NOVA KNJIŽNICA V ŽIREH V Žireh je Knjižnica Ivana Tavčarja, matična knjižnica za občino Škofja Lo ka, 9. septembra 1994 ob finančni pod pori občine Škofja Loka in krajevnih podjetih odprla nove prostore krajevne knjižnice, ki se je doslej stiskala v nepri mernem in tesnem prostoru. Na skromni slovesnosti, ki se je je udeležilo kar lepo število krajanov, so s kulturnim progra mom sodelovali Moški pevski zbor Al- pina Žiri in učenci Osnovne šole Žiri. Govornik Miha Naglic je v svojem nago voru slikovito ponazoril štiri faze v živ ljenju knjige: pisanje, zalaganje in tiska nje, prodajo in posredovanje knjige. Pri tem je posebej predstavil udeležbo Žirov in Žirovcev v teh štirih življenjskih obdobjih knjige skozi zgodovino in seda njost. Govoril je o avtorjih, o žirovski založniški dejavnosti in o knjižnici kot temeljni posredovalki med bogastvom knjige in občani v nekem kraju; v teh treh ciklih imajo Žirovci že kar lepo tradicijo, le v četrtem - knjigotrštvu niso prišli niti še do začetka, saj pogre šajo vsaj skromno knjigarno. Ravnatelj Knjižnice Ivana Tavčarja pa je poročal o prizadevanjih za rešitev prostorske stiske knjižnice v Žireh. Knjižnica v Žireh živi s svojimi kra jani že od prvih let po drugi svetovni vojni. Najprej je dolga leta delovala v okviru DPD Svoboda, od leta 1970 na prej pa je priključena matični Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki kot ena njenih krajevnih knjižnic - izposojeva- lišč s stalno zalogo knjižničnega gradiva. Ne glede na to organizacijsko podreje nost pa so v matični knjižnici vsa tako imenovana »izposojevališča« ves čas poj movali kot krajevne knjižnice, kot se stavni del družbene infrastrukture oko lja, v katerem živijo in delajo. Vse do junija 1991 je knjižnico v Žireh prizadevno vodila domačinka, gospa Gabrijela Šubic, ki do svojega odhoda v skromen, a zaslužen pokoj skoraj ni po znala dopusta ne bolniške. Naj ji bo tudi tu izražena zahvala za njeno delo. Od junija 1991 naprej pa knjižnico v Žireh vodi prav tako domačinka, gospodična Majda Oblak, ki ji želimo uspešno delo in pridne bralce. Nekaj podatkov za predstavitev knjiž nice. Knjižnica v Žireh v starem prostoru 305 Knjižnica ima: - 11.900 enot knjižničnega gradiva, - 700 stalnih članov, - letni prirast okoli 350 enot novega knjižničnega gradiva. - obisk: 7.404 bralci v letu 1993, v prvem polletju 1994 pa že 5.005, - izposoja: 17.505 enot knjižničnega gradiva v letu 1993, v prvem polletju 1994 pa 10.586 enot. Še nekaj primerjalnih podatkov: V zadnjih petih letih se je obisk knjiž nice večal povprečno za kakih 5 % letno, v letu 1992 za 5 %, v letu 1993 za 12 %, V prvem polletju 1994 pa je bil obisk celo za 77 % večji kakor v enakem obdobju 1993. Izposoja knjižničnega gradiva je v zadnjih petih letih prav tako povprečno naraščala za kake 3 % letno, v letu 1992 za 25%, v letu 1993 za 31%, v prvem polletju 1994 pa je bila tudi za 27% večja kakor v enakem obdobju 1993. . Vsi ti podatki neposredno govorijo o tem. kako pomembna in potrebna je knjižnica ljudem tega okolja in kako se njen pomen iz leta v leto povečuje. Lahko bi razmišljali o vzrokih za to povečevanje zanimanja za knjižnico, vendar je za ravnanje matične knjižnice dovolj že to, da se povečuje, saj ji to narekuje nove naloge za strokovno delo in razvoj. Vsaj že deset let nazaj smo čutili, da bi knjižnica v Žireh morala svojo dejav nost povečati, zlasti pa obogatiti vsebin sko, denimo z urami knjižne in knjiž nične vzgoje, z urami pravljic za naj mlajše, pa z literarnimi večeri, predsta vitvami knjižnih novosti in podobnim. Temeljna ovira na poti k pestrejši vse binski dejavnosti knjižnice pa je bil njen dosedanji prostor, saj se je stiskala na skromnih, tesnih in temnih 56 m2 (za primerjavo: glede na število prebivalcev in temeljno zalogo knjižničnega gradiva bi knjižnica v Žireh morala po strokov nih standardih imeti kar 208m2 površi- Z odprtja nove knjižnice v Žireh, 9. septembra 1994 306 ne). Prostor je bil že tako napolnjen, da ni bilo več mogoče postaviti novih knjig na police, kaj šele, da bi postavili kako novo knjižno stojalo! Da o tem, da knjiž nica ni imela niti minimalnih higienskih pogojev za delo, niti ne govorimo. Knjižnica Ivana Tavčarja si je skupaj s Krajevno skupnostjo Žiri že več let prizadevala za rešitev nemogočih pro storskih razmer knjižnice'v Žireh, ven dar doslej neuspešno kljub obojestranski zavzetosti. Vedno se je pač zataknilo pri denarju. Tako so propadli poskusi rešiti knjižnico ob selitvi banke, pa pošte... Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi knjižnici omogočili zadihati s souporabo prostora likovne galerije za čitalnico, s čimer bi se posredno povečal tudi obisk galerije, vendar je tudi to ostalo pri dogovorih. Priložnost se je knjižnici ponudila, ko je zdravstvena postaja v Žireh ob koncu leta 1993 dobila nove prostore in izpra znila dozdajšnje. Z lastnico prostorov, Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Mercator Sora Žiri, in Krajevno skupnostjo Žiri smo razmeroma hitro dosegli soglasje, da se pritlični prostori nekdanje zdrav stvene postaje namenijo knjižnici. Imeli smo tudi že finančni temelj za ureditev prostorov, saj je občinski proračun za leto 1994 knjižnici zagotovil polovico tedaj predvidenih potrebnih sredstev (stroški so bili ocenjeni na 1,500.000 SIT), kar je bilo kar močna spodbuda. Najemno pogodbo smo s kmetijsko za drugo podpisali 23. marca 1994, z akci jami za adaptacijo prostorov pa smo začeli sredi aprila, ko smo tudi od neka terih podjetij v Žireh dobili zagotovilo o finančni pomoči. Za izbor izvajalca gradbenih in obrtniških del pri adapta ciji prostorov smo v Uradnem listu RS objavili javni razpis, na katerega pa je prispela samo ena ponudba, saj je bila skupna vrednost del očitno premajhna, da bi zbujala zanimanje. Tako smo izva jalsko pogodbo za gradbena in obrtniška dela sklenili z edinim ponudnikom SGP Tehnik iz Škofje Loke, elektroinštalacij- ska dela pa smo predali elektroinštala- terju Petru Joziču iz Škofje Loke. Delo pri adaptaciji se je začelo 18. maja 1994, končano pa je bilo 9. julija 1994. Knjižnico smo iz starih prostorov preselili v času od 4. do 9. julija in 11. julija je v novih prostorih že stekla tudi izposoja. Zaradi preselitve so bili bralci v Žireh brez knjižnice samo teden dni. Za to gre zahvala tudi požrtvovalnosti delavcem matične knjižnice, ki so tisti teden opravili res veliko delo! Knjižnica v Žireh je tako s 56 m2 na predovala na skupno 120 m2 s čimer se je njena dosedanja uporabna površina povečala za 114% in zdaj izpolnjuje okoli 60% prostorskega standarda. Po večal se je tudi prostor na knjižnih poli cah - kar za 75 dolžinskih metrov, tako da imajo zdaj knjige dovolj udobnega prostora. Poleg izposojevalnega in infor macijskega prostora ima knjižnica v Ži reh zdaj tudi ločen prostor za čitalnico in mali skladiščni prostor za shranjeva nje neaktualnega gradiva. Ni nepomembno, da ima tudi urejene sani tarije in tako tudi osnovne higienske pogoje za svoje delo. S takimi novimi prostori se je v Žireh zdaj odprla mož nost za razmah dejavnosti, za življenje knjižnice - obiskovalcem in bralcem pa za kulturnejše uživanje knjižnične infor macije in za izpolnjevanje osebnih kul turnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb. Ker ima nova knjižnica tudi telefonsko povezavo s svetom, se ji odpi rajo realne možnosti za skorajšno raču nalniško povezavo v slovenski enotni računalniško podprti knjižnični infor macijski sistem. Skupna vrednost vseh del za adapta cijo prostorov in preselitev knjižnice v Žireh je znašala 2.294.350,00 SIT. Pou dariti pa je treba, da je, kljub temu da je kar močno presežena prvotno oce njena vrednost del, še vedno zmanjkalo sredstev za dokončno ureditev prosto rov: tako bodo morala vrata in okna kar počakati na ugodnejše čase, da bodo dobila novo barvno preobleko. 307 Z odprtja nove knjižnice v Žireh,'9. septembra Stroški za adaptacijo in preselitev po računih: - objava razpisa za oddajo del - gradbena in obrtniška dela - elektroinštalacijska dela - elektroenergetsko soglasje - termoakumulacijskepeči - popravilo oken, vrat in ključavnic - prestavitev telefonskega priključka - izdelava in montaža knjižnih polic - čiščenje oken in talnih oblog - neposredni stroški selitve Prispevki k adaptaciji v materialu in delu: - izdelava 30 kovinskih stojk za police (Polix) keramične obloge v sanitarijah (Kmetijska zadr.; 14.148 1,329.741 425.106 57.811 26.000 29.973 21.986 235.200 29.904 14.480 ,00 SIT ,50 SIT 50 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT ,00 SIT 00 SIT 60.000,00 SIT 50.000,00 SIT SKUPAJ VREDNOST adaptacije in preselitve: Viri sredstev: 1. Občinski proračun 1994 - namenska sredstva - dodatna sredstva 2. AlpinaŽiri 3. Etiketa Žiri 4. Polix Žiri (izdelava železnih stojk) 5. KGZ Mercator Sora Ziri (keramika v san.) 6. KladivarŽiri 7. Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka SKUPAJ SREDSTVA 2,294.350,00 SIT 870.000,00 SIJ* 629.355,00 SIT* 300.000,00 SIT 80.000,00 SIT* 60.000,00 SIT 50.000,00 SIT 40.000,00 SIT 264.995,00 SIT* 2.294.350,00 SIT 308 * Pojasnilo: Ob odprtju knjižnice v Žireh še niso bila zbrana vsa prikazana sredstva, vendar so bili računi v celoti plačani, ker jih je knjižnica poravnala iz svojih rednih sredstev za materialne stroške in knjižnično gradivo. Etiketa iz Žirov je naknadno nakazala 50.000,00 SIT, preostanek pa je knjižnici zagoto vila v storitvah. Znesek »dodatna sred stva« pa je občinski proračun knjižnici odobril in izplačal, ker Krajevna skup nost Žiri za adaptacijo knjižnice ni pri spevala nobenih sredstev (kar je vredno obžalovanja, saj gre za knjižnico njiho vega kraja), in jo tako obvaroval pred krčenjem sredstev za nakup knjižnič nega gradiva. Mreža krajevnih knjižnic v okviru ma tične Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka je tako zdaj sklenjena. Po Gorenji vasi (1984), Trati - Frankovem naselju (1986) in Železnikih (1993) imajo novo knjižnico tudi Žiri. Knjižnice v teh kra jih bodo. ne glede na bodočo organizira nost knjižnične dejavnosti po uveljavitvi nove lokalne, samouprave in delitvi na nove občine tako lahko eden temeljev občinske infrastrukture. Ludvik Kaluža Ludvik Kaluža je bil ravnatelj Knjiž nice Ivana Tavčarja v Škof ji Loki od 1. oktobra 1982 do 30. septembra 1994. Letos je za svoje delo v knjižničarstvu prejel visoko priznanje Zveze bibliote karskih društev Slovenije - Čopovo di plomo »za prispevek k strokovnemu raz voju slovenskega knjižničarstva«, ker »je dosegel pomembne rezultate pri zago tavljanju pogojev za razvoj občinske mreže, pri populariziranju knjige in vključevanju knjižnice v okolje. Njegovo delo v Društvu bibliotekarjev Gorenjske, Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in Zvezi knjižnic je,v prelomnih časih zadnjih let s treznostjo presoje in občut kom za realnost občutno zaznamovalo našo dejavnost«, kakor je rečeno v obra zložitvi priznanja. Uredništvo 309