tujcev oz. njihov materni jezik ni slo- Svetovalna delavka sem pred uvedbo supervizijskih venščina. srečanj naredila analizo stanja v našem vrtcu, kjer - Določeno je novo merilo za oblikovanje oddelka sem ugotavljala, da je strokovni kader v večini zelo 2. starostnega obdobja, v katerega so vključeni obremenjen. V nadaljevanju naštevam poglavitne najmanj trije romski otroci oz. trije otroci, katerih vzroke za to: materni jezik ni slovenščina, in sicer je lahko v od- delku največ 19 otrok. 1. Vključevanje otrok, katerih materni jezik ni slo- venščina 2. Večanje števila integriranih otrok s posebnimi Mestni vrtec se že dlje časa sooča s specifično popu- potrebami lacijo otrok. V primerjavi z okoliškimi podeželskimi Dodatno so strokovni delavci obremenjeni z vedno vrtci je bistveno večji delež otrok priseljencev (zlasti večjim številom otrok s posebnimi potrebami. Pose- bosanske, albanske, romske in v zadnjem času ukra- bej veliko teh otrok je v skupinah pred vstopom v jinske narodnosti), posamezni otroci prihajajo tudi iz šolo. Praviloma vsi oddelki v starostni skupini 5-6 let bolj oddaljenih kultur (Eritreje, Filipinov, Sirije), kar vključujejo dva do tri otroke s posebnimi potrebami. prinaša več izzivov zaradi slabega razumevanja slo- Delo s temi otroci vključuje več naporov, prilagodi- venskega jezika. Prihaja tudi do vzgojnih razlik, saj tev, pozornosti in veliko individualnega pristopa. 51 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO V zadnjem času se veča število zaposlenih spremlje- Prepričana sem, da vsak starš ravna v skladu s svoji- valcev otrok s posebnimi potrebami, ki so tem otro- mi zmožnostmi in da ravna po svojem prepričanju, kom sicer v veliko pomoč in podporo, vendar pa je za kaj je najbolje za njegovega otroka. Žal pa se stiske strokovno delo z otrokom še vedno zadolžen vzgojitelj, staršev odražajo tudi na njihovih reakcijah in vzgoj- ki je dolžan spremljevalca strokovno voditi in usmerja- nih pristopih. Zaposleni v vrtcu se trudimo vzposta- ti ter ga umeščati v vzgojno-izobraževalno delo. viti sodelovalen in razumevajoč odnos do staršev, saj je vzajemni interes otrokov razvoj in zadovoljstvo. V Otroci s posebnimi potrebami imajo zagotovljeno svetovalni službi po potrebi sodelujemo tudi z dru- tudi dodatno strokovno pomoč ustreznih izvajalcev gimi institucijami (CSD, Svetovalni center za otroke oz. vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo (specialnih pe- in mladostnike, Služba za mladostniško psihiatrijo, dagogov, logopedov, surdopedagogov ipd.) v obse- policijo ipd.). Kljub vsemu pa so strokovni delavci gu ene do dveh ur tedensko. Vzgojitelj mora vzgoj- vsakodnevno v stikih z otroki in starši, zato prihaja no delo prilagajati tudi urniku DSP izvajalcev. do primerov psihičnega nasilja nad njimi (grožnje s tožbami, verbalni napadi, obrekovanja – zlasti po so- Zgoraj omenjeni novi pravilnik določa, da se v pri- cialnih omrežjih, pritožbe vodstvu vrtca ipd.). meru, ko sta v oddelek vključena več kot dva otroka s posebnimi potrebami, za vsakega otroka s poseb- Vsi navedeni vzroki lahko vplivajo na posamezne nimi potrebami zniža normativ za enega otroka; če strokovne delavce, ki so pogosto utrujeni, občutijo znižanje normativa ni mogoče (med šolskim letom), nemoč, in povzročajo osebne stiske. Posledično je se v oddelek vključi spremljevalca za 4 ure dnevno. med strokovnim kadrom vse več zaposlenih, ki se so- očajo z izgorelostjo, anksioznostjo, paničnimi napadi, 3. Slabši prostorski pogoji depresijo, z raznimi akutnimi obolenji psihološkega Vrtec sestavlja 6 enot v 8 zgradbah, ki so praviloma izvora. Kot svetovalna delavka sem se tako odločila, starejše, ena enota je v prostorih stare vile. Veči- da poleg individualnih obravnav strokovnih delavcev na zgradb je potrebnih obnove. Največje težave se na govorilnih urah uvedem supervizijska srečanja. pojavljajo zaradi slabše dostopnosti oddelkov zara- di stopnic, ki vodijo do oddelkov ali do igrišč – kar Primer supervizijskega srečanja v praksi povzroča veliko dodatnega fizičnega napora vzgo- Supervizijska srečanja sem izvajala po enotah v jiteljev pri oddelkih 1. starostnega obdobja. Površine dveh skupinah, da so se jih lahko udeležili vsi stro- igralnic in igrišč so premajhne. Večina enot nima kovni delavci. V skupini udeležencev je bilo od 5 do telovadnic za otroke ali večnamenskih prostorov za 12 strokovnih delavcev, kar je omogočalo aktivno so- razna druženja. Strokovni delavci v 2. starostnem delovanje vseh. Srečanja so trajala od 45 do 60 mi- obdobju sicer otroke občasno vodijo v park ali v telo- nut. Tematiko srečanj sem prilagajala aktualnim po- vadnice športnih društev. trebam in željam udeležencev. V lanskem šolskem letu smo tako izpeljali naslednje teme: Nakopičeni otroci pogosto nimajo dovolj prostora za - Pozitivna komunikacija s starši in tehnike komu- umirjeno igro, zato postanejo vznemirjeni. Posebej nikacije z zahtevnimi starši; je problematičen nivo hrupa v času spontane igre v - Vpliv in regulacija čustev pri vzgojno-izobraževal- skupinah, ki štejejo čez 20 otrok. To utruja tako otro- nem delu (zlasti pri težje vodljivih otrocih); ke kot vzgojitelje. - Protokoli ravnanja strokovnih delavcev ob zazna- nem nasilju in zanemarjanju otrok in seznanitev 4. Komunikacija s starši strokovnih delavcev s pravicami in dolžnostmi Strokovni delavci zaznavajo spremembe v načinu staršev, ki so razvezani. komunikacije s starši. Menijo, da so v povprečju od- nosi staršev manj spoštljivi do strokovnih delavcev, V letošnjem šolskem letu načrtujem izvedbo sre- redkeje slišijo pohvale in izjave hvaležnosti. Številni čanj na temo: starši postavljajo svoje zahteve delavcem in/ali so - Pripovedovanje zgodb (storytelling); pretirano zaščitniški do svojih otrok. - Preprečimo izgorelost; - Igra z otrokom. V vrtcu se srečujemo tudi s posamičnimi primeri na- silja v družini, zanemarjanja otrok, zlorabe in čustve- Potek srečanja nega izsiljevanja otrok v primeru ločitev ipd., žal se V uvodu običajno izvedemo kakšno sprostitveno pojavljajo tudi odvisnosti staršev – od alkohola, drog, tehniko. Udeležencem zelo ustrezajo sproščanje z vi- iger na srečo, zaslonov itd. Precej staršev (sploh zualizacijo, vodena meditacija ali zavedanje lastnega mater) pove, da se zdravijo zaradi depresije, anksi- telesa z masažo. oznosti ipd. Prav tako se mnoge družine srečujejo z materialno stisko, s stanovanjskim problemom, z V nadaljevanju sledi kratka spoznavna igra. Na pr- brezposelnostjo. Zlasti pri priseljenih družinah je oče vem srečanju so se npr. razporedili po prostoru glede pogosto odsoten daljše časovno obdobje. na kraj bivanja, v kolono glede na mesec rojstva ter v 52 Didakta ožgalo travne bilke, da so ovenele. Kralj se je pritožil, da ga je sonce opeklo po obrazu. Bil je nezadovoljen, ker je imelo večjo moč od njega. Spet je zavzdihnil in vzkliknil: »Rad bi bil sonce.« Iz nebes je spet prišel angel in rekel: »Si, kar si rekel.« In postal je sonce. Svoje žarke je usmer- vrsto glede na prvo črko svojega imena. Takšne igre jal gor in dol, levo in desno, vsepovsod, ožgal je prinašajo sproščeno vzdušje, smeh, obenem pa mo- travne bilke na zemlji, pa tudi lica kraljev, ki so rajo strokovni delavci poslušati in razumeti navodila. bili na Zemlji. Sami so praviloma v vlogi voditelja in se včasih ne za- Potem se je med njega in zemljo vrinil oblak, vedajo, da so številna navodila za otroke prezahtev- žarki pa so se odbili od njega. Razsrdil se je – na. Tako smo tudi v skupini odraslih običajno morali kako si je oblak drznil oporekati njegovi moči? navodila ponoviti vsaj dvakrat, da so jih vsi usvojili. Potarnal je, da je oblak močnejši od njega. Spet je bil nezadovoljen. Zaželel si je biti oblak, ki je tako mogočen, in prišel je angel in rekel: »Si, kar V osrednjem delu srečanja običajno naredim krajši te- si rekel.« oretični povzetek na obravnavano temo, v nadaljeva- nju pa odpremo diskusijo. Strokovni delavci se nave- In možakar se je spremenil v oblak, se namestil žejo na svoje praktične izkušnje, skupaj nato iščemo med sonce in zemljo. Prestregel je žarke, da je rešitve, ustrezne pristope. Kadar tematika to dopušča, trava lahko ozelenela. Iz njega so lile velike ka- plje na zemljo. Prestregel je žarke, da je trava uporabimo igre vlog, saj so strokovni delavci bolj kre- lahko ozelenela. Iz njega so lile velike kaplje na ativni, sproščeni in ustvarjalni, ko se vživijo v vloge. Po zemljo, da so reke narasle, poplave pa so odne- potrebi kot svetovalna delavka pripravim tudi strokov- sle hiše. S preobilico vode je uničil polja. Padel no gradivo s priporočili iz strokovne literature. je na skalo, ki se ni hotela premakniti, poskrbel je za mogočne potoke, skala pa se kar ni vdala. Razsrdil se je, ker se skala ni vdala njegovi moči, Sledi socialna ali miselna igra, ki jo lahko uporabijo spet je bil nezadovoljen. tudi pri delu z otroki (zlasti v 2. starostnem obdobju). Kot dober primer navajam naslednjo igro: Udeležen- Vzkliknil je: »Dana mi je bila skala, ki presega ci v NAKLJUČNEM vrstnem redu štejejo, vendar dva mojo moč. Rad bi bil skala.« Prišel je angel in ga spremenil v skalo. Ni se premaknil – ne takrat, ne smeta istočasno povedati istega števila. To zahte- ko je pripekalo sonce, niti takrat, ko je deževalo. va dobro opazovanje ostalih, običajno po nekaj po- In potem je prišel človek s krampom, dletom in skusih začnejo vzpostavljati neki vzorec oz. iščejo na- težkim kladivom. Klesal je skale in skala je rekla: čine, da z neverbalnimi signali sporočajo drug dru- »Kako ima lahko človek moč, ki presega mojo? Iz mene kleše kamne.« Spet ni bil zadovoljen, gemu. Igro lahko naredimo zahtevnejšo, da štejejo vzkliknil je: »Šibkejši sem kot on. Rad bi bil tisti nazaj, da uporabijo le liha ali soda števila ipd. Hkrati človek.« In angel je prišel iz nebes in rekel: »Si, pa odrasli zaznavajo podobne občutke kot otroci – če kar si rekel.« Spet je bil kamnosek. In garaško je so uspešni, jih preplavijo pozitivna čustva, če jim ne klesal skale za drobiž – a bil je zadovoljen. gre, pa negativna. Takšno podoživljanje omogoča vpogled v otroško perspektivo. Zgodba ima jasno sporočilo, da bomo zmeraj na- V zaključnem delu sledi refleksija srečanja. Udele- šli kaj, kar bo uničilo našo srečo, kaj, kar bomo po- ženci podajo svoje mnenje in predloge za naprej. grešali. Vedno bo nekaj manjkalo – in o tem bomo Običajno zaključim s kakšno zgodbo z navdihom, spet začeli sanjariti. Če bi nam bilo vse na voljo, bi pozitivno mislijo oz. afirmacijo ipd. Za prispevek sem se nenadoma začeli dolgočasiti. izbrala ljudsko japonsko pripoved. Vsak izbere svojo pot, kljub vsemu pa skupaj ustvarjamo skupno zgodbo. V našem zavodu, Vrt- Nekoč je živel mož, ki je klesal skale. Njegovo delo cu Ivana Glinška, nas združuje skupen cilj – delova- je bilo zelo težaško in trdo je garal, njegov zaslu- nje v dobro naših otrok, ki so srce našega zavoda. žek pa je bil uboren in mož ni bil zadovoljen. Zavzdihnil je, ker je moral tako garati ter vzkli- Kljub temu da se dnevno soočamo z zahtevnimi knil: »O, če bi bil bogat, bi lahko počival na situacijami, sem prepričana, da naš vrtec ostaja kavču s svilenim pregrinjalom.« Iz nebes je pri- prostor, namenjen otroški igri, smehu, razigrano- šel angel in rekel: »Si, kar si rekel.« sti, radovednosti, je prostor prijaznosti, varnosti, In bil je bogat, počival je na kavču s svilenim ljubezni in srčnosti. Ponosni smo na mlade ju- pregrinjalom. nake, veselimo se njihovih napredkov in iskric v očeh. Objemi otrok ter besede »Radi vas imamo« Mimo je prišel kralj tiste dežele. Pred njegovo nam dajejo moč in pogum ter vero v prihodnje kočijo in za njo so jezdili konjeniki, nad kraljevo glavo pa je bil zlat senčnik. Mož je nezadovoljno generacije. Če temu dodamo še dobro medse- zavzdihnil in vzkliknil: »Rad bi bil kralj.« Iz nebes bojno sodelovanje, zaupanje, pomoč in vzajemno je spet prišel angel in rekel: »Si, kar si rekel.« delovanje, potem se lažje soočamo z izzivi, ki jih prinaša sodobni mestni vrtec. In postal je kralj. Pred njegovo kočijo in za njo so jezdili konjeniki, nad njegovo glavo je bil zlat senčnik, sonce pa je s svojimi močnimi žarki Viri in literatura Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje 53 Didakta