Novi Akordi. Deset let že izhaja v založništvu knjigotržca Lavoslava Schwentnerja zbornik za vokalno in inštrumentalno glasbo — N o v i A k o r d i. Do lanskega leta je prinašal izključno skladbe starejših in mlajših slovenskih in slovanskih skladateljev, od tedaj pa •nia tudi glasbeno-književno prilogo, ki jo z občudovanja vredno pridnostjo, vestnostjo 111 nepristranostjo glasbenega poročevalca in •tritika urejuje skladatelj dr. G o j m i r Krek. Oglejmo si vsebino zadnjih dveh izšlih •^ezkov! Različna izbira. Šantlova ,Na- t°dna'', preprost, korekten samospev, kar *e Mavirskega parta tiče, skoraj šolarski. evci se ga ne bodo izogibali. Dr. Krekova kontrapunktična inencija »B1 a g o r j i m* je lepa in dovršena, ,ani0 pristopna le najboljšim zborom. Manj l2lJrieni naj se je ne lotijo. Odličen v vsakem oziru je D e v o v J°5ki zbor: Kvišku plava moje rePenenje. Zaradi lepih glasbenih '•¦•• bi pri dobrem, natančnem prednašanju ^osegel učinek. Mislim pa, da se bo tega m°ra marsikateri pevovodja ustrašil, ker manjka zanj nizkih pa lepo donečih Ov* Ce skladbo pojemo pol tona višje, spravimo prvi tenor parkrat na zgornji b, tedaj smo še na slabšem, ker dobrih tenoristov — ne kričačev — tudi primanjkuje. Polaškova ,Da sem jaz ptičica" (narodna, besedilo je, če se ne motim, Zupančiča) nima ničesar narodnega na sebi, odlikuje pa jo bogata moderna harmonska oprenia. Pa k drugemu zvezku! Posvečen je Glasbeni Matici, ki se ji je uredništvo Novih Akordov hotelo na ta način zahvaliti za koncert dne 5. svečana 1.1., čigar vzpored je nudil občinstvu skoro izključno skladbe iz novejše glasbene literature, priobčene v Akordih. V ta hvalevredni namen je pozvalo uredništvo k sodelovanju vse skladatelje, ki so bili na omenjenem koncertu zastopani. Povabilu so se vsi razen enega radevolje odzvali in poslali svoje skladbe za to posebno števLko Na čelu zvezka stoji dedikacija, potem pride krepak, nenavaden dr. Krekov zbor Bratje v ,kolo se vstopimo", pozivljajoč Matico k skupnemu delovanju za isti smoter. Dalje imamo Gerbičev raešan zbor BP o z i m i" na Resmanov tekst Srčkan, melodijozen zbor po starem načinu je to. Srednji del (basovska melodija) nehote nekoliko spominja na Sachsov zbor »Slovo". (Pesmi za moške glasove, A. Sachs 1906). V predzadnjem delu, ko pesnik zatrjuje, da ,ne da več nevestke iz dola" naš Gerbič parkrat prav mladostno in fantovsko zavriska. Pesem ne stavi proizvajalcem nobenih posebnih težkoč, zato se brezdvoma priljubi društvom, ki razpolagajo z mešanim zborom. Tudi Ferjančič, čigar otožna »Tone solnce, tone" je že od Matičnih koncertov dobro v spominu, je poslal mešan zbor BV jutranji zarji". Duh jutranjega razpoloženja ki veje iz Sardenkovega besedila, je izborno zadet tudi v Ferjančičevi skladbi. In še častiti naš stari J e n k o ni hotel zaostati ter je poklonil Matici domovinske ljubezni prekipevajoč, navduševalen zbor nBogu in rodu". Skladba pa ne ogreje. Nasprotno pa podaja Juvanec v Jzgubljenem cvetu" prikupljiv mešan zbor, ki je precej boljši od nekaterih drugih njegovih skladb. Obžalujem le, da je vzel že tolikrat uglasbeno besedilo. Bogve kolikrat je bil ta »cvet obran", najbrže skoro večkrat kot .zvezda mila je migljala in naš rod vodila je." Pa v sedanjih časih, ko se je začela od neke strani akcija proti uglasbitvi erotičnih tekstov in bi skoro treba jury za presojo skladb po merilu sramežljivosti, je »Izgubljeni cvet" zopet »obirati" skoro predrznost. Pa šalo na stran! Naj se skladatelji zateko k Zupančiču, Puglju, Golarju. Gradiva ranogo, mnogo! Prednost pred vsemi omenjenimi skladbami pa bi na vsak način dal Adamičevetnu mešanemu zboru »Pusto je", v katerem ueverjetno izborno ilustrira Romanov (Pugljev) tekst. Že v začetku je izborno karakterizirana puščoba, kromatično zajoče tenor in divje gre »mrzel veter čez dobrave". Tem presrčnejše je mesto »Ali daleč za meglami", in kot bi se naredil lep jasen dan, se ves zbor jasnejše v kontrapunktičnih imitacijah ,Lep dan, s solnčnimi cvetovi pestro posejan" ... — »Ali daleč za meglami, tara si ti\ Krasen, lepo zamišljen konec v g duru. Te skladbe ne morem dovolj prehvaliti, pa jo priporoČiti zopet le najboljšira zborora. Glasbeno Matico jo peti, bi bilo poslušati izreden užitek. Pri kraju sem. Z velikim veseljem človek gleda ta vsestranski napredek v glasbeni produkciji. S tem večjo žalostjo pa uvideva, da smo Slovenci malomarni in ne podpiramo takega podjetja kot so Novi Akordi tako kot zasluži. Vsa društva bi morala biti naročena. Dobro vem, da se v marsikaki slovenski inteligentni rodovini dičijo police ob klavirju z raznimi Tanzalbumi in drugitn, nasladnim pa dober okus kvarečim šundom, da pa se dosledno prezira naš slovenski izborno urejevani glasbeni list, kakršnega nima zlepa en narod in ki smo nanj upravičeno lahko ponosni. Če bodo med našim glasbo ljubivim učiteljstvom te vrste tudi našli kaj odmeva, tedaj je njihov namen dosežen. V Ljubljani 6. avgusta 1911. Zorko Prelovec.